31. Številka. Ljubljana, v četrtek 7. februvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. Iahaja vsak dau »ve*er, izimši nedolie in praznike, ter velja po poŠti prejemun za a v s tr o - o ge r sk e dežele za vrp leto lf> gld., za pol leta H gld.. za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil gld., za dotrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 kr. ua mesec, po 30 kr. /.a četrt lota. — Zh tuje dežele toliko već, kolikor postnimi znaSa. Za oznanila plačuje se od fitiristopno petit-vrste po 0 kr., će se oznatrlo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in p:i 1 kv.. ćo se trikrat ali većkrut tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi hb ne vraćujo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresom: trgu st. 12. U p r a v n i š t v u nuj se blagovolijo pos.ljuti naročnine, reklumacje, oznanila, t. j. vse administra: ivne stvari. V I>ful»lJuni, 7. februvarja. Državni zbor, ki se snide v kratkem, se ne bode v prvih sejah posvetoval o davčnem zakonu, temveč bode nadaljeval najprej debato o kazenskem aakonti. Govori se, da zaradi tega, ker morajo poprej dobro proučiti poslanci poročilo. Najbrž je pa še kak drug uzrok. Najbrž koaliranci Se o tej stvari niso jedini in jo bodo skušali zavleči. Kmalu se bode začela proračunska debata, ki se bod« gotovo vlekla kakor morskft kača in za davčno reformo ne bode preostajalo časa. Če se pa pomladi stvar ne reši, je pa dvomljivo, če se bode sploh še rešila v tej postavodavni dobi. Popolnoma gotovo ni, da bi jeseni še zboroval ta državni zbor. Njegova glavna mloga je izvršiti volilno reformo, a baš v tej zadevi se ni še storil nobeden korak, če se pokaže, da državni zbor ni zmožen rešiti te naloge, bode najbrž razpuščen. Zato se pa naši koaliranci pač mnogo prezgodaj ponašajo s svojimi zaslugami za davčno reformo, ker baš vsled njih dvoumnega postopanja utegne se vse stvar le še bolj zavleči. Dunaj — slovansk. „Deutsche Zeitung" že dolgo vzdihuje, da se Duu »j vedno bolj slovani. Množe se slovenski klubi in društva, celo slovanska šola je Že na Dunaji. Število Slovanov se vedno množi v tem pranemŠkem mestu. To je že zares grozno. Toda najhujše je pa šele prišlo. Dva nemška učenjaka in pisatelja dr. Umlaufc in Grienberger sta se predrznila v svojih delili trditi, da celo sedanje nemško imo tega mesta ni nemškega izvora, toraj Dunaj niti pranemšk ni. Schonererjevo glasilo „0rts-deutftche Rundschau" se huduje nad tema učenjakoma. Ko bi kak Čeh kaj tacega pisal, bi se dalo opravičiti, a neopravič'jivo je, da nemška učenjaka 2 nemškimi imeni podpirata v poljudni obliki Slovane in to ob času, ko so Nemci v Vzhodni marki v stiski in Čehi vedno prevzetneje vzdigujejo glave. Postopanje omenjenih dveh pisateljev je izdaja nemške narodnosti. Dunajski maineluki se bodo sedaj še manj ustavljali počehenju Dunaja, nego so se do sedaj Iz te pisave razvidimo, da nekaterim Nemcem še nepristranska znanost ni po godu, temveč bi jo radi zlorabili v svoje šovinistične uaraene, da bi le Nemčija večja bila. I^i^teks Jan Vyrava. Igrokaz v 5 dejanjih. Cefiki spisal Kr. A. Šubort. Poslovenil dr. J. Štrekelj. Prva predsta\a v slo enskom gledališči dno 5. februvarja t. 1. Jan Vyrava (g. I neman n) je bogat vlastelin. Njegov ded so je priženil na plemiško posestvo, iu vsled tega je Jan nekak posredovalec mej grajsko gospddo in kmeti. Kmetje ga imajo v čislih in gospoda se mu laska, oboji ga hodijo za svet vprašat. Občevanje z graščakom napihne Vyravo, da se šteje za več nego drugi kmetje in da svojega mlajšega sina da v grad za lovca, da bi bilo jedenkrat kaj boljšega iz njega. L. 1781 je cesar Jožef odpravil robstvo in zlajšal tlako ter poslal vojake po vseh grajščiuah, raznašat patent o te naredbi. Stotnik Hrovat prinese to pismo tudi v grad grofa Roveredo-Lancenfelda, ob jednem pa tudi ponudbo, naj grofova graščina odda za dober denar 10.000 debel za trdnjavo v Plesu. Vsled tega sklene direktor Karmin (g. OreheJc) patent za tajitiin poljsko tlako za Sest mesecev izpremeniti v gozdno tlako. — V gradu »e praznuje dožetnica. Kmetje zvedo po pijanem vojaku Maršalu (g. Perdnn) o vsebini patenta in Koburžan in Cankov. Sofijski dopisnik „ Novega Vremena" poroča obširno o avdijenciji Can-kova pri knezu bolgarskem. Po prvem pozdravu, izjavil je Cankov, da je prišel v Bolgarijo, ker se je prepričal, da s Stainbulovom pade tudi njegova vladna sistema. Cankov je knezu razkladal, da ne mora Bolgarija vsekako sporazumeti z Rusijo in v političnem in narodno - gospodarskem oziru osvoboditi škodljivega vpliva Avstro-Ogerske. Brez Rusije ni misliti na normalni razvoj Bolgarije. Cankov knezu ni prikrival, da v Rusiji ne veje Bolgarom sedaj nič prijazneji sapa kot je poprej. Rusija hh drži v bolgarskem vprašanju pre šnjih nazorov. Svetovni je knezu , naj čita dotično izjavo v „ Pravi-teljstvenem Vjestniku" pred tremi leti. Nadalje je svetoval knezu, da naj vse stori, da si pridobi zaupanje Rusije. Cankov je dopisniku ruskega lista sporočil ta pogovor in mu povedal, kako misli postopati. Pred vsem on zahteva, da se odstrani sedanja vlada in pokliče rninisterstvo iz samih ruso-ljubov. Će pa knez ne odpusti sedanjih ministrov, se bode pa on zvezal s Karavelovom, organizoval svojo stranko, ustanovil svoje liste in začel najhujšo opozicijo. Kako se stvar razvije, se ne ve, a nikakor ni dosti upanja, da bi se knez in Cankov popolnoma sporazumela. Angleški parlament se je predvčerajšnjem zopet sešel. Prestolni govor omenja, da sta se Francija in Anglija sporazumeli zaradi meje mej Sierro Leone in sosednim francoskim posestvom. V pre stolnem govoru se obžaluje, da se nadaljuje vojna mej Japonci in Kitajci. Mej evropskimi vlastmi, ki imajo koristi v Vzhodni Aziji, pa vlada najlepše sporazumljenje. Ker so turški vojaki grdo ravnali z Armenci, se je visoka angleška vlada pritožila z drugimi vlastmi v Carigradu. Sultan je obljubil, da se stvar preišče in se krivci strogo kaznujejo. Odšla je že v Armenijo posebna komisija, kateri so prideljeni odposlanci nekaterih drugih držav, da preiskuje stvari na lici mesta. Prestolni govor napoveduje več predlog. Najvažnejši sta dve predlogi, ki se tičeta Irske. V jedni se bodo skušale boljo urediti razmere mej veleposestniki in zakupniki na Irskem, z drugo se pa bode poskušalo izboljšati hrupno zahtevajo, naj se jim prebere. Vyrava miri in pogovarja razburjeno ljudstvo, s tem pa razdraži osornoga in lagrizsnega zagovornika kmetskih pravic Iviralja (g. V ero vse k), nekacega tekmeca za prvaštvo v soseski, ki mu pred vsemi sosedi očita, da je kmet k*l:or oni, pa se šteje za kos gospode. Vyrava skuša oprati to žaljenje in rešiti svoj ugled s posredovanjem mej razjarjenimi kmeti in grofom, ki mu res obljubi, da bo ravual po pravici. Toda to ne zadostuje kmetom; oni zahtevajo, naj se jim prebere patent. Karmin pregovori grofa, da naj rabi silo proti upornikom, in bruhne Vyravi, ki se postavi mej grad in mej narod, psovko: „Iz-dajski potepuh!" v obraz. To Jh njegovemu samo-Ijubju preveč, in ko grajski sluge še zakoljejo norega Martinka (g. Podgrajski), postavi se Vyrava upornikom ua čelo. — Po vseh vaseh bije v plat zvona, ko pride Vyrava zopet pod grad, da bi speljal sina Jeromna sabo, naj mu pomaga maščevati osramočen je. Najde ga na straži in ga naposled res pregovori; ko pa oče odide, pride k sinu kom-tesa Silvija (gdč. Slavčeva), odkrije mu svojo ljubezen in mu izvabi obljubo, da ostane v gradu. Vyrava se povrne in kliče sina k sebi. »Vse zastonj" —odgovori Jeromen — „jaz ostanem v gradu — nikogar ne izdam I" Vyravar „ Nikogar, nikogar, samo očeta svojega! stanje iztiranih zakupnikov, ki so sedaj prava nevarnost za socijalni red. Napoveduje se zopet raz-držav ljenje \valeske cerkve, kar je tudi že stalna točka v programu angleške liberalne stranke. Vojna mej Kitajci in Japonci. Kitajske vojne ladije v vaj ha jvajskein pristanišči se niso udale ob jednem z mestom. Streljajo na utrdbe, katere so v rokah Japoncev. Iz pristanišča ne morejo, ker jim je zaprlo izhod japonsko vojno brodovje. Več manjših ladij so Kitajci že požgali alt jih pa zavrtali, da so se potopile, pa tudi večje ladije se najbrž v kratkem udajo. Prebivalstvo Vajhajvajsko je samo Japoncem bilo odprlo mestna vrata, in jih z veseljem pozdravilo, ko so poprej že bdi pobegnili kitajski vojaki, kakor je že njih navada. Zguba Vajhajvaja je znova pokazala, da Kitajci niso za resen boj. Mesto je dobro utrjeno in preskrbljeno z najboljšimi topovi in dobri vojaki bi je gotovo bili več mesecev uspešno branili. Program gosp. poslanca Višnikarja. Iz programa, ki ga je razvijal deželni poslanec Višnikar na volilnih shodih v Novem mestu, Metliki in Črnomlji, posnamemo nastopno: Iz početka omenja kandidat neprijetnosti poslanca, ki se mora podvreči javni kritiki, pri kateri tako pogostoma pogrešamo objektivnosti in stvarnosti. Ne domišljuje si, da ima vse potrebne kvalifikacije za državnega poslanca, poudarja, da se je le na prigovarjanje odličnih prijateljev in volilcev dolenjskih mest odločil za kandidaturo in da ne misli nikogar slepiti z obljubami, katerih bi ne mogel spolniti, ter potem nadaljuje: Moj program se glasi kratko: poštenost in pravičnost vsem narodom in vsem stanovom! Zahtevajmo vselej in povsod svoje pravice, ako pa hočemo doseči svoje pravice, moramo tudi sami pravični biti. Službi pravice, kateri služim ie nad 20 let, se tudi v politiki m* odp vem. Zilibog, da nahajamo na političnem polji tako malo pravico- in resni col j u bj a, a tako veliko biezozirnn strasti in sebičnosti. Bijejn HH hudi boji mej narodi, stanovi Nt srečni Izdajnik, na od svojega očeta delež svoji* To rekoč, astreli na sina, ki se zgrudi na balkonu. Vsega omamljenega vsled tega zločina najde ga Ki-raljeva Lizika (ga. Danilova), ki brez upa ljubi Jeromna, ter mu očita, da je sam kriv svoje nesreče, ker je sina odtujeval narodu in ga svajal za gospoda. Obupajočemu Vyravi zopet, vzbudi energijo s kmeti došli Kiralj, kateri ga uveri, da je vsega kriva gospoda, ki mu je ukrala najljubšega sina. Da maščuje lastno osramočenje in smrt sinovo, prime zdaj Vvrava za prapor in peljo ustajnike na grad« Tam lastnoročno ubije Karmina, v tem pa so grajskim na pomoč prišli vojaki, ki zmagajo kmete in uklenjene pripeljejo njih vodje, mej njimi Vvravo. Stotnik Hrovat proglasi, tla je okrožna oblast glavne upornike na smrt obsodila, a da so pomilošieni v sramotno šibanje. Na kolenih prosi ponosni Vyrava, naj ga rajši umore, kakor tla bi imel trpeti to sramoto, —zaman ! Sin Jeromen, ki je bil samo ob-stndjen, mu pribiti na pomoč in pade v boji. Vyravo pa zadene kap pri prvem udarci, da se mrtev zgrudi na tla. Vyravina smrt reši kazni vso druge, in Svobodin proglasi, da je Vvrava 8 svojo smrtjo osvobodil kmetski stan. To pa ni popolnoma reii| cesarski patent jo bil že davno izdan in Vyrava ni šeltolilvo v boj zu osvoboditev in strankami, a mnogokrat ne za narod, ampak za hegemonijo posameznih strank. Tako ni prav. Ne sovražimo in ne zaničujmo nikogar zaradi njegovega strnu. Žalostno in obupno bi bilo, ako bi ne imeli v vsakem stanu poštenih in značajnih mož; nasprotno pa nima noben stan privilegija do nesebičnosti. Poslanec mora biti naroden, neodvisen in poznati mora svoj volilni okraj. Kandidat misli, da ima te lastnosti ter potem pravi: Sedanji politični položaj v državnem zboru je zelo kritičen. Posebno težavno stališče ima slovenski poslanec. Naša itak maloštevilna delegacija razbila se je v dva dela, kar je gotovo obžalovati, dokazuje pa težavno stališče naših poslancev. Jedna frakcija se drži bolj iaejalns, druga bolj realno ali praktične politike. Ni dvomiti o tem, da bi vsi radi koristili svoji domovini, vprašanje je le, katera pot je vsaj za sedaj boljša? Nikakor ne mislim slave peti koaliciji. Imenujte jo potrebno zlo ali kakor drago. Odgovarjati bodem le na vprašanje, je li z i državo in za našo deželo posebej dobro, da se koalicija takoj sedaj razbije in kake posledice bi imel sedanji izstop naših poslancev iz Hohen\vartovega kluba? Od državnega zbora pričakujemo v bližnji prihod-njosti rešitve zelo važnih predlog. Navajam le: davčno reformo, domovinski zakon, kazenski zakon, civilni postopek in volilno reformo. Več predlog jo že v dotičnih odsekih rešenih in želeti je, da postanejo v kratkem zakoni, ker so vsem deželam potrebni. Ako se te važne predloge ne rešijo do koncu sedanje peri i ode, t j. do prihodnjega leta, pokopljejo se zopet za mnogo let in truda polno delo odsekov bi ostalo brez uspeha. Z davčno reformo SS hoče hudo davčno breme bolj razmerno in pravično razdeliti in posebno manjši davkoplačevalci razbremeniti. Novega domovinskega zakona in civilnega postopka — sedanji je 114 let star — nam je nujno potreba itd. Najtežavnejše delo sedanj.-ga državnega zbora pa je volilna reforma. Tu bode dokazati večini, da je zmožna tacega dela, našim poslancem pa, d,t znajo varovati naše pravice. Volilna reforma se ne sme omejiti samo na industr. delavce, ampak obsegati mora tudi druge državljane, kateri do sedaj niso uživali teh pravic. Kdor ima že volilno pravico, je po novem zakonu ne sme izgubiti. Za splošno jednako volilno pravico pa Se nismo zreli. Ako BS da tudi vsem delavcem jednaka pravica z drugimi, se podere s tem konservativni meščanski element ter vsak zdravi napredek onemogoči. Poglejmo v Kočevje, kjer je več sto delavcev pri premogokopn. Ako se vsem tem in še drugim delavcem in poslom poleti jednaka volilna pravica z drugimi, ki jo že imajo, se izroči osoda mesta milosti m nemilosti delavcev, V narodnem ožim važno je vprašanje o C e I j-ski slovenski gimnaziji. Važnost te gimnazije dokazujejo hudi upori Nemcev ne samo na Štajerskem, ampak tudi v drugih deželah. Vlada je poplavila za ustanovitev te gimnazijo potrebno svoto v proračun za tekoče leto, jo tedaj s tem vezana in jaz ne dvomim, da se bode to vprašanje že letos za nas ugodno resilo. Smemo pa to pričakovati, ako izstopijo slovenski poslanci iz Hohenvvartovega kluba? Ako se to zgodi, odstopiti mora tudi Hobenvvart, ker so ga volili Slovenci. Z njegovim odstopom pa se razbije njegov klub in s tem tudi večina. Pri sedanji konstelaciji pridejo na njeno mesto skoro gotovo nemška levica, Poljaki, veleposestniki in Ćorom nijev klub. V taki zvezi bi za nas ne bilo mesta in nihče bi se ne brigal za naše interese. Ako je taka prememba v tem trenutku za nas umestna in koristna, dvomim. Da je to vprašanje za nas zelo težavno, razvidi se dovolj iz nejedinoati naših poslancev. Jaz mislim, da ne moremo zavidati poslancev, ki morajo delati v večini. Bolj prijetno in popularno je, bici v opoziciji. Ako podiramo sedanjo zistemo, moramo imeti pred očmi podobo tega, kar hočemo postaviti na nje mesto Tudi jaz želim, da bi bilo mnogo drugače. Toda potrpimo še nekoliko časa, da se sedanji proces razvije. Doživeli smo že hujše čase ter nas še čakajo. Delati moramo na to, da zadubi naš jezik v šolah v uradih in v javnem življenji one pravice, katere so mu zagotovljene po zakonu. Boriti se moramo za narodno ravnopravnost, a pri tem boju ne smemo pozabiti naših gospodarskih zadev. Težava obstoji v tem, naša prizadevanja za narodne pravice spraviti v pravo razmerje z onimi za gospodarska vprašanja. Politika je umetnost, ob vsakem času zahtevati t.o, kar je dosegljivo. Kaj pa želi iu pričakuje Dolenjska, ki je bilaj do poslednjega časa in je deloma še zapuščen, pozabljen in težko pristopen del dežele. Glede komunikacij se je v poslednjih letih obrnilo na bolje. Odpravilo se ni samo mnogo klancev na cestah, ampak dobili smo tudi dolenjsko železnico, katera veže velik del Dolenjske z glavnim mestom Kranjske in z drugim svetom. Železnica gradila se je na naj-solidnejši podlagi, prihranilo se je pri zgradbenih stroških v primeri s proračunom nad 1,400.000 gl. in železnica je imela že v prvem letu čisti dobiček. Sedaj moramo delati na to, da dobi tudi oddaljena Bela Krajina svojo železnico in da se zvezo z Novim mestom. Potegovati se moramo za to, da dobimo noruialnotirno lokalno železnico, kakor je kočevska proga, iu le potem, ako se prepričamo, da take železnice pri sedaujih razmerah ni mogoče doseči, se nam je odločiti za to: ali ozkotirno ali nobene železnice. Tudi železnica iz Novega mesta proti Kosta njevici in Brežicam ni iluzija, ampak mogoča. Za Novo mesto jako važna zadeva je zgradba mostu čez Krko. Vlada je sicer že pritrdila generalnemu načrtu mostu, ki bi ne bil samo kmč mesta, ampak bi tudi pri vel promet naravnost v sredo mesta. Izognilo bi so klancem ob obeli bregovih Krke. Z generalnim projektom seveda most še ni zagotovljen, treba bode še nadrobnega načrta in naklonjenosti vlade, da lep načrt zaradi ogromnih Htroškov ne splava po vodi. Novo mesto potrebuje dalje nujno vodovoda. Izdeluje so pri deželnem odboru načrt vodovoda za mesto in okolico. Ako se posreči za zgradbo dobiti tako ngodne pogoje, kakor pri črnomaljskem vodovodu, je vodovod tudi v Novem mestu zagotovljen. Tudi v Kostanjevici in Kočevji je nujna potreba, da se preskrbita z dobro in zdravo pitno vodo. Da ss okrožno sodišče odpravi iz Novega mesta, ni nobene nevarnosti. Zahtevalo se je tndi od mene, da naj pristopim stranki krščanskih socijalistov. Tega bi ne mogel obljubiti, ako bi imel Še toliko simpatij do te stranke, a kateri sem prepričan, da bi naših narodnih interesov ne mogla podpirati. Sicer se mi vidi nemogoče, s pomočjo te stranke, ki je še v razvoji, danes sestaviti večino v državnem zboru. Danes se prt nas strastno in slepo agituje proti institutu notari jata ter se sklicuje na Peitlerjev predlog v državnem zboru, kateri pa ne namerava odprave, ampak samo podržavljenje nota-rijata. Prvo ni mogoče, o drugem se da govoriti Toda brez žrtev bi tudi to ne šlo. Napraviti bi se morali pri sodiščih posebni oddelki s posebnim načelnikom, katerim bi se ne izročila samo sedanja notarska posla, ampak tudi vse neprepirne zadeve, tako da bi bil sodnik v resnici samo sodnik. Takej organizaciji bi se ne vpiral. Navadna pisma, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice itd. pa sme tudi po obstoječem zakonu vsakdo sam napraviti, kdor jih zna in hoče. Navel sem važnejše zadeve, katerih rešitev pričakujemo v bližnjem času, ter prepuščam razsodnosti čast it ih volilcev sodbo o tem, ako naj poslane,- dolenjskih mest v državnem zboru takoj pristopi k opoziciji in ako bi s tem ne škodoval vitalnim interesom Dolenjske? Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri v petek dne 8. t. m. svojo XI. sejo. Dnevni red je jako obsežen in šteje 22 točk, mej njimi utemeljevanje samostalnoga predloga posl. barona Apfalt-rema glede ustanovitve železničnega obratnega ravnateljstva v Ljubljani, poročilo odsekov o raznih cestnih zadevah, o Idrijski bolnici, o vpokojitvi deželnih dacarjev, o poročilu deželnega odbora, o predlogu glede premestitve vojne bolnica v Ljubljani, o osuševanju ljubljanskega barja itd. — (Dnevni red seji občinskega sveta ljubljanskega,) v petek, 8. dan februvarja 1895. ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o proračunu občinskem za 1895. leto. b) o Fr. Ks. Souvanovi ponudi glede prodaje'zemljišča za uredbo prostora pred muzejem Rudolfinum. III. Stavbin-skega odseka poročilo o Ant. Dečmana prošnji za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem par-celovanem posestvu na Poljanah. IV. Šolskega odseka poro i io o računih mestnih Ijudskošolskih vodstev glede porabe dotacij v šolskem letu 1893/94. — (Imenovanji.) Prof. na državni gimnaziji II. okraja na Dunaju g. Anton S ti t z je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Pulji. — Domobranski okrajni narednik Alojzij Kugi je imenovan kance!istom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. dektamatorični del Svobodina; malo bolj mračna gorečnost bi bila dala ulogi večjo verodostojnost. Gospića Slavčeva in gospod (Danilo sta našla sosebno v dolgem prizoru na balkonu prave strastne akcente. Gospića P o lako v a je v mali ulogi Kristine na novo dokazala, da ima pravo, pristno naivno žilo, in da je v tej stroki čaka še mnogo lepih uspehov. G. Verovšek je z vršil ulogo Iv i -ralja < losi.d no: žal da se je dal zapeljati in jo je tiral nekoliko v komičn . Mirno in brez pretiravanja je direktorja Karmina pogodil g. Orehe k. Izboren je bil v epizodi bebastega in božjastnega Martinka g. Podgrajski; vsa igra je kazala o posebnih na natančno opazovanje oprtih študijah. Dobri so bili gg. Šturm, Porqan (Maršal) in Lovšin. Veliko je skazil stotnik Hrovat. V ensemblu sta se kakor navadno po natančnosti od ikovali gospici Nigri-novi (Moravka in Kiraljka), sicer smo pa pogrešali točnosti in življenja. To se bo pri prihodnjih predstavah gotovo zboljšalo. Uprizoritev je bila lepa, dekoracija v prvem dejanji nova, scenerija v četrtem dejanji uprav slikovita. Občni utis je bil zelo ugoden ; to je dokazovalo navdušenje občinstva, ki se je izrazovalo z jednoglasnim ploskanjem po vsakem dejanji. Z uprizoritvijo tega znamenitega slovanskega umotvora je „Dramatično društvo" zvršilo svojo dolžnost in dostojno jo zvršilo. K. kmetov, nego da maščuje osebno žaljenje, kar je premalosten motiv za tragičen kontlikt. Glavna goniteljn neuspešne b uke sta odločni, neizprosni in pikri zagovornik kmetskih pravic Kiralj in fanatični agitator Svobodin (g. Anić), ki v propo-vedniškem glasu in s svetopisemsko dikcijo roti kmete k uetaji, ker je gospoda zarad vere pregnala njegovega očeta iz domovine. „Jan Vvrava", ki se je v češkem narodnem gledališči prvikrat predstavljal 21. listopada 188 G in od tedaj z največjim uspehom po vseh večjih slovanskih odrih iu tudi na gledališki razstavi v Ueču. je najznamenitejšo delo ravnatelja narodnega divadla v Pragi g. F. A. šubt-rta in nam kaže njegovo mojstersko roko v uporabi dramatiških in sceni.ških efektov, ki se vrsto drug za drugim, da jih ne bodemo posebo naštevali. Poetisko najvišje stoji tretje dejanje, ki nam slika Jeronimov boj mej ljubeznijo do '-omtese Silvije in do očeta in rodii svojega, in četrto dejanje, ki stavi v nasprotje ne-sebično ljubezen Lisikino in neobstrno samoljnbje Vjravino. Nenavadno zanimivo je zrisan razvoj Vvravinega značaja od prvega nastopa, ko se sa-uiobvalno pobaha, da ga je gospoda posebo povabila na dožetnico, do zadnjega, ko ga zadene srčna kap vsled grozne sramote, ki se mu je zgodila. Kavno tako jasno so risani možati in jederuati brat Jeromnov Večeslav (g. Lovšin), sestra sanjarske in romantične komt.ese Silvije, bodra in nedolžna kointesa Kristina (gdč. Pola kova), prepokorni I župan Matevž (g. Šturm) in žo omenjeni Kiralj, njegova hči Lizika in direktor Karmin. Jezik je bujen in slikovit. Slovenski prevod je mojstersko delo. Absolutna čistost jezika je pri odličnem pre-lagatelju sama po sebi umevna. Kar pa daje prevodu posebno vrednost, to je individuvalizacija jezika, ki poklada vsaki osebi besede v taki dikciji v usta, kakorina je nje značaju in situvaciji primerna. V patetičnih prizorih teče govor z zmerno porabo inverzij in vznesitih fraz ritmično, v ljudskih prizorih so pa tudi ne ogiblje banalnim rekom in karakterističnim tujkam, kakor „derehtar" i. dr. Tak prebran jezik je za igralca že polovica dobre igre. Gospod 1 ne m a n n je stal s silno podobo Jana Vvrave popolnem na umetniški višini svoje ulogo. Z jasnim stopnjevanjem je rasel od pol komiških prvih prizorov do tragiških momentov v zadnjih treh dejanjih. Smelo trdimo, da je ta Jan Vvrava v svoji celoti najpopolnejša moška uloga na slovenskem odru Za njim nam je najbolje ugajala gospa Danilova, ki je bila s svojim melodičnim organom srečno izbrana zastopnica liriško-sentimentalne j Lizike. Gospod A n i č je srečno in uepsšno pogodil — Repertoir slovenskega gledališča.) Zarad nepričakovanih ovir in zarad priprav za izvirno slovensko opero „Grof Ur h Celjski" izostane za danes napovedana predstava drame „Jan "Vvrava11. — V soboto dne; 9. t. m. so bode pela po daljšem presledku zopet mična FIotowova opera .Marta«. — (Avtor drame »Jan Vvrava",) ravnatelj češkega narodnega gledališča gosp. Š ti h e r t, se je najsrčneje zahvalil intendanci slovenskega gledališča, ki ga je obvestila o lepem nspehu njegovega dela na slovenskem odrn. — („Slovenskega planinskega društva") II. redni občni zbor bo v ponedeljek dne 11. februvarja ob 8. uri zvečer v hotelu „pri Lloydua na Sv. Petra cesti z običajnim vzporedom. — (Katoliški bal.) Na našo notico o slov. katol. delavskega društva predpustni veselici s plesom je „Slovence" nekako čudno zavito odgovoril. Že iz stilizacije tistega odgovora je vidno, da hočejo gospodje nekaj prikriti in to potrjuje tudi izjava društva samega, natisnena v sinočnem „Slovencu". „Slovenec" je govoril tako, kakor da se je točka „zabava s plesom" pomotoma postavila na program, da pa se je ta pomota popravila s tem, da so se natisnila druga vabila. Gospoda Trtnik in Gostinčar ne govorita nič o pomoti, katera bi se bila popravila, ampak pravita samo, da pri dotični seji, na kateri se je sklepalo o veselici, ni bilo nobenega duhovnika. Morda je to res, morda tudi ne, faktum pa je, da je dr. Krek vedel za stvar in jej ni ugovarjal. „ Pomota" se tudi ni popravila, kakor trdi „Slovenec", ker je odbor delavskega društva ni dal popraviti. Drugih vabil, na katerih ni točke „prosta zabava s plesom", tudi ni dsil natisniti odbor delavskega dru štva, ampak naročil jih je in plačal jih bo prof. Zupančič, predsednik katoliškega tiskovnega društva. Kdo je razposlal ta vabila in komu so se poslala, o tem odbor nič ne ve. Odbor je razposlal svoja vabila — bilo jih je 1200 — in je v predvčerajšnji seji svoji sklenil, da se bo vršda društvena veselica po odborovem in ne po Zupančičevem programu, da se bo torej plesalo. Proti temu predlogu sta v predvčerajšnji seji glasovala samo dva odbornika. Toliko v pojasnilo. Članom delavskega društva želimo, da bi se na veselici dobro zabavali, mi pa si bomo stvar dobro zapomnili za gotove slučaje. — (Tamburaški koncert.) V Ljubljani od svojih prejšnjih nastopov dobro znani sremski tamburaši iz Mitrovice prirede danes zvečer koncert v vrtnem salonu hotela „l'ri Maliču". Ker je to društvo jedno najboljših, kar smo jih v poslednjem času čuli v Ljubljani, se je nadejati, da bode koncert, ki ima prav zanimiv vzpored, dobro obiskan. Začetek ob 1/88. uri, vstopnina 50 kr. — (Policijske vesti.) Od 1. do 31. januvarja aretovala je mestna policijska straža Ljubljanska 154 oseb in sicer zaradi postopanja 49, zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 30, zaradi pijanosti 7, zaradi beračenja 20, zaradi mestne reverzije 15, zaradi tatvine 14, zaradi goljufije 5, zaradi poškodbe tuje lastnine 2, zaradi žaljenja Njega Veličanstva 1, zaradi nespodobnega vedenja v cerkvi 1 in zaradi dezercije 1 osebo. Od teh oseb so se 4 izročile deželnemu in 20 okrajnemu sodišču. Odgnancev je bilo 50. Proti ostalim osebam se je policijsko postopalo. Ovadeb je bilo 220, vseh došlih vlog 987. Izgnali sta se iz Ljubljane 2 osebi. — (Izgubljene stvari.) V teku meseca januvarja letos bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem oglašene te-le izgubljene stvari: l1/, metra črnega blaga, denarnica z 1 gold., denarnica s 11 gold. in majhnim ključem, 1 petak, zlat prstan, ■lata verižica s medaljonom, zlata ura za dame, srebrna ura s srebrno verižico, srebrna ura s štev. 764/E, prstan s črkama A. B. 11/7 891 in kos zelenega platna. — (Tedenski iskaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske) od 27. januvarja do 2. februvarja. Novorojencev je bilo 21 (= 34*32 %„), umrlih 18 (=29 64°/00), mej njimi so umrli za jedko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 2, vsled starostna oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev 6 (=33 3«'0), iz zavodov 8 (=44 4%). Za otročico je zbolela 1 osoba. —■ (Vreme.) Po kratkem le mimoidočem solnčnem popoludnevu predvčerajšnjega dneva je vreme zopet i ostalo neprijetno in pusto, kakor je bilo poprej. Prav krepko nalet iva sneg in utegne v kratkem doseči prejšnjo visočino tam, kjer se ga ne spravlja sproti stran. Mestna blagajnica bode letošnjo zimo prav dobro čutila. 9 I— (Goldinarskih bankovcev) je bilo do konca meseca januvarja iz prometa vzetih in uničenih ter odpisanih za 48,352.626 gld., tako da jih je bilo početkom tega meseca še za 9,530.730 gld. v prometu. — (Bralno društvo na Bledu) priredi v korist revnim šolarjem pri „Petranu" dne 10. februvarja pevsko veselico. Vstopnina 40 kr. — (Tržaški deželni zbor) je sklical danes s^jo, v kateri ae bo spet udrihalo po duhovščini. Na razpravo pride namreč poročilo deželnega odbora o narodnih in cerkvenih razmerah v Trstu. — (Mejnarodni tatovi,) katere je zasačila budimpeštanska policija, so dobroznani tudi v Trstu. Papakosti je bil mnogokrat v Trstu, Stalio pa je navadno tam bival. Stalio je bil dobro znan z bivšim poročnikom čmogorsk ga kneza Vladimirom Ri-stićem, ki biva sedaj že nekaj let v Trstu pri svojem bratu odličnem članu srbske kolonije in zelo bogatem trgovcu Dušanu Rističu. Vladimir Ristić je Stalia zdatno podpiral. Včeraj ga je tržaška policija vsled naročila iz Budimpešte zaprla, ker leti nanj sum, da je vedel za hudodelska počenjauja Stahjeva in da je na Reki za tatove zimenjal za 170 gld. ukradenih ogerskih kolkov. Dogodba vzbuja v Trstu velikansko senzacijo in nihče neče verjeti, da bi bil Ristič kriv. — (Rojansko posojilno in konsumno društvo) v Rojanu pri Trstu nam je duposlalo svoje opravilno poročilo. Društvo je v minolem letu lepo napredovalo. Prometa je bilo 100 014 gld. 71 kr., za 18.375 gld. 82 kr. več kakor leto poprej. Zadružnikov je bilo koncem 1894. I. 189, čistega dobička pa je bilo 920 gld. 30 kr. * (Poskusen umor na Dunaji) Ni se šd polegla razburjenost, katero so prouzročili na Dunaji zadnji umori, že ae je zgodil nov roparski umor. Mizarski pomočnik Vnclav Zavčil je včeraj zjutraj ob 8. uri pr:še| k ženi nekega tovarniškega delavca Ani Podhornv, s katero je bil že dlje časa znan. Zahteval je, naj mu „pokaže" pri njej shranjeni zlati uri dveh drugih delavcev in ker žena tega ni hotela Btoriti, napadel jo je Zavčil z nožem in jo težko ranil. Zena jh klicala na pomoč, vsled česar je ropar potegnil Policija ga je že uje a. * (Rusk mecen delavcev) Znani ruski bogataš Sibirjakov jm podaril v zboljšanje stanja delavcev V sibirskih izpirališčih zlata svoto 420.01)0 rubljev. Ti novci 88 bodo porabili posebno za delavce v jakutskem (»kraju, kjer je središče izpiral isč zlata in se pridela skoraj četrtina vsega zlata, kar se ga dobi v Rusiji. * (Spleen) Slavni amerikanski virtuoz na Havti Vigo Andersen, imovit mož. je sklenil končati svoje življ mje. Povabil je vse svoje prijatelje k Sfbi na dom in jim priredil koncert. Ko je končal svojo pičeo, se ]m priklonil številnim poslušalcem in v tem, ko je po dvorani odmevalo ploskanje in so si dame otirale solze, stopil je virtuoz nazaj, potegnil iz žepa revolver in se ustrelil. 1 Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! h- A 1 I I Darila: Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Matilda Sebenikar na Rakeku 4 0 kron, katere so zložili rodoljubi, ki se zarad neugodnega vremena niso mogli odzvati vabilu na veselico „Cirkniško-I'lainnske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda". — Živela pošiljateljica in rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Za rNarodni dom" v Ljubljani: Kvartet Ilirija v Ljubljani 2 0 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Za božično drevo prirejeno ubogi šolski mladini v Šiški, darovala sta tudi še gg. dr. Te-kavčič 5 gld. in dr. Ivan Tavčar 3 gld., katera sta bila vsled neljube pomot • izpuščena v zadnji objavljeni „javni zahvali", kar naj se nam blagohotno odpusti. V Šiški dne" 7. februvarja 1805. Ana Ju v a n či č. Knjitevnost. — „ Ljubljanskega Zvona" izšla je druga številka 15. tečaja. Od te številke naprej je urednik listu znani pisatelj, gospod profesor Viktor Bežek. Kakor uas uverjava g. urednik sam, ostal bode listu isti oblik, ista smer in isti jezik, kakor do sedaj iu s to izjavo smemo biti zadovoljni. Ljubljanski Zvon si je v teku štirinajstih let znal ustanoviti dober glas in ugled, kar je dokaz, da je njegovo stauovisče pravo. Posebno nas je pa zadovo- ljila izjava, da bode list negoval še intenzivnejše leposlovje v širjem značenju t. j ne samo beletristika kat exochen, nego'tudi znanstvene razprave naj bodo pisane v leposlovno-popularnem, sploh zanimljivem slogu. Upajmo, da bode obetanju odgovarjala tudi realna izpolnitev. Da je gospod urednik sposoben in da ima dobro voljo, o tem ni dvomiti. Izrekli bi jedno željo, katero bode g. urednik po mogočnosti drage volje u važe val — o tem ne dvomimo, — da naj bi list posebno poučne članke donašal kolikor moči nepretrgane. Ako izide članek, ki obseza recimo štirideset stranij, v desetih presledkih, poda vsak odlomek tako mršavo t.varino, da se je ni lahko spominjati od meseca do meseca. Ako bi se ugovarjalo, da lahko vsakdo dotični članek čita oh koncu leta, ko je vea članek priobčen, mu odgovarjamo, da list zato v mesečnih presledkih izhaja, da se njegova vsebina takoj tedaj čita, ne pa na koncu leta; tudi ni vsak čitatelj sklon, da bi čakal do konca leta, pisateljem pa je nedvomno do tega. da se njihovi spisi čitajo in sicer z zanimanjem čitiijo. Tako pretrgano čitanje ima tako malo ukusa in teka, kakor čaša vina, ktero bi kdo namesto najedenkrat, tako pil, da bi vsako uro po pol žlice zavžd, kakor kako zdravilo. Gospod urednik obeta, da se hoče obrniti tudi do starejših pisateljev, ki so prerano stopil v pokoj. Izvrstna misel? Vsebina dru/.ega zvezka pa je tale: K izven pesmij dičnoga A. Aškrca, Carmena in Resinana, čitamo nadaljevanje s humorjem zasoljene povesti R ove „Grog i iu drugi", in Pavline Pajkove z inimljive povesti „Roman starega samca", pa konec Marici ne „Sirote". Lepo slovne vsebine so tudi „IHomki"" Sevničanovi. Znan-stveno-poučne vsebine so trije kratki životopisi znamenitih Slovencev, kt.ere priobčuje g. Fridolin Kavčič, nekoliko suhoparna razprava Fr. Smolnikova, „o raz-nesilih*, Vrhovčeve črtice „iz domače zgodovine", Ivana Steklase popis „osvojitve Kaniže po Turkih I. 1600." in M. Valjavca slovarski spis „Doneski k petemu sešitku Wolfovega slovarja " — .lako zanimljiv je tudi „Listek", kjer ocenjuje g. urednik delovanje Matice in letošnje njene knjigo, Rudeževo knjigo o gluhonemih. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — G. Fr. Orožen poroča o „Planin skem vestni ku", ki bode jel letos izhajati. —O slovenskih tnuzikalijah poroča pp., o slovenskem gledališči iu o koncertu I). Slav jamskega Agrenjeva pa K. — O knjigah hrvatske Matice za lefoj 18i»4., o hrvatskih ilustrovanih listih, o Jugoslovanskem stenografu in glasniku liezenš-kovem t«-r o Gogobevih „Mrtvih dušah" poroča R. P. — n. pa ocenja dri. Ilinka H ran ilovici, „l'riloge sintetičk<»-analitičkom postopku g^ografike metole". Na platnicah se obrača g. novi urednik do častitih sotrud-nikov in čitateljov Zvonovih, kjer razlagi načela, po katerih hoče uredovati „Ljubljanski Zvon ' in obeta, da bode odšle na tem mestu (v govoril niči) posredoval mej Zvonovini čitateljstvom in nj«*- govim uredništvom in apravniitvom. Gospoda uradnika pozdravljamo s poverjenjem in dobrimi nadam i ter želimo, da bi se uresničile njegove namere, Ki bodo „Lj. Zvonu" utrdile dosedanji ugled in mu pridobile novih prijateljev. — „Vatrogasac-. Izšla je št. 4. z raznovrstno vsebino. Gradec 7. februarja. P osi. dr. K i en /. I it) tovariši so stavili predlog, naj se deželni zbor is r e 6 e zoper nameravano ustanovitev u t r a k v i s t i č n e g i m n a z i j e v C e 1 j «, češ, da taka gimnazija ni kulturna potreba, da se ž njo krši obljuba koalicije glede varovanja narodne posesti in da se s tem spravlja v nevarnost nemško ozemlje. DUUaj 7. februvarja. „Wiener Zeitung" javlja: Predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Adalbert Gertscher je imenovan višjim državnim pravdnikom. Državnemu pravdni ku v Trstu Evgeniju Taddei-u je cesar podelil red železne krone tretje vrste Dunaj 7. februvarja. Profesor na mariborskem semenišču dr. Ivan Mlakar je ime* novan kanonikom lavantinskega kapitelja. Dunaj 7. februvarja. Delegaciji se skli-četa poleti na Dunaj. Zborovali bodeta zajedno z drž. zborom. Dunaj 7. februvarja. V ponedeljek prirede delavci v raznih industrijalnih mestih velike ljudske shode, da se izrečejo za splošno volilno pravico. Dunaj 7. februvarja. Kakor se kaže, je vender solicitator Eichinger morilec odvetnika Rothsiegla Dognalo se je namreč, da je nož, kateri je morilec vtaknil v Ilothzieglov žep, Eichingerjeva last. Inomost 7. februvarja. Deželni zbor je vzprejel domobransko novelo in sklenil poslati cesarju adreso, s katero bo prosil, naj se odpravi dvobojevanje v vojski in zagotovi poave-tcvanje nedelj in praznikov. Odprto pismo felagajničarju , Kat. delavske družbe" Pavlu Vrbanljl v Zagorji za Savo. Potrebno se mi zdi, nadaljevati oni razgovor, katerega sva imela sv. Pavla dan v javnib prostorih H Mihelčičeve prodajalnice in to tem bolj, ker si mi dolžan ostal pravi odgovor. Trdil mi, da je govoril naš občespošfcovani g. župnik pri letošnjem velikonočnem izpraševanji, da Zagorski fajmošter g. Jakob Gross ne ući prave vere, da ni maše deležen, kdor je v Zagorji pri maši. In to, praviš, pripovedoval je neki župnjan Št. Lamberški, kdo pa je oni St. Lamberčan, tega mi nisi povedal. Pozivljem Te torej tem potom, da poveš ime tistega Št. Lamberčan, (katerega seveda ni!) sicer ostane na Tebi madež, kateri ne dići posebno tako odličnega ^katoličana" kakor si Ti. Uriva pa ne mi misel, jeli blagajnik „Kato-toliške delavske družbe" opravičen javno napadati katoliškega župnika vpričo njegovega podložnika? Je li to v Vaših pravilih? Kaj poreče k temu IV. in VIII. zapoved božja? Se li tako pospešuje sv. katoliška vera? In zakaj nisi tega ovadil žaljenemu g. župniku Orossu, da si poišče zadoščenja, katero bi moral zahtevati, ako ima le še trohico čuta poštenosti. Svetujem Ti pa, da se ne spozabiš zopet govoriti nespoštljivo o našem občepnljubljenem g. župniku Ant. Bercetu, ker sicer bi se Ti utegnilo kaj neprijetnega pripetiti. Zdravje in pameti V Colnišcih pri Št. Lambertu. 31. jan. 1895. Vincencij Brvnr, posestnik, Od medicinskih avtoritet priporočevan ut.-ši karaelj, raztvarja krrpllcu, neobhodno (13iiti—9 potreben Z* rekwuvMl«»crDte (1360-10) Dobiva se većinom* v vneh lekurnah. Glavna zalog** v Ljubi lani: Jo«. Maver, lekarnar. ■ .«». februvarja. V Pragi: 36, 9, 21, 47, 81. Tujci. •i. februvarja. Pri Nlnmi : Kliitz, Kk. rr, Klausner, Mannheira. Mis-saner, Gottlieb z Dun*ja. — Pote*egger \z Gradca. — Eich-holl ll llmenaua. — Viktor li lleillhrona. — Barlič iz Mošnje. — Kosmu, Malovina, Sorana i/. Budimpešte. Pri Hmiim : Elinger, Heidrich z I>nti.-ja — LovAin iz Ribnice, Meteorologično poročilo. S Ćat opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Neb<> Mo-krma v mm. t,* _c 7. zjutraj 72H (J «... —9 8" G si vzh. obl. 2 1 mm. v «2 'J. popoj. 7J7 f> ur. —6M C si. svz. snež. 9.zvečer 727 2 ... — H-4' C si Vili. obl. snega. j <*> Sr.-dnja temperatura —8 1°, za 7 H8 pod normalom. ZDvLaaa-jsIcSL "borza* dne 7. februvarja 1895. Skupin državni dolg v notah..... 100 (»Id. KO kr. Skupni držat ni dolg v srebru .... 100 , 8"» f A'atrijska zlatu rvnta....... I2f» t 70 „ Avhtrijska kroiibka renta 4U/,..... 100 . 8 » , Og<;rn*H zlata renta 4° „...... |24 , 7"» „ Oj: *rsk» kronska renta 4"/0..... 99 » 25 „ avstro>ogarake batttaz delnic« .... ii)7M , — Kreditu- delnice......... 41H , — , London vsta........... 124 , 20 N*-i 11:' 1 d rs. bankovci xk loo mark . *»" « '0 , 80 mark.......... 19 U SO frankov.......... S , b5'/, , Itaiijniihki bankovci........ 4t> t t»5 m C. kr < •kun . . ........ f> , H4 Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, odnosno mati, goapa JUoipilId rUlIdlu poroj. V lomil včeraj dne 6. t. m. zjutraj ob 7. uri p> dolgi bolezni, previđena s svetotajstv i za umirajoče, v 87. letu svoje dobe mirno v Gospoda zaspala. Pogreb bode v petek dne 8. t. m. ob 4 uri popolndne iz hise žalosti, Mestni trg st. 2.'i, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Zadufine sv. maše se bodo brale v »tolui cerkvi Sv. Nikolaja. \ 1:>7) V Ljubljani, dne 7. februvarja 18H5. Josip Potrato, c. kr, sodniški pristav, soprog. — Marija, Evgenija, Ana, hčerke. — OU-bart, Josip, Alojzij, Pavel, sinovi. Metalo posebnih naiiiauil. Staroznana trgovina z lirami nujfinejse vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nlkla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-[jj°jo,.«t«y grafov, najnovejšega v tableaux-urah, urah z njihalom in dragih arah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naocal, scipalcev v zlatu, zlatu double, niklu itd.; največja izbčr kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1420—8h) IV. ltUDIIOLZEU-Ju, Pred roloviein fti. 8. Vsem, ki žele kupiti /a prodajalnico in gostilno prikladno posestvo, se nudi izredno u £o d n a prilika. Lepa hiša z zemljišči .sredi vasi Mniarlno pri U t i j I, blizu cerkve, v kateri hiši ho nahaja prodajalnica z mešanim blagom, ki obstoji že čez 50 let in katero posestvo je cenjeno na \W lO iziti , prodajala se bode pri c. kr. sodišču v Litiji, in sicer a.xa.e IS. fe"brij.Tra.rja. 1395 in dne iS marca 1895 — vselej ob 11. uri dopoludne. Natančni pogoji so na vpogled pri c. kr. notarju g. lili ki K vetru in pri c. kr. okr. sodišču v Litiji. (156—9) I* Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 51» kr., 12 steklenic 4 gbl. 50 kr. Odločno najboljše muzilo zt.-per tr|e«it|e po nitih, boleelue v rokith. hokmIi, v krlil Cer v živcih, otrpnele uilc Iu Ultv il.il. Dobiva s« pri (1231-14 t luthlii pl. Triikocrzv-ju lekarnarju v Ljubljani. I*omIIJ» «e m obratno po A to. hH „ S Lekarna Trnk6czy v Gradci m C. ir. |iavnB rcuaiiljtm mir, tri. Menit Izvod iz voznega reda v-«l*a-vn«ra odL 3-- olcto"bra. 1864. Ifulopno omenjani prihajal ■ I In odhajal nI taal om«čanl m > T*€t*t}mtwt upuhrm r,i*%M. Sr«dnj««rropikl te« J« krmjnaiaa *mu v Lijak, ljanl a* • minuti naprai. Odhod Iz lajnbljama (jut. kol.) Ob ia. hh 0 «n loT*a, Kranattuafaita, Ljabno, oaa Saliihal v Au..... Iiehl, (iraon• dan, Solnaa;rad, Laad-Oaataln, Xall na Jatam, Hlajr, Lino, Hutolarlaa, Flaanj, Marijin« vara, Kger, Karlova vara, Pranoora vara, Fra«o>. Llpaljo, Oiinaj »ia Amatatten. 06 0. atri IO min tjutriti metani Tlak ▼ Noro matto, Kovavia. Ob 7. url tO mita. *)vtri0 utehai rlo * Trhli, Pontabal, Haljah. Oa, lovse, Kranaanafatta, Ljubno, Dunaj, eaa Balalhal T Solnograd, Dona ▼Ia Amalottan. Ob Vi. uri JfS min. dopot%uinm metani vlak ▼ Novo mntto, Kode rja. Ob lt. uri tO min. dvi>lathal v SnlanKrad, Land-Oaatela, /.ali na jaaarn, Ino. moat, KretftiUr, ()urlli, Oanero, Paria, Stajrr, Lino, Gntundan, Itohl, Rudejevics, Plaenj, Marijina vara, Rffar, Pranoova vara, Karlova vara, Pragu, l.l|iak», Ounaj vla Amutnitea. Ob 7- atri HO mirt. mv+rrr metani vlak v Novo maato, Kooovja. Prihod v LJubljano (ju*, kol.). Ob 3. tri 33 mita. *)nln\) oaabnl vlak a Dunaja vi* a. milo« t au, Lip. aija, Frago, Pranoovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varovt Planja, Budajavlo, Solnograda, Linoa, Stavra, Omandana, laohla, Autj utt, ifialla oa Jeearu, Ijend-Oaatalna, Ljubnaga, Oalovoa, Baljaka-Kr»n«»inf»at(. TrhUa Ob g. tiri 19 mita. »jftrttj metani vlak la Kooavja, Novega metta. Ob 11. uri H7 min. do/Mrfaeonie oaabnl vlak a Dunaja via Amttettan^ LipaiJe, Prava, Pranoovih varov, Karlovih varov, Mgra, M arij Inih varov, Planja, Ruilajevlo, Solnaarada, Linoa, Htejrra, Parlaa, Oauovat Ouriha, Hratrnlna, lnomoata, /«Ua na jaaarn, Land-Oaelalna, LJnbnaga, Oalovoa, Lianaa, Pontahla, TrbnhV Ob P. uri .IV mita. %>fj>nt%tHn* meaanl vlak la Koaavji, Novega metta. Ob 4. uri -4M min. pojtoluitn* aaabnl vlak a Dunaja, LJubavga, Salatliala, Hntjiika. Oaluvoa, Pranaantfaate, Pontabla, Trhli* Ob 9. uri *.» mita. tvrrrr metani vlak la Kooavja, Novega Metta. Oh 9. uri Vi mita. tverer otabnl vlak a Dunaja prako Amatatteaa la, LJubnega, K»l)»ka, Calovua. Pontabla, Trbita. Ob 7. Ob 9. a ti-9 ajurrrtj Odhod iz LJubljane (dr*, kolj i/9 mita. ejatrrnj v Kamnik. OS SO Prihod V LJubljano (dr*, kol.). &H mita. ejttir«tj ta Kamnika 18 , dttpoluUn* , ,, HO (5—81> I. sremsko sloveče tamburaška društvo is Mitrovice priredi ilnncM dne 7. februvarja ta la KONCERT v prostorih „Pri Maliču" kamor si« p. n. občinstvo najuljudneje vabi. To društvo se je produciralo na Zagrebški jubilarni razstavi I. 1891, v klubu konservatorija v Milanu, kjer si je pridobilo tudi diplomo, na raz-tavi v Parizu 1. 1H8!) skozi 3 mesece z največjim vspebom, v Suboti&tu na Ogerskem pred princttn Salvatorjem, ki ju društvo počastil ftndi u pismeno priznanico. ^——~~~~~ Društvo Jo v ar«maki narodni noinjl. ^—RSvnatelj g. Otokar Kromaf. Vstopnina 50 kr. Začetek ob ' ,8. url. Nadpjajo se, da nas bode slavno občinstvo počastila z mnogobrojnim posetom, beleži odličnim spoštovanjem (158)_Tainburaško društvo. Pristna Brnska suknena roba za gnomladiio in poletno dobo 1895. Kupon :t-IO met. flolK aa ptipolno obleko (»akiijo* hlHec lelovulh) tttiaiie mi* mo Kiti. 4 NO Iz ilHbrr »lil. 6.— Iz bol|*«> Kl«l. 7.7S Iz IInt' zjlil. 9*— <■ Hu«'»<> Kiti. 10.5» Iz u«|fln«Ja Kii' on /.a črno salonsko obleko iflil. —• blago za vrbnje suknja, I dr i za turiste, črn peruvienne in dosking, blago za uniforme drž. uradnikov, najfinejo gredaSano tkanino itd. razpošilja po tovarniških ceuab kot reelna iu solidna najbolje znana zaloga suknenoga blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zuntonj in poginino pronto! — Jamči na za to, da pošiljk« popoliMMiui <)il^i»variajo vzorcu. Na uvzienje! Savno p. n. občinstvo se zlnsti opozarja, da so blago dobi uiuoko «po«|e« če se prvino hm-ro«5a« nego če se naroča od takih, ki sami isto pri nas kupujejo. T t rti K it Nit-m-l-linli«. I' v It run razpošilja vse blHico po |»nttlh tovarulHltlli rfiiatli, ne da bi v raćun jemalu privatne kupovalco iako oskodujočega sleparskega „kroiiiskogit popusta". (189-1) g Dunajska kavna mešanica § d.»jo kavi Irpo l»ar%'4t, «1 «>l»«r ultus in m»ri i Iz (rgOVl nuli. £j OOOCXX)OOCX30000GOOOOOCXaOOOOO St. 39 Razglas. Pobiranje pasjega davka za 1895. leto pričelo se je h 1. januvarjem letos in je plačati ta davek v okrožju ljubljanskega mesta od VjNaltegP psa, izimši one, kateri so za varstvo m . 11111 * t n i 11 posestev neobbodno potrebni. Lastniki psov naj si najpozneje «l<» SO. N««^aiiit 1S1W. letu preskrbe letošnje murke, katere ze dobe pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. a. v. Z ozirom na 8. 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, nuj o pravem času vplačajo takso, ker bodn konju«* od 20. svečana 18H5. I. počenši vse ono pse polovi I, kateri se bodo na ulicab nahajali brez letos veljavne znamke. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 1. dan januvarja 1895. Izdajati Ij in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. LiiHtntna i» tisk „Narodne TiskurneH 7Y 8461