Geografski oftzorniii LETOV Igor Vrišer Časopis za geografsko vzgojo in izo6raz6o NOVA GORICA H-Ço^Q Ooptà Ko smo leta 1947 stali pred monstruozno mejo na Goriškem, smo se zavedali, da nobene kljubo- valne misli o zgraditvi ¡nove Gorice ne bodo mogle nadomestiti izgube mesta, na katerega se ni navezala le najbližja okolica od Mirina in Šem- petra do Solkana, ampak vsa Goriška in Primor- ska. Izguba je bila toliko težja, saj je šlo za najbolj bogati in obljudeni del Primorske, ki je izgubil svoje središče. Ostal je brez gospodar- skega, upravnega, komunalnega in družbenega centra. Mesto pa, ki je družilo različne pokrajin- ske in gospodarske enote v zdravo skupnost, je sedaj ostalo brez svojega zaledja. Stara Gorica se je razvila na stiku treh pri- rodno-geografskih in tudi ekonomsko-geografskih enot: Vipavske doline, Soške doline in Furlanije. Prvotno naselbinsko jedro se je nahajalo na ozemlju Solkana, vendar se je že zgodaj v sred- njem veku premaknilo na današnje mesto, ki je vsekakor bolj primemo, kot ugotavlja A. Melik v svoji študiji o Gorici. V Solkanu, ali kot so ga takrat imenovali Castrum Silicanum, je bilo tudi središče ene najstarejših far na Primorskem, kar izpričuje zgodnjo in močno poselitev tega ozem- lja. Gorica pa ni bila zgolj urbansko središče za navedena tri področja, ampak je tudi kot po- membna postojanka na križišču dveh starih pro- metnih poti: vipavske (zveza med Panonijo in Italijo) in predelske (morje — Alpe), kmalu do- bila tržne in mestne pravice (1307). Procvit Go- rice je vezan na nagli vzpon Goriških grofov. Po njihovem zatonu je sledila vrsta beneško- avstrijskih spopadov, beneška okupacija itd., kar je v nemali meri pripomoglo, da je mesto za- ostalo v svojem razvoju. Gorica se je le polagoma širila v okolico. Sele z razvojem modernih pro- metnih sredstev se je goriško gravitacijsko pod- ročje razširilo in utrdilo. Prvotna goriška gravi- tacijska sfera je bila veliko manjša. Na severu je bil trg Kanal, na zahodu trg Krmin, ki je Gorici še v XIX. st. konkuriral, podobno kot Gradiška na jugozahodu. Na vzhodu sta bili Ajdovščina in Vipava tržišči za osrednjo Vipavsko dolino. Sele v minulem stoletju se je ta prvotna razporeditev Urbanskih naselij v agrarni pokrajini izpremenila. Gorica je povsem zasenčila Kanal, Gradiško in Krmin ter do neke mere tudi Ajdovščino. Njeno gravitacijsko področje je pričelo mejiti na videni - eko, tržiško, tržaško in postojnsko-ajdovsko. Po- men Gorice je zrasel ne le upravno, ta pomen je kot glavno mesto Goriške grofije nekoč že imela, ampak tudi kot trgovsko in družbeno središče. V XIX. st. se je pričela razvijati industrija, ki je v glavnem delala za ladjedelništvo v Trstu in Tržiču. S širjenjem mesta so postopoma priklju- čevali okoliška naselja in predmestja (1927: Sol- kan, Šempeter, Standrež, Ločnik in Podgoro). Nova državna meja ni le v etičnem smislu zarezala boleče meje v našo nacionalno skupnost, ampak je na najbolj absurden način razdelila nekoč enotno geografsko, ekonomsko in urbansko področje na dva dela, tako da je večina regije ostala brez urbanskega centra, oziroma, da je na drugi strani meje nastala hipertrofična mestna aglomeracija. Po priključitvi Slovenskega primorja smo stali pred težko izbiro: ali prenesti središče pokrajine v neki drug kraj ali nekje v soseščini sezidati novo mesto. Izgradnja Nove Gorice je bila javno zagotovljena leta 1947, ko se je odločilo, da se zgradi na Solkanskem polju novo središče, ki bo povezalo obe preostali goriški predmestji Solkan in Šempeter v novo urbansko celoto. Misel, da se prestavi središče Goriške v Ajdovščino ali morda drugam, je bila opuščena. Pri izbiri ozemlja za novo naselje se je upoštevala rodovitnost tal v okolici Šempetra. Nova Gorica se je pričela graditi na predhodno melioriranem močvirnatem svetu potoka Korena pod severnimi pobočji Ko- stanjevice, čeprav so govorili v prid Šempetra klimatski (zavetje pred burjo), geomehanski (prodnata tla z ugodno globino talne vode) in nekateri drugi razlogi. Po urbanističnem načrtu ing. arh. Eda Ravnikarja naj bi se življenje Nove Gorice odvijalo ob osrednji „magistrali", ki bo, položena v smeri sever-jug, tvorila hrbtenico naselja in zvezo s Solkanom. Obvozna cesta z dvojnim predorom skozi Panovec in gričevje med Rožno dolino in Šempetrom bi strnila vsa tri naselja in nekdanja goriška predmestja v urban- sko skupnost. Mesto naj bi imelo 15.000 prebi- valcev, ki bi sčasoma zapolnili nepozidana polja med Solkanom, „Novo Gorico" in železniško postajo. Odločitev, da se bo Nova Gorica gradila na ilovnatem nanosu potoka Korena in na glinastem eluviju, ki prekriva soški konglomeratni zasip ob vznožju kromberškega flišnega gričevja, je po- vzročila graditeljem obilo hidro teh ničnih težav. Danes melioracije še vedno niso končane. Pač pa 1 6 širjenjem mesta v smeri proti Solkanu in že- severa, severovzhoda in vzhoda, odpade 93.7«/o leznici postajajo tla vedmo bolj prodnata in geo- vseh vetrov. Neredko doseže 10 po Beaufortu. mehanski pogoji boljši. Brezvetrja skoro ni (0.5 o/0). Odprtost Solkanskega polja omogoča razmah burje. Zaradi tega so mikroklimatske razmere kljub ugodnim splošnim podnebnim pogojem ve- liko slabše (Solkan 1949—1956: sretbija letna temperatura 13.05° C, januarska srednja 3.7° C in julijska srednja 22.9° C). Na burjo, ki piha s Pedološka struktura, ki je toliko pripomogla k sedanji lokaciji Nove Gorice, zavisi od geolo- škega substrata: fliaa v gričevju, glinastega elu- vija ob vznožju gričev ja in apniškega konglome- rata. Prsti na flišu so podvržene eroziji, tiste na eluviju pa zamočvirjenju. Se najboljše sestave so prsti na prodni nasipimi, kljub sušnosti in potre- bam po gnojenju. Na splošno so pa vse zelo ro- dovitne in se zato mora skrbno varčevati s kme- tijskimi površinami. Poseben hidrološki in pedo- loški melioracijski problem je bližnja dolina Li- jaka. Zaradi burje in erozije bo kazalo gola apniška pobočja Skabrijela in Sv. Gore ali Skal- tiice, ki zapirajo Solkansko polje s severa, po- gOzditi. Uspešnost takih posegov potrjuje bližnji gozd Panovec, ki je močno izboljšal mikrokli- matske razmere v Gorici. Prebivalstvo Nove Gorice j e pričelo skokoma naraščati šele po letu 1948 (2537 prebivalcev), ko so pričeli z načrtno graditvijo mesta, in je doseglo leta 1956 5398 prebivalcev. Od ostalih treli naselij, ki sestavljajo upravno območje mesta Nova Gorica, narašča le Rožna dolina, nazadujeta pa Kromberk in Pristava, kar sovpada s pojavom depopulacije, ki jo srečujemo po vsej Goriški. Agrarna prenaseljenost, pomanjkanje novih de- lovnih mest in nova politična razmejitev, ki je odtrgala oba glavna urbanska centra Primorske, sili prebivalstvo k izseljevanju v mesta in druge okraje LRS. Prebivalstvo mesta Nova Gorica na- rašča predvsem s priseljevanjem, zlasti ker pri- rodni prirastek stalno nazaduje (od 21°/00 leta 1953 na 10.8°/00 leta 1956). Priseljujejo se pred- vsem mladi ljudje. Nad 55 let starih je v mestu komaj 13 o/o. Gostota prebivalstva doseže v mestnih katastralnih občinah 224 prebivalcev na km2, v okoliških pa ni veliko manjša. Agrarna gostota se zlasti stopnjuje v naseljih spodnje Vipavske doline, kjer preseže 130 prebivalcev na km2. VeČina mestnega aktivnega prebivalstva je za- poslena v industriji (20,1 o/0), prometu (14,7 o/o), državnih organih (17,6 °/o), trgovini (9,3 o/o), pro- izvodni obrti (8,5o/o) in gradbeništvu (8,9o/o). Ve- liko prebivalstva še živi od kmetijstva (9,8 o/o), kar izpričuje pretežno neurbanski karakter Nove Gorice, pa tudi velik pomen kmetijstva, zlasti njegovih specialnih panog: vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva. Goriško gospodarstvo se je razvilo na osnovi izmenjave blaga med ekonomsko različnimi pod- ročji, intenzivnega kmetijstva in od obrti. Mestna industrija pa je v glavnem bila odvisna od kon- zuma v širši mestni okolici in od ladjedelništva ob obali. Od industrijskih podjetij je ostala na našem ozemlju le Solkanska industrija apna, Go- riške strojne tovarne in livarne, popravljalnica vagonov in železniških naprav in nekaj obrtnih podjetij. Na tradiciji mizarske obrti v Solkanu je bila po osvoboditvi zgrajena v Kromberku tovarna pohištva. Ker so geološko mladi sedimenti v goriški okolici brez rud, izkorišča industrija le mineraloško čisti apnenec v pobočju Skabrijela za produkcijo kvalitetnega apna in lomi v neka- terih manjših kamnolomih marmor. Osnova novo- goriške industrije in obrti je torej kvalificirana delovna sila, ki ima tod bogato tradicijo (mizarji v Solkanu, (usnjarji v Mirnu, zidarji v Renčah itd.). Električno energijo, ki je glavni energetski vir, dobavljata obe soški hidrocentrali. Velike potrebe v gradbeništvu so pripomogle, da sta se ta panoga in tudi industrija gradbenega materiala močno razmahnili: najprej po prvi sve- tovni vojni, prav posebno pa po osvoboditvi. Kljub izrednim potrebam obrt v mestu, z izjemo nekaterih strok, ne zadovoljuje potreb in zaostaja celo za povprečkom v LRS. Prav glede obrtniških uslug, zlasti uslužnostnih. Nova Gorica še zdaleč ni mogla nadomestiti starega mesta. Na 1000: prebivalcev pride 16,94 obratov ali 44,55 zaposlenih v obrti. Zaradi razdrobljenosti mesta na več naselij je onemogočena pravilna razpore- ditev in koncentracija obratov. Isti razlogi so tudi krivi, da sicer glede na število zaposlenih in lokalov nad povprečkom LRS razvito trgovsko omrežje nima tistega pomena in vloge pri pre- skrbi mestnega in okoliškega prebivalstva, kot ga je imela in ga zaradi ureditve maloobmejnega prometa ima še vedno stara Gorica. Zlasti oskrba novih mestnih predelov in še močno pomanj- kljiva. Potrebna bi bila tudi večja izbira blaga. Primanjkuje večjih trgovskih obratov za odkup, vskladiščenje in hlajenje kmetijskih pridelkov. Za razvoj turizma in gostinstva ima Nova Go- rica nekatere pogoje: lego ob pomembni turi- stični zvezi Alpe-morje, maloobmejni promet, tu- ristično pestro okolico s Sv. Goro in Kostanjevico, smučišča v Trnovskem gozdu itd. Kljub velikemu številu gostinskih obratov je njih kapaciteta manjša od povprečja v ostalem delu LRS; prav posebno bi morali paziti pri hotelskih uslugah in urediti nekoliko reprezentativnejših lokalov, ki bi omogočili, da ne bi bila Nova Gorica zgolj pre- hodna turistična postojanka. Mestno prebivalstvo pogreša tudi ostalih turističnih atrakcij: spreha- jališč, javinih kopališč na Soči, urejenih razgledišč, športnih parkov itd. Nova Gorica je pomembna prometna posto- janka. Železniška postaja, ki je bila projektirana za veliki tranzitni promet med Avstroogrsko in Trstom, je danes za potrebe Nove Gorice preve- lika. Izkazuje 29,147 ton naloženega, 80,593 ton razloženega blaga in 171,682 potnikov (leta 1956). Zelo pomembni mednarodni tranzit na soško- kraški železnici bi lahko z modernizacijo naprav in otvoritvijo mednarodnega železniškega bloka v Vrtojbi narasel od sedanjih 6800 ton prevo- ženega blaga na 12,300 ton dnevno. Za mesto in okolico je skoraj večjega pomena cestni promet, ki ga danes ovirajo zastarele oeste, zlasti zveza na Kras preko Branika in Mirna. Posebno pereča je ureditev cestnega omrežja in stanovanjskih ulic v samem mestu (zveza med Pristavo in Novo Gorico) ter povezava s Šem- petrom. Cestni predor skozi Panovec je le polo- vično rešil to vprašanje. Javni avtobusni promet opravlja podjetje „Avtopromet-Gorica", ki z 32 avtobusi vzdržuje zveze s širšo in bližnjo okolico. Premalo pa je še urejen notranji mestni promet. 3 Razviti avtomobilizem pogreša servisne službe in garaže. Poglavitni razlog za izredno močno fluktu- acijo delovne sile med Novo Gorico in okolico je stanovanjska stiska v mestu. Danes prihaja dnevno v mesto (upravno območje) 1588 zaposlenih ali 43,8o/o vseh ina tem ozemlju zaposlenih. Z vlakom se jih vozi 749, z avtobusom 270. Masovni dotok zaposlenih v Novo Gorico zaznamujemo od Mosta na Soči, Grgarja, Oseka, Dornberka, Branika, Renč in Mirna, kar ustreza razdalji 10—15 km ali do 30 minut časovne izgube. Zaradi razdrob- ljenosti mesta je tudi v samem naselju močna dnevna fluktuacija, saj le 46,4 0/0 zaposlenih dela v domačen naselju. Pretežna večina delovnih mest je v Solkanu (1540) in v Novi Gorici (1327). V prvem kraju se nahajajo predvsem industrijski, obrtni in trgovski obrati, v drugem pa uprava. Rolj kot v gospodarskem pomenu prihaja ur- banski značaj Nove Gorice do izraza pri družbe- nih funkcijah, zlasti pri upravi, šolstvu in do neke mere tudi v zdravstvu in „kulturi". So pa tudi tu številni razlogi, ki onemogočajo razmah mesta. Med glavnimi vzroki, tla Nova Gorica še ni mogla v polni meri zaživeti, je silno primanj- kovanje stanovanj, kar je deloma razumljivo spričo naglega naraščanja prebivalstva, prevzema številnih upravnih funkcij in premajhnega in neprimernega stanovanjskega sklada. Mesto bi potrebovalo poleg 1366 obstoječih stanovanj za nujne potrebe vsaj 473 nadaljnjih, za odpravo stanovanjske stiske pa v celoti 600 stanovanj, ne glede na amortizacijo srednje dotrajanega sklada. Prav enako akutne so potrebe po upravnih in poslovnih prostorih in- poslopjih, za katere so že odobreni načrti, lokacije in tako naprej, le sred- stev za gradnjo ni. Nova Gorica je ohranila tradicionalni pomen slovenskega šolskega središča za ta del Primorske, saj se tu nahaja več osnovnih šol, gimnazija in tri strokovne šole (za vajence v trgovski stroki, industrijska šola za pohištv eno široko in vajenska šola), po novem pa dve osemletki in gimnazija poleg navedenih strokovnih šol. Šolska reforma pa bo še nadalje povečala pomen novogoriških šolskih zavodov, ki se bore z izrednimi težavami zaradi povsem neprimernih prostorov (provizo- r i ji), naraščajočega obiska (leta 1956 osemletka Nova Gorica 410 otrok, osemletka Solkan 280 otrok in gimnazija 160 dijakov) in tudi povečanih šolskih okolišev. V prihodnosti je zagotovljena gradnja novih objektov za šole, ne pa tudi dija- škega doma, ki je ena od osnov za uspešno delo- vanje goriške gimnazije. Obstoječa vrtca v Sol- kanu in v „Novi Gorici" ne zadoščata potrebam ne po kapaciteti ne po opremi. , Nova Gorica je tudi kulturni center Goriške. Ima polpoklicno gledališče, nekaj amaterskih igralskih družin, dva kinematografa, študijsko knjižnico, arhiv in muzej v Kroniberškem gradu. Mesto potrebuje svoj kulturni dom, kjer bi bila nastanjena večina naštetih institucij, in ki bi postal središče kulturno-prosvetne dejavnosti. Ureditev bolnišnice v Šempetru kot osrednjega zdravstvenega zavoda za Goriško (sedaj 207 po- stelj in predvidenih skupnih 700), je omogočila, da postane novogoriški zdravstveni dom nekaka osrednja poliklinika s številnimi specialnimi am- bulantami, Vendar tudi tu primanjkovanje pri- mernih prostorov zavira prepotrebni napredek. Današnje stanje komunalnih Inaprav ne zadošča mestnim potrebam. Vodovodno omrežje, ki je zastarano in dotrajano, napajata mrzleški in nekdanji goriški — kromberški vodovod. Letna potrošnja je okoli 1 , 0 0 0 . 0 0 0 m3 vode. Mrzleški vodovod napaja tudi staro Gorico. Električno omrežje je preobremenjeno in bo treba urediti nove transformatorske postaje in povečati presek t o ko vodnikov, saj' potrošnja stalno narašča (letno cca 5 4 0 0 — 6 4 0 0 MWh). Med najbolj perečimi problemi je ureditev in izgraditev kanalizacije, pokopališča in drugih komunalnih naprav (tržnic, sejmišča, pralnic itd.). Urejeno kanalizacijo ima edino „Nova Gorica". Odplake se odtekajo brez čistilne naprave v potok Koren in od tod skozi staro Gorico v Sočo. Po statističnem območju obsega Nova Gorica 7 7 9 ha, od tega 2 0 7 ha nerodovitnih tal ( 2 6 , 5 o / 0 ) . Na ulice in trge odpade 19 ha (2,4 o/0), na že- lezniške naprave 32 ha (4,1 %) , na zgradbe in dvorišča 80 ha (10 0/0), na industrijske naprave 17 ha (2,4o/o) in na zelene površine in šporline naprave 9,3 ha (1%). Zgradbeni fond šteje v mestu 525 hiš, na upravnem območju pa 911 hiš, ki so pretežno enonadstropne (70,5 °/o oziroma 56,70/0). Čuti se vpliv mediteranskega načina zidave, saj je v pri- merjavi z LRS le malo pritličnih hiš (LRŠ 69,5 0/0, Nova Gorica 2 1 . 0 o / o , upravno območje Nove Go- rice 37,7o/o). Modernejša zazidava v „Novi Go- rici" je izpremenila višinsko izoblikovitost na- selja. \ ečina zgradb je po popisu leta 1950 na- stala v razdobju 1 9 1 9 — 1 9 3 0 , ko se je zaradi razrušenja med prvo svetovno vojno veliko «idalo. Mnogo teh stavb je bilo dejansko le obnovljenih. Po vojni se je zgradilo ( 1 9 4 5 — 1 9 5 0 ) 7 , 2 0/0 zgradb, vendar je ta delež sedaj že višji. Stavbe so pretežno iz opeke in kamna. Rrez vodovoda je 2 4 , 6 o / o zgradb, brez kanalizacije 1 8 , 5 o / 0 in brez elektrike 0,1 o/0. Današnji talni načrt Nove Gorice je podoba njenega razvoja. Prvotno naselbinsko jedro Sol- kana se je nahajalo okoli cerkve. Šele zgraditev kolodvora je pripomogla, da se je Solkan pričel širiti proti Gorici (značilna zazidava ceste IX. Ivorpusa). Ob nekdanji Gabrijelovi cesti, (sedaj Erjavčev drevored) ki je vodila na goriško poko- pališče, (kjer je sedaj OLO Gorica) je nastala železničarska kolonija. Na vzhodu se je Solkan stikal z razloženim Kromberkom. Obe nekdanji goriški predmestji Pristava in Rožna dolina sta bili nekaki „vilski četrti" Gorice z značilno po- mešanostjo vil, polkmečkih hiš in kmetij in sta bili že zgodaj vključeni v mesto. Fronta v prvi 4 Svetovni vojni, ki je potekala prav preko tega ozemlja, je napravila ogromno škodo. Nova raz- mejitev in gradnja Nove Gorice sta pripomogli, da se je funkcionalna ureditev novogoriškega prostora in naselij bistveno izpremcnila. Pristava in Rožna dolina sta danes v glavnem stanovanjski četrti. Rožna dolina ima tudi pomembno pro- metno funkcijo kot cestno križišče in mednarodni mejni prehod. Nova Gorica v ožjem smislu je predvsem stanovanjska in upravna četrt. V Sol- kanu pa se nahajajo poslovni, industrijski, obrtni in do neke mere tudi upravni in stanovanjski center Nove Gorice. Krombcrk je kljub tovarni pohištva zadržal značaj razloženega kmečkega naselja. Velike časovne razdalje (preko 20 minut), slaba ureditev medsebojnih zvez med posamezni- mi naselji in počasna zazidava so krive, da je Nova Gorica še vedno bolj skupek različnih na- selij kot pa strnjeno mesto. Danes po desetih letih obstoja Nove Gorice je očitno, da je mesto napravilo velik razvoj, vendar zaradi stalnih zastojev v gradnji, za katere je vzrok iskati v izpremembah naše kreditne poli- tike ter drugih težav, 93 ni v polni meri zaživelo in izpolnilo pričakovanj. Nova Gorica je le na pol izgrajeno mesto in se njeno življenje zaradi tega odvija na različnih koncih: v Solkanu, na že- lezniški postaji z železniškimi bloki, v „Novi Gorici", na Pristav|i, v Rožni dolini in do neke mere tudi v Šempetru, čeprav spada v drugo upravjno občino. Kot središče okraja in Goriške je moralo mesto prevzeti vrsto upravnih, javnih, trgoviskih, obrtnih in drugih funkcij, ki jim je pri obstoječem stanovanjskem in ostalem zgrad- benem skladu lahko kos le v najhujši stanovanjski stiski. Pomanjkanje primernih prostorov in kre- ditov za gradnjo, ki so bili namenjeni predvsem stanovanjski graditvi, je povzročilo, da ni bilo mogoče zgraditi v Novi Gorici objektov za nova industrijska in večja obrtna podjetja, z izjemo tovarne v Kromberku, čeprav je bilo za to več možnosti. Nadaljnja rast mesta pa neposredno zavisi od povečanja števila delovnih mest. To je akuten problem vse Goriške. Stalno izseljevanje, prenaseljenost, agrarna prenaseljenost in dnevna fluktuacija zaposlenih (v Novo Gorico se vozi 44o/o vseh tam zaposlenih) dokazujeta, da bi morali stremeti za tem. da bi ta del Primorske čimpreje dobil svoje urbansko in industrijsko središče, ki bi bilo sposobno, da vsaj deloma zaposli presežek delovne sile. Nova Gorica je zato danes pretežno upravno, šolsko, prometno in v veliko manjši meri tudi trgovsko in obrtno središče. Kljub še nizkemu številu prebivalstva (7026) potrebuje Nova Go- rica kot pokrajinski center in kot mesto vrsto zdravstvenih, socialnih, komunalnih in drugih in- stitucij. Razdelitev na več populacijskih središč povzroča, da je potrebno večino teh naprav prav tako deliti in da zato nanlaja vrsta novih izdatkov, ki bi jih ob zdravi in pravilni koncentraciji mestnega življenja nikoli ne bilo. Tudi je mesto še premajhno in je mestnega prebivalstva še vedno premalo, da bi s svojim š e vi'o m omogo- čilo nastanek vrste industrijskih, trgovskih, obrt- nih in servisnih obratov, ki bi služili z g d j mest- nim potrebam in ki ne bi bili odvisni od okolice, kot so danes. Kljub vsem tem težavam je Nova Gorica kot urbansko središče Goriš!:e nujno po- trebna in bi zato morala biti deležna večje pomoči. Sredstva sorazmerno revnega okraja in občine so veliko preskromna, da bi ji omogočala pravilno rast. Ko druga mesta le izpopolnjujejo in izboljšujejo svoje naprave, mora Nova Gorica vse na novo graditi. Določena koncentracija in- dustrije. izgraditev stanovanj in drugih objektov družbenega standarda (predvsem v Novi Gorici v ožjem smislu) bi ji omogočila, da prevzame tisto vlogo, ki bi jo po svojem naravnem in histo- ričnem položaju morala imeti. Darko Radinja Premogovno bogastvo Jugoslavije UVOD. V Evropi imamo le eno resnično bo- gato premogovno ležišče. To je karbonski premo- govni para. ki se vleče iz Velike Britanije preko Francije, Belgije, Nizozemske, Češke in Poljske tja v ŠZ. Ta pas vsebuje obilo odličnega črnega premoga. Po svojem bogastvu in razprostranje- nosti je ta pas pravo kontinentaln.) ležišče, ki je nastalo zaradi ugodnih paleogeografskih pogojev v paleozojski oziroma karbonski dobi. Vse države, ki segajo v ta pas z večjim ali manjšim deležem, štejemo med močne premogovne sile. Vsa ostala premogovna ležišča v Ev ropi so več ali manj lokalnega pomena, po nastanku pa mnogo mlajša. Nastajala so večinoma v odvisnosti od drobnega paleogeografskega razvoja v terci- arni dobi (deloma tudi v mezozoiku). Zato se ta ležišča med seboj precej razlikujejo tako po debelini premogovnih plasti, kakor po obsežnosti in kalorični vrednosti. Tudi v Jugoslaviji imamo domala le terciarni premog. To je večinoma rjavi premog in lignit, le malokjc pa tudi črni premog. Ta premog je glede na drobni paleogeografski razvoj razpore- jen v sicer številnih, toda manjših in med seboj ločenih ležiščih. 2e zaradi tega pri nas tudi ni- mamo res prave rudarske oziroma industrijske pokrajine. 5