\
- < , . ; C;" ..	,• r
XHE OLDEflT AND 1*08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
AMER1KANSK1 SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKL
Gnlo; Za gero in ttafod — n pravico in rsutko — od bojt do xna|il
glasilo slov, katou de lavstva v ameriki in uradno glasilo dru2be sv. družine v jolietu. — s. p. dru2be sv. mohorja v chicago
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.	4[
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v/ (No.) 78.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. APRILA — THURSDAY, APRIL 21, 1927.
LETNIK XXXVL
NA VEČIH KRAJIH SO SE PODRLI NASIPI; NAD MILIJON AKROV ZEMLJE JE POD VODO. — TORNADO JE POVZROČIL VELIKO ŠKODE. — GUVERNERJI PROSIJO POMOČI ZA BEGUNCE, KATERIH ŠTEVILO NARAŠČA.
Memphis, Term. — V torek je naraščajoča voda podrla nasip v bližini New Madrid, IVI o., preplavila dolino in ogroža kraje jugo-vzhodno od Missouri in severo-vzhodno od Arkansasa. Boje se, da se tudi glavni nasip ob Mississippi reki v bližini New Madrid ne bo več dolgo časa mogel upirati deroči vodi.
Poplava ogroža več mest, kjer sicer utrjujejo nasipe, ker pa voda vedno še narašča, bo ves trud zaman.
Nad milijon akrov zemlje j«- preplavljene; število be-gimcev vedno narašča. V Fo-r^t City je visok hrib, kjer je nesrecnežev našlo zavetja pred naraščajočo vodo. Arkansas reka je od nedelje do torka narastla za dva čevlja.
Natančno število človeških žrtev po poplavi še ni ugotovil no, tudi ne, koliko je škode. Največ trpi država Arkansas.
'/hodni del države še ne pomni take povodnji.
Missouri reka v bližini St. l.ouisa je tudi prestopila bre-«ve. V Kansas City so gasil-in policisti rešili več dru-; fi. ko je voda vdrla v njih tlomovja. Dež je li! od pone-riel ka na torek neprestano oHo noč.
Veliko škodo je tudi povzroči tornado, ki je divjal nad T'-xasom, Oklahomi in Mis-< uri. Ena oseba je prišla ob življenje v Arthur City, ko je "v torek zjutraj divjal vihar nad mestom. V Carrollton je veliko poslopij porušenih, tako tudi v Muskogee,, Okla., in Van Arsdale, Kans. Človeških žrtev v teh mestih ni bilo.
Ameriški Rdeči križ je poslal v prizadete kraje že 2000 šotorov. Nadaljnjih 1000 so poslali iz Chicage; potrebuje jih pa še najmanj 1500.
Washington, D. C. — Guvernerji prizadetih držav so dobili iz urada glavnega stana Rdečega križa obvestilo o stališču nesrecnežev, ki so postali begunci vsled poplave. Prosijo, naj apelirajo na ljudstvo za pomoč. Rdeči križ je izdal že $25,000 iz svojega sklada, kar je pa le malenkost za tako velike potrebe. Pomisliti je treba, da je več kot deset tisoč družin, za katere je treba skrbeti, ki niso drugega rešile kakor golo življenje. Le nekateri so rešili tudi živino.
UKRAJINCI ZA SAMOSTOJNOST.
Separatisti v Ukrajini v boju za svobodo. — Sovjetska Rusija bo primorana prijeti za orožje. — Na meji Be-sarabije je vse polno beguncev.
Bukarešt, Romunija. — A-
larmantne vesti prihajajo iz j južnih krajev Rusije in Ukra-[ jine ,kjer se ljudstvo upira in zahteva svobodo. Ker se je bati krvoprelitja, je veliko ljudi zapustilo svoja domovjn in odšlo na mejo Besarabije.
V Kijevu in Odesi so se vršile demonstracije proti <,bur-žuazijskim državam. Culi so se klici: "Roke proč od Kitajske." Vse to pa izrabljajo separatisti, ki so za samostojnost Ukrajine. Centralni odbor komunistične zvezne stranke je napovedal odločen boj Ukrajincem, ki hrepenijo po samostojni Ukrajini. Na kolodvorih v Kijevu je bilo veliko kričanja : "Naj živi samostojna Ukrajina!"
Iz večih krajev poročajo, da je prišlo do spopada- med vojaki rdeče armade in ljudstvom. Iz Moskve je bilo odposlanih večje število vojakov v Kijev in Odeso. Sovjetske oblasti so izdale pozive za nabor, le malo se jih je odzvalo, večina se skriva po kleteh, nekateri so pa bežali v gore, kjer se skrivajo. Tudi čez mejo jih je odšlo veliko število.
Moskva Rusija. — Premier sovjetske Rusije, Rykov, pra-| vi, da bodo prisiljeni prijeti! za orožje. Priporoča, da se vse1 potrebno pripravi za vojno. Rekel je, vojna lahko izbruhne že to leto, mogoče drugo, gotovo pa je, da bo — prej ali slej, to pa zato, ker imperialistične države zavidajo Rusijo.
LEPA PRILIKA
se nudi vsakemu naročniku in prijatelju lista, da agitira te dni za "Amer. Slovenca". Čez par dni začne v "Amer. Slovencu" nadvse zanimiva povest "POTOP", ki se bo vlekla najmanj 4 do 5 mesecev. Kakor je bilo številnim žal, ki niso čitali povesti "Roža sveta" od začetka, tako bo vsem onim, ki ne bodo od začetka čitali zanimive povesti "POTOP". Nagovorite svoje prijatelje in sosede, da si naroče list vsaj za pol leta.
nHMiiiinmimnrTmanmmimmnfimp"^"*^^
KRIŽEM SVETA.
WALSH ČESTITA SMITHU.
STRAHOVITI VIHAR V SYDNEY; 6 OSEB MRTVIH.
Smithovo pismo vzbudilo veliko pozornosti v Washigto-nu. — Zaprlo je sapo Mar-shallu, ki si ne bo več upal napadati guvernerja.
Washington, D. c. — Guverner Alfred E. Smith, ki je v odgovor na odprto pismo Charles Marshalla rekel, da je on za to, da ostane cerkev ločena od države, vzbudil veliko pozornosti v Washingto-nu med voditelji obeh strank. Marshallu je zaprlo sapo, ne bo se več drznil napadati guvernerja, ki je dober ameriški državljan, kakor tudi dober katoličan. Smith je sprejel od senatorja Thomasa J. Walsha brzojavko, v kateri mu čestita. Med drugim pravi, da je s tem-napravil važno potezo v službi za narod in za sovernike. Smithov odgovor smatra večina kot najvažnejši politični dokument tega časa. Poslanec Sol Bloom je rekel Srriithu: "Noben dober 'državljan ne bo in mu tudi ni treba, radi svojega verskega prepričanja? zatajiti zvestobo do ustave."
-0-
BOGASTVO JEKLENE KORPORACIJE.
VIHAR V ILLINOIS; 19 OSEB MRTVIH, NAD 100 RANJENIH.
Springfield, III. — Strahoviti cikldn je zadel - severovzhodni del države Illinos. Devetnajst oseb je mrtvh, več kot sto ranjenih; veliko število hiš porušenih; mnogo ljudi je ostalo brez I strehe. Prizadetih je sedem okrajev. Podrobnejše poročilo sledi.
-o-
Skrite "amer. Slovenca
Sydney, N. S. W. — V tu-1 kajšnem mestu je deževalo štiri dni neprestano. Temu je pa sledil strahoviti vihar, kakršnega ne pomnijo že petnajst let. Strehe je jemalo raz hiš; škoda je ogromna, ob življenje je prišlo šest oseb. -o-
FAŠISTI OBSOJENI RADI PREKLINJANJA.
Rim, Italija. — V Italiji je nova postava, ki prepoveduje preklinjevanje. To postavo sd pa kršili neki mladeniči v Flo-renci, zakar so bili obsojeni vsak na tri mesece zapora in 300 lir so morali plačati kazni. -o-
SNEG V SASKATOONU.
Winnipeg, Man. — V severnem delu Saskatchewan je začelo snežiti v nedeljo ponoči do torka še ni prenehalo. Iz Saskatoona, poročajo da je padlo šest palcev visoko snega ; promet je oviran.
U. S. Steel korporacija zavzema drugo mesto izmed najbogatejših industrijskih podjetij na svetu. — Gary £e ne bo odstopil.
New York, N. Y. — United Steel korporacija je postala biiijondolarsko podjetje, ko so na šestindvajseti letni seji odobrili predlog ravnateljev, naj bi se delniški kapital zvišal na $1,071,904,000. S tem je postala U. S. Steel korporacija, drugo najbogatejše industrijsko podjetje na svetu. Nove delnice bodo noeile po 7 odstotkov dividend letno. Najbogatejše podjetje- na svetu je še vedno Am. Telephone & Telegraph kompanija, katere delniški kapital znaša $1,112,-700,000.
Elbert H. Gary, predsednik U. S. Steel korporacije, o katerem je že bilo parkrat poro-čano, da ae bo, radi visoke starosti umaknil v mirno življenje, je še vedno agilen in ne misli na resignacijo.
—	Madrid, Španija. — Vojaško sodišče je oprostilo generala Weyler-ja, guvernerja na Kubi za časa ameriško-španske vojne, ki je bil obdol-žen, da je bil v zvezi z zarotniki, ki so nameravali lansko leto prekucniti vlado.
—	Chicago, 111. — V ponedeljek se je vršil pogreb osmih žrtev, ki so prišle ob življenje pri eksplozijski nesreči na Harrison cesti, kakor je bilo poroČano. Kako je nastala nesreča, še zdaj ni ugotovljeno.
—	Rushville, III. — V tu-kajšni bližini sta trčila skupaj dva avtomobila s tako silo, da sta bila za nadaljnjo vožnjo nesposobna; devet o-seb je pri tej priliki zadobilo poškodbe, nekateri težke.
—	Rushville, 111. — James Moore, star 84 let, ki je pred 25. leti kupil prostor na pokopališču in sam postavil tam nagrobni spomenik, plačal pogrebne stroške in odbral nosilce njegovih zemskih ostankov, je v nedeljo v tukajšni bolnišnici preminul.
—	Cordova, Alaska. — Mornariška radio postaja Zed. drž., iz Kodiak poroča, da so občutili silne potresne sunke, ki so trajali 30 sekund.
—	Brockville, Ontario. — Mrs. Mary Companion, stara 70 let, je skočila v deročo vodo, iz katere je rešila 6 letnega dečka, ki se je utapljal.
—• Honolulu, Hawaii. — Japonski ribiči so našli 20 milj proč od brega čoln, v katerem so se nahajali štirje onemogli veslači, ki so bili že tri dni brez hrane v smrtni nevarnosti, da jih požrejo morski valovi. Tako daleč od brega jih je zaneslo valovito morje.
—	Milwaukee, Wis. — V Mequon se je podrl most, ki je vodil preko Milwaukee reke, ko je vozil čez avto v katerem so bile trije osebe; vse skupaj je zagrmelo v deročo vodo. Ena oseba je prišla ob življenje, dve so se rešile, za-dobile so pa težke poškodbe in se zdravijo v bolnišnici.
—	Pittsburgh, Pa. — Med dvema družinama v tukajšnem mestu je prišlo do prepira, kateremu je sledil pretep; dve osebi sta prišli ob življenje dve sta pa težko ranjeni.
-6-
UGRABLJENA KAVARNAR-. JA IZPUŠČENA.
Chicago, 111. — Kakor je bilo poročano, so banditi ugra* bili Jakie Adlerja in Franka Lawro, lastnika kavarne na 18 East 22. cesti, katera so pa po šestdnevnem ujetništvu izpustili. Z njima je bil tudi u-grabljen njujin šofer, Tony Albino. Vsi trije so bili ves čas zvezani in so imeli tudi oči zavezane, da niso videli, kje se nahajajo. V takem stanju so jih tudi z autom v ponedeljek zvečer, to je šesti dan po u-grabljenju, pripeljali na 55. in May cesto, kjer so jih izpustili. Policija ne bo nikoli izvedela kaj se je z njimi godilo, kakor tudi ne, koliko sta plačala odkupnine. Adler in Lawro sta bila v prejšnih časih lastnika zloglasne hiše, kjer se je tudi veliko igralo. Oblasti sodijo, da sta zelo premožna.
MNOGE
zanimajo krasne povesti in romani v "Amer. Slovencu," pa hodijo h svojim prijateljem, da dobijo pri njih list, da iste čitajo. Na račun drugih citati list ni lepo. Vsak, ki zmore in ima denar ža druge ča- ^ sop i se, naj si list naroči. Naročniki naj take rojake na to opozore in agitirajo med njimi, da si list naroče. Zanimiva povest "POTOP", ki prične v par dneh je sama vredna enoletne naročnine.
Iz Jugoslavije.
JUGOSLOVANSKI ZUNANJI URAD DELA NA TO, DA SE SPOR Z ITALIJO SPRAVI PRED DRUŠTVO NARODOV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
-o- /	- -
O italijansko - jugoslovanskem sporu.
Belgrad, 31. marca. — Vče-jraj sta obiskala zunanjega ministra francoski poslanik D ar d 'in češkoslovaški poslanik Šeba. ^Poučeni krogi izjavljajo, da jdela naš zunanji urad vztrajno ,na to, da se spravi naš spor z jltalijo pred Društvo narodov, ako se bodo druge poti izkazale kot neuspešne, j Belgrad, 31. marca. — Vesti o prizadevanjih velesil za direktni sporazum med Italijo in
Jugoslavijo se vzdržujejo. Po ,pariških in londonskih vesteh naj bi bil Mussolini že pristal na direktna pogajanja pod po-
_-	(gojem, da Jugoslavija ratifici-
N i k ar a guanski uporniki t>gro- ra nettunske pogodbe. London . žajo mesto, v katerem so a- P0SreduJe sedaj v tem zmislu,
Z BOJIŠČA ¥ NICARAGUI.
da naj bi Jugoslavija ta pogoj sprejela, Italija pa naj bi zato izjavila, da ji tiranski pakt ne daje pravice posredovanja v albanskih notranjih homatijah.
Tukajšnji merodajni krogi izjavljajo, da mora naša država vsak pritisk glede ratifikacije nettunskih konvencij kot
meriški vojaki. — Diaz razpolaga s sedem tisoč možmi.
Managua, Nicaragua. — Letalci opazujejo gibanje liberalnih čet, ki se bojujejo proti vladi konservativcev, katerih predsednik je general Adolfo Diaz. Poročajo, da kolikor so mogli dognati po premikanju'izsiljevanje brezpogojno od-čet, nameravajo uporniki na-'kloniti. Nettunske konvencije pasti mesto Matagalpa. Kakor|So v naših gospodarskih krogih, znano, je ameriški kontread-j posebno v primorskih, vzbudile miral Latimer določil mesto tolik odpor, da ni misliti na nji-Matagalpo kot nevtralno cono. hovo ratifikacijo brez temeljite To pa zato, ker imajo v tukaj- revizije.
Glede tiranskega pakta izjavljajo merodajni krogi, da bi kaka omejitev njegovih določb malo pomenila. Pakt je treba anulirati in potem zajamčiti popolno neodvisnost Albanije na mednarodni podlagi, to je s sodelovanjem Društva narodov.
Zadnje tozadevne vesti pravijo, da je že imenovana komisija za direktna pogajanja.
* -o-
šni bližini državljani Zed. drž. svoje plantaže. Ako pride do tega, da bodo liberalne čete v tem kraju napadale, bodo imeli opravka z ameriškimi vojaki. V Matagalpa je poleg pripadnikov Zed. drž., tudi veliko število drugih inozemcev.
Predsednik Diazova armada šteje 7000 mož. Kje se sedaj nahaja general Moncada, poveljnik uporniških čet, ni znano. V Nicaragui se sedaj nahaja tudi iastopnik pred-
Oblak se je utrgal
sednika Coolidgea, ki preisku- v planini Prenj v Bosni. Vsi poje tamošnje razmere, o kate- toki in reke so hipoma narast-
rih bo obvestil Coolidgea. -o-
AMERIŠKI PODPREDSEDNIK OLJNE KOMPANIJE PREZIRAN V MEHIKI.
li, valili s seboj kamenje in prst in Neretva.se je v kratkem času dvignila za 12 metrov.
-o-
Ogenj na Pohorju. V sredo, 23. marca proti večeru se je opazil na Pohorju za Hočami močan sij požara. Go-Mexico City, Mehika. — W.'reti Je moralo nekje v Šmartnu, Green, pripadnik Zed. drž., ki vnelo se ie Pa r*ajbrže kako je podpredsednik Hausteca skladišče za seno ali slamo, ker Petroleum kompanije v Mehi-,Je siJ zeIP hitro rastel ter nato ki in se nahaja zdaj v Zed. 'nenadoma prenehal.
kemu na vičlez znanemu tovarišu, s katerim sta se sešla v zgodnji jutranji uri v neki kavarni. Tovariš mu je zaspal pri mizi, ta pa mu je ukradel uro z verižico in ga je pustil z neplačano aeho v kavarni. Ko se je mož prebudil, je segel v žep in je hotel uro z verižico zastaviti kavarnarju za ceh o, pa jo je pogrešil. Bridko se je pritožil in je rekel, da gre po stražnika. |Toda stražnik ga je že prehitel. Stopil je k njemu z nekim neznanim mu gospodom in ga prijel, kje ima ukradeno uro in verižico? Revež je priznal končno, da jo je res ukradel v nekem stanovanju, kamor je šel vprašat za delo, njemu pa jo je zopet ukradel njegov samo na videz znan tovariš. Policija je preiskavala zadevo dalje in je končno ugotovila, da je tudi dozdevni prvi lastnik uro ukradel v nekem stanovanju. Tako je bila ura trikrat ukradena in jo gospodar še danes pogreša. Okraden tat je dobil, ker je bil že parkrat radi tatvine kaznovan in z ozirom na to, da ni imel od te tatvine nobenega dobička, samo en mesec zapora. Bil je zadovoljen, prosil pa je, naj mu dajo par tednov odloga, češ da bo poiskal tatu, ki je ukradel njega in poiskal, kje je u-kradena ura. Seveda sodišče tej pobožni želji okradenega tatu ni moglo ustreči, ker je bilo uverjeno, da se bosta tatova tudi, Če se snideta, mirno pobotala preko sodišča in skupaj pobegnila. Tako bo moral fant najpreje en mesec presedeti, potem pa bo šel lahko iskat svojega ljubeznjivega tovariša.
-o-
Požar v Rankovcih.
Krog 20. marca je začel goreti na dvorišču Štefana Korena kozolec. Ogenj se je naglo razširil in le hitri pomoči je pripisati, da niso postala žrtev plamena tudi sosedne hiše. — Ogenj je podtaknil štiriletni sinček. Kakor je sam pripovedoval orožnikom, je v kuhinji vzel dve vžigalici, šel k slami in zakuril, ko pa se je začelo grdo kaditi, je pobegnil.
Dve nezgodi.
V sredo, 23. marca sta se pripetili dve težki nezgodi. Na
drž., *je v St. Antonio podal izjavo, v kateri pravi, da ne bo nikoli reda v Mehiki, dokler bo na površju Callesova vlada.'
Pa tudi, da Mehika ne bo pod 'Teznu se je nevarno ranil s se-to administracijo nikoli na- kuro na nogi delavec Avgust predovala. To pa zato, ker Neifat* — V Wildenrajnerjevi napada in ovira delo inozem- ulici se je ponesrečit kotlar Ja-skim- petrolejskim in rudnin- kob Kos, kateremu je padlo že-skim interesom.	lezo na glavo in roko. Zlomilo
Ta izjava je pa rodila po-mu je desno roko nad laktom, sledice neprijetne za Greena. Rešilni oddelek je prepeljal Vlada je naročila industrijske- |oba ponesrečenca v bolnico, mu, trgovskemu in vsem drugim departmenton, da ne smejo z Greenom imeti nobenega opravka, prezirati ga kjerkoli nanese prilika.
Trikrat ukradena ura.
Pred senat deželnega sodišča morejo v Ljubljani je stopil mlad fante, obtožen od državnega Huasteca Petroleum kompa- pravdnika, da je ukradel zlato nijfi je en^ največjih tozadev-'žepno uro in zlato verižico. — nlh podjetij v Mehiki.	Ipriznal je, da je ukradel to ne-
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
50o Din............--..........$ 9.40
I.OOO Din.....................; 18.50
2,500 Din-...................... 46.25
5,000 Din....................... 92.00
1.0,000 Din....................... 182.00
100 200 500 1000
Lir	____________________.$ 5.65
Lir	..........................$11.00
Lir	..........................$26.50
Lir	..........................$52.00
Pri večjih svotah poseben popust. ' Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.-
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO.
Kama in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJ&EK & CEŠARK,
455 W. 42nd ST, NEW YORK, N. Y.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
9 Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, poc-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
edinost publishing co.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, lil
Telefon: CANAL 0098.
Za leto leto. Za pol leta..
Naročnina:
_$5.00 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____6.00
Za pol leta-_______3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
AMERIKANSKI SLOVENEC
rdečkarjev po drugih naselbinah.
Tak taktičar je torej urednik "Prosvete." Zdaj pa še, zakaj bijejo nasprotniki po Mr. Grdini? Ali morda radi njegove osebe? Kaj še! Mr. Grdina naj bi samo molčal, pa bi bil najboljši "gentleman" in ves nasprotni tabor bi mu kadil. Ampak Mr. Grdina je predsednik K.S.K.J., je odkritosrčen mož, ki ni katoličan samo zato, ker je predsednik katoliške jednote,
Četrtek", 21. aprila 1927.
*** 1	ii.-ii—
Kakor je bilo že javljeno, bo prvi romarski shod na ameriških Brezjah v Lemontu na Belo nedeljo. Rojake od blizu in daleč prisrčno vabimo, da se
ali pa zato, ker mu nese, ampak zato, ker je trdnega katoliške- shoda udeleže v obilnem šte-
era nronriponio ITnt	___j___ .
45.00
Subscriptions:
For one year_____________
For half a year___-
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____________ 6.00
For half a year________3.00
DOPISI ▼anznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani "j uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu
je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira._Rokopisov
uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as sccond class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.,
Mr. Grdina, "Prosveta", peklenščki
m
drugo • . .
Mr. Anton Grdina, gl. predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, .je v eni izmed zadnjih številk "Glasila K.S.K. Jednote" podal svoje mnenje o raznih zadevah, ki se dogajajo in doživljajo med slovenskimi socialisti v Ameriki na škodo slovenskih delavcev.
Povedal je odkritosrčno, brez strahu, naravnost v obraz slovenskim socialistom, kaj misli o njihovem delovanju, s katerim slepe in blufajo slovenske delavce v Ameriki.
Ta odkritosrčnost Mr. Grdine je pa zadela silno v živo zlasti one,, ki se zbirajo okrog "Prosvete," glasila S.N.P.J. Ne zadela bi sicer tako v živo, ako ne bi Mr. Grdina povdaril, da ni potreba radi teh razmer zapuščati S.N.P.J., marveč treba je, da se možje postavijo, pridejo na dan in zahtevajo, da se njih versko prepričanje pusti v miru, da se z listom, ki ga članstvo plačuje, ne napada in ne smeši vere, h kateri pretežna večina članstva S.N.P.J. spada. To pa je učinkovalo, kakor bi Mr. Grdina zlil čeber olja na že itak veliko gorečo jezo urednika '/Prosvete." V njem se je dvignila silna jeza in v tem nervoznem razpoloženju, ko je njegov temperament skakal iz
ga prepričanja. Kot tak je zadnja leta šel med narod na svoje stroške, dajal inicijativo za katoliške shode in prireditve. Prinesel je katoliškim Slovencem v Ameriki novo katoliško življenje in novo navdušenje. Katoliška jednota je napredovala pod njegovim predsedstvom za več kakor celo tretjino v članstvu in finančno. Nobena druga organizacija se ne more 2.50 ponašati s takim napredkom v tem času. Vse to nasprotniki j vedo, zato mahajo po njem. S tem, če ubijejo njega, bodo u-bili napredek katoliške jednote. Ne Grdina, temveč napredek katoliške jednote jih boli. Zato pomeni boj proti Mr. Grdini boj proti katoliški jednoti. Ali s tem, če vam ubijejo dobrega uradnika, ne ubijejo tudi napredka? Gotovo. Zato pa je Mr. Grdina zadnje čase predmet neprestanega blatenja in napadanja.
Povedali smo že, kako je napredovala katoliška jednota pod predsedstvom Mr. Grdine. Pa napredka ni bilo zaznamovati samo tu, marveč na celi črti katoliških Slovencev. Naj navedemo samo par dokazov.
Tekom časa, kar predseduje katoliški jednoti Mr. Grdina, je napredovala jednota za več, kakor deset tisoč članov. Katoliško časopisje je svojo cirkulacijo več kot podvojilo. Na nasprotni strani pa imajo zaznamovati nazadovanje. Socialistični dnevnik, ki se baje izdaja v zgubo, je samo tekom zadnjega leta, kakor pravijo, nazadoval za blizu tisoč naročnikov. Ist^j rakovo pot gredo zadnja leta tudi newyorški liberalci. Torej vsa "napredna" fronta liberalcev in socialistov vidno nazaduje, medtem ko smo katoliški Slovenci na celi črti napredovali. Ali vidite Edaj, kje jih čevelj žuli? Vse vpitje o tako-zvanem "naprednjaštvu" je ničevo. Številke, njihove lastne številke govorijo drugače. Govorijo, da jim narod obrača hrbet in prihaja k nam, vsled tega pa brezverskim voditeljčkom vstajajo lasje in jih postaja strah. Še ena taka kampanjska tura po naselbinah, kakor jo je imela katoliška jednota zadnja leta po zaslugi svojega vrlega, zaslužnega, res katoliškega moža, Mr. Grdine, pa bo v "naprednjaškem" barometru padlo živo srebro pod ničlo.
Pa še to-le: Kdor čita "Prosveto," ta vidi, kako od časa do časa bahajoče vpijejo razni člankarji, da je vse, ozir. pretežna večina na njih strani. Ali je pa to res? Pustimo, da nam to tudi tukaj dokažejo svojo resnico številke. V S.N.P.J. pravijo, da je okrog 38 tisoč članov v odrastlem oddelku. Jednota pa izdaja dnevnik. Upravnik pa je v zapisniku poročal, da se tiska okrog 7500 izvodov lista. Primerjajte število celokupnega članstva s številom naročnikov njihovega dnevnika,
NAZNANILO.
IZ CHURCHILLOM VOJNIH SP0MBWY.
(Dalje.)
vilu.
Ob 10. uri (chicaški čas: ob 11. uri) bo slovesna sv. maša s pridigo, ob 2. uri popoldne (chicaški čas ob 3. uri)^pa bodo večernice. Zvečer pred shodom in na dan shoda samega bo spovedovanje. Kdor pride zvečer pred shodom, zamore prenočiti v romarski hiši. Dobrodošli in na svidenje!
Slovenski frančiškani, Lemont, 111.
Velike razlike posledic zmage ali pa poraza Velike Britanije ni mogoče prezreti. Tu je odločalo stališče vrhovnega poveljnika angleškega brodovja. Njegova odgovornost se je po-
maja leta 1916 je bilo ugotovljeno*. da nemško brodovje povečuje svoj o delavnost. Ob petih, 30. maja je naznanilo mornariško ministrstvo brodovju, da se iz različnih znakov lahko
polnoma razlikovala od odgo- sklepa, da se Nemci priprav-
nn^nKl. T T — ! ______' 1	: 1 •	. _
vornosti ostalih. V njegovih 1*0-
Ijajo
■lirilr* 1
na morje. Brodovje je do-
ekstrema v ekstrem, je napisal za "Prosveto" št. 75 uvodnik in v istega zlil pravcato duševno klobasarijo, kakoršno bi-bilo pa dobite odgovor, da niti ena petina članstva ne In ara za nji-sram priobčiti najzadnjega uredniškega začetnika.	j hovo "naprednjaštvo." To je dovolj jasno, kakšno je njih sta-
Urednik "Prosvete" operira v svojem članku s "peklen- lišče. Tako je, da med tem ko mi gremo stalno naprej, v "na-ščkom" in- "peklom." Pravi, da je Mr. Grdina strašil s tem, vjprednem" taboru rakajo na celi črti.
resnici pa se vsa stvar drugače zavija. Urednik "Prosvete" je Zato, vidite, pa prihaja tako ljuto in diabolično napada-mogel pač misliti, da so čitatelji lista, katerega urejuje, tako nje na tiste osebe, ki delajo za napredek katoliškega prepri-
naivni, da bodo to verjeli, kar on n.pr. naklobasa v svojo ured-
niško kolono. Ampak moti se in pošteno se je urezal, če misli 111 računa na tako naivnost splošne javnosti. Ne zanikam, morda vlada taka duševna naivnost v vrstah onih, za katere 011 piše "Prosveto." Nikakor pa ne v splošni slovenski javnosti. I11 radi splošne javnosti pišem te vrstice, da' isti dokažem, s kakimi sredstvi operira urednik "Prosvete," kadar hoče o-smešiti ali zavrniti kakega svojega načelnega nasprotnika.
ZAKAJ NAPADAJO MR. GRDINO?
Urednik "Prosvete" je te-le vrste taktičar. Kakor hitro ga kdo v živo prime za lase in mu izpodbije njegove zmotne argumente, v tega se zakadi z vso silo. Ampak ne s stvarnimi argumenti. Na dolgo irt široko začne operirati z raznimi frazami, katerih se je nabral, kakor sraka pavovega perja. Čitatelji "Prosvete" mislijo, ko prebavljajo nerodne in večkrat neprimerne fraze, s katerimi urednik diči svoje klobasarije, da imajo bogve kako učenega moža na uredniškem štolcu. Potem pa začne smešiti namenoma, češ, osmešil ga bom, pa bo stisnil nasprotnik rep med noge, jaz bom pa zmagal. Urednik "Prosvete," kolikor se da razumeti iz njegove taktike, ne da počenega groša za to, če mu kdo dokaže še tolikrat resničnost svoje stvari. Njegovo geslo je to: kdor dalj vpije, neglede kako vpije, ta zmaga.
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ.
Chicago, 111.
Vse članice društva Marija Pomagaj št. 78 KSKJ. se uljud-no opozarjajo na našo redno sejo, ki se vrši ta četrtek, 21. aprila, točno ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. Asesment se začne pobirati ob sedmi uri.
Ker so važne točke na dnevnem redu, kot razprava o je'd-notinem domu in drugo, zatorej se naj vsaka udeleži in bodite točne.
Sesterski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
e-
kah so bili ukazi, ki so v dveh, bilo ukaz, naj se zbere približ-treh urah lahko odločili, kdo je 'no 60 milj pred škotskim obre-pravzaprav zmagal v svetovni vojni. Imel je moč, kakršne ni imel noben vladar, admiral državnik ali pa general. Jellicoe
je bil mož, ki je lahko tekom jnariškega ministrstva je" zbral popoldneva dobil ali pa izgubil Sir John Jellicoe nasproti Sca-V0Jn0*	ipa Flow in Cromasty 24 dread-
Jellicojev cilj je bilo močno noughtov, tri bojne križarke, angleško brodovje. Omenjal je, tri eskadre križark in tri torpeda je treba neprestano poviše- dovke. To je bilo 31. maja zju-
zjem, pripravljeno na vse ventualnosti.
Zadnji data maja.
Na temelju instrukcij mor-
vati njegovo moč. Delal je 11a to, da je bilo podvzeto vse v smislu njegovega ojačenja. Za-
traj I. 1916. Admiral Beatty je bil poslan 65 milj naprej, s šestimi bojnimi križarkami in z
hteval je, da se mu dado na jclvemi eskadrami križark. V tej razpolago vse ladje iz severnih formaciji naj bi obe skupini pristanišč. V svojih oficijelnih [pluli proti Helgolandu do dveh dopisih, naslovljenih ministru popoldne, ki bi se moral Beat-vojne mornarice, kakor tudi si- jty vrniti h glavnemu brodovju,
eer je neprestano podčrta val slabost in nepopolnost sil, ki jih ima na razpolago in poveličeval obenem sovražnikovo brodovje. — Te taktike se je naučil tekom dolgih bojev za denar z raznimi angleškimi vla-
če bi ne opazil ničesar«važne-ga. In celo brodovje bi potem vozilo še malo vzhodno proti Hein Reefu, pred 110 bi se vrnilo.
Dan je bil jasen in miren. — Admiral Beatty je že odredil,
dami. In ta taktika je postala da se ladje obrnejo in v 14.1
njegova druga narava.
V zadnjem tednu meseca
Mr. Grdina ga je že večkrat v živo prijel. To mu seveda ni všeč in zato včasih napolni do malega ves list s samimi klo-basarijami o njem. Bi li Mr. Grdina ne bil tako trden karakter, kakor je, bi že davno pustil, ker pameten človek nazadnje res pride do prepričanja, da oslu lahko vse življenje o matematiki predavaš, pa bo vedel toliko kaj je matematika, kakor je vedel predno te je kedaj slišal. Toda Mr. Grdina se zaveda svoje dolžnosti, kadar vidi, da lažnjivi sociji hinavsko spleza
čanja med ameriškimi Slovenci. Kdor danes dela za napredek katoliške jednote in njenih društev, pravijo, da je neumen in omejen in ga v tem zmislu smešijo v javnosti. Kdor danes dela na polju katoliškega tiska, je po hinavskih nazorih naših liberalcev in socialistov omejenec in "nazadnjak." In vse to gre na račun tega, ker mislijo: napadajmo jih in smešimo, da se ujeze in da puste začeto delo in zmaga bo naša. Ker se jim pa to ne posreči, kakor sem že omenil, jih pa silno boli. Te taktike se poslužujejo tako proti duhovnikom kot lajikom, sploh proti vsem, ki se jim drznejo odločno povedati resnico v obraz. Zdaj bote razumeli, zakaj tudi to zaletavanje v Mr. Grdino.
MI SMO DOLŽNI SVOJE VODITELJE PODPIRATI!
Narod, ki ne sledi svojim voditeljem in istih ne podpira, zastonj pričakuje uspehov od voditeljev. Narod, ki pa svojih dobrih iskrenih voditeljev ne podpira in se ne zaveda v tem oziru svojih dolžnosti, tak narod je obsojen v propad.
Katoliški Slovenci nismo imeli doslej še tako iskrenega in res požrtvovalnega lajika na čelu našega gibanja, kakor ga imamo sedaj v osebi Mr. Antona Grdine. To ni noben slavo-spev, le podčrtana resnica je, da je Mr. Grdina tekom svojega predsedovanja storil za katoliške Slovence v Ameriki več, kakor se je pa storilo prej cela desetletja.
v se
Hvaležnost, ki jo prejema ta požrtvovalni mož za te svoje žrtve, ni daleč, kar bi morala biti. Nasprotno časopisje, zlasti G. N., ki je zadnja leta najbolj ljuto napadal in se zaganjal v tega vrlega katoliškega moža, da bi ga odvrnil od ne-vdušenja in njegovega dela za narod, še vedno besni proti njemu. In narod? Članstvo jednote, za katero se ta mož toliko žrtvuje, ali storiš svojo dolžnost do svojega predsednika, ka-Jdar ga protivniki napadajo in kamenjajo? Večkrat se po-
jo preko svojega "fenca" in zaidejo v tuj teritorij, tedaj jim|vdarJa, ^^te	^^ avn^ 2 n kot
on pove, kar jim gre, ne glede, kako uredniki "Prosvete" piha- tak ie nndvr*^	V ' l' m*,' ž * ,
jo proti njemu. To jih seveda jezi, da od same jeze besnijo j tiki,"ne pa hinaVski kritiki katere'^edi^i namen je zaustaviti s po svojem listu, podpiram od nekaterih za nos potegnjenih I tem napredek skupni katoliški stv	zaustaviti s
tak je podvržen javni kritiki. To je vse res. Toda pošteni kri-
en je zaustaviti s ari. Ali je n. pr. to prav, da
ATALA.
Fr. R. Chateaubriand.
Potem sem poiskal svojega gostoljuba; našel sem ga, ko je imel privzdignjen talar in molek v roki ter me je čakal, sedeč na deblu smreke, ki je padla od starosti. Rekel mi je, naj grem z njim v misijonsko vas. ker je Atala medtem še spala; odzval sem se njegovemu vabilu in takoj sva se odpravila na pot. -
Ko sva šla z gore, sem zapazil hraste, v katere se je zdelo, da so geniji začrtali tuja znamenja.	#
Puščavnik mi je rekel, da jih je on napravil in da so to verzi starega pesnika, imenovanega Homer in potem je še nekaj izrekov še starejšega pesnika, ki se imenuje Salomon.
Bila je neka meni nerazumljiva, skrivno-
sti polna harmonija med modrostjo časov, med verzi z mahom porastlimi, starim pu-ščavnikom, ki jih je vrezal in med starimi hrasti, ki so mu služili za knjigo.
Njegovo ime, starost in datum ustanovitve misijona so bili zaznamovani na trstiki ob vznožju teh dreves. Jaz sem se čudil
nad slabotnostjo zadnjega spomenika. _
''Dalj bo trajalo kakor jaz," je rekel oče, "in vedno bo imelo več veljave kakor to malo dobrega, kar sem stpril."
Od tukaj sva prišla do vhoda v dolino, kjer sem videl čudovito delo: bil je naraven most, podoben onemu v Virginiji, o katerem si že mogoče slišal govoriti. Ljudje, moj sin, posebno oni iz tvoje dežele, posnemajo često naravo, toda njih kopije so vedno majhne; z naravo pa ni tako, če se zdi, da ona posnema človeška dela, jim nudi v resnici še vzorce. Ona razpne mostove z vrha ene gore na vrh druge, postavi
n. pr. kdo na njegovih shodih ploska in pritrjuje, češ prav je povedal, prav ima. Drugi dan pa doma bere nasprotne časopise, ki se s takega govornika norčujejo in ga sramote. Mesto, da bi tako cunjo zagnal v kot in protestiral s tem, da bi tako cunjo za vedno brcnil iz hiše, pa še naprej plačujejo naročnino za take liste in s tem sami dejansko podpirajo tak tisk, ki dela škodo narodu, našim organizacijam in vsem. Bratje, to ni značajno! Bratje, to ni hvaležnost voditeljem, ki se trudijo za vas. To je neiskrenost in nepravilno, pa naj že prihaja iz kakršnegakoli vzroka. Ce prihaja iz nevednosti, je vredna pomilovanja, če prihaja pa namenoma, je vredna vsega obsojanja! Kdor je zaveden, naj bo cel mož, kdor ni, pa masko z obraza, da vidimo, kdo je.
Cas je da se Slovenci otresejo enkrat za vselej tiste nesramne m skrajno grde liberalske navade, ki je zapopadena nesramnem geslu newyorskih liberalcev: bodi, kakor ti ne-Sami so taki da v eni koloni oglašajo sv. pismo in prodajajo masne bukvice, v drugi koloni pa napadajo duhovnike sramote iste m se norčujejo iz tega, kar je vernemu človeku' drago in ljubo Ker je tej švigariji Mr. Grdina naperil boj je kajpada dregnil v sršenovo gnezdo. Svoje čitatelje so pa tiko zaslepili, da ze ne vidijo več strašnega kontrasta v njihovi lastim svigasvagarski pisavi. Toda že se obrača na bolje. Ljudstvo spreg eduje in vidi, kako strašno je bilo vodeno za nos Zadeva slovenskega zavetišča je k temu veliko pomagala. Zdaj ljudstvo vidi, kdo mu res hoče dobro in kdo ne. Kadar zaboli j žepu, tedaj tudi njihovi pristaši spregledajo vedno
Ss^PreP0Zn0' k° S° Prizadeti' Takrat, ko je čas, pa ne
Zato pa katoliški Slovenci, Vam so namenjene te-le vrstice Da bi privedle vas do spoznanja, kaj je vaša dolžnost in kako je vam ravnati do svojih voditeljev. Zapomnite si' N i padanje nasprotnikov ne velja vašim voditeljem, marveč vaši organizaciji. Njen napredek jih boli. Sami nikamor ne morejo, ker so s svojo hinavsko švigašvagarijo vse zafurali karkoli so se še lotili ali pa obrnili v neprave namene. Zato jih pa boli pošteno delo naših mož, naših voditeljev. Kaj bi nasprotniki vse dali, ako bi mogli očitati n. pr. Mr. Grdini en sam tak slučaj, v kakoršnih so ga sami tolikrat polomili v veliko škodo svojega naroda! To bi pisali in blatili in natolcevali
Ker pa tega ni, se morajo po vsaki svoji eskapadi nerodno umakniti.
Katoliški Slovenci poznamo našega narodnega katoliškega voditelja Mr. Grdino. Poznamo njegov značaj, poznamo njegovo stanovitnost, zato smo in bomo z njim. Zavedamo se te svoje velike dolžnosti, vemo, zakaj je napad an, vemo, da pada bic po njegovem hrbtu zaradi naše skupne stvari, zato bomo odslej še toliko bolj trdno za njim, kakor smo bili doslej !
Mr. Grdina, Vi pa junaško naprej! Naprej z zastavo Kriza in z zastavo Slave, dokler ne pobjedimo na celi črti!_n.
minut so vse velike ladje že izpolnile ukaz. Tudi eskadra križark je že pripravljala, da iz-premeni smer, ko je lahka kri-žarka "Galatea" zagledala v daljavi osmih milj ladjo. I11 ob 14.20 minut je javila: "Sovražnik na vidiku. Dve križarki, bržkone sovražni v smeri proti jugozapadu."
Vest križarke "Galatea" in zvok njenih topov ob 14.28 minut je admiralu Beattyju zadoščal. Sovražnik se je pripravljal k dejanju, nemške ladje sc bile na morju. Ob 14.32 minul je križarka "The Lion," ki je s signalom opozorila ostale ladji na izpremembo svoje smeri, povečala brzino na 22 vozlov in pričela zasledovati sovražno ladjo, z namenom, da ji odreže pot v njen pristan. Vse bojne križarke so sledile križarki The Lion in izvršile admiralov ukaz. Le peta bojna ladja je nadaljevala izvršitev prejšnjih instrukcij in plula še nadaljnjih osem minut v nasprotno smer, ne ozirajoč se 11a popolnoma izpremenjeno situacijo.' V teh osmih minutah je peta eskadra izgubila kontakt z o-stalimi bojnimi ladjami in razdalja med njimi se je večala z brzino 40 milj na uro. Kljub vsemu naporu pozneje ni bilo več mogoče nadomestiti ta izgubljeni čas.
Usodna ura.
Ena od mnogih kontroverz o pomorski bitki pri Jutskem polotoku se opira na to zakasnitev pete bojne eskadre. Brez dvoma je poveljnik te eskadre, admiral Evan Thomas, kakor hitro je ugotovil situacijo, storil vse mogoče, da bi pridobil izgubljeni čas in res se mu je to tudi posrečilo. Toda usodna izguba 8 minut je izločila njega in velike topove iz akcije y najbolj kritičnih in najusodnejših prvih tridesetih minutah.
poti v oblake, razširja reke v kanale, izkleše gore v stebre in za kotline izkoplje morja.
Šla sva pod enim lokom tega mostu in znašla sva se pred drugim čudom: bilo je to pokopališče za Indijance iz misijonske vasi ali "Dobrava smrti." Oče Aubry je bil svojim novoizpreobrnjencem dovolil, da smejo pokopavati mrliče po svojem načinu in da smejo za kraj svojih grobišč obdržati svoje divjaško ime; ta kraj je bil samo s križem posvetil. (Oče Aubry je bil storil kakor jezuitje na Kitajskem, ki so dovolili, da omejo pokopavati svoje starše v -svojih vrtovih po svoji stari šegi.)
Tla so bila razde!jeaai kakor skupno žitno polje v toHko delov, kolikor je bilo družin.
Vsak del je tvoril sam zase neko grmovje, ki je bilo ispremenjeuo po okusu tistih,
so sa zasadili. Skozi te dobrave se je
brez šumljanja vil potok, katerega so imenovali "Potok miru." To ljubeznjivo zavetje duš je bilo na vzhodu zaprto z mostom, pod katerim sva midva prišla; na severu in jugu sta ga mejila dva hriba; samo na za-padu se je odpiralo, kjer se je vzdigoval velik jelkin gozd. Rdečkastozelena debla teh dreves, ki so bila do vrha brez vej, so bila podobna visokim stebrom in so v svetišču smrti tvorila stebrski hodnik. Neki verski šum je tukaj vladal, podoben zamolklemu hreščanju orgelj pod cerkvenimi oboki; toda če si prodrl dalje v svetišče, si slišal samo himne ptičev, ki so v spomin na mrtve slavili večen praznik.
Ko sva prišla iz tega gozda, sva zagledala misijonsko vas, ki je ležala na bregu nekega jezera sredi savane, posejane s cvetlicami. Tja se je prišlo skozi park iz magnolije in hrastov, ki so mejili na eno onih starih poti, ki se najdejo v gorah, de-
lecih Kentucky od Floride. Kakor hitro so Indijanci zagledali v ravnini svojega dušnega pastirja, so popustili svoje delo in so mu tekli nasproti. Nekateri so poljubili njegovo obleko, drugi so pa spremljali njegove korake; matere so vzdihovale svoje otroke, da bi videli služabnika Jezusa Kristusa, ki se je jokal. Ko je tako šel, je poizvedoval o tem, kar se je v vasi zgodilo; temu je svetoval, onega je ljubeznjivo pokaral; govoril je o zbiranju žetve, o poučevanju otrok in o tolažbi v težavah, toda v vseh svojih govorih je imel v mislih Boga.
V takem spremstvu sva prišla do velikega križa, ki se je nahajal ob poti. Tukaj je božji služabnik navadno slavil skrivnosti svoje vere.
Širite "amer. slovenca"
V Četrtek, 21. aprila 1927.
ktimsu&m M&VUNUČ
OBISK PRI KITAJSKEM DIK- izgon boljševikov, ki so v smi-TATORJU.	slu Čangtsolinovih besed neod-
visni in svobodni Kitajski nič manj, nemara celo še bolj ne-
. t
Znani francoski novinar Jules Sauerwein popisuje svoje vtise, ki jih je dobil na obisku jvarni kakor Angleži in drugi pri Cangtsolinu, diktatorju ki- vsiljivi tuji elementi, ki rinejo tajske armade.	jv Azijo iz lastne dobičkaželj-
Diktator živi sredi vojnega nosti.
ostroga, ščiti ga. telesna garda,	-o-
broječa 2000 mož. Vojaki so WILKINSOVA POLARNA oboroženi s sulicami in s puška-	EKSPEDICIJA.
mi.	Znani kapetan Wilkins, ki je
Cangtsolinov generalštabni 'lani zaslovel s svojim poletom šef se piše Jangjuting in je or- tv arktično ozemlje, nadaljuje ganizator stranke. Sauerwein tudi letos svoja raziskovanja in ga karakterizira tako-le: "Mož jpoizvedbe v polarnem ozemlju govori zmerno in smatra seda- na severu. Dne 29. marca ob 6. njo vojno na Kitajskem za jzjutraj je odletel z letalom v predigro obširnih pogajanj smeri, kjer upa, da bi utegnil
odkriti novo kopno zemljo. V Pointu Barrowu na Alaski so pričakovali, da se vrne še isti tingova pisarna je prosta vse 'dan ob 9. zvečer. Zato so zače-običajne kitajske umazanosti. ji i ljudje sedaj ugibati, kaj je Opremljena je priprosto, s .prav za prav vzrok, da se še ni praktičnim pohištvom. Sredi vrnil.
sobe stoji pisalna miza, na ste- Wilkins je ob svojem odho-nah vise ogromne karte kitaj- du ostavil pismo, da bo v pri-ske dežele. Seveda se te karte jmeru, če se ne bi mogel pravo-ne dajo primerjati s kartami časno vrniti, obvestil svoje lju-evropskih generalnih štabov, di potom brezžične telegrafije. Toda stvar tudi v tej obliki o- j Naročil je, naj ee dva dni po supne človeka, ker priča, da je njegovem odhodu poda na po-
med severom in jugom, na podlagi katerih pride do nekake ujedinjene Kitajske. Jangju-
organizacija pri Kitajcih strumna."
Po kratkem obisku pri Jang-jutingu je sprejel Sauerweina Cangtsolin, strah in trepet nasprotnikov. To je mož, pravi francoski žurnalist, ki ne posluša nikogar in se ravna samo po svoji volji. Že njegova vna-njost imponira: je nenavadno \isok, kar smatrajo Kitajci za pravo redkost. Druga njegova posebnost: ima 45 konkubin, kur je tudi za kitajske razmere rekordno število. Cangtsolin luvi po svojem pogumu in od-važnosti. Čestokrat koraka na
čelu napadalnih čet. Tudi v	_o
tem oziru je izjema in kitajski iDAVEK NA KRATKE LASE.
izvedovalno pot drugo letalo, ki naj preleti kakih 150 angleških milj v jugozapadni smeri, potem pa še 150 v vzhodni smeri.
Letalo je res odšlo na poizvedovalni polet, toda ni moglo sprejeti nobenih vesti. Ker divjajo sedaj v arktičnem ozemlju veliki snežni viharji, je možno, da je Wilkins zgrešil ori-jentacijo in se izgubil v polarnem ozemlju. Če se je to zgodilo, bo moral peš nastopiti po-vratek, kar bo seveda izjalovilo njegove letošnje nade na odkritje kopna v polarnih krajih.
vojaki imajo vanj neomejeno zaupanje.
Pred vrati Čangtsolina stra-žijo štirje vojaki. Čangtsolino-va soba je opremljena s konso-!ami in udobnimi stoli. Pohištvd je črno in okrašeno z bisernico.
Cangtsolin napravlja vtis po-ilobe iz bakroreza. Saj ne moreš verjeti, da ta srednjeveška postava resnično živi v okvirju modernega časa. V obraz je diktator suh, gornja čeljust mu visi nekoliko naprej, črni brki
tem davkom meščanske sloje, katerim hoče dopovedati, da je <lama s kratko odstriženimi lasmi luksus. Kar so torej kratkolase ženske pridobile na času in priprostosti pri česanju las, jim hoče grški finančni minister zagreniti in skovati iz tega nov vir za državo. Kaj porečejo k temu grške gospe in gospodične, ne vemo. Res pa je, da se je na Grškem že akcija s kratkimi krili ponesrečila in najbrž tudi davek na kratke lase ne bo dobro uspeval.
-o-
AFERA PRINCESE MEDŽI-DIJE.
furška princesa Medžidija, ki se je dala nedavno ločiti od sina prejšnjega turškega sultana princa Abdula Kadira, stoji zopet v središču družabnega škandala v budimpeštan-ski družbi. Trgovec Ernst Landau se je namreč javil policiji radi poskušenega umora.
Pred kratkim se je Landau ponesrečil na nekem izletu z avtomobilom. Vozil se je v družbi Carigrajčana Arifa be-ja, ki je tudi z enim očesom škilil na princeso Medžidijo. Radi tega je princesa raznesla vest, da je Landau,, ki je usodnega dne sam sedel pri volanu, hote povzročil nesrečo, da bi se na ta način iznebil svojega tekmeca.
Dogodek je že pred časom dobil odmev v budimpeštanski javnosti, ko sta se iz te zadeve izcimila dva dvoboja. Sedaj pa, ko se vesti trdovratno širijo, hoče trgovec Landau napraviti govoricam konec. Naznanil je samega sebe policijskemu ravnateljstvu, ki naj izvede strogo preiskavo in ugotovi, kdo je prav za prav zakrivil nesrečo.
ja, znak madžarske ornitološke postaje v Budimpešti. Obroček je nosil številko 9612 in so ga našli v bližini Bežuana v Južni J Afriki. Neki urojenec ga je snel z noge štorklje, ki je pogi-|nila v bližini njegove naselbine.
Mož ni razumel, kako je pri-'šla štorklja do prstana in je obroček poklonil svojemu poglavarju. A tudi ta ni spoznal naravoslovnega pomena obročka in ga je o priliki daroval nekemu britanskemu potniku. Ta mož, ki je prehodil mnogo afriških pragozdov, se je vrnil pozneje v London. Izročil je obroček angleškemu zunanjemu ministrstvu in mu pridejal pospremno pismo. V Foreign Officu pa so kmalu uvideli, za jkaj gre, in so poslali obroček preko budimpeštanskega poslanika nazaj mažarskemu or-nitološkemu društvu.
KAKO DALEČ LETI ŠTORKLJA.
Angleško poslaništvo v Budimpešti je pred kratkim izročilo madžarskemu zunanjemu ministrstvu obroček iz alumini-
KOLIKO DOLARSKIH MILIJONARJEV IMA AMERIKA.
Finančni sekretarijat v Wa-shingtonu objavlja statistiko iz 1. 1925, na podlagi katere se ugotavlja, da je imela Amerika koncem 1. 1925 — 30,295 dolarskih milijonarjev. V primeri z 1. 1924 je narastlo število milijonarjev za 9000 oseb. Sedem ameriških državljanov je naznanilo, da Znašajo njihovi čisti dohodki nad 5 milijonov dolarjev letno, devet jih je javilo, da presegajo njihovi dohodki nad 4 milijone dolarjev, 15 jih je izjavilo, da imajo nad 3 milijone, 29 nad 2 milijona, 200 pa nad 1 milijon dolarjev čistih letnih dohodkov. Srečni ljudje, ki jih Evropa lahko zavida za njihovo bogastvo.
-o-
DAN SE DALJŠA.
Zopet nekaj za lenuhe! Tisti, ki imajo 24 ur dnevno časa, da polegajo, pohajajo in sploh samo uživajo življenje, utegnejo z veseljem sprejeti vest, ki jo je objavil astronom dr.Hoel-link, da se namreč dan podalj-
ša vsakih 100 let za 3 sekunde. Sicer te tri sekunde ne pomenijo posebno mnogo, ker redko-kdo doživi 100 let, nekaj dobička pa bodo vendarle prinesle tudi povprežno kratkodob-nemu človeškemu življenju.
Že 1. 1865 so ugotovili, da dan ne šteje natančno 24 ur, temveč je sleherni naslednji dan dalji od prejšnjega, seveda le za neznaten delec sekunde. Vsako stoletje se dan podaljša, kakor smo zgoraj omenili, povprečno za tri sekunde. Za nas, ki živimo v ozkem krogu, pomeni to seveda le malo ali nič. Kdor pa računa z neskončnimi števili, temu se odpre pri tem povsem drug svet. Svojčas je štel dan samo štiri ure, danes jih šteje 2:1, prišel pa bo čas, ko bo potrebovala zemlja za okret okoli lastne osi cela dva meseca. Kaj je vzrok temu? Premer zemlje je namreč podvržen izpremembam, časih je daljši, časih krajši in tako je kretanje naše zemlje zdaj hitrejše, zdaj počasnejše. Od nekakšnega "dihanja" zemlje, ki ga predstavlja iz-prememba njene notranjosti, dviganje in pogrezanje gora, vulkanske erupcije ter oseka in plima, zavisi dolgost dneva, in na podlagi teh izprememh je naš astronom izračunal gornjo razliko.
. i
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 SŽZ.
Chicago, 111.
Redna seja naše podružnice se vrši danes, v četrtek, dne 21. aprila ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vsaka članica se naj gotovo u-deleži in pripelje kako novo članico.	Odbor.
Niti pare mu ni zapustila.—
A.: Zakaj se pa tako kislo držiš?
B.: Pred nekaj dnevi je umrla bogata teta, pa mi ni niti pare zapustila.
IZ URADA DRUŠTVA SV.
MARTINA ŠT. 178 KSKJ.
•
Chicago, 111.
Društvo sv. Martina 178 ;KSKJ. v Chicago, 111., .priredi |v nedeljo, dne 24. aprila svojo 'drugo veselico odkar obstoji. | Tem potom prosimo vsa chika-;ška slovenska društva in vse o-[ stale Slovence in Slovenke v mestu in okolici; da nas imeno-jVani dan mnogobrojno poseti-!jo. Razvedrila bo na nasi veselici v izobilju. Toraj prvo nedeljo po Velikinoei naj ne bo rojaka v naselbini, ki bi ne prišel na našo prireditev. Muzi-kante bomo imeli prvovrstne, to so Mr. Račič in Mr. Foys, ki bodo s svojimi izbornimi muzi-kanti svirali lepe komade, i Veselica se bo vršila na Lincoln in 22. cesti, to je v novi šolski dvorani sv. Štefana. Ta prostor je znan vsem Slovencem od blizu in daleč.
Nadalje tudi prosim, da bi člani malo poagitirali za nove člane. Predramite se, spimo že tako predolgo. Le rokave zasukat, pa pojmo na delo. Če se bomo vsi potrudili in storili vsak svojo dolžnost, bomo imeli do polovice leta 50 članov, če pa vsak član le enega novega dobi, nas bo pa 75.
Prosim tudi vse naše člane, da dajo tudi svojo deco v naše društvo in KSKJ. Mislim, da vsakdo ve, kako so poleg odraslih tudi otroci vedno v nevarnosti pred nesrečami, avtomobilskimi in drugimi. Le poglejte na takšne ljudi, ki niso pri nobenem katoliškem društvu. Nima jih kdo opominjati na spoved ali da bi zahajali v cerkev. Vemo še, kako je bilo nedavno, ko je eden naš tak rojak se ponesrečil in je bil pokopan brez duhovnika. Ne pozabite, da človek nikoli ne ve, kje ga smrt čaka.
Še enkrat, dragi rojaki, ne pozabite na belo nedeljo, ko bo veselica društva sv. Martina, na katero vas vse prav uljudno j vabimo.
I S sobratskim pozdravom vsem članom našega društva in Jed-jnote ter vsem rojakom v naselbini. — Odbor:
A. Nečemer, preds., J. Turner, tajnik, Steve Zapcich, blag.
-o-
Želja. — Oče reče svojemu sinu: Poslušaj, malček; za praznike nas qbišče štorklja^ in ti prinese seboj darilce. Ali želiš bratca ali sestro? Potem govorim z mamico.
Sinček : Veš kaj, papa ! Če je štorklji in tebi vseeno in če tudi mamica nima nič proti temu, potem bi najraje imel lepega konjička.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom I	po drža vah
New York, Con necticut, West Virginia itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Rojakom ga toplo priporočamo, da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
PRODAM HIŠO
z zidano podlago in kletjo; osem sob, pripravno za veliko družino, garaža za dve kari, kokošnjak in dve loti. Le pol bloka do "L" postaje, na zelo lepem kraju.
Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Iz Aten poročajo, da pripravlja grški finančni minister načrt, ki predvideva uvedbo davka na kratke ženske lase. In sicer se bo ta davek pobiral1 osebno na ta način, da bo brivec poleg svoje običajne takse za striženje zahteval od dame še doplačilo za državo. Brivski pomočnik bo sam podpisal pobotnico, s katero bo potrdil prejem davka v korist državne blagajne.
Če so te vesti resnične, po
mu padajo navzdol. Ogrnjen je tem so iznajdljivi Grki, prišli v lepo obleko iz črne svile in na nov vjr dohodkov, o katerih
nosi svilen sinji telovnik. To je mož, ki razpolaga z življenjem 150 milijonov ljudi in jim po mili ali hudi volji reže vratove.
Cangtsolin govori s Sauer-weinom o vojaških operacijah, razklada mu svoje načrte, govori o mirovnih ponudbah in sklene s povdarkom, da je edini njegov cilj očistiti Kitajsko i nožem cev. Na Kitajskem nima odločati nihče drugi kakor Kitajci sami. Najtežje poglavje i"'rlustracije inozemcev bo pač
DE. SV. MARIJE MAGDALENE i te v. 162, K. 8. K. J.
i CLEVELAND. O. Odbor ra tekoče leto 1926: .. Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica: Mary BombaL Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blaga jničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave.
Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasucič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Zaidarsič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvar. Zdravniki: Dr. J. B. Seliikar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme.
se drugim deželam niti ne sanja. Kakšni razlogi so bili merodajni za uvedbo tega davka na Grškem, še ni popolnoma jasno; zdi se pa, da hoče grški finančni minister zagreniti s
NAZNANILO.
Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine
AMERICAN CLOTHING CO.
Ely, Minn.,
naznanjava slovenskem* občinstvu v Ely, da sva začela trgovino z manufakturnim blagom. V zalogi imava tudi veliko izbiro moških oblek,vsakovrstnih tlobukov in čevljev. Tudi veliko zalogo ženskih oblačil in vso v to stroko spadajočo drobnarijo.
Priporočava se za obilen obisk in zagotavljava vas, da boste zadovoljni z našimi cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan ceste in Central Ave.
Joseph Mantel
— JAVNI NOTAR —
Ely, Minnesota	Telephone S6
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča
dela.
Enaindvajset let iskuioje.
Ta moderna
V TEJ dobi je najtežje zadovoljiti, to je najbolj razsodna doba, kar jih. je bilo kdaj. Vsledtega ee zateka h Camel za cigarclni užitek. Treba, je pravega tobaka, da se zadosti moderne kadilce, in Camels so napravljene iz najbolj izbranega tobaka, kar ga raste ter je čudovito mešan. Današnji kadilei imajo prav, ker zahtevajo Camels; nobenih boljših cigaret se ne izdeluje, ne glede na ceno.
Če iščete resnično kajo, morate dobiti Camel—izbor modernega sveta. Camels so odkritje dobrote, vedno lahke, rahle in mile. Ta doba kaže pot zadovoljstva v kajenju.
"Imejte Camel."
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje
JOHN JERICH
— Notar —
1849 West 22nd Street, Chicago, III.
POZOR!
Dobili smo zopet novo zalogo stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, JU.
PRODA IIIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob,- 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montasa St. blizu North od Fullcrton ave.
100,12
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, prodno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedxie Ave.
Zidarska in cementna dela,
kakor temelje, dinuuke, stopnice, umtntnt tis, popra rtjsm hiše, delam guiib — Del« garantirano, cene nizke.
JOE PRAZAN
2637 W. 21 st Str., Chicago, 111
Phone: Rockwell 4918 p« «. Jilfal.
Pokličite, pridem k vam v svrho dogovora, nrcro T7.VRATM TAKOJ.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom m priporočamo za ročila M,paaBOf — 4rv* in ianje pohištva ob ča«u selitve. Fekiičite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
KK8 W. 21«t Place.
r-
IRM


T".


AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek 21. aprila 1927."
ROZA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
"Potem," je odgovoril Wulf in prebledel, "pa moliva, da jo kak angelj reši, ko ji midva ne moreva pomagati."
"Tako je," je rekel Godvin, in ko sta jezdila pod tihimi zvezdami skozi pustinje, sta molila k' blaženi Materi in njenim svetnikom sv. Petru in Čedu — molila iz dna duše. Pa molitev ni imela vspeha. Godvinov smrtni strah je postajal vedno hujši, da mu je sčasoma kar duša omahovala pod težo teh duševnih bolečin in si je želel smrti, ki ji je bil ravnokar ušel.
Danilo se je in pri prvem svitanju se je oddelek Saladinovih vojakov, ki so jih sprem-Jjali, obrnil in se vrnil, rekoč da so zdaj v svoji lastni deželi in na varnem. Celo noč so hitro jezdili. Ravnina je bila za njimi in pot je zdaj držala med hribi. Naenkrat se je zavila in jim v žareči svetlobi novorojenega dneva razkrila tako krasen prizor, da je cela majhna družba ustavila konje in gledala. Pred njimi, dasi še v precejšnji daljavi, se je razprostiralo sveto mesto Jeruzalem. Tam so 'stali njegovi stolpi in zidovje in tam se je vzdigoval veliki križ na Omar-jevi mošeji, ves rdeč kakor od krvi njegovih častilcev — tisti' križ, ki je kmalu imel pasti.
Da, tam je ležalo mesto, za katero so dolgo vrsto stoletij umirali ljudje na deset in stotisoč in so morali umirati, dokler ni prišla njegova osoda. Saladin je stavil ponudbo, če se podajo; pa oni niso hoteli. To poslanstvo mu je sporočilo, da so prisegli poginiti s svetimi kraji; ko so zdaj zrli na njegovo krasoto, so vedeli, da je ura blizu, in so na ves glas vzdihovali.
Tudi Godvin je vzdihoval, ali ne radi Jeruzalema. Zadnjikrat ga je obšla groza. Črna tema ga je objela, slišal je meče in nekak ženski glas, ki je mrmral njegovo ime. Oprijemal se je sedla, omahoval sem in tja, dokler ni groza kar naenkrat minula. Nek čuden veter, se mu je zdelo, da piha okrog njega in mu vzdiguje lase; globok, ne po-zemski mir mu prevzame dušo; svet se mu je zdel daleč proč in nebesa prav blizu.
"Končano je," je rekel Wulfu. "Bojim se, da je Rozamunda umrla."
"Če je v resnici, potem se morava požuri-ti, da prideva kmalu za njo," je odgovoril Wulf in zaihtel.
XXI. POGLAVJE.
Kaj se je Godvinu zgodilo.
Pri selu Bitir, kakih sedemnajst milj od Jeruzalema, je poslanstvo razjahalo, da se odpočije; nato pa so odrinili zopet dalje po dolini, da pridejo do sijonskih vrat, pred-no začne vročina pripekati. Koncem te doline 9e je vzdigoval hrbet nekega griča, odkjer je bilo mogoče videti celo njegovo dolžino, in vrh tega hrbta sta se naenkrat prikazala en mozki in ena ženska na krasnih konjih. Družba se je ustavila iz strahu pred mogočim sovražnim napadom misleč, da je bila ženska preoblečeni moški, da jih prevarijo. — Ko so tako neodločeni čakali, je dvojica zasukala konje in začela vzlic ve-
liki strmini jezditi z veliko hitrostjo proti njim. Wulf jih je radovedno ogledoval in rekel Godvinu:
"Tole tam me spominja neke ježe, ki smo jo nekdaj imeli pred bejrutskimi zidovi. Skoraj bi mislil, da ^e Arabec tamle prav tisti, ki je,sedel za mojim sedlom, ženska pa ona, ki je jezdila pri tebi, in da sta onadva konja Plam in J)im, ki sta še enkrat prišla na svet. Poglej njihov korak in čilost."
Komaj je končal, sta neznanca ustavila svoja konja ravno pred družbo, ki se ji je moški v pozdrav priklonil. Tedaj mu je Godvin videl v obraz in na mah spoznal v njem starega Arabca, ki mu je bilo ime Sin peska, ki jima je dal Plama in Dima.
"Gospod," je rekel Arabec k voditelju poslanstva, "prihajam prosit male usluge ona-ledva viteza, ki potujeta z vami; nekdaj sta jezdila moje konje, zbok tega mislim, da mi je ne odrečeta. Tale ženska," in pokazal je na zagrnjeno postavo svoje spremljevalke, "je moja sorod ni ca, ki bi jo rad izročil prijateljem v Jeruzalemu v varstvo, a se je ne upam sam peljati tja radi gorskih prebivalcev, ki so sovražniki mojega rodu. Ona je krščanske vere, ni ogleduhinja, vendar ne zna vašega jezika. Pri južnih vratih jo sprejmejo sorodniki. Govoril sem."
"To stvar naj viteza uravnata," je dejal poveljnik, nepotrpežljivo skomizgnil z ramami in vzpodbodel svojega konja.
"Rada jo vzameva seboj," je rekel Godvin, "dasi ne vem, kaj bi storila ž njo, če njenih prijateljev ne bo. Pojdite, gospica, in jezdite v sredi med nama."
Obrnila je glavo proti Arabcu, kakor da bi. ga hotela nekaj vprašati; Godvin pa je ponovil svoje besede, nakar je zajezdila v sredo med brata, le malo bolj zadaj.
"Nemara," je nadaljeval Arabec proti Godvinu," znaš sedaj bolje govoriti naš jezik kakor takrat, ko sva se svoje dni srečala v Bejrutu in jezdila po gorskem obronku na Plamu in Dimu. Vzlic temu pa se obra-č&m do tvoje velike vljudnosti, da ne nadlegujete te ženske z besedami in da je ne pozivate, da bi si razkrila obraz, ker je to proti šegam njenega ljudstva. Samo uro hoda je do mestnih vrat, in potem ne bosta več imela sitnosti ž njo. To pa bo plačilo za tista dva dobra konja, ki te nista slabo nosila, kakor so mi pravili na ozkem mostu in čez gore in doline, ko sta bežala od Sinana, kjer sta samega Saladina vrgla raz sedla in ubila Hasana."
"Zgodi se po tvoji volji," reče Godvin, "pa lepa hvala za tista konja, Sin peska."
"Dobro. Če želita še drugih, oznanita na trgu, da iščeta mene," in začel je obračati svojega konja.
"Počakaj," je rekel Godvin. "Kaj pa ti je znano o tvoji vnukinji Masudi? Ali je pri tebi?"
"Ni je," je odgovoril Arabec z zamolklim glasom, "pozvala pa me j[e za določeno uro v nek vrt blizu Askalona, ki si že slišal o njem, da pridem ponjo, ker zapusti Saladi-nov tabor. In tja grem sedaj. Zdravstvuj-ta." Pozdravil je zastrto žensko, stresel vajeti in oddirjal kakor blisek po poti, po kateri je bil prišel.
NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOO D ROW—
Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely.
NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU.
Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara.
Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu.
Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba .imeti. Jekleno.kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen.
PROTI QOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE.
JOSEPH MANTEL
trgovina z železnino in pohištvom.
ELY, MINNESOTA.
DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND. O.
Leto 1927
Predsednik, Joseph Ogrin, 9020 Parmelee Ave.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Leo. Kushlan, John Gabrenja, John Skrabec.
Zastavonoša, John Pajk.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Poni-kvar, 1030 E. 71 st St.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V društvo se sprejmeio člani (ice)
od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za farovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pra vilih.
Asesment se pobira na seii samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.
—Merchants, advertise 'Amerikanski Slovenec."
NA PRODAJ Lesena hiša 6 sob, kopalna soba, plin in elektrika. 1830 W. 23rd Str., Chicago, 111. Phone Canal 6270.	±5
^ooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo
| PISANO POLJE
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOO
Dr. P. A. Tominec:
Every hour crowded with interest!
WHETHER a bridge party or a dance, you'll find this marvelous instrument will smooth the evening's program and keep the hours crowded with interest. Popular ditties of the day . . . dance music by famous orchestras ... a great symphony—whatever you wish! Each type of music reproduced exactly. Drop in—soon! Judge the brilliant performance of the Ortho-phonic Victrola for yourself.
Pri vsaki domači zabavi, ali kadar imate obisk, se boste izvrstno zabavali, ako imate v hiši novo ortofonično Viktrolo. Lepa slovenska pesem, najnovejše angleške popularne pesmi, slovenski in drugi godbeni komadi, znameniti pevci in orkestri vas bodo zabavali kakor da bi bili osebno navzoči.
Pišite po cenike plošč in Viktrol.
Knjigarna A mer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
The l^ew Orthophonic
A/ictrola
Allen's Parlor
«
Furnace
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem« novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Ne kupujte peci dokler niste videli tega I
W. Szymanski
— Dealer in —
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597 1907-1909" BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Razmerje države do religije.
m	(Konec.)
Res je sicer, da so zasebne verske vaje stvar vsakega posameznika, v katere se država nima nič vmešavati. Toda religija ne obstoji samo v zasebnih verskih vajah, ampak se naravno kaže tudi na zunaj v javnosti. Človek je sestavljen, iz duše in telesa in nujno mora to, kar čuti v si*cu, kazati tudi na zunaj. In glede tega javnega bogoslužja država nikakor ne sme biti indiferentna, ampak je dolžna religijo ščititi, če sploh priznava nad seboj višje bitje, Boga. Njemu se ima tudi ona posredno zahvaliti za obstanek, zakaj Bog ni položil v človeško srce le možnosti, ampak tudi nagon, tvoriti državo. Pa tudi za slučaj, če Li res hotela vsaj praktično biti država ateistična, ji negovanje religije narekuje že lastni interes; neoporečno je namreč, da je bas religija najbolj potreben in državotvoren element sleherne države.
Življenjski princip države je spoštovanje prava, avtoritete, skratka: nravnega reda. Pravo temelji v nravnosti in ne narobe. Nravni red pa sloni na religiji, kakor hiša na temelju. — Brez religije ni možno nobeno pravo, avtoriteta, nikakšen čut dolžnosti in potemtakem je izključen slehern nravni red. — Možno je sicer postaviti in uzakoniti neka pravila, ki so potrebna za ohranitev posameznikov in človeške družbe, možno je tudi človeka pregovoriti, da jih v lastnem interesu spolnjuje, možno ga je k temu z grožnjami prisiliti, toda nemogoče ga je brez religije prepričati, da je to v vesti dolžan storili. Kaj naj človeka ohrani neomajnega na potu Čednosti sredi vrvenja razburkanih strasti? Kaj naj ga nagiblje k temu, da bo više cenil svojo dolžnost kot lastno korist ter njej na ljubo žrtvoval v sili vse, če treba, celo lastno življenje? "Nihče bi se ne žrtvoval za domovino do smrti brez velikega upanja nesmrtnosti," pravi paganski modrijan Cicero. Nravnost brez religije je nesmisel. Pri pisalni 'mizi je pač lehko modrovati o 'čisti ljubezni do dobrega, duhovni skupnosti, o ljubezni do ljudi ter o navdušenju za jiiravne vzore. Toda v praktičnem življenju je s tem malo pomagano. Pa vzemi na priliko za vzgled velike ljudske množice, kako dejansko žive in trpijo v potrebi in siromaštvu, v bolesti in nesreči, v boju in skušnjavah vsake vrste! Kaj naj te nesrečneže skozi vse življenje, morebiti celo z žrtvijo lastne časti in premoženja, priklepa na dolžnost, če je s smrtjo vnega konec? ^ Res je sicer, da se sempatja jtudi med tistimi, ki so dali slo-,vo sleherni religiji, najdejo pošteni, zanesljivi možje, dobri očetje in zvesti prijatelji in u-radniki in da se večkrat med najbolj vernimi dobe nezna-čajni, brezsrčni napuhnjenci. Toda koliko dokazuje to dejstvo? Prav toliko, kakor če bi hotel kdo iz dejstva, da se včasih otroci brez vzgoje bolje vedejo kot dobro vzgojeni, sklepati, da je vsaka vzgoja odveč. Pravtako je lehko'mogoče, da človek brez religije bolj izpolnjuje dolžnosti do bližnjega in države, toda tega ne dela zavoljo svojih načel, katera odobrava, ampak kljub njim, radi neke srečne nedoslednosti. Religija nasprotno človeka navaja k dobremu in se je v nešteto ljudeh dejansko pokazala kot najučinkovitejši nagib k dobremu. Če tega ne stori v vseh lju-
deh, to ne dokazuje drugega, kakor da religija človeku ne vzame proste volje. Kljub temu ostane med vernim človekom in brezvernim bistven razloček: če verni človek dela zlo, ravna proti svojim načelom, če pa človek brez religije dela dobro, ravna nedosledno, in to le radi tega, ker ne more zatajiti razumne človeške narave in od Stvarnika vanjo položenih kali in nagnjenj k dobremu.
Kaj čuda torej, da so največji misleci vseh časov varstvo in negovanje religije smatrali za najvažnejšo dolžnost državnikov. Aristotel imenuje skrb za religijo prvo nalogo države. Platonovi spisi so polni misli. ki kažejo neogibno potrebo religije za državo. Strogo naj bi se po njegovem nauku kaznovali tisti, ki taje bivanje božje ali trdijo, da se božanstva za svet nič ne brigajo. Plutarh imenuje religijo vir vsake družbe in podlago zakonodaje. — Slično Cicero in mnogi drugi. Ne prišli bi do konca, če bi hoteli vse naštevati. Da so imeli prav, uči zgodovina, obče priznana kot najboljša učiteljica življenja. Kdaj je začelo pro-jpadati rimsko cesarstvo? Ali >ne prav takrat, ko je začela propadati nravnost in religija? Isto spričuje tudi novejša zgodovina. Kakor hitro začenja pojemati religija, se namah vrnejo paganske šege, krvoločnost in nebrzdane strasti. Tako se je zgodilo v Italiji za rene-sance, tako v Angliji in tudi Franciji za revolucije. "V istem trenutku," piše francoski nekatoliški pisatelj Taine, "je človek postal pagan, kakor v prvem stoletju pod Avgustom in Tiberijem, to se pravi, postal je poželjiv in trd, zlorabil je druge in samega sebe, brutalni in računajoči egoizem se je pričel šopiriti, širili sta se krutost in poželjivost, družba 'je postala kraj morije in hudo-jbije/* Iz vsega tega je jasno ! razvidno, da je država v lastnem interesu dolžna predvsem ščititi l-eligijo, že s čisto praktičnega stališča, ne glede na to ali ono veroizpovedanje, ali z drugimi besedami: Država nikdar in nikjer ne sme priznati brezverstva.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej morel na upravo lista.
ZAHVALNO PISMO.
Devet let sem trpel hude bolečine v želodcu. Že sem obupoval, življenje mi je bilo grenko !n želel Mitt st smrti. Nobeno zdravilo in noben zdravnik mi ničesar mogel pomagati. Trikrat sem bil operiran, ne da bi kai pomagalo ali olajšalo Ibolečine. Kakršnokoli zdravilo mi je kdo svetoval sem se ga poslužil, a brez uspeha. Radi bolečin nisem mogel spati, podnevi me je zopet mučilo, da sem bil bolj mrtev kakor žir. Če sem imel želodec prazen se ml je ^delo kot da bom padel v nezavest. Ce pa sem kaj jedel, se mi je začelo vzdigovati. Včasih so se bolečine iz Želodca premestila v flreva; včasih sem jih čutil do grla. Vedno sem imel neko kislino v ustih, moj jezik je bil bel in venomer sem moral pljuvati. Ko bi si ne bil v mladosti prihranil par tisoč dolarjev, bil bi revež na cesti, brez dela in denarja. Mnogo sem trpel, ko me je peklo okrog srca, bolele so me noge, hrbet, srlavobol me je nadlegoval vedno. Bil sem potrt in najrajše bi bil mrtev. Pa vendar — v 24 urah sem postal popolnoma drug človek. Danes lahko delam in skušam zamujeno pridobiti. Kot v zahvalo za svoje okrevanje sem se namenil, da bom vsakomur razodel skrivnost kako sem ozdravil. Nič ne zahtevam za to. Ako hočete vedeti, vam ni treba drugega Storiti* kakor pošljite mi koverto na kateri je vaš naslov in potrebna znamka. Veselilo me bo, če vam bom v stanu pomagati. Zapomnite si to, da jaz nimam ničesar za prodati. Kar jas hočem je le pomagati trpečim.
John Gornik, 305-^9 Walsh 6dig., Pittsburgh, P*. (Ta na svat mt m bo več na razpolago, pišite tako}.)