Leto LUm. itevilkn 75.
O umnim!, o peten 3. aprila 1925.
cena Din 1*50
*xaa|a vsak dan popoldne, livzemil nadeli« la pravnike. — IoseraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2D. • Popust po dogo-oru. — InseratnJ davek posebej. — »Slovanski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 O.
i
Upravn Istro: Knaflova alf ca štev. 9, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo i Enaflova nllea it. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34. HUT      Poštnina plačana v gotovini«
Notranji ali jadranski problem
Dogodki, ki so se pravkar odigrali v j Narodni skupščini, niso našli v naši po« lirični javnosti tistega odmeva, ki jim pritiče po njihovi važnosti za naš bo* doči nacijonalni razvoj. Radičevo izpre* ©brnenje k državnemu in narodnemu edinstvu in k splošnemu pozitivnemu ustvarjanju, mesto dosedanjega absti* »enčnega defetizma, se je posmatralo v prvi vrsti iz osebnega stališča in pa iz kurijoznosti. Ima pa tudi večje ozadje, tako da ga lahko prištevamo k najvaž* ncjšemu političnemu dogodku po spre* jerju vidovdanske ustave.
Radičevo i zpreobrnenje, kateremu morajo seveda še slediti dejanja in ki je zaenkrat samo delno, prinese, ako bo dosledno, v naše notranjepolitično življenje popolnoma nove probleme.
Doslej je namreč Radič v prvi vrsti povdarjal svoj plemenski, samohrvat* ski, obenem tudi velehrvatski program. Znači, da je povdarjal kot bistven pro* blem naše države, problem medsebij* nega življenja Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, izhajajoč s postavke, da smo trije narodi, in da zahtevajo te tri enote ne glede na teorije separirana življenja v medli, zgolj formalno enotni okvirni državi.
S svojimi izpremembami je Radič priznal, da so ničeva dejstva in razlogi, s kateremi je utemeljeval to bivšo za» htevo po separiranem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem je pri* znal neupravičenost dosedanjega notra* njega problema, ki ga je tvorilo od nje» ga umetno ustvarjeno nezadovoljstvo med Srbi, Hrvati in Slovenci, Radič uvideva enotnost srbo4irvatskossloven* skega naroda, tako v nacijonalnem, ka» kor državnem in političnem smislu, da» si nihče ne taji kulturnih razlik in kon* servativnosti jezikovnih dijalektov. To* da dijalekti niso vse! Gospodarstvi, so« cijalnost, državnost pomenijo mnogo globlje vrednote in nacijonalnega jav* nega življenja! Te vrednote pa zahte* vajo skupno državo!
Vse to uvideva sedaj tudi Radič in je temu primerno izjavil iz ust svojega namestnika, da se hočejo poslanci hr» vatskih pokrajin odslej raje posvetiti gospodarskim in socijalnim problemom, to je vrašanjem vsakdanje, pozitivne politike.
Vsaka taka vsakdanja politika pa ne Bme biti razcepkana in omejena na lo* kalne sebičnosti, marveč se mora pod* rediti splošnim smernicam! Tako zago* varjamo Slovenci danes že precej jasno neke svoje širše trgovinske in gospo* darsko*f:nančne smernice. Slovenski fn* dusiriji hočemo omogočiti ekspanzijo po vsi državi, slovenski inteligenčni nadprodukciji odpiramo vrata na jug in vzhod, da jo posvetimo novi kulturni ekspanzijonistični misiji. Z industrijo pomagamo slovenskemu delavstvu, ki se rekrutira iz nadštevilčnega sloven* skega seljaštva. V trgovini zagovarja* mo oriientacijo k Jadranu, zahtevamo železniške spoje z Bakrom in Sušakom, skratka s Kvarnerjcm.
Tsto se sedaj mora zgoditi tudi s hrvatsko politiko, če se hoče dosledno in resno orijentirati k pozitivnemu de= lu! Hrvati stanujejo večinoma ob Jadra* nu. Jadran so vrata naše d' zave v veliki svet. Bodočnost jugoslovenske države leži na Jadranu! Na Jadranu bomo re* sevali svoja vprašanja z Italijo! Kaj je torej bolj prirodr.ega, kakor da so Hr* vatska poprime kot prva in najbolj in* teresirana pokrajina naše države veli* kega jadranskega vprašanja, ki bo po* menilo brez dvoma osnovno ost in ,orr* vec vsega našega bodočega gospmlr.r* skepa in zunanjepolitičnega htcemlje* nja?
Ko se torej sedaj rešuje in o.lnrnv' Ija naš dosedanji notranji problem, jc na mestu, da opozorimo na drugo, te* meljno vprašanje, ki mora stopiti na njegovo mesto! Med brati S.bi, Hrvati in Slovenci ni mesta plemenskemu se* paratizmu! Pač pa so vsi trije poklicani, da zgrade državo in omogočijo enotne« mu narodu najpopolnejšo so:\iali'o in kulturno eksistenco. Taka eksistenčna politika pa vodi brez ovinkov k pro» blemu jadranske orijentacije naše dr* ževe«
Slovenski klerikalci popolnoma izolirani. — Vladine in opozici-Jonalne stranke ogorčene nad postopanjem klerikalcev v parlamentu« — Davidovičevo glasilo  «Pravda» napada klerikalce.
Beograd, 1. aprila. (Izv.) Po govoru klerikalnega poslanca dr. Andreja Go-sarja. ki ga v Beogradu poznajo kot klerokomunista, je tudi v opozicijona^nih krogih prodrlo prepričanje, cfa je sploh nemogoče sodelovanje s klerikalno stranko v narodni skupščini. Drzni in brezobrazno postopanje klerikalnih poslancev: Žebcta, Smodeja in dr. G >sar a je zelo škodovalo splošnemu položaju opozicijonalnega bloka in vsi opozicijo-nalci zvračajo vso krivdo za neuspehe v skupščini na klerikalne poslance. Opozicija sama priznava, da je ravni nepremišljeni in mestoma konfuzni govor poslanca dr. Gosarja, oziroma njegovo ko-munističnoseparatistično stališče povzročilo, da je bil veliki politični govor ministra Svetozarja Pribrčeviča tako sijajen in da je imel v zbornici tako * elik vtis. Zadnji dnevi v skupščini so prinesli nove dokaze, da Je s slovenskimi klerikalci nemogoč vsak pošten sporazum in da so ravno klerikalci oni element, ki oviralo pravilen in pošten sporazum.
V vrstah Davidovičevih demokratov je opažati posebno veliko nezadovoljstvo in ogorčenje proti dr. Korošcu. Ti naglašajo, da se sedaj srloh sramujejo še nadalje vzdrževati stike s Ko-roščevim klubom, ker so ravno člani tega kluba največ pripomogli k popolnemu krahu politike opozicijonalnega bloka.
Točno lahko danes ugotovimo, da so klerikalci v parlamentu popolnoma izolirani. Z njimi je izključena vsaka pravilna kombinacija. Z ozirom na sedanji dejanski politični položaj je treba računati, da mora med narodom v Sloveniji nastopiti popoln in temeljit j.re-obrat in da bo Slovenija, trezno i;i realno računajoča s političnimi prilikami
v državi, končno prisilila klerikalce h kapitulaciji.
Celokupni beograjski tisk brez razlike na politične smeri, tako opozi-ijo-nalni, kakor tudi vladni, napadata zelo srdito in ostro politiko dr. Korošca. — Vehementne napade priobčuje proti klerikalcem glavni organ opozicijonalnega bloka «Pravda» in celo Pižonove «Novosti*, ki so doslej vedno simpati-zirale s klerikalci, obračajo hrbet politiki dr. Korošca.
Radikalna «Samouprava pos /eč*a zadnja dva dneva uvodne članke o politiki dr. Korošca. Včeraj je obj.uila najpreje članek «Politicni brodolom dr. Korošca*. Danes se list ponovno Lavi z govorom dr. Lorkoviča in z govorom dr. Gosarja. — List pripominja, da je dr. Gosar govori! popolnoma v duhu dr. Koroščeve izjave, ki jo je dal v nedeljo zagrebškemu «Jutarnjemu Listu* po govoru g. Pavla Rad ča v narodni skupščini. List povdarja, da vstrajajo slovenski klerikalci še nadalje pri svojem programu. Dr. Korošec in dr. Gosar sta pozabila vpoštevati, ni-li tako stališče nevarno za Slovenijo, kjer biva najogroženejši del naše nacije. O tem še obširno spregovorimo. Eno je danes gotovo, to namreč, da so slovenski klerikalci izgubili vse svoje pozicije In da so bili oni tist, k so delali velno neorilike pri ureditvi naših notra<<jih pri(ik. Upajmo sedaj, da pride končno do resničnega ?n pravega srbohrvat-skega sporazuma. To je poiav, ki je nad vse značilen in simptomatičen in ki bo povzročil, da bomo v bodoče posvečali večjo pozornost politik! In načrtom z> dr. Korošca in njegovih prijateljev!
Opoziciionalni blok pred razsulom
Bližanje hrvatske se'jacke stranke vladi Narodnega bloka* — Prvi oiicfjelni stiki z narodno - radikalno stranko.
— Beograd, 2. aprila. (Tzv.)   Po odgo dltv! plenarnih sej narodne skupšc?oc. vla. da v političnih krogih največje zanimanje za  na.ial.ino   parlamentarno <aktiko   lir*, al ske seljačke stranke, ki se bo goto-u r*». vijala v smislu govora in izjave, k  jo je podal v Imenu HRSS predsednik kfe&a poslanec Pavle Radič    Ze danes so vsč manj osnovane in utemeljene vesti,   ki na. glašajo. da se opozie. blok  nahaia  v krizi popolnega nzkroja In razpada Oriicsiji med opozicljonilnlmi strankami n'so da~ts vec tako prisr-5-ii. kot so bi!« pred vohtva-mf. Razmerje ced radičevci    ln op^icijo nalnlm blokom je postalo zelo l^adno.
V parlamen»i-rnem klubu HRSS «-neu. vladate dve stroj!. Prva, močnega strujp zastopa ftališ v da Je treba revHir-»*I raz merje HSS do vlade in da _{e treba dobiti popolnoma dru^o orijentacijo. Ta st**i,ja. ki Jo tvorijo pos.aneci nekdanje HRSS, .*e zr» pozitivno delo v narodni skupRčln! Drug.* struja nasprotuje temu načelu !n *»T«ašii. da ni oportuno skokoma preiti iz cn-.gi? ekstrema v druerega. Tej stmii pri* rd**jo poslanci Hrvatl*»ke zaiednice. Ti n?s> zadovoljni popolnoma s izjavo predse dni t* par-
lamentarnega kluba HSS Pavla RadTča. Po njih mnenju omenja ta izjava popo'no ku pltulacijo radič^vcev. Te dni so b!i" štor-jeni prvi oficijoini koraki za zbližanje med radikali in HR33. Posl. Pavle Radie" n cir. Nikič* sta včeraj posetila skup£č?n?r^g.i predsednika Marko Trifkoviea ter s*v, so z njim razgovarj ila nad eno uro. Neka te.** politični krogi r-aglašajo, dA sta obn raiii čevska poslanca najpreje pri skupšč.nekem predsedniku in'ervenirala za klubske pro. rtore ter obenem naprosila za pojasnila, če bodo dobivali radičevskl poslane*, ki ue i.ahajajo sedaj pod anketo, poslanike dnevnice. Po tej konferenci je bil sesHnek v Beogradu navzočih radičevskih noslancev. Hrvatski politični krogi prioisujejo temu sestanku veliko politično važnost iu t« gre samo za vprašanje poslancev, katerih mandate ima jrončiti parlamentarna anketa, marveč za prve oficijelne stike mof ra dičevcf In Narodnim blokom. Polit.čnf k*x>-gl tudi trd#. a* je Pavle Radič včeraj po «etil skupščinskega preds cinika Mark* Trifkoviča po nalogu Stjepana Rad^s. samega, s katerim se je Pavle Radič te dni ▼ Zagrebu razgovarjal.
Pred rekonsftrukcilo elade
Zahteve poslancev HSS. — Nezadovoljstvo in prepiri v opozici-jonalnem bloku. — Kriza v Davidovičevem klubu.
STANOVANJSKI ZAKON PRED GT.AVNO SKUPŠČINO.
— Beograd, 2. aprila. {JzvA ZarsII vc likonočnih praznikov se narodna skupčč.na sestane Se!e koncem tega meseca  In sicei dne 28. aprila ob 9. dopoldne z dneraim re. dom:   določitev dnevnega    reda. Narod;** skupščina vzame v pretres najpreje načrt novega stanovanjskega zakona, ker nnU če veljavnost sedanjega stanovanjskega zako na fe 1. maja. Stanovanjski zakon 1e vl! od-kazan zakonodajnemu odboru. Ta je vče pj izvolil poseben pododbor, ki ima t n ijkraj Sem času v vseh podrobnostih z<tkon pro.
Na hrvatskih politikih je torej, da se za ta problem zavzamejo in da z nje« govim postopnim ostvarjanjem zavza« mejo v splošni državni politiki tisto me* sto, ki so ga doslej zaman iskali!
Ravnopravnost ni stvar paragrafov in ustav, ni stvar sporazumov, kar zna* či: političnih koalcijt marveč predmet ravnopravnega in enake:: rnega dela £4. celokupnost: za državo in narod!
učiti. V ta pododbor so bili Izvo'jen-'. dr. Nikola Suboti?. dr, T^aloSeviČ, dr. N nko Peric. Milan Simonovič, Aleksander Sa/;č, Srdjan Budisavlievič, dr. Glisa Tadič. Bo:a Mllanovič, dr. Hrasnica ln dr. Superlna. — Minister za socialno politiko Marki Gju-ričič Je pozval zakonodajni odbor d* čltr. preje reSi novi stanovanjski zakon.
PAVLE RADK POZVAN V AVDIJENCO.
— Beograd, 2. aprila. (Izv.) Kak^r doznava vaš dopisnik iz dvornih krogov, je za danes popoldne pozvan predsednik parlamentarnega kltiba H^S posl. Pavle Radič na dvor. Kralj ga sprejme v daljši avdijenci. Na dvom smatrajo, da je sprejem Pavla Radica popolnoma omogočen, ker je HSS padala dovolj jasno izjavo lojalnosti v narodni skupščini.
Darujmo za sokolski Tabor!
— Beograd, 2. aprila. (Tzv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič poda v soboto 4. t m. formalno dsmlsljo sedanje vlade, ki JI je bil poverjen mandat za izvedbo skupščinskih voGtev, Po zatrdilu vladinih krogov poveri kralj ministrskemu predsedniku Nikuli Pašiču mandat za sestavo široke parlamentarne poslovne vlnde. Glede rekonstrukcije vlade so že danes razširjene različne kombinacij'e. Gotovo jc, da se izvrše znatne osebne spremembe. Predvsem je sigurno, da sedanji železniški minister Stanič ne ostane več na tem mestu.
— Beograd. 2. aprila. (Tzv. Ob 1?.) Po informacijah va?egla dopisnika predloži mi nistrski predsednik g. Nikola Ps^lč v so. beto 4. t. m. Nj. Vel. kralju definitivito termalno domlsiio svojpga sedanjega volilnega kabineta, da takoj prevzame man lat za sestavo poslovile vlade, ki naj izvede začr tani gospodarsko - politični program N«'» rodnega bloka   Ker so sprejete proračunske dvanajstlne, je vlada prebrodila v«ie ne-prilike, ki bi lahko izzvale daljšo partsmen tarno krizo.
Prihodnje dni prične ministrski predsednik g. Nikola Pašič s posvetovanl glede rekonstrtirkciie vlade. G. Pa?!č na*» erava takoj po formulri demisiü predložil! kraüa ministrsko listo rekonstruirane vla-Te. — Glede rekonstrukcije sta se danes dopoldne dlje časa posvetovala načelnika NaT\#drn<**n Moka Nikola v>a5ič in Svetozar PriMčevič Ministrska listi bo v nekal dneh gotova.
Polofni hrvatske seljačke strank? t rta rodni s^mščin! je preeei komičen R"-dIČer. ci so =edaj prišli k vodilnim državnikom ter zahtevajo i :ačo za svojo v narodni •okurgö'm podano Izjavo lojalnosti. Prtd vsem zahtevajo, da naj b! parlamentarna, anketa zelo porpešila delo In bi ta-ro "bila kmalu rešera usoda anketnih r«difrvsk'h mandatov. Pa i^čevci silijo *ndl na !o, da re kazenska preiskava proti Stjepant* Radi ču čimr>refe kn!'.ča. PadičevcI raFun.-ijo na to. da Radič ne bo obsojen in da n.n bo končno ^moeočea prihod v Beograd
Radičevci so zelo nezadovolini nad po. stopanl^m Ljube Davidoviča. kateremu prT-pisuiejo plavno krivdo, da niso b?li potrte nI vsi mindari HSS. Ka dru?! st«-an* rsdi-čevci zelo hvalijo Kosto Timotijeviča. je s svojim toplin In iskrenim govo'om ? narodni skupščini zelo mnogo pripomogel k nekoliko ugodnejši rešitvi mand^tske^a vprašanja.
V Davidovičevem klubu se pojavljajo znatne diference Polo?aj je tako poostren, da nekateri člani Davldovičevega klaDa *.:a-t.tevajo. naj prevzame vodstvo DHv'Covicü ve demokratske stranke druga spo-obm j ša in a^!lne*ša oseba, ki uživa tako simpatije pri članih Narodnega bloka, kakor tud! pri radičevclh !n to je poslanec Kora TI. motijevič.
SANACITA FPANCOSKIH FINANC.
— Pariz, 2  aprila. (Izv.) »Figaro« p-' občuje iz političnih In borznih krogov ii». formacijo, da r amerava    francoska vlada naprositi parlament   za    pooblastil j ciedo novišanla obtoka bankovcev za 5 m:h*-ird. V senatn se je razvila ?lva*na proračunski debata. Fenator de Juvenel je v svojem go voru opozarjal senat na finančno no!i;!*o Avstrije, ki Je imela spraviti   svoje tez^e finance v ravno!ežje In svojo valuto štab' lizirati. Kot vrrok za stabilizacijo ^vstrij akih financ Je r.avalal tudi okolnost  da seznani avstrijski poiiHki In Hnančnik* pro-blem izločili Iz L'oliticno-strankaraklh bojev
IZENAČENJE ZAKONOV,
— Beograd, 2. aprila (Tzv.) Pre-čanski radikali in samostojni demokrati so podali fin. ministru daljšo spomenico o izenačenju davkov, protest*rajo tudi proti povišanju invalidskega davka. V fin. ministrstvu izdelujejo načit zakona o direktnih davkih. Izenači se v prvi vrsti hišni davek in nato dohodninski.
VPRAŠANJE SAMOSTANA SV. NAUMA.
— Beograd, 2. aprila. (Izv.) Po pon>-CHu iz Pariza le poslaniSka konferenca od« godila končno reSitev vprašanja pripadnosti samostana Sv. Nauma, to na protest naše vlade, ki Je obenem izjavila, da ne prizna sklepa poslaniške konfernce. Rciitsv je odgodena na nedoločen čas.
Slovenski k.erikalci 6e vedno besne n» radičevce. Zelo »o se vrezali, ker bo računali, da vladina večina razveljavi V3e man. date HRSS in da se SLS namesto radic:v. cev ugnezdi med Radičeviml pris+asi v Prekmurju In v drugih krajih Slovenije, Računali so z gotovostjo, da dobe prj evoe. tur.lnih volitvah vse tri maidate H^SS.
Notranje razmere v opozic'jonalxiea Moku so desolat ne. Danes ob 10 doyoldn«. do opoldne Je bil sestanek opozicijn^ln^ga bloka. Na sejo sc prišli člani takozvanega širšega izvrševnlnega bloka. Debata je b»'.a zelo burna in prišlo Je mestoma do ostrih medsebojnih konfliktov. Šefi so se prepirali, kdo je kriv no? azov opczicljonalntga bl^ka v skupščini in kakšno taktiko naj za^zam« opozicija v pniodnjih dneh,, koprčne g Nikola Pašič s politično parlamentarnimi manevri, da sestavi močno poslovno vlado. Opozicljonalni blok je o , reji izdal zelsl kratkobeseden »vcmunike, ki samo. konssatt. ra, da Je bil danes sestanek. ...
Borzna poročila.
Dinar v.Curiha 8.35, Ljuhlfanška borza«
LESNI TRG. Smrekovi prvovrstni hlodi, od 30 cm t.-c prej, media, 44 cm, 4 m dolžine, suhi. fco. Kran i. 7 vag., denar 300. blago 300, zaključki 300; hrastovi frizi, od 4—9 cm širine, 25 do 60 cm dolžine, I. in II. vrste, fco. meja, de* nar 1400; remelini, monte 60/60, 4 m doHine, 70,70, 80/80, 90/90, 100/100, 5—6 m dolžine, fco. meja, blago 600; bukovo oglje, Ia, vila* no, fco. meja, denzr 118.
ŽITNI TRG.
Pšenica ba*ka, 75 kg, fco* meja: denar 505; otrobi pšenični, domači, sred- dob., fco. Ljubljana blago 215; otrobi panični, drobni, pol jutn. pol pap. vreče, fco. Ljub Ijana blago 2^^; koruza promptna. gar franko štajerska postaja, blago 213, kd iuza drobna, medjim.. Pa"> Ljubljana —-240; koruza okrogla, promptna, fco^ medji-mur. po*taja: —, 230, fižol koks, šta|.. Juta vreče, fco. LJubljana —, 360; fižol manda-lon, fco. Ljubljana 300, —, krompir rdečkast, fco. staj. post. —. 140; krompir b»]. fco. staj. post. —, 135, krompir rnm<»n, fcö. štaj. postaja, 110; koruza, robata; bosanska, fco. vagon slavonska postaja, dobava april, blago 185.
Efekti: 2 In pol odstbt. drž. rentt z? vojno škodo, denar 15S: 7 odstot. invest. pos. iz t 1921. denar 59,:bla«o 61^, Celjska posojilnica d. d., denar 210, blago 214 Ljubljanska kreditna banka, denar 235. Merkantilna banka, dtnar 112, blago 128. Prva hrvatska štedionica, denar 830, blage B35, Kreditni zavod, denar 190, blago 200. Stavbem, denar.265, blaga 1230, Strojne tovarne in livarne, denar 126, blajjo 135', Tr* beveljska premogokopna družba, ■ denar 410, blago 418, Združene papirnice, denai 100, blago 108, Nihaš, denar 51, 4 odstot. kr. del pos. iz 1. 1888, blago 22%, AlA od-siot. kr. mel. pos. iz 1. 1911, blago r2%, <}4 odstot. kr. pos. iz 1. 1917, blago
Zagrebška borza.
Dne 2. aprila. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.95—12.05, Praga 1S3 —186, Pariz 321 75—326.75 Newyork 61.57-62.57, London 295.50 -298.50, Trst. 254 40-257.40, Berlin 14.7025—14.9025, Dunaj 0.0**6 —0.0886. — Valufe: dclar 60.925—61.925, lira 254.25-257.25.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 63 do 63.50. 2 %A % drž. rente za ratnu štetu 159.50—162, Ljubljanska kreditna 235—250; Centralna banka 15—16; Hrv. eskomptna banka^ 106—107, Kreditna banka, Zagreb 103 do 107, Hipotekama banka 58—59, Jugoban* k a 99—100; Praštediona 830—840, Sla venski banka 71—72; Eksploatacija 45; Drava d. d. Osijek. 190—200; Se čerana, Osiick, 660 do 670; Isis d. d. 58—60, Nihng 48-^50, Gurman 430—440; Slaveks 170; Slavonija 541/*—55; Trboveljska 415—420; Union, paromlin, 430; Vevče 100—120.
Inozemske borze-
— Curih, 2. aprila. Današnja borza. Beograd 8.35—S.41, Pariz 26.80—26.95s Newyork 51S.20, Milan 21.27—21.325. Praga 15.32—15.375, Dunaj 0.00729—0.07310.
_ Trst,   2. aprila.   Borza: Beograd
39.10—39.20. Pariz 126.60—129, London 116.10—116.20. Newyork 24.26—24.30, Curih 469—471, Praga 72—72.50, Dunaj 0.034» do 0.0345,
_ Dunaj, 1. aprila. Devize: Beorrati
j 1.40—11.44, London 33.895—33.995, Milan 29 24—29.36, Newyork 709.35—711.85, Pariz 37.20—37.36, Praga 21.0225—21.1025, Curlb 136.78-137.28.
Valute: dolar 707.60—711.60, dhat 11.36—11.42, češka krona 20.96—21.08, ura 29.26—29.46,
i
1
9895
Stran 2.
»SLOVENSKI  N A R O D« dne 3. aprila 1925.
Stev. 75
Balkanska zveza.
Trozveza Jugoslavija« Grška, Romunija. - Obramba proti Turčiji ,     in Bolgariji. — Prihod grškega državnika v Beograd
— Atene, 1. aprila (Izv.) V političnih krogih zatrjujejo, da se v kratkem sklene trozveza med Jugoslavijo, Grško in Rumu* uljo. Ta zveza bo izključno defenzivnega značaju, sklenjena v prvi vrst! za slučaj. Ca bi eno izmed teh držav napadla Turčija aH pa Bolgarija. Rumunija skuša doseči, da bi se obrambna zveza nanašala tudi na eventualni napad sovjetske Rusije na romunski teritorij. Doslej se v tem oziru Se ni doseglo soglasje, ker se tej točki pred-
vsem upira Jugoslavija. Podrobnosti o tej pogodbi bodo dogovorjene. Čim se obnovi stara srbsko-grSka zvezna pogodba.
V kratkem odpotuje grški ministrski Predsednik Mihalnkopulos v Beograd, da stopi v stike z jugoslovenskimi državniki. Clrr jih pridobi za svoj načrt o ustanovitvi balkanske trozveze, odpotuje v BukareSto, da se z romunskimi vladnimi krogi dogovori glede končne redakcije zvezne pogodbe.
IZTERJEVANJE DAVKOV V SLOVENIJI.
_ Beograd, 2. aprila. (Izv.) Poslanski klub samostojnih demokratov je včeraj predložil fin. ministru posebno zelo obširno in utemeljeno spomenico glede izterjevanja davkov v Sloven'ji. Spomenica konstatira, da se vrši v Sloveniji izterjevanje davkov zelo pretirano in celo preko določenega kontingenta. Spomenica med drugim tudi opozarja, da davčne oblasti povsem nepravilno ocenjujejo momentane dohodke kot stalne in da zato tako obdavčujou) davčne obvezance, da je njih gmotni položaj v veliki nevarnosti. — Posebna spomenica je bila vložena tudi glede trošarine, ki jo nalagajo finančni organi povodom trgatve vinogradnikom ?e v zidanicah. Fin. minister je izjavil da vpošteva navedene pritožbe in ukreti2 primerne olajšave.
VOJDA ALBANSKIH TOLP BAJRAM CUR UBIT.
? — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Iz Tirane »rlhajajo sedaj zanimiva pomočila, da je bM vodja albanskih tolp Bajram Cur, k: sc J-do zadnjega ar- ral sedanji iJbansk* "-la<l», dne 30. marca t. L v planini Prasumira na ozemlju plemena Krasnici ubit. V tej p.a. nfn! se Je razvila ljuta borba med fvlstaSi Pajrama Cura in rladlnlmi četami ki so imele pet mrtvih in štiri težko raj-ne, — Vladnim četam se je končno posrečilo r.por-niško četo Bajrama Cura popolnoma zajeti-Bajram Cur je obležal mrtev na bojišču. — Dobil je Štiri strele, od teh dva v glavo. Značilno je tudi, da je nekatere oiY?ike Bajrama Cura vodil Sefket beg Draga, brat
Ferada bega Drage, bivSega narodnega poslanca in voditelja makedonskih Turkov.
HABSBURŽAN PRED SODIŠČEM.
— Dunaj. 2. aprila (Tzv.) Bivši nadvoj-\cda Leopold Salvator se je včeraj moral zagovarjati pred okrajmm sodiščem v XV. okraju radi lahke telesne poškodbe. Obtožnica navaja, da je Leopold Salvator dne 16. januarja t. 1. z motorjem vrgel na tla nekega blagajnika. Pred sodiščem se je bivši nadvojvoda zagovarjal, da je imel kot pomožni delavec zelo nujen posel. Mora skrbeti za ženo in dva otroka. Takrat je bil nastavljen pri kino gledališčih in je z motorjem vozil dele filme, ki so se Istoča-sro predstavljali v dveh gledališčih, od enega kina do drugega. Bivši nadvojvoda :e bil obsojen na denarno kazen 20 šilingov. Na-dvojv>da se je proti kazni pritožil Poškodovani blagajnik nI zahteval nJkake odškodnine s pripombo, da je obtoženec iiak človek, ki ga preganja usoda.
FRANCOSKI AKADEMIKI NAPOVEDUJEJO STAVKO.
— Pariz, 'J. aprila. (Izv ) Splošna dijaška zveza Je v znak protesta proti p a topa-nju vlade glede svobode vseučilišč ii<«po»*e dala tridnevno stavko. Stavka se p.-agiasi na vseh francoskih vseučiliščih.
TROCKI POZVAN ZOPET V SOVJETSKO VLADO.
— Dunaj, 2 aprUa, (Izv) Na po<JM*: obvestil ruske agenture objavljajo l*rV vest, da bo bivši komisar za na^odao obrambo TrockiJ pozvan zopet v er?f ljud skih komisarja. Prevzeti ima kom t arija t za delo In narodno obrambo. Rekonstrukcija vlade.
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča T Ljubljani.
Drama. 2a£etek ob 23. zvečer. Petek, 3, aprila: Zaprto. (Generalna vaja) Sobota, 4. aprila:   Lizistrata. Prermjera. Izvesn.
Nedelja, 3. aprila: Ob 15. popoldne: Pepe-luh. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. zvečer: Lfzistrata. Izven. £ •Ponedeljek, 6. aprila: Misel. Red A. Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: Lizistrata. Red B. Četrtek. 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Z»prto. Sobota, 11. aprila: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 20. zvečer. Petek, 3. aprila: Boheme. Red A. Sobota, 4. aprila: Mignon. Red C. Nedelja, 5. aprila: Ob 15. popoldne. Rigo-letto. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 6. aprila: Zaprto. Torek, 7. aprila: Don Juan Red D. Sreda, 8. aprila: Carmen. Red E, Četrtek. 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 1. aprila: Zaprto.
•  • *
v*
— Premtfera grške klasične komedije
bo v ljubljanski drami v soboto 4. t. m. ob 8. zvečer. Vprizorjena bo starogrška Ari-stofanova »Lizistrata«, ki bo pokazala, kako je ni prav nič obglodal časa zob in kako je ohranila prav do današnjih dni svojo mladostno svežosi, veselost, zabavnost in satiro. Njena vsebina nam pripoveduje, kako napravijo ženske konec dolgotrajni pe-loponeški vojni. Pod vodstvom Liz'strate zasedejo atensko Akropolo in se ne vrnejo
v svoje domove in k svojim možem prej, dokler se možje ne vdajo in ne sklenejo miru. Kljub vsem kratkočasim zapletljajcm, k: jih rodi hrepenenje po moških in ženskah, nosi in drži komedijo velika misel miru. Nasrovno vlogo igra ga. Medvedova, Mirino ga. N a b 1 o t s k a, Kaloniko gospa £ a r I Č e v a, Kinezija 2. L e v a r, atenskega svetovalca g. P e č e k. starce vodi gospod Skrbinšek. Komedijo je Insceni-ral in zrežiral g. Sest. Mestoma jo sprem« Ija gl sba g. Balatke. Prva repriza bo v nedeljo dne 5. t. m. ob 8. zvečer.
— Na simfoiilčnem koncertu orksatr*,". nega društva Glasbene Matice v četrtek, i t. m. v Unlonsk? dvorani sodeluje t orkestru 60 članov. l/.med teh jih Je le 6 od >'u zike Dravske div. oblasti, vsi drugi so č'a-ni orkestralnega društva Glasbene Y.at:cc. Koncert Je naf»t:diran in ga vodi sk'ada^.j Skerjanc, ZaCerck ob S. url zvečer. Spore*': Händel: Conc*»rto grosso. Debussy Mati suita, Beethoven*  VII. simfonija.       6S7 n
— Skladat jj Skerjanc dirigira dares zvečer ob 8. uri v Unionskl dvorani "imfo. ničnj koncert, na katerem s.e izvala Kot glavna točka snoreda Beethovenova VI! rimfonija. Simfonija ima 4 stavke ki so vsi pisani v hitrem, veselem tempu, tako da nosi celo delo nekako značaj dion'žitno razposajenosti. T stavek uvaja kratek Poco sostenulo stavek, v katerem začenja oboa svojo ne?.no in globoko občuteno molodüo, ki jo kmalu preženejo ostre, ritmične flgnre v godalih. Po kTatkem pomlrjenju nt« lopi pravi začetek V'vare z glavno temo v Hhv ti. Ta tema Je obdelana v raznih varijsc;j.ih ter melodičnih In kontrapunktiCnlh spi*-.-membah. Vse to pa v najrazlICnelS'n tem plh. katere le tu pa tam prehajajo v komaj doznatne lirične epizode. — Alegret.o stavek kaj prijetno vpliva na poslušjics s svojo umirjeno, a ne tragično zasnov?»nost. Jo. Ta stavek ce odlikuje po ßirok» m«lodIü. ni Uniji :n neznani sanjavosti. Je tako lju-
bek in lahko razumljiv, da s« Jo mo~al ne. itetokrat ponavljati na raznih Javnih koa. certih. — III. -5*a vek nam »lika nayatö*. nje v prosti naravi In rasne vaške dogodke. Trio prinaša izrodno ljubko pastirsko melo d! jo v pihalih, nad katero drže god-tU dol. ge, široko zategle tone, hotec s tem prle*. rati In označiti miljo, v katerem pa >tirt:«k živi. Robati ritmi ponavljajočega se Scher, za spominjajo aa nedeljsko vrvenje sredi vasi. — O IV. stavku te simfonije pravi slavni Wagner, da Jo ta stavek pra%*o aW Jesenje najživahLejftlh plesnih ritmov, k*i jih sploh kaku simfonija vsebuje. Olo'.n! stavek bazira sicer na preprosti ma-cijalni temi, ki drvi preko celega orkestra v ved. no naraščajoč ein stopnjevanju do u ^ Likov.-tega zmagovit etra konca. Pred prod., ja v Matični knjigarni in od 7. ure dalje i>r1 v© čeral blagajni pred koncertno dvoraao.
6S9.0
— Mladinski koncert OTktstntinega društva Glasbene Matice je včeraj p-jkatat, da zasluži današnji simfonični večer zanimanit našega najširš^pra cbMnstva. Orkester, sestoje č skoro izključno iz doaia-čih moči. je pod vodstvom skladato.ja Skerjanc* p.bsolviral program ki gi bo igral tudi nunps zvečer. Ta včerajšnja rekel bi, gener?:ka, je dokazala, da *ta ->v dirigent In orkoster v redkem razumevanju In veliki ljubezni do glasbe zML? v ne deljivo enoto, ki bo le t najbližji bo.,očno stl dvignila nivo naše domače lns4rumen talne produkcij? jn reprodukcije do bpoštp-vanja vredne višine. Program, ob^ga;oC Händla, Debussyja in Beethovena Jt st». vflno mladino užgal; sledila Je točki /a t.oCko « živim interesom ter aplavdirala. kar se Je dalo. Vse koncertne točko bo pkrbno m zaokroženo naštndlrane. orkester zveni sečno, drf.anje celokupnega z^ora z dirigentom na čelu Je absolutno sigurno. — Današnji končan mora biti, do včorajf>n}*m -klepajo*\ časten večer za orkestralno diu Štvo Clasbene Vasice _«
— ftoored Uoncert. ki se vt5I ▼ rvmele-ijek, dne <i. apnla ob 8. uri /večer v '•mon-pki dvorani na korist Dečiemu in Materiji, skemu domu kraljice Marije v Ljub!Jfni. 1. Orieg: Prelndij za gedalni orkester. 2. a\ Förster: V mv^unnostl. h) Prohazke: Mo. ravska narodna Poje Slovenski kvartet. 3. Osterčll: O^ir^plo dete. Poje gdč Rosu mova, pri klav'rjn g. Bala tka. 4. S" k: a Pomlad, b) V«»»- »rCek. c) Hi*epenenjo igra na klavirju prof. švajflrarjeva. 5. Havda* OtroSka simfonija za godalni orkester In razne instrumonte. 6. Komzak: a) Narečna pesmica, b) pravljica. Igra godalni orke. Fter. 7. 4 čehosl^vaške narodne pesmi. po> gdč. Rozumova. 8. a) MIrk: Jutro b> Adamič: Ti In Jaz. «•) Ravnik: «tarn s' SJa mla. *ost. ti moja. Poje slovenski kvartet. 9> «antel: Moütev za otroški zbor In g"»d«:lni orkester. Sedeli r predprodaji v Matični kjnlgarnl. 6S^.n
— Rablndranat Tajrore na smrtni postelji. Kakor poročajo iz London, je znani indijski pesnik in filozof Rablndranat Tago-re smrtno nevarno obolel. Njegovo starr?e se je v zadnjem času tako poslabšalo, di Je vsak trenutek pričakovati katastrofe.
— M. Arcibašev: S a n I n. Rorran. Poslovenil Stane Krašovec. Splošna knMž-rtfca. St. 52. V Ljubljani. 1925. Zaloz'la Zve?na tiskarna In knjigarna. Strani 488. Cena broš. Din 52.—, vez. Din 60.—. »Sa-nin-c je spisal M. Arcibašev, ki sedaj živi v VarSavi, leta 1903 in je zvesta slika ruske Inteligence Iz dobe tik pred ponesrečeno revo! učijo leta 1905. Roman is izšel šele leta 1907., po revo'pciii, v istem časopisu, ki ga leti 19f>3 ni rotel priobčiti. Druga Izdaja, tiskana v 10.000 izvodih, je bila takoj konfiscirana, pač zato, ker se niso skladali nazori romana z religijo, privilegirano po vladi. |n se je tako roman zaletaval v stebre carizma In reakcije. (Tudi nemki prevod je bil fzpočetkea konfisciran.) O ArcibaSevem »Saninu« se je razvila ne samo v ruskih, nego tudi v tujejezičnih literarnih krogih obsežna debata o njegovih tendencah In nazorih. Roman je postal vsled tega splošno znan in zanimivo čtivo. Kakor naglasa prevajalec v uvodu k slovenskemu prevodu, se je sam Arcibašev izrazil, da ne smatra romana niti za nravstvenega, riti za zasmehovanje mladine, ampak za zagovor individualizma. Naj pač vsak uživa umetnino po svoje brez »napotnice« In si naj napravi o njej samotastno sodbo. Prevod naj služi za to, da bo širša slovenska javnost vedela, da niso vsi nazori tako stalni in neproblematični. — Kakor je uvodoma povedano, slika roman »Sanin« na realističen način ruskega inteli-genta. malomeščana, oficirja, študenta. Žida, žensko v okvirju družin in samostojno učiteljico. Epizoda se vrsti na epizodo, ki se vpletajo odvisno ali neodvisno od glavnega junaka »Sanina«. čegar samolast-
na tndividualiteta posega bolj ali manj globoko v vse to bujno in Šareno življenje. Na vsak način je ta splošno znani roman zanimivo čtivo, k! bo oklenilo pozornost mnogoterega bralca.
— Glasbena Matica v Ljubljani priredi v četrtek 2. aprila 1925 ob 20. zvečer V dvorani hotela Union simfonični koncert orkestralnega društva. Spored izvaja orkester orkestralnega društva, pomnožen s 6 godbeniki Mhizike Dravske dlvizijske oblasti. Dirigent: L. M. Skerjanc. — Spored: Händel: Concerto grosso, op. 6, št. 0 (g-mol) za violino I. (Karti Rupel i), viclino II. (Zoran Hribar) in Violoncello - concertino (Avgust P e r -tot) s spremljevanjem godalnega orkestra in dveh klavirjev. (Cembalo principale Zora Zamikov a, čembalo rlpieno Pavel R a n č i g a j.) Largo aifetuoso. Allegro ma ron troppo. Musette (Larghetto). Allegro. — Debussy: Mala stilta za viliki orkester. En bateau. Cortege. Menuet. Ballet. — Odmor. Beethoven: Simion!ia št. 7, op. 92, A-dur. Poco sostenuto - Vivace. Presto. Allegro con brio.
GOŠPC^NJE
ne pozabite pr! nakupu na najvažnelSe: Prašek za pecivo in vanilin sladkor znamke
1737*a
„ADRIA"
PoÜtinnR vesti.
= FrankovcI in radtčevcl. Radi znane deklaracije, ki jo je nedavno tega podal v parlamentu v imenu RaJi-čeve stranke Pavle Radič, streljaio sedaj frankovci v svojem glasilu »Hrvatsko Pravo« na radičevce z najtežjimi topovi. »Hrvatsko Pravo« priobčuje z debelimi črkami natisnjen Članek z naslovom »Krivoprisežniki«. V tem Članku pravi: »Ljudje se vežejo za j'eeik. a voli za rogove. Vsak pošten človek drži dano besedo in žrtvuje zanjo, ako je treba, tudi svoje življenje. Prisega pred vsegamogočnim Bogom pa je še močnejša. Kdor kliče na pomoč 'me božje, ta je dolžan, da ga ne zaničuje, marveč da ga spoštuje. Samo najbelj pokvarjeni izrodki človeške družbe se sklicujejo na ime božje, da s tem prikrijejo nove hudobne misli. T3og j* strpljiv in milostljiv, ali vedno pripravljen, da kaznuje. Nihče še ni nikoli ute-kel pravični kazni. Tej ne uteče tu ii mirotvorna vlačuga. Ako jih ne zadene obsodba naroda, katerega so nalagali, jih zadene obsodba večnega sodnika zaradi krive prisege.a Nato navaja !?it prisego, ki so jo položili radičevi poslanci 8. decembra 1920, ki se glasi ta-ko-le: Prisegamo pred Bogom vsevednim in vsegamogoČnim in pred prebujenim in složnim kmetskim narodom, da bomo do zadnjega vzdiha z vso du!o, z vsem srcem in z vsemi močmi in vsemi pravičnimi sredstvi delovali na to, da uredimo svojo sveto in drago domovino Hrvatsko na temelju prava naroJ-ne samoodločbe, a v pravičnem sporazumu z vsemi ostalimi južnimi Slovani kot nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov . . . Kakor nam naj Bog oc-maga. List primerja to prisego s prisego, ki so jo položili radičevi poslanci v parlamentu na vidovdansko ustavo in na monarhijo in vzklika: aii so ti Irt-dividuji vredni, da jih še imenujemo ljudi ... V tem tonu napada list radičevce in misli iz izpremembe v raJI-čevski politiki izkovati zase političen kapital. Ö teh svojih pričakovanjih pa se najbrže moti.
= Iz diplomafične službe. Dosedanji naš poslanik v Pragi g. Ljuba Nešič se je odrekel svoji poslaniski funkciji ter obdrži mandat v nnroini skupščini. Dosedanji naš poslanik v Parizu Miroslav Spalajkovi^ prevzame znova vodstvo pariškega poslaništva in odloži skupščinski mandat.
= O političnem brodolomu dr, Korošca pise beogradska »Samouprava« in bere voditelju 5LS prav trpke levite. Med drugim mu očita, da je izdal najglobokej^a
prepričanja  svojega blv^esa  prijatelja po-kojnesa dr. Kr     . Dr. Korn'ceva sepira t'^ticna politika pomenja -irdo nep?jctetc napram   ntkdanjemu   vod/.elju ljudstva? Točno!
Willen   Vilka CftVfö
Sin goriška^j rojaka 5t:bila, ki je dolg«, pred vojtv) pobernil v Srbijo to ondi pod imenom Vakasovič postni polkovnik bi predlani v Medvodah umrl, je Müan V. rr.arljiv pisaielj, ki se odlikuje slasti po lepih basnih. Obelodanil >e j".r,I*i m-; knjU:-ce, tri pa so še v tisku, med temi drama »Naša kuča^. Iz letošnje zMike »Kroz život«, ki je deloma najprej iz?!a v francoščini (avto- jc dalje časa živel v Parizu), naj poslovenim nekaj zgledov,
l.
Z nebeških vi$?n ogleduje orel sporne nik ljudske pravice: ponosno ženo z me čem v eni, s tehtnico v drugi roki.
Ostro oko se mu zadrži na redčh grbov raznih narodov, razvrščenih okoli spomenika pravice, na kamenitih in bronasti!? drugih živalih.
»Težko >e razumeti ljudi,« tožno zave« ka orel. »preveč težko! Nos'io nas na čelu, na^e vrline iih vodijo, divijo se nam, slave" nas in spoštujejo v kamenu In sliki. A če nas vidijo živci, nam strežejo po življenju.«
2
»Največja religija je vest,« resno ponovi trgovec Še danes po toliko In toliko vekovih in proda kupcu liter mleka, v katerem je pol vode.
»Tudi jaz sem tega istega mišljenfa,« odgovori resno sedanji kupec rn s povsem mirno vestjo da za ta liter — po svojem prepričanju — čistega mleka svinčen gros.
3.
»Slušajte me dobro, jaz sem poln izku-stva: misliti ni slabo — lajati kolikor toliko bolje: ne gubi se čas, učinek se takoj javlja,« uji star satnosov svoje mnogobroj-ne mlade neizkušene prijatelje, željne uspeha v bodočem življenju.
4.
xCudno ali resnično! Navzlic vse! ja« čini tvojega glasa se lev o tebi niti najmanj povoljno ne izraža!« reče prijateljski med razgovorom znanec oslu.
»Meni se pa prav alč čudno ne zdi.4 edvrne osliček s prirojeno hladnokrvnostjo, »5aj dobro "em, da ni velikega sivora brez velikih napak.«
A. D.
risanko nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ijub^jana. Prešernova ulica 7« ?s3S
Objave.
— Debatnl večer J. n. a. d. »Jadran« se bo vršil v petek, dne 3. aprUa ob 20. Predava tov. Orahor o svojih doživljajih v Sovjetski Rusiji. — Odbor.
— »Preporod« s prilogo »Zdravje«. Tz-51a je 4. Številka tega noučnega In zanimivega lista. Vsebina: »Preoorod*: Postavo-dajalcem. — Montanus. Vrsta pljaje In zločini v letu 1923. — Dr. Ivo Pire: Temne slike. — O. Z.: »Pametneje bo, če ga du-stim prej!« —: Fr. Ks. MeŠko: Gledališče In mladina. — Dr. Fr. Gosti: Edina hči. (Satira.) — Fr. Roječ: Izgubili so ravnotežje..! Gorski. Listek: Na vlaku. — Marica Koželjeva. Pod drobnogledom. — Niš pokret. — Dopisi. — Drobiž. — Slovstvo. *— Šaljivo in še kaj. — Listnica uredništva in npravništva. — »Zdravje«: Dednost in narodno zdravje. — Dr. Arnšek: O srbei:^-cl." — Dr. Demšar: Na izprehodu. — Dr. K?tiČič: Vražarstvo In mnzaštvo. — Dr. Gosti. — Lajkovo pismo »Zdraviu«. — Iz podeželske prakse. —- Dr. Kussel. — Hi-giienski zavod v Ljubljani. — Križem po Sloveniii. — Drobiž. — Listnica uredništva. — Vsebina je tako bogata, da bo lahko vsakdo tudi zase našel kaj primernega ter mu gotovo ne bo žal. ako si naročil list, k? obsega letno skupaj 24 tiskanih pol in stane samo 25 dinarjev. — Uprava v Ljubljani, PoUanski nasip 10.
— »Cvetlični dan« priredi dne 10 mi-ja t. I. Centralno akademsko poipor.'io društvo. Prosimo vsa društva, da blaj»'v volijo vzeti to na znanje. 6S" n
— Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek odpade radi večernega koncerta vaja za base in se bo ta vaja vršila v soboto ob 23. ur!. 679-n
OSKAR H.:
15
Razpad carsioa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Ta beseda se ji je izvila iz tesnobe njenega sr-ta, kakor vodni curek iz prevročega kotla, ki uniči vse, kar zadene. Ta beseda je uničila zadnje ostanke ljubezni, ki jih je gojila za očeta svoje dece. Mahoma ji je postal tuj, oddaljen njeni duši, kakor da bi ne bila nikdar z nim spojena z najožjimi vezmi.
»Nekoliko manj drastično bi se 2e lahko izražala, Jožefa. Sicer pa Ti ne morem prav nič zame riti, ako si se hotela odSkodovati za moje zanemarjanje. Pojdi, bodi pametna, ne misliva več na te stvari.«
Stegnil je po nji rol*e s kretnjo, ki Je docela Izražala njegov namen. Z izrazom neizmernega stu da se mu je ona izmaknila.
•Nikdar več, nikdar več! Bila bi Sicer vlačug.*, za katero si me označil«
Zbežala je iz sobe. Jezno je zrl za njo. Visoka vitka postava, ponosen, plamteö. od razjanenosti rdeč obraz je vzbudil njegovo poželjenje in pohot-aost. Mahoma se mu je zazdela lepa.
»In vendar je imela razmerje z Wolkenstei-nom,« si je mislil pri sebi. »sicer bi se ne bila tako zavzela zanj. Kdo bi prisodil kaj takšnega tej dolgočasni terciialki!«
Nadvojvodinia je zbežala v svoj budoar. Čegar praga ni smel nibče nepoklican prestopiti. Tu v tej sobi je sanjarila in vzbujala spomine, tu se je učila in slikala, tu je bilo svetišče njene duše. Primer, ki ga je doživela, je stal v vsi svoji straboti pred njenim duševnim očesom. Kar se je vsikdar bala, lo se je izpolnilo: njen soprog, docela pogreznjen v močvirje pohotnosti, je s sramoto obdal njeno čisto čelo. To jo je grizlo v notranjosti, kakor žgoč ogenj. V tem hipu je vstala v nji slika moža, ki jo je oču-val sramote, v katero jo je hotel spraviti njen lastni soprog. Njen rešitelj naj se pokori za svoj viteški čin s tem, da se mu uniči eksistenca, da se mu poruši njegova življenska Dot Kot izgnanec naj ŽTvi v tujini. Grenka bol je obiela njeno srce. Za vedro se naj morda poslovi od domovine brez zahvale in priznanja na potu v nesigumo strašno bodočnost 'la misel jo je tako objela, da se ji je zdela naravnost neizogibna dolžnost, da tu posreduje sama in da izravna to, kar je zakrivil njen soprog. Hotela je govoriti z grofom, iskreno se mu zahvaliti za nje« gov možat nastop in mu dati na pot v izgnanstvo tjlažilne besede. Naj bi vedel, da je še na svetu nekdo, ki se ga spominja v hvaležnosti in moli za njegovo srečo. Trdno se je. odločila, da hoče ž njim
1 govoriti, treba ji je bila najti samo možnost, da ta svoj sklep tudi izvrši. Ali naj grofa povabi v palačo? N3 bilo bi to umestno, ker bi se s tem njacilo samo nezaupanje njenega soproga. Ali naj di novega netiva sramotnemu sumničenju? Njena /enska čast se je temu protivila. Nenadoma ji je prišlo na misel, da bi posetila grofa V prvem trenotku so jc rkoraj ustrašila te misli in jo hotela odkloniti knt blazno idejo. Toda ta misel se ji je vračala vednn in vedno. To je bila vendarle edina možnost, da neopaženo izvrši svoj namen. To bi vzbujalo manj pozornosti, kakor sestanek kje drugje, ker bi se o tem morala preje pismeno sporazumeti. Resna inponujoča grofva postava se je živo pojavila pred njeno dušo. Takšnemu možu se lahko mirno zaupa vsaka žena. Njegov moški, ustaljen nastop ji ?e vedno ugajal. Življenje je sicer ustvarilo med njin:a nepremostljiv prepad, vendar sta si kot človeka stala vedno bližje, nikdar pa nista kršila določb družabnih predpisov. Ali ga naj poseti na njegovem stanovanju? Ne bila bi tc nobena smelost, samo prikrito bi moralo to ostati radovednim očem. Slučajna misel se je razvila v krepak sklep. Kakor je bila sploh niena navada, se je takoj in z vso energijo lotila njene izvedbe.
Poklicala je komornico in se dala preobleči. Enostavna temna obleka, majhen klobuk z gosto kopreno je bila njena toaleta. Po stopnicah, po ka-ierih je hodila služinčad, je zapustila palačo. Nihče
?e ni spoznal. V Taborski ulici se je vsedla v izvo-ščka, ki je baš pripeljal mimo. Grofovo stanrvanit ji je poiskala v adresni knjigi njena komornica Wol-kenstein je stanoval v III okraju. Pot je bih dokaj dolga. Peljala se je skozi notranje mesto in ie tako imela dovolj prilike, da si je stvar temeljito ureni-sli!a. Toda neomahljivo ?e ostala v svoji odločitvi, hrabro se je napotila ro stopnicah k grofovem sta tKivanju in pozvonila. Grofov strežaj le odprl viata. Neobičen poset ga je tako presenetil, da ie kar ostrmcl Kot izkušen mn? je takoj spoznal, da Ima pred sabo damo iz najviš^h krogov, toda še nikdar se mu ni tekom dolgoleme službe zgodilo, da b: njegovega gospodarja posetila kakšna dama. Za trenotek se je obotavljal in nato prosil, da b! smel damo prijaviti svojemu gospodu. S kretnjo velike ncpotrpljivosti mu je nadvojvodinia prekinila besedo: »Povejte gospodu grofu samo to, da želi njemu znana dama govoriti Ž njim samo en trcnot':i;.«
Grofu se je zdela strežajeva prijava docela neverjetna. »Neka dama? Ne poznam nobene lame, ki bi me posečala v mojem stanovanju!«
»Dama, gospod grof, resnična dama! Plemenita žlahtna dama od glave do peta. Skoraj bi jo smatral za kneginio.«
Grof se je nasmehnil. »Ves navdušen si, Toni, to je pri Tebi sicer redkost Pa privedi damo v božjem imenu!«
Me v
»SLOVENSKI   NAROD* dne 3. aprila t92S.
Dnevne vesti
V Liabijanh
Klerikalna teorija in nje posledice«
Klerikalci so po prevratu markirali veliko navdušenje za narodno in državno edinstvo. Gospod Anton Korošec je bi takrat podpredsednik ministrskega sveta. Takrat smo še Imeti začasni parlament, takozvano privre-meno narodno predstavništvo. Ko so pri neki priliki boteli neko stvar pre-tolmačiti tudi v slovenščini, jc dr. Korošec ogorčeno nastopil proti temu in vzkliknil: »Ne potrebujemo tega, srj smo vendar en narod z enim jezikom?« To je bilo 1. 1<>19. in dr. Korošec jc bil takrat in Jc šc danes vodja klerikalk stranke.
Dne 31. marca 1925. pa je v narodni skupščini izjavil v imenu Iste klerikalne stranke poslanec dr. Andrej G o s a r, kakor Jc poročal »Stovene:'*, dobesedo to-le: »Slovenci smo narod za-se. NagTašam, da jc SLS ostala zvesta svojemu programu in svoji t^ktiVI. Ta stranka ni nikdar vodila ono r turi * stilne politike. Vedno smo stoli ni sta-VšČti, da smo Slovenci narod zase 7ti Slovence velia. da Imamo svoj ježih in s\-o>o hnVnro in svo'e čustvovanje individualnega naroda___*
Kolikor besed, toliko lazi. kar je razvidno iz zgoraj^nje ugotovitve glede dr. KoroSčeve iziave 1. 1919.
Pa fo nas danes ne zanima toliko, i-teresuicio nas v prvi vrsfi posledice, ki bi lahko nastale, ako bi prodrlo sta-Všče, ki ga zastopa častivredni dr. Gosen-1 in ako hi to na znanje končno osvorle tudi naše državne oblast.
Ves naš državni ustroj počiva na postavki, da smo Srbi, Hrvati in 5?V>-venri en narod. Za to ie tudi za držav* ni in nrrdnf iezik nroglaŠcn srbo-hrvat~ ski-s?ovenski jezik,
Ako pa je res, kar sedaj trde klerikalci, da smo Slovenci narod za:et s svojo kulturo in s svojo individualnostjo, potem nismo več del gosnodtt-iočega, vlnda'occga nnroda in mornrno rositi tudi vse posledice, ki izvirajo iz tega deisfva.
Ako nismo del gospodujočega naroda, potem spadamo med narodne manjšine in za nas velja fo samo določbe, ki jih predpisuje mirovna pogodba glede postopanja z narodnimi manjšinami.
Kai se to pravi? Slovenščina nI več državni in nradnl iezik! V trenutku, ko osvoje državne oblasti to klerikalno, po dr. Oosarju zastopano sta-fišče, fedifro nvedo v vse naše tiride srfrj hrvaščino kot izkVnčni uradni ffc-ffr. Kot narodna manjšina imamo namreč pravico v smislu mirovne pogodbe zabtrvptf za-se samo osnovne,   to jc
Vedske šole.
Ako torej prodre klerikalna teorija o posebnem slovenskem narodu, pi-tem moramo dosledno tej teorij? računati s frm. da se sfovensko p*ettcW$?4 v Ljubljani snrem^nl v srbohrvats^o, ("a sc nreasnrrie srednia tehnična Šola v Ljabllani v srbohrvatsho, da se spremene sntnh vse naše g'mnazim. renV c •„ pfiff rfUŠČa v ihtntf^nt. Mariboru, CcPn, Novem mesin, Pfntn. Kočevjn in Lendavi v zavode s srbnhrvafskfm leidem in se uvede v vse naše dr*avte vm-fe hret Iz'eme srbohrvaščina kot izhV'^ni uradni jezil:!
Pvo takšna posledice bi Imela r>h"Tna dr. Go^arieva   teorija o 00-<ehn"m slovenskem narodu!
Ali Je vam sedaj iasno, kdo je /r-dajafec slovenskih interesov? S?oven-c'. sednf pa so svobodno navdušujte za klerikalno stališče!
*  • •
— Naš roman »P.izpsd carstva« vzbuja m*d Č!fnlo<"rr! občinstvom nenavadno zatrm-mle. Vsak dan se previjajo novi naročniki: Ker bi vsak rad imel roman v celo*^ naznanjamo, da dobi vsak nov naročnik lahko Se vse štcvfke, v katerih ie roman doslej izšel. Tisti, ki Jim ie ležeče na tem, da dobe roman Še v celot», naj se z
pn?urijo, ker Imamo dotlčnlh številk na razpolago samo še n'^ai izvodov.
— Finančni delegat dr. K. Savnlk se je !"^net vrnil v Beograd in oddal vodstvo de-'e7?cl?e svoiemn namestnika K. dvornemu svetniku Fr. B o n a C o.
— Odlikovanje. Z rednm Sv. Save V. razreda ie bil odlikovan šolski upravitelj v pokoju ln znani slovstveni delavec gosp. Janko L e b a n. Svojemu dolgoletnemu so-irndnftu fskreno čestitamo! OdMovanec Drs7nuje 21. aprila dvojni redki jubilej: 70-Ittnxo rojstva in 551etnIco plodovitega literarnega dela!
—Iz poštne službe. Upokojena sta Postna uradnika Anton BcrČon v LJubljani in Peter Janež v Jajcu.
— Iz d /m v ne službe. Za talnlka flnnn!-
ne prokurature v Ljubljani je imenoval dosedanji pristav dr Ante O r I i č; premeščen Je iz SoŠfanfa v Celje dnvčnl nridupr*. vitel? Ferdo T i č a r. Iz Celja v Šoštanj pa davčni oflcijal Fran Treni.
— Priznanje lugoslovenskemo profe-Mjrin v Ameriki. Odlični profesor pedago-fcie na newynrSM univerzi dr. Pa?a R a d o-savljevic" je bil izvoljen za dosmrtnega Profesorja iste univerze a tem, da mu m določena po dovršenem 65. letu stalna pokojnina Iz posebnega fonda. Dr. Radoaav-
dnt 2 aprila 19?«
ijevič se odeležf letos v avgusta osebno
rr.ednarodneg: profesorskega kongres? v Beogradu.
— Pregled v bakteriološki postaji. Ministrstvo narodnega zdravja obvešča prebivalstvo, da je odredilo bakteriološkim postajam, naj pregledujejo in dajejo navodila za lečenje vsem bolnikom brez razlike trezplac.no.
— Dunajski akademiki v Beogradu. Včeraj zvečer je prispelo v Beograd pod vodstvom nekega docenta 25 akademikov dunajske univerze. Ogledajo si našo pre-stolico in njene znamenitosti ter stopijo v prijateljske stike z beogradsko akademsko (,mladino. Beogradska univerza jim priredi banket.
— Poprava volne mornarice. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit 11 milijonov dinarjev za najnujnejše poprave vojne mornarice.
— Jugoslovanska   gasilska   zveza je,
upoštevajoč važen pomen zavednega gasilstva ob meji, odredila, da se vrši letošnji krajinski zlet v Dravograd in da se isti spoji s praznovanjem naše društvene 50-letnice. Zlet se vrši, kakor ie že poročal »Gasilec«, dne 15. avgusta 1925. Vse žuDe in v njih včlanjena društva o zletu obveščamo In prosimo, da že sedaj pričnejo z delom, da bo udeležba na zletn tem Cast-nejša. Dalje naprošamo vsa ostala društva,
i.a da dan izleta ZCZ ne prirejajo svojih prireditev in da se udeležijo manifestacije gasilstva na naši severni meji. Program zleta in vsa nadalin.a navodila se bodo društvom naknadno doposlala. Pol stoletja obstoji naše drnštvo, pol stoletja stoli zvesto na straži, pripravljeno vsak hip, da pohiti na pomoč bližnjemu, ki mu grozi nesreča. Gasilci In prijatelji gasilstva! Ko boste 15. avgusta 1925 pohiteli Iz vseh delov naše Slovenije v naš Dravograd, na našo najsevernejšo obmejno točko, da počastite z vašo navzočnostjo SOletnico našega društva, bodite uverjenl, da s tem ne boste pripomogli samo razmaha gasilstva, z vašim posetom boste podkrepil tudi narodno zavest ob meji, zavest, da so naše gasilske vrste močne, da je močna naša straža, katera je pripravljena, da ob Času potrebe pohiti tudi na mejo, da čuva pred nesrečo naš celokupni dom. Na pomoči
— Orluna v Šiški priredi v soboto 4. t. m. ob 20. uri v restavraciji Bellevue družabni večer z raznovrstnim zabavnim sporedom. Sodeluje lastni orkester. Po članih vpeljani gostje dobro došH! Zdravo 1 684n
— 15 vagonov starih avstro - ogrskih bankovcev na prodal. V skladiščih finančnega ministrstva v Beogradu leži ogromna množina starih avstrijskih bankovcev, ki so bili zamenjani za dinarje. Bankovcev je okoli 15 vagonov. Finančno ministrstvo prodaja sedaj te bankovce kot star papir.
— II. književna tombola Jugnslovenske Matice ie doigrana. Za uspeh tombole, ki je M! v vsakem oziru povoljen, se Ima Matica v prvi vrsti zahvaliti slovenskemu uči-teljstvu. ki je zelo požrtvovalno sodelovalo pri razprodaji tablic. Zadetih je bilo 150 amb, 120 tem, 80 kvatern, 50 činkvinov in 5 tombol. Tombole so zadeli: 1. Nada dr. Pcdranova iz Ljubljane, II. šolsko vodstvo v Podzemlja, III. Ivanka $ i m č i č Iz Maribora, IV. Jožefa V a I e n-č I č iz Ljubljane in V. Anton Potočnik, okrajni sodnik v Šoštanju. Razen teh dobitkov je na razpolago še nekaj mladinskih Vri**, ki Hh bo Matica — po možnosti še pred velikonočnimi prazniki — razdelila med ona Šolska vodstva, ki so prodala največ tombolskih tablic in ki niso zadela ui-kakega dobitka.
— Apel na slovensko učlteljstvo. Pokrajinski odbor Jugoslov. Matice je s posebno okrožnico naprosil vsa šolska vodstva, da prirede tudi letos med šolsko mladino »zbirko pirhov« na korist Jugosloven-ske Matice. Nekatera šolska vodstva so «e prošnji že odzvala, ostala pa prosimo, da izvršijo nabiralno akcijo še pred velikonočnim! prazniki. Jugoskwenska Matica je prepričana, da bo slovensko učlteljstvo tudi tokrat storilo vse, da bo zbirka »pirhov« v vsakem ozlru popolna. Na delo 2a niše neosvobojene brate! Prejem zneskov bo Matica potrdila z umetniško napravljeno diplomo.
— Smrtna kosa. V Stični ie včeraj po dolgotrajni bolezni umrl g. Ivan Fortuna, pnscs'n'k. Pokojnik Je bil v Stični in okolici znana oseba Vžival |e povsod ugled In splošno spoštovanje. Pogreb bo v petek 3. t. m. ob R. zjutraj na pokopališče v Stični. Pokojniku bodi ohranjen prijazen spomin! — O. učitelja M. Salbergerja Je zadel težak udarec. Umrl mu je v nežni mladosti 6 let sinček Vitko. Pogreb bo / petek 3. t. m. ob 16. Naše sožalje.
— Opozarjamo na današnji oglas: »Belokranjski dan«. Splošno je znalo, da gradi belokranjska podružnica SPD na Mirni gori, ki se imenuje tudi Belokranjski Triglav (1048), planinski dom. To bo prva planinska koča v Belikrajini. Z ozi-rom na to, da je ta lepi košček slovenske zemlje še zelo zanemarjen v prometnem, kakor tudi v kulturnem ozira, je Želeti, da se razvije tujski promet zlasti, turrstika. V ta namen bo vrlo dobro služila planinska koča, ki bo prava p^ebnost med planinskimi kočami, ker bo zgrajena popolnoma v narodnem belokranjskem slogu. Ker naši vrli Belokranjci sami ne zmorejo stroškov zgradbe, za to prirede 3. maja v Ljubljani veliko tombolo. — Lj'ubtjancanl, pojdimo jim na roko!
— Z nožem v srce. V Širokem bregu pri Mostarju sta se ponoči srečala stara ne« prijatelja Jure liarkač in Ivan Bijelič. Med obema Je nasta1 Prepir, tekom katerega je Bijelič zabodel HarkaČa v srce. Ta se je mrtev zgrudil na tla. Morilca so prijeli.
— Afera bivšega orožnlškega ritmi j. stra Stenzla. Znan: rltmojster Stenzl je bil pred osiješkim sodiščem oproščen obtožbe, da je za časa vojne mučil Srbe v Src mu. Državni pravdnik Je proti razsodbi sod'šča Vložil pritožbo. Nato ae je vršila v Mitr>
vid nova razprava, t>rl kateri Je bil ^tenzl spoznan krivim In obsojen na 7 mesecev Jt-Če. Njegov zagovornik Je vložil ničnostno prtožbo in te dni je stol sedmorice v Zagrebu končnoveljavno zadevo rešli. Stenz'u je bila kazen znižana na tri mesece s petletno pogojno dobo.
Krvava ljubavna tragedija. V Zdencih pri Osijeku je Josip Pole udaril svojo pri-ležnico Anko Favakovič s sekiro večkrat po glavi "m po prsih, tako da je obležala mrrva. Nato je odšel v stajo, hoteč se tam obesiti. Vrv pa je počila, nakar je morilec skočil v vodnjak, iz katerega ga je rešil sosed. Ubil je svojo priležnico zato, ker je mislil, da sam ne bo dolgo živel. Izročen r bil sodišču v Osijeku.
nesel Iz kurnika delavca Frana Debicha na Celovški cesti 5 kokoši, vrecnlh 2^0 Din. Videti je, da se tatovi preskrbujejo za praznike.
Iz Celja.
če ne verjamete, du cdt-n par nogavic z Žignm in »m« m ko (rdečo, modro ali zlato*
ključ"
traja kakor štirje pari drugih. 2a:o kupite eden par in pre-pticajte  se.   D, bivajo  se v prodaialnah.    93-» P/
Iz Liubliane.
— Ceste In pofa na Miriti sa zadnji Čas
uredili, nasuli In s parnim valjarjem utrdili. Naselbina dobi za nastale ulice in glavni dve cesti ulične in hišne tablice s Stev'lkamj. Električna razsvetljava in vodovod sta napeljana, kanalizacija izvršena.
— 2d.~avstvftno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaf mesta LJubljane v času od 22. do 31. m«.rea b^eH :o \p st»*—f,Ko. Umrlo Je 37 oseb, 15 moških in 92 >a;*. Smrtni vzroki: davicr *n *Yno 1 JeM^e p\ sopilih 6. dmer« oblike Jetik 2. r** 'a dni?« zle novotvorbe 4. bolezen na srcu 4, piju*? niča 5, druge bolezni na sopH'h 1, drt'ka In vnetje črevesa 1, vnetje ledvic 1. prirojena slabost in prirojene telesne hibe 1, s'a-rost 3. samomor 1, druge bolezni 7 — V* tem času se 1e rodilo 49 otrok, 24 lečkov (1 mrtvorojen) in 20 deklic (4 mrtvo-*>Je ne). Naznanjene nalezljive bolezni: skna-tinka 4, dnSljIr« kašelj 1.
— Pomočniški zbor gremlja trgovcev v L'tfbljanl naznania, da je načelnik g. Rl-ko T o r v odstopil. Niejrnve posle je prevzel IT. podnačelnik z. Miro D o m 1 c e 1 j.
— Velikonočno razstavo na »lepših ženskih ročnih del priredi prihodnH teden državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v LftrbMani, Turjaški trg 6, II. nadstropje, na kar opozarjamo predvsem naš ženski svet.
— Jugosfovenslra Češkoslovaška Liga v Lfublfnni priredi v oonedeljek rfne 5. aorf-Ja t. L ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje »o češkoslovaški industriji«. Predaval bo g. tajnik trg. In obrtne zbornice Ivan M o h o r i č, njegova Izvaja-rja bodo pojasnjevala skioptične slike. Vstopnprra za osebo 3 Din. za drake 1 Din. Na to prireditev ooozarjamo zlasti trgovske fn industrijske kroge In dijašrvo trTov-skih Šol. 689n
— Napredno gospodarsko In prosvetno društvo za Krakovo In Trnovo je imelo dne 28. marca t. I. svoj redni občni zbor. na katerem je bil Izvoljen za predsednika z vs-klikom dosedanji predsednik g. dr. Bohi n j c, podpredsednikoma pa gg. Seme In I.ovJa ter večinoma vsi stari odborniki. 681 n
— Slor. pevskega društva Krakovo-Tmovo koncert, napovedan za petek, se bo vršil pozneje, ker je sollst g. B a • novec zadržam. Dan koncerta se objavi.
— Koncert.    V   restavraciji kavarni »Tratnik« vsak večer koncert salona e ka pele. Vstop prost. Se priporoča Mirko Trat n!k. 6&>>a
— Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo siedle ovadbe: radi tatvine 5, sumljivega stikanja 1, zglaševalnih predpisov 1, nošenja orožja brez dovoljenja 1, prekoračenj* 00*'-cljske ure 1, prestopkov cestnopolicijske^a reda 5, zasmehovanja straže 1.
— Star znanec ljubljanske policHe, predvsem pa njenih zaporov. Je notoričii pijanček Viktor Kuštrin. Mož Je menda včeraj na U aprila praznoval svoj 150-krtt-ni zaporski Jubilej. Je sploh stalen gost policije in zato bi bilo umestno, da ga ta za daljšo dobo pošlje v »bržon«.
Ij Samomor? Lovro Stojan, vratar na glavnem kolodvoru v Ljubljani In posestnik v Zeleni iaml štev. 134, je dne 31. marca t. 1. odšel od doma, rekoč, da gre v Šmartno ob Savi. Ni se več vrnil. Ker se je v Jaršal ob obrežju Save našla njegova suknja in klobuk, obstoja sum. da je izvršil samomor. Pogrešam* je srednje postave, ima kratko pristrižene črne lase, je nekoliko plešast ter je oblečen v črn suknjič, sive hlače, črne usnjate dokolenice. Mož je bil zadnje Čase vidno potrt In otožen.
Številne tatvine. Trgovskemu potniku Perdinandu Petelinu je bik) snoči na Celovški cesti iz veže hiše štev. 61 ukradeno kolo znamke »Puch«, vredno okoH 2000 D. Kolo ima številko 209.913. — Iz podstrešja hiše Štev. 165 v Zeleni jami Je bilo Ivanu Ki a vosu ukradenih 25 parov klobas, vrednih 250 Din. — GosttlniČarki MHkl Rus, stanujoči na Borštnikovem trgu k bil ukraden 75 Din vreden lonec. — Neznani storilci »o na Golovcu posekali dva borovca in eno smreko, Drevesa so bila last posest-nflca Karla Počivalnika, ki ima 1000 Din škode. — Sprevodniku Ivanu Smucu Je bila med vožnjo Grosuplje—Ljubljana ukradena usnjata torbica z različno posodo v vrednosti 322 Din.
— PrHatetj! kurje pečenke na delu. V zadnjem Času se m nože tatvine kakoši. zajcev in druge perutnine. Predvsem so na delu tatovi v Slški, kjer menda ni varen noben kurnik pred njimi. Tako so tatovi napravili pred kratkim obisk pri Ani Nežlč v Sp. Šiški m ji ukradli 7 kokoši, v vrednosti 400 Din, včeraj pa je nežna* tat od-
Masarykova proslava   v m-s{nsm flledalISču. Mestno gledališče v Cellj pH. rodi po Veliki noči svečano proslavo 75i?t nlce predsednika   Češke   republike T. G Masaryka.
—c Dve predavanji. V ponedeljek SO. t. m. Je na Ljudskem vseučilišču preJuvai ff. inž. Ivan Ahtlk o »elektriki in nie upota b!.. Poslušalcev Je bila polna risalt e. do rana. Predavanje g. inženirja Je bPo tati • mivo m je poslušalce na prav poljudf-n n*. čin seznanil z javnimi pojmi te str ^e. — Gosp. predavatelj Je za svoja izvaja *ja 2^1 obilo priznanja — V ponedeljek 6. aprila ee to predavanje nadaljuje. Predava^'j t>o grororil t» uporabi elektrike v prak? :£nt:"P življenju in nas seznanil z raznim' električnimi napravadmi. kakor prosti vod itd. — Pojasnil bo ne urnosti, ki jih povz'-oci eiHi trika. Zelo zanimiva bo tudi statistika o razvoju elektrike, katero bo podal kenc«*m predavanja. — V torek 31. marca or Jo v mali dvorani Narodnega doma predaval g prof. Orožen o temi: »Sokol kot drtvljar«. G. predavatelj Je v zanimivem in log.cr.o zasnovanem iz^janju ocrtal funkrljo vojaške, upravne In sodne organizacije, n ive.lnl tri panoge prava: državljansko, polit.Öno In koalicijsko pravo ter objasnil sistem absolutističnih In konstltucljonalnlh m« nartnj In ustroj republ'ke. Ob Koncu svojega pre.
davanja je naglčSal dolžnosti SokoTstva. da vzgaja narod tnčl v državljanskem smislu tl besedo fn dejanjem.
—c Öla'bena Maffca v Celfu priredi na cvetno nedeljo dne 5. t. m. ob V-Jfi, tv v Mari}rni cerkvi cerkven koncert. Spore'!: I. E. Gt\?z: Andante doloroso, za god. orkester. 2. Jak. Petelin (Gallus t 1501 j: »Olcjte, kako umira pravični,« za meš^n zbor. 3. •=») Olazonnow: Andante iz Slov kvarteta. Za god. kvartet; b) Ofasonnov: Interludio in modo rutico. Za god. kvart-t. 4. Trave: »Sve*I Kri3!«, za mešan zbor. 5. C. Debussy: Lento iz eodolnesa kvartera. — Kratek odmor. — 6. Bortnjansk': »Ny*e si!y«, starn-kljcvski napev za mešan zkir. 7. Jos. Srk: Koral »Sv. Vaclav«, za god orkester. 0. A. Foerster: »Ave Marila« Iz opere »Gorenjski Slavček« za zbor in orkester.
Ugoden nakup
v«»kovrs*n b oblafil Ifl^tneea Izdelka v razni kflkovos'i aa posnode decke in otroke vam nudi edino le konfekci aua tovarna
Fran Darenda & Cie.,   LfubJfana.
Prepriča|te se o nizkib cenab ter si og'ejte bogato zalogo ns Er avčevt cest' 2, nasnroti dramskega   gledaliSra, v  neposredni bližini nunske cerkve.
i '
Iz Maribora,
—m Na občnem zboru podr. Jjgosto. venaka Matice v Mariboru je bil izvoljen ta-le odbor: Dra*o Lednik, Mobo^ko "n Fr. Oset za Železničarje, Maroh in Klinar zi poštne urade. Kragevec za sodišče. P'gaüel in Dimnik za u*!teTjstvo, Volčič za urade. Kralj za polic, uslužbence, Zorko ?& 6«*-narne zavode, Zorzut za carinske us*užbjn. ce, Draso Rosi na za trgovce, Pr Novak za obrtnike, Robert Ken da In Kari Prijatelj ca profesorski zbor, Jakac in Zavodu r za kaznllniak« natrtavljence. Karis ?a upoko. Jence, Reja za zasebne uradnike, dr Ko Tačic za duhov»č"no, Lipoldova, Poljnnčcva, Feierllnova in I evstikova za žensk? or^a. nlzacije. prota Trbojevlö za pravoslavno prebivalstvo, Trofenik za natakarje. Za pregledovala računov sta Izvoljena rav?.atflja Dolenc In Touttn O občnem zboru Se poročamo.
—m Zdrava'.veno stanje   v M^*lbo»u«
Mestn! fizikat v Mariboru Je za čas od 2Ü do 28. marca objavil sledeče poročilo o st» rju nalezljivih l»oleznI: Skrlatica ostalo 17 nanovo obolelo t, ozdravel 1, umrl 0, 'Etanc 22; oslovski kašelj: ostal 0, nanovo obololr» 5, umrl 0.
Stran S.
tirana Je bila rojakinja RozÄ Stigllc, k* Je v Mllvaukce prodajala alkiilio!ne pinče ter s tem prekršila prohibiciisko postavo. — V Oglesbiju, država Illinois, ie umrl tragične smrti rojsk Fran Zupančič. Dne 20. febr sc Je z avtomobMom peljal proti domu svoje hčerke. Na poti sc je v njegov avtomobil od strani zaletel neki tovorni avto. ZupnnčiCev avtomobil je^z veliko silo od-lctcl v obcestni Jarek, pri čemer je Zupančiču strlo prsi. Prepe'jali so ga d imov, kjer pa jc podTcgcl poškodbam. Pokojni jo bi', doma iz Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki Je živel 20 let. ZapuSča ženo *a Štiri otroke. — Dne 6. marca je umri rojnk Fran Pire, doma iz Loke. Zapustil Je ženo in š:iri otroke. — Dne 6 marca Je premi-nul v Clcvelandu Josip Erjavec v starosti 58 let. Pokojni je bil doma iz St. Vida na Dolenjskem. — Dn? 5. marca je bila >J avtomobila povožena Marija Dolinar. Ima prebito črepinjo In rl verjetno, da okreva Nesreča se  Je  dogodila  v Clevelandu.
Julijska krajina.
— Drugorstfcl in država . Pöd tem naslovom je pr abčil »Piccolo« do'g cianek. v katerem se ./reka za ljud6ko Solu ined Jugoslovani v rem smislu, da bi se otioci učili v inaterin.-čini, priučiti pa bi se morali tudi Italija*.ž«:in! v polni meri. kar J« mogoče v ljudsk. Soli. Ne ve pa kako naj bi se pravzaprav uredila ?ola med tu.!j?k;-mi Jugosloveni. Sedaj i'če obliko taki &oii in ugiba, kako ni se zadostilo želj' J igoslo. venskega prebivalstva In varovalo s*a?i£ce države nnpram novim podanikom. Zdi •»« nam. da išče .Peco'-- obliko, ki bi kazal« svetu, kako *krbi  država  za drusorodce v
osnovni feoll z rjihovo materinščino, v resnici pa bi bila taka Sola, po mnenju vo.Hl. nih mo2 obmejre politike, najboMS naeta počasne pa gocove asimilacije In ittuljanl racije. »Pic« priporoča lepo postopanje t drugorodci lu n.hče Daj jih ne žali glele njihovega jezikr« ln njihovih običajev. — Uradi morajo biti po »Piecolovem« :zvaja. njn čisto Italijanski. Prihodnja Jugovoven. ska generacija bo že znala radost! itiljan. sko, da se bo .anko sporazumela s funk<;t«. jonarji brez tolmača. Tržaški list govori na dolgo tuli o ;n*edentizmu, ki bi postat lahko usodepoln za Jugoslovene v JrUjtik! Krajini. — V takem vsakdanjem razpravljanju o ravnanju z Jugo^lovenl v di tv* preokret na pametnejšo stran za bodo?« po. stopanje z našimi ljudmi v lulijskl Kraj.nt. Nasilna italij mizacija Je smešna p* tua; nevarna, kakor se lahko čita me^ rratamj »PJccolovega« članka tudi za Italifo. k<»r vodi k Irredeiitirmu. katerega se v obmojoi deželi italijanski politiki bojijo, računajo z odno'aji s rfo^f-di, nosebno z Juroilovenl. Razsodna sunanja politika nasvetu.*« vidnost ob meji in stremljenje po dobiib odnošajih z Jugoslovenl. Morda so s trlp~ *kimj IsvaJanji v Kaki ivezl tudi «tmsld faktorji. Ako nlto, pa naj prouče nrmer« ln dosedanje neuspehe nasilne polit X© v obmejni Julijski Krajini ter se potem povzdignejo malo vlSe, to Je do pošten-*g* ln kulturnega ravnanja s Jugoslovenl v lta-, 1M1T Ponqvljamo. da b! bilo to Italiji v veliko korist.
— Evlva Lfcnln! «o krfčali nekt mladi frmfje po Vi-dmu m nett so pesmi, k! pfco Nie vše5 fašistom. Fante, ki so doma te* frakcie Pfovemo, po Številu devet, so vtaknili v zapor. Vsi imajo pnlmek Bressau. /
*
Sokntstvo.
— Sokolsko društvo v Stepam! vasi
ponovi na splošno željo občinstva v nede-lio dne 5. aprila v društveni telovadnici burko v treh deianiTb »Nebesa na z e m-
I j i«. Začetek točno ob 7. Zdravo! 678n
— Za 5tepan*ske«ra Sokola (kmižnico) se je nabralo v gost'Inl pri »Ožbinčku« 53 dinarjev ob priliki godovania.
— Sokelsko rlružtvo v Radovljici rrlreJ; v soboto, dne 4. t. m. ob 20. url proslavo Masarvkove 73VtnIce. Na aporedu Je p-e. davanje In godbene točke. Vstop proat CS5 n
Torisfika in šport.
— KlaRenfnTter Sportverein : SK. Prl-fttOrie. Predprodaja vstopnic zu to tekmo je v trafiki Sever (s popustom), Selcmburgova ulica. Dija§ke le v predorodajl, mladinske pa pri dnevni blagajni. Dame v spremstvu kavalirjev imajo prost vstop._682n
Naši rojaki v Ameriki.
Stra?en samomor Je Izvršil dne 13. marca naš rojak Anton Zevnlk iz Brock-lyna. V napadu hipne blaznosti si Je pre-rezal vrat ln si obenem po prsih zadal 17 ran. Bil Je takoj mrtev. Pokojni Jc bil doma Iz St, Jerneja na Dolenjskem. — V kraiu West Allis je policija aretirala Janeza Bibra, njegovo ženo In 18 letnega nlt-hovega s?na. Z njimi vred le bilo aretiranih 11 moških, ki so obtoženi, da so Imeli Intimne odnosa je c 11 In 14 letnima hčerkama Bibra, za kar Je Blber prejemal odškodnino.  Policija  navala,  da  Je vseh*
II molkih« ki so rodom Hrvati, oženjenh ln da Imajo svole rodbine v Evropi. — Jos.
* Ceplak, star 45 \eU rodom Iz Gornjega grada, Je bit že pogrešan od 10. januarja t L Nrhce nI vedel, kam Je Izginil. D^a 11. marca so našli truplo pogrešanega v reki Milwaukee. Ne ve se, ali se Cep'ak ponesrečil, ali Je izvršil samomor, —« Are«
Po sveto.
• Prijeten nafemnnV. V SM-»t Ouentinti na Francoskem fe imel neki J"llj Legal v najemu malo nišo, ki se je dala transptrr-tiratf. Prebival Je v h^Ici prav lepo, toda
nafemnfne ni hotel plačati. Lastnik premakljive hiše ca je opetovano terial, pa vedno brez uspeha. Končno je hotel najemnika Legala spraviti Iz onega stanovanja. Legal je bil jezen raii tega in ie sklenil, da se maščuje nad gosordarjem. Cez nekaj dni je šel gosoodar zooet od doma t namenom, da bo terjal Legala in ako ne plača, ga vrže hratkomafo ven. Toda kako je bH začuden * gospodar, ko nI bilo ne o njegovi hiši ;n ne o Legalu ne duha ne sluha veCJ Hudontti najemnik Je odšel s hišo vred, prrvtfal njene posamne sestavne dele ln izgini!.
• ttavnanie z zdravniki. Kitajski česa* Klen-Long je vprašal nekoč Sir Oerrga Stauntona, kako ravnajo na Angleškem f zdravnici. Ko mu je povedal, se Je začudil kitajski cesar in rekel: Potem mi Je Jasno, zakaj Imate na Angleškem tako velike bolnikov. Jaz plačujem zdravnike na te-i den. Od trenotka pa, ko se počutim slabo, preneha honorar, dokler nisem zopet zdrav/ Sodite, katero ravnanje je boljše.
• 2ensko vseučilišče v Indlil. V Poonl * Indiji obstoja žensko vseučilišče. Zanimiva je izvedeti, kako je prišlo do ustanovitvi tega vseučilišča. Pandita Ramabi, ugleda* indijska pedagoška voditeljica Je pred desetletji osnovala dom za obubožane hindu-stanske vdove. Na ta način Je hotela podati indijskim vdovam priliko, da poglobijo svo|<j naobrazbo. Leta 1913. je dom štel žc 234 vdov. Profesorju Karvu Je nato prišla miset da pretvori ta dom v vseučilišče po vzora Japonskih ženskih vseučilišč. Profesor Kar* ve Je nabavil potrebna sredstva in leta 1919 Je že prva žena položila na tem vseučilišč^ vseučlli^ke Izpite. Leta 1920. je indijski boi gataš obdaroval zavod z velikimi denarnimi dotacijam!, na kar se Je Isti razširil v biten nat za ženske študentke In se Je sezidaj poseben dom za profesorje. Vseučilišču se H priključilo učiteljišče z visoko šolo. Učni )e4 zik Je ang'cSkl, dasl so učitelji na zavodi Indijci. Obltaatna predmeta sta hlgijena i« hišno gospodarstvo, dočim algebra in geo* metrija nista obligatna. Vseučilišče v Poonl je edino na svetu, kjer spada slikanje H glasba k curriculum vitae. Temu vseučilišči so ae priključili posebni ženski zavodi po eni II Indiji kot v Bombavu, Barodi, Owailori Itd.    V zavode sprejemajo devejke yael
. kast in sloicv.
Siran 4.
»SLOVPNSKI   NAROD«   dne 3. aprila 192».
Gospodarstvo.
Tržna paraMa.  " I
Zagrebški   tedenski sejem.
VceTasnji tedenski sejem v Zagrebu je bil precej slab, rla-fl glade soveje živine m koat Prašičev je bilo prignanih več m tudi sana m krme je bilo na sejmu mnogo. Do-čim so ostale cene goveje živine nespremenjene, so padli prašiči za 1 Din pri kg. Mladi prašiči so padli v cerrf celo za 5 dinarjev prt kg in so bili skoraj vsa razprodani. Za konje K bilo neka) kupcev samo Iz Trsta. Danes je velfcI cvetni sejem, ki obeta dober poset in trgovino. Cone so no-tlrale včeraj za kg žive vage: voll I. 11— 1?50, II. H—12, III.- 8.56—9, bosanski vol! I 9— krave I. 11—12, II. 9—10, III. 4 do 6, bosansk? krave 7—7JO, teleta 12— 14, p/ašiči domači 15—15.50, sremskf 17— 17.50. mladi prašič* do l leta 1—12.50, nad 1 leto 12—13, konji tefW 10—11.000, lahki 7—8000, kmetski 5—6500. Krma met. stat — seno I. 113—125. II. 75—95, prešana 112 Mb 125, slama 75—123.
- Domači lesni trg. Položaj na na-trm lesnem trga se je nekoliko zboljšal, vendar pa kriza še ni premagana. Zlasti kriza v izvozu je tako akutna, da so morala celo nekatera večja podjetja ustaviti produkcijo. Režijskih m produkcijskih stroškov ne moremo znižati, dokler se porast <*maria ne ustavi In dokler se ne poveča njegova kupna moč v državi Izvažamo nekaj lesa zlasti v Italijo m sicer hrastove klode in bukovo oglje, vendar pa je opažati rodi v tem prometu nazadovanje. Ce pomislimo, da je znašal izvoz našega lesa ▼* Italijo leta 1922. — 336.055 ton, da Je v letu 1923. poskočil na 450.334 ton m da smo ostali pri tem tudi lani, je pač žalostno, da Je na* izvoz v Italijo začetkom letošnjega leta tako nazadoval. Res je, da so vladini ukrepi olajšali izvoz, vendar pa ne toliko, da bi mogli uspešno konkurirati z romunsko In avstrijsko lesno industrijo. Nedvomno kažejo sedanje cene na Italijanskih tržiščih tendenco navzgor, vendar pa zgrad-bena akcija v Italiji nazaduje, tako da ne moremo računati s stabilizacijo sedanjih cen. Hrastov les gre v promet na francoskem tržišču, kjer cene skačejo. Cene drv so padle. Male koKčme drv smo Izvozili v Ita-Iijo m Madžarsko.
Inozemska tržišča. Radi zastoja v uvozu jugoskrvenskega lesa je v Italiji Čedalje več avstrijskih ponudb In cene avstrijskega lesa so od dne do dne solidnej-ie. ?z Jugoslavije prihajajo dan za dnem ponudbe Zdi se, da se kmalu prične redni uvoz. Jugoskrvenskl les se ponuja franko vagon Postojna: jetov les hlodi uso Trst od 8—8 do 15—16 cm 150—160 lir m3, de-
ske 20—60 mm od 16 cm dalje po 240 tir,
20—60 mm od 10—15 cm po 195 lir, 20—60 milimetrov nad 16 cm I. In II. po 845 iir m8. Italijanski kupci so še vedno zelo rezervirani. Te dni se regulirajo cene na italijanskem tržišča pod vplivom ruskega lesa. Na francoskem lesnem trgu je Se vedno stagnacija. Nekaj gradbenega lesa potrebuje Francija za zgradbe v predmestjih Pariza. V Avstriji le povpraševanje po lesu za tu- m inozemstvo. Loko promet je zelo slab. Mak) povpraševanja je bilo po gradbenem lesu, pa še to po znižanih cenah.
★    ★ ★
—g Izenačenje taks« za vizume. Pred-fog našega konzularnega oddelka pri zunanjem ministrstvu, da se takse za konzularne vizume Izenačijo, je že sprejela Italija In Češkoslovaška. Pričakovati je, da ga sprejmejo tudi druge države. Z naše strani se predlaga, da bi znašala taksa za tranzitni vizum samo za potovanje brez presledka 1 zlati frank, vizum za šest mesecev z omejenim številom potovanj 10 zlatih frankov, prosti vizum s povratkom 5 zlatih frankov. Doslej je veljal princip reproci-tete.
—g Poštni promet z Rusijo. Med Rusijo in Romunijo bo kmalu obnovljen di-lektni poštni promet Zato je upati, da bo mogoče v kratkem preko Romunije obnoviti tudi poštni promet med Jugoslavijo in Rus rjo.
—g Prepoved uvoza piva z etiketo Sv. Save. Uprava ki zaščito industrijske svojl-r.e >e v zrrrislu 51. 151, zakona v zaščiti Industrijske svojinc prepovedala uvoz piva, katero uvažuje firma Köbanyai Polgari SerfözÖ es Szent Istwan Tarszermuvek R. T. v našo kraljevino z etiketo, na kateri je slika sv. Save.
—g Opozorilo ponudnikom pri licitacijah. Ker se dogajajo prhneri. da opuščajo ponudniki pri predlogu svojih ponudb za rfzne licitacije določila čl 91 zakona o državnem računovodstvu in čl. 30 Izvršenega pravilnika. Je prosila direkcija državnih železnic v Subotici našo trgovsko tn obrtniško zbornico, da opozori vse interesente, naj bi napisali na vsako ponudbo pred podpisom opombo, »da so jim pogoji (obrazci, načrti itd.) znani ln da se z njimi strinjajo.«
—g Prodala odpadkov (od blaga* usnja, kovin Itd.) se bo vršHa dne 18. aprila t. 1. pri upravi 4. zavoda za izradu vojne ode-če v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
Morilec Amalije Leirerjeve izvršil samomor.
Iz Stemberka na Češkoslovaškem poročajo: Mirne štemberske ulice je v torek popoldne nenadoma razburil dogodek, ki je globoko pretresel vse prebivalstvo. Popoldne je prispel v Sternberk vISj! policijski nadzornik Jakob Sevčik, znan po odkritju Lutzmarmove afere v Olomucu ter Je odšel z orožnišklm stražmojstrom v hišo št. 46 v Obloukovi ulici Ta hiša je last stavca Bedficha Piescha. V ponedeljek minulega tedna se je mudil pri Pieschu neznani moški, ki se je predstavil kot Jakob Schlesinger. Ob 14. popoldne je policijski nadzornik Sevčik potrkal na vrata Pic-schove hiše ter vprašal gospodarja, če sme govorit! s Schlesinger jem. Pieschova soproga Je odgovorila, da Schlesinger spi. Vendar pa je odšla v njegovo sobo In ga opozorila: »Herr Jakob, einige Herren woTen sie sprechen«. V tem je stopil nadzornik Sevcik v sobo,.kjer je ležal Schlesinger, pokrit z odelo čez glavo. Takoj za n?im jd vstopil tudi orožniški stražmojster. Tisti hip je počil strel. Nadzornik Sevčik je tiipoma potegnil samokres in se ■ je takoj prepričal, da je tragedija že končana. Iz ust Jakoba Schlesingcrja, ki je krčevito stiskal v roki samokres, je tekla curkoma kri. Bilo je jasno, da je mož, ki ga je iskala roka pravice, mrtev. Nadzornik Sevčik je napravil odtlsk samomorilčevlh prstov In njegova domneva, s katero je prišel v Pleschovo hišo, se je potrdila. Odtisi prstov so dokazali, da Je samomorilec identičen z morilcem Amalije   Leirerjeve Pödörjem.
Pödoör je hfl na mestu mrtev. Ustrelil se je v usta in krogla mu je prebila tilnik. Pri njem so našH listine, glaseče se na ime zločinca Dohnala. Njegovo truplo so odpeljali v šternbergovo mrtvašnico. Vest o samomoru morilca se je bliskovito raznesla po mestu In okolici in ljudstvo je začelo kmalu govoriti, da se je v Pieschovi hiši ustrelil nadporočnik Lederer, drugi znani madžarski morilec. Po Pödörovem samo-rroru je odpotoval policijski nadzornik Sevčik iz Šternberga, da poišče njegove sokrivce. Kako so prišli morilcu na sled in izvedeli za njegovo skrivališče, je zagonet-ka. Višji policijski nadzornik Sevčik je izvedel o njegovem bivališču baje Iz zasliševanja zločinca Dohmala, ki je bil aretiran v Olomucu in ki pozna tudi kraj, kjer so skriti dragulji umorjene Amalije Leirerjeve. Podrobnosti preiskave bodo znane, ko pridejo policiji v roke vsi udeleženci umora nesrečne Amalije Leierjeve.
Tragična smrt ameriškega Slovenca.
V Hollvvroodu, lepem In slovitem film ikem meetecu. ki leži v KaJITorniji, se j? odigrala pred kratkim krvava tra^jed j*, čije nedolžna Irtev je mlad Slovenec, Dogodek je sledeč- Dne 8. marca Je na* rojak Oodfrev Repen?t*k pred biso Harry Chai-člerje, urednika *Lcs Juereles T!ai«%. na trebuhu leteč popravljal Chandlerjev ar:o-mobil
Nenadoma ve Je RepenSku pr.blizal vrtnar, ueluiben pri Chailerju In oddal nanj več strelov. RepenSek Je bil takoj mrtev, morilec pa Je nato tudi sebi pognal kroglo v glavo. Policija v Los Ange--su Je takoj uvedla o"^*Irno preiskavo, da dožen»s vzrok krvavega dejanja. Ugotovilo p« .*«». da Je bil vrtnar strastno zaljnbljen v neko devojko. ki ga "t-a nI marala. Vrtnar Je srna. tral. da J«* temu kriv RepenSek. Tekom fia daljne preiskave te Je tudi ugotovilo da je vrtnar trpel na fiksni Ideji, da mu le He penšek nasproten in da ga noče spraviti od h i Se. Dokazano je, da RepenSek deklice sploh ni poznal.
RepenSek t* Je Sele pred enim letom poročil. Rodom Je bil Iz Milwaukee k'er bi. vajo njegovi reditelji. Zaoustll Je mlado ženo, starše In čtlrl brate. Njegova tragična smrt je med ameriškimi rojaki viDudlla a p log no sočutje.
Maharadža in plesalka.
V Bombayu v Indiji se Je te dni pričet set.zacljonalen proces proti devetim aten-'.ptorjem, ki so v januarju t L napadli 22-lefno indijsko plesalko Mumtaz - Begum, fL z nožem razrresariU obraz ter usmrtili njenega spremljevalca. Plesalka le namreč pobegnila Iz harema indijskega maharadže.
Plesalka je Izpovedala, da je kot lOlet-na deklica postala ljubljenka maharadže. Imela je ž njim otroka, ki pa je umrl. Maharadža se je lepe ljubice kmalu naveličal fn padla je pri njem v popolno nemilost. Končno jI je s pomočjo nekega angleškega stražnika uspelo pobegniti.
Proces vzbuja v Indiji ogromno zanimanje, ker Je v afero vpletenih več uglednih in najvišjih dostojanstvenikov maharadže.
Zaslišan je brl stric plesalke Begu!, ki Je Izpovedal, da je prejel ukaz, da se Javi pri maharadžu ln je zato odpotoval v In-doro. Prišedšl tja. je od dveh soudeležencev zr.znal, da je treba plesalko odpeljati v In-doro in da mora pri tem sodelovati. Begu!
se j i takoj vrnil v Bombay In je o načrt" obvestil tovarnarja Bablo, pri kojem ie b*-vaia Mumt2za. Med tem je tudi izvedel da je bil sluza tovamara Brble podkupljen, da ponoči odpre hišna vrata. Slugo so nato pretepli in odpustili.
Za tem je bil zaslišan neki šofer, ki it irpovedai, da mu je eden izmed časm^c^v maharadže dal mnogo denarja za sodelovanje pri atentatu, obljubljeno p.i mu je Li!o od maharadže še več. Projcs m-Jsljuje :r je glasom Izpovedi nekaterih prič »mabaracža zelo obremenjen.
Mz v fecrbi z malarijo.
V pobijanju malarije igrajo glavne v'c go sredstva, k! lahko pokončajo komarje. Znano je namreč, da prenašajo taetfe te bolezni komarji. Najbolj zanesljiva so sredstva, s pomočjo katerih pokončamo ličinke komarjev, ki žive večinoma v mc^ir-Jih. V ta namen služijo človeka neVatcre kemične snovi, pa tudi plin, petrolej itd Nedavno so s? začeli ljudje pomagati x borbi s komarji tudi s prirodnimi sovražniki teh škodljivcev. K tem sovražnikom prištevamo v prvi vrsti ribe, ki se hranijo z ličinkami in jajci komarjev.
Zvezo med komarji in nekaterimi sladkovodnimi ribami so odkrili ameriški In angleški prirodoslovci. Ugotovili so, da so bili slučaji malarije tam, kier ?ive v večjih množinah te ribe, zelo redki. Eden največjih sovražnikov komarjev in torej tudi človeških prijateljev je rib ca gambusia, ki sc plodi s čudovito brzino in je večinoma samo ličinke komarjev. V Zedinjenih državah, kier je malariia zelo razširjena, so napravili s to ribo več posrečenih poskusov. Nedavno so prenesli to ribico tudi v Evropo in zadnje Čase delajo z njo poizkuse v Italiji. Rezultati so povsem zadovoljivi. Ribica z veliko slastjo požira l> Činke komarjev In s tem nehote pomaga človeku v borbi proti malariji.
•
8 Kongres za esperanto v Ženevi. Povodom letošmega svetovnega kongresa za esperanto v Ženevi se bodo vršila od 1. do 7. avgusta visokošolska predavanja v tem jeziku. Svečana otvoritev tečajev bo 31. julija pod vodstvom rektorja na ženevski imiiverz. Prireditev se porazdeli na štiri oddelke, organizira jo J. J. Rousseau in mednarodni esperantski zavod s sodelovanjem Društva naroda, mednarodnega delovnega urada, svctovnopošlnega društva, svetovnobrzojavne zveze in mednarodnega komiteja Rdečega križa.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino ie pri L* Baraga, Seienburgova ulica Stev. 6
n»imniir —   P*rkeUr —
Mi itnn/h in
rilllluLIl Mizarski mojster LJubljana, Trnovski pristan 4
as priporoča za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih parketov. ■opravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko
spadajoča dela. 138
"""" Za Valiko noč!
Antonija Pibernik Ljubljana, Vodnikov trg
Praške gnjatt, vedno svete hrenovke ln vse vrste mesnih izdelkov; «aa vtstt sira; čajno maslo: vse vrste marmelade kompotov in sad nfli sokov; vina v buteljkah, čaj rum, konjak, likerji.
t•!!daastraika.  ^ouknranftna etaa.
Orehe
dobre kakovosti, od .SO kg naprei oddaja najceneje tvrdka 977
I. Knez
Ljubljana,  Go-posvetska cesta d
Sprejme se i
ki zna razven slovenščine, srbohrvaščine, tudi popolnoma nemško, italijansko ali francosko ter po mogočnosti tudi angleško.
Ekspertni akademiki imajo prednost.
Ponudbe pod: K. T. na upravo Slov. Naroda.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na-manjtmo potrtega srca, da je danes ob potu desetih po 4atgem trpljenju, ptevide* s sv. zahn m en ti, umrl iskrenoljabijeaJ, najboljši brat, svak in stric,
loan Fortuna
Fogmb nepozabnega rajnega bo v petek, dne S. aprila 1435 ob osmih is htte žalosti na farno po-heealtsce v Stični.
aa bodo bral« v farni cerkvi V SHM, dne 1. aprila 19Ä
FortflnaiMl Fortuna», brat
SfJepnSIn
= Sisak =
prtptnfEa eaJssCa fambars, lies, strt tura I estali pttrsfcSthte za ns flaz-
SIL
Za staro in mlado
=*= dobite vse knjige =
mladinske pravljice fn legende, za malčke vel 1 ko izbiro slikanic z domačimi in divjimi živalmi ter razne romane ln povesti za odrask  v veliki izberi v
PREŠERNOVA ULICA
JJraca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za forsrane i jas-tuke od najieftiniie do najfiniie vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga. 54 L
Radio aparati
z refleksnikom
ki sprejemajo iz vseh evropskih postaj, D!n 750.
PosamnI deli za »radio* ceni. — Na željo se aparati preskusijo pri prodaji.
Elektro Company, Ljubljana
Sv. Pefr* easta 29
977
Iščemo za svo| veleindusfrllsbl papirniški obrat Vevče, 6 km od Lfnbijane,
8 strojno in elektrotehnično visokošolsko izobrazbo in primerno prakso v industrijskih podjet ih. Jugoslovansko državljanstvo in popolno obvladanje slovenskega ali srbo-hrvatskega ter nemškega jezika in starost ne pod 28 leti pogoj. Samci imajo prednost. Službeni nastop najkasneje do meseca junija t 1. Curriculum vitae, navedbo referenc in zahtevke glede plače vsebujoče ponudbe naj se naslove na:
Tajništva Združenih paalrale d. d.v LJubljana,
Dunajska cesta 1 b/IT.
834
Pri odjema Cez 90O Om 5°/9 poaasla!
Neverjetno!
Neverjetno!
Prodajam vse manafakturno blago, kakor: najflneiie češke kamgame za obleke in površnike, sukno od najbotjSega angtelkega do najcenejšega (Din 33). žamet za hlače, kakor tudi hljčevino, Ševjot vseh vrst, f nI čeSki cefir, sifone (od Din 14). plavino in vse drugo po izvsmedno nizki ceni in pri odjemu *•» Din 500 tlaisi a°/0 popusta I
Eroiaau la eMIle penast prt vsaki sveti. an
Edino pri
loan Kos
Si#ka, Celovška cesta 2.
Podrstnloai IJsbllaas, 8*. Patra casta 13. — Podraiaioa: ■orealste, Srsdala vas 2. flaar Prt aalsaaa aas 100 Dia O'/« popusta I "V9
Ivan Magdič,
krojač, Ljubljana, Gle* dališka ulica 7 — se p*i* poioča za spomladno ?r« zono. 67 ih
Svilene klobuke,
okrašene, od 200 Din na« prej v raznih barvah — prodaja Minka Horv.it, m o d is tka, Ljubljana, Sta* ri trg. 62«L
Predtiskanie
ročnih del najmodernej* Sih vzorcev po izvanred« no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/I. 61/L
Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo.
Kupci smo tudi za suhe gobe Jurčke.
SEVER & COMP.,
75 L LJubljana.
Potnika
sa prodajo elrktrotehrrič* nega materijala išče za takojšnji nastop elektro* tehnična veletvrdka. Dr» žavljanstvo SHS in zna* nje slovenskega - in nem* &kega jezika v govoru in pisavi pogoj. — Ponudbe z navedbo življenjepisa in slijco je vposlati pod •Potnik /973» na upravo »Slov. Naroda«.
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogav/ce. — Pred škofi* jo l/L 60 L
Na stanovanje
in hrano snrejmem go* spoda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 971
Stanovanje
štirih sob z vsem kom* fortom, v vili, se zame* nja z več i im od 5—<S sob. — Pon"dbe pod »Zam*** njava/970« na upravo »SI. Naroda«.
Hiša,
dobro ohranjena — se ugodno proda. — Pisme« ne ponudbe pod »Dobro oh ranjen a/969« na upravo »Slov. Naroda«.
Nao'-odaj
dve komoletni postelji, neka i ženskih in moških spomladanskih oblek v prav dobrem stanju. — Istotam se sprejme boljši gospod na stanovanje, event. tudi na hrano. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«._96%
Vinotoč*
Naznania se, da se že točijo najboljša vina za velikonočne praznike. — Posebno dobri silvanec čez ulico dinar ceneje. — Grajska klet na Mestnem trgu št. 13. 975
Belokranjski dan.
Veliko tombolo priredi Belokranjska podružnica S. P. D* dno 3. maja t« I* na Kongresnem trgu v Mublj«nl za zgradso planinskega done* na Mirni ejorl v Belokrajlnl.
Dobitki i
L 6 tombol: I. Snalnl^s Iz orehovega lesa .  .  .  9^00 Din 7  Ps^lni stroj....... .   50' 0 Din
3. Moško kolo........ 3000 D'n
4. Šivalni stol........4000 Din
5. KnHžnica, zastopana po vseh modemih nisateljth.......Din
6. Kuhinjska oprema...... 1500 Din
II 50 kva*em .1 Obtegajoč.h re'o potrebnih reči. kako : vreča III.  50 činkvinov |   moke, zaboj sladkorja, dežni plašči itd.
Dobitki so razstavljeni pri g* Ivaan fiarnetn na Dunajski cesti.
Pred tombolo odhod bolokranlsklh svatov v pristnih narednik neiah % godbo in dobitki po mesto.
Kupujte srečke i
974
ODBOR
57
61
2896
61