FoitntaM piaJMMi v gotovini. Leto LXVin., št. 17 Ljubljana, ponedeljek 21* januarja 1935 Cena Din 1.- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inseraa do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst d Din 3.-. večji tnserati peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ste*. * Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št- 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. »Mir je stvar potrpljenja, poguma in dobre volje" Laval o mednarodni akciji za dokončno učvrstitev miru in mednarodne varnosti Pariz, 21. januarja. A A. Iz Moskve poročajo, da je francoski zunanji minister Laval pred odhodom iz Ženeve sprejel sofijskega dopisnika moskovskega lista >Izvestjac in mu dal tole izjavo: Politika francoske vlade je jasna, logična in stalna. Šlo mi je za to, da to dejstvo poudarim pred Društvom narodov v trenutku, ko smo dokončno rešili posaarsko vprašanje in s tem storili važen korak k pomiritvi evropskega položaja. Zunanja politika Francije, nadaljuje Laval v tej Svoji izjavi, je miro- ljubna in brez sebičnega ozadja. Po tej poti bo tudi v bodoče nadaljevala svoje delo in skušala doseči svoj cilj. Ta cilj je odstranitev spi osne napetosti in varnost za vSe narode. Zdaj. ko skušamo dokončno zavarovati svetovni mir, je treba delati ne le z besedami, temveč z dejanji. V tem oziru ^roo zdaj sestavili važne predloge. Ce jih bedo prizadete države sprejele, tedaj ne ho veo nobene nevarnosti za sedanji položaj na sveto. Če se bodo vlade, ki rdaj proučujejo naše predloge, zavedale njihove \ažnosti, se bo vsaka branila odgovornosti, ki bi bila združena z odklonitvijo. Proti koncu lanskega leta je nastopil važen dogodek s tem. da je Sovjetska T?nsijn stopila v Društvo narodov. S tem je dokazala, da iskreno želi sodelovati pri konsolidaciji svetovnega miru. Razen tega omogoča ta njen v^top v Društvo narodov sklenitev vzhodnega pakta. Že več mesecev proučujejo prizadete vlade vse strani tega pakta. Sedaj smo že dosegli to, da bo vsaka država, ki bi mu nasprotovala, naletela na strnjeno zvezo tistih, ki so za mir. G. Litvinov in Jaz, pravi dalje Laval v svoji izjavi, sva se sporazumela, da bova nadaljevala svoje delo in sklenila vse potrebno, da ohraniva svetovni mir. Tudi če bi naši upi popolnoma ne uspe H, ne bomo odnehali. Z enakim pogumom bomo nadaljevali svoje delo, da ustvarimo potrebna jamstva za svetovni mir. Ponavljam vam, pravi Laval na kraju, da Je mir stvar potrpljenja, pogum* m dobre volje. Eden o Lavalu Ženeva, 21. januarja. AA- V izjavi novinarjem, ki jo je dal g. Eden, pravi angleški minister, da zasluži delovanje francoskega zunanjega ministra Lavala na pravkar zaključenem zasedanju sveta Društva narodov vso pohvalo. Lava-lova osebna zasluga je, da so razmero-/ia naglo in brez zapletov uredili po-saarsiko vprašanje in preprečili poostritev italijansko-abesinskega spora. Eden postane zunanji minister Pariz, 21. januarja. AA. Iz Ženeve poročajo: Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel snoči pred svojim odhodom iz Ženeve dolg razgovor z angleškim delegatom na razorožitveni konferenci Edenom. Angleški delegat ostane v Ženevi še danes, da se more udeležiti seje o sporu med Perzijo in Irakom. Italijanski delegat Aloisi in avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg sta iz Ženeve odpotovala »noči. Po poročilih iz Londona bo g. Eden v najkrajšem času imenovan za angleškega zunanjega ministra. Sedanji zunanji minister Simon pa bo postavljen za podkralja v 1 Indiji. ivši nemški vojaki apostoli miru Nemški borci iz svetovne vojne nastopajo kot poborniki pomirjenja in sporazuma med Francijo in Nemčijo Berlin. 21. januarja. AA. DNB poroča: Predsednik kvffhauserske zveze, ki je po Stahlhelmu največja organizacija bivših nemških bojevnikov, polkovnik v pokoju Reinhardt, je da! izjavo, v kateri podčrtava udanost svoje organizacije sedanjemu redu v Nemci ji. Mi bivši bojevniki, ki smo se prekalili v hudih borbah svetovne vojne, smo nerazdružno zvezani s sedanjo aktivno vojsko. Obenem pa hočemo, da se ravnamo po načelih, ki nam jih je pokazal državni kancelar Hitler. Ta načela vodijo k ustvaritvi resnično svobodne in popolnoma ravnopravne Nemčije. Pri tem hočemo sodelovati ne le v interesu notranjega političnega miru. temveč tudi v interesu mednarodnega miru. Želimn si miru s tistimi, ki so bili nekoč naši nasprotniki na fronti, že med svetovno vojno smo drug dragega smatrali za nasprotnike, ne pa za sovražnike. Smatrali smo jih za tovariše in za nasprotnike, ki so se častno borili proti nam. Zato želimo zdaj, da prožimo svojim nekdanjim vojnim nasprotnikom svoje roke čez meje z željo, naj bi se medsebojno zaobljubili k skupni borbi proti bodočim vojnam. Tega ne delamo kot mednarodni pacifisti, marveč kot ljudje, ki so zvesti svojemu narodu in svoji rodni grudi. Mi se zavedamo, pravi polkovnik Reinhardt na kraju svoje izjave, da sta narodna čast in svoboda boljša obramba miru, kakor pa svetlo orožje v rokah tistega, ki sovraži. Meiorma pravnega studila v Nemčiji Pravna veda v Nemčiji bo v bodoče prikrojena po narodno socialističnih načelih Berlin, 21. januarja, AA. DNB poroča: Prosvetni minister Rust je objavil glavne smernice bodočega študija na pravnih fakultetah v Nemčiji. Po tej izjavi bodo morah dijaki pravnih fakultet preživeti na vseučilišču najmanj 6 semestrov. Dovoljena bosta še dva semestra za tiste, ki se ne bodo mogli pravočasno pripraviti na ciržavne izpite. Prva (iva semestra bosta posvečena temeljnim načelom pravne vede, glavni predmeti pa bodo osnove nacionalnega pojmovanja znanosti, splošna nemška zgodovina in razvoj nemškega naroda v predzgodo-vinski dobi dalje načelni nauki o plemenih, o plemenskih moralah in o politični zgodovini nemškega naroda. Tretji, četrti in peti semester bodo posveče- ni strogo sixokovnopravnim predmetom, šesti semester pa je namenjen praktičnemu delu, tako da se bodo mogli dijaki kar moči primerno pripraviti na državne zpte. V tem semestru ne bo obvezen vpis' posameznih predavanj, pač pa bo moral dijak opraviti seminarska dela. Minister priporoča pravnikom, naj se svojemu študiju posvete z vso silo in naj študirajo predvsem na vseučiliščih samih, d očim naj dosedanje repetitorje v bodoče opuste. Hkratu jim priporoča, naj vsega študija ne opravijo na enem samem vseučilišču, temveč naj se napotijo tudi na druga vseučilišča. V tej zvezi imenuje v prvi vrsti vseučilišča v Kielu, Vratislavi in KSnigsbergu, kjer je zdaj najboljši pouk pravne vede na podlagi navedenih nacionalno političnih vidikov. Polkovnik Švabic umrl Beograd, 21. januarja, r. Polkovnik Švabić, ki je leta 1918. ustavil prodiranje italijanskih čet pri Idrijj, je danes po kratkem boleha«fa v Beogradu preminul. Pogreb bo jutri Izvozniki pozdravljajo znižanje obrestne mere Beograd, 21. januarja. AA. Društvo jugoslovanskih izvoznikov je poslalo finančnemu ministru dr. Stojadinovičc tole brzojavko: Z velikim veseljem pozdravljamo vaše prizadevanje za znižanje obrestne meere Narodne banke, kar bo v izdatni meri pospešilo novo hudo prizadetega narodnega gospodarstva zlasti pa razvoj trgovine. — Predsednik Milju t in Stanoje-vlc. Costes pride v Beograd Praga, SL januarja. AA- Iz Pariza je prispel francoski letalec Costes. Danes namerava poleteti z letalom v Beograd. Predsednik mednarodnega Rdečega križa umrl Bern, 21. januarja. AA. Profesor ženevskega vseučilišča Georges VVebner je preminil v 56. letu svojega življenja. Pokojnik je predsedoval mednarodnemu odboru Rdečega križa in Nansenovemu uradu za begunce. Kriza španske vlade Pariz, 21. januarja AA. Po poročilu iz Madrida, se politični položaj na španskem ni izpremenil. Predsednik vlade Lerroux je izjavil zastopnikom listov, da je treba računati s krizo vlade v najkrajšem času. Kriza pa bo samo delna. VrcwM»p»*k* nanoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za torek: Oblačno, porast tempera tare, sneg. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Z všteto premijo 28.5 odst., a v oklepajih brez premije: Amsterdam: 3965.72 — (2307.96 — 2313-32). Berlin 1766.08 — 1763.35 (1366.60 — 1377.40), Bruselj 1025.63 — 1030.69 (798.16 — 802.10), Curili 142L1 — 1428.08 (1105.85 — 1111.35), London 214.20 — 216.26 (166.70 — 16S.30), Newyork 4360.77 — 4397.09 (3393.60 — 3411.86), Pari« 2&9.60 — 291.03 (225.37 — 226.49), Praga 183.42 — 184.52 (142.77 — 143.60), rrst 374.38 — 377.46 (291.35 — 293.75). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.10 — 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 21. januarja. Beograd 4.4*2, Pariš 20.38, London 15.11, Newyork 309.375. Bruselj 72.176, Milan 26.39. Madrid 42.225. Amsterdam 208.70, Berlin 123.90, Dunaj 57.36, Praga 12.916, Varšava 58.30, Bukarešta IM. Inozemski avtomobilisti v Ljubljani Iz Paleraa v Monte Carlo — Del poti v hudih snežnih zametih Ljubljana, 21. januana. Na svoji veliki mednarodni dirki, katere cilj je Monte Carlo, so davi med 5, in 9. prispeli prvi dirkači 55 avtomobilov broječe skupine, ki je startala iz Palerma in vozila preko Mesine, Napolja, Rima, Padove v Ljubljano, od tu pa preko Maribora, Gradca in Dunaja v Štrasboiiri*. Lyon, Avignon, Brignolles v Monte Carlo. Avtomobili so bili sicer najavljeni £ele za približno 7. uro, vendar so proti pričakovanju prvi že prispeli okrog 5.45. Takrat se jih je ustavilo pred Kazino, kjer ie kontrola, pet, ob pol 7. je prispelo na-daljnih šest, med 7. in 8. še šest, a v zadnjem hipu še eden, tako da je vozilo skozi Ljubljano v prvih jutranjih urah IS avto-mobilistov. Med dirkači jc 6 Holandcev, 1 Danec. 3 Angleži, 4 Francozi, 2 Italijana. 1 Ru-mon in 1 Avstrijec. Med tekmovalci sta tudi dve dami, in sicer ga. Marinovičeva in gdč. Lamberjack, ki dirkata na Fordu. Med vozovi je 8 Fordov. 1 DK\V. 1 Granam, 2 mala in 1 večji Fiat, 1 Studeha cker, 1 Renauld, 1 Hudson, 1 Stever. 1 Ri-ley. Dirke se je udeležil rudi bivši znameniti italijanski dirkač F. Nazzaro, ki dirka na Fiatu. a ekspedicij se je priključil tudi športni novinar angleške avtomobilske strokovne revije »Motor« s. Jen-nings, ki je takoj po svojem prihodu v Ljubljano poslal svojemu listu precej dolgo brzojavko, za katero ie plačal 516 Din. V brzojavki pravi, da so 60 km vožnje med Rimom in Padovo morali prevoziti v hudih snežnih zametih in mestoma meter globokem snegu, zaradi česar ie tam tudi obtičalo 12 avtomobilov. Voz 65 znamke Renauld, ki ga je vozil Francoz M. Pinsolle. je treščil v prepad, vendar se ni dirkačema nič zgodilo, pač pa se je avtomobil popolnoma razbil. Smolo je bil tudi Poljak grof Zassetzkv na vozu Graham ki je v Rimu kolidiral in zaradi tega tudi ni mogel vožnje nadaljevati. Med dirkači je tudi holandska vojaška skupina in sicer neki polkovnik s poroč-nfkom in narednikom. Avtomobilisti. ki so n« nepretrgani vožnji že od sobote zjutraj in se menjavajo samo za volanom, so prispeli že v Ljubljano precej izčrpam, premraženi in izmučeni. K sreči so v Avtomobilskem klubu računali z eventualnim predčasnim prihodom in so zaradi tega prinravili vse potrebno. Gostje so bili postrežem s toplim čaiem. konjakom, sendviči, kraniski-mi klobasami m drugimi prigrizki, da so si nekoliko opomogli. Mnogo jih je bilo tako utrujenih, da so se kar v salonu Avtomobilskega kluba zleknili po tleh in po usojarib stolih ter takoj zaspali, nekateri pa so se takoi lotili pregleda in popravil avtomobilov, ki so večinoma skoraj novi in v dobrem stanju, čeprav se na blatnikih, na stojiščih in na kolesih poznajo sledovi borbe z zimo in zameti. Avtomobilov se namreč drži do 10 cm debela skorja zmrznjenega snega, blata in ledu. Kako temeljito pa so se vsi pripravili za vožnje, so se pa številni Ljubljančani, ki so se zbrali okrog 9. pred Kazino, lahko prepričali na lastne oči: električno kurjene obleke, avbe, rokavice, deske, ki jih polagajo pred avtomobil če je proga preveč zasnežena, celo sanke in smuči, poleg tega razne žičnate mreže, verige, termo« steklenice, lopate in celo krampe, ki morajo služiti v primeru globokega snega, so vzeli s seboj. Naš poročevalec se je razgovarjal z udeleženci dirke, ki so vsi enodušno pohvalili najprej vzorno organizacijo, potem pa tudi razmeroma prav dobro cesto od Planine do Ljubljane, zlasti pa jim je ugajalo kulantno postopanje naših obmejnih oblasti in gre v tem pogledu vsa pohvala gg. dr. Vitezici in Boletu na obmejni postaji v Planini, kamor so prispeli avtomobilisti že v zgodnjih jutranjih urah. Kljub hudemu mrazu in zgodnji uri so jih na meji pri Planini že pričakovali in naglo uredili vse obmejne formalnosti, tako da je lahko vsak avtomobilist že po komaj enominutnem čakanju pasiral mejo in prišel v našo državo. Na vsej progi so bili tudi orožniki, ki so budno pazili, da ne bi kdo oviral dirkačev, a Avtomobilski klub je tudi cesto tako dobro markiral, da je ni bilo mogoče zgrešiti. Za vsak primer so bili ob cesti postavljeni tudi snežni plugi in delavci, ki bi takoj očistili cesto, če bi nastali snežni zameti. Vse to je napravilo na dirkače najboljši vtis in vsi so hvalili naravnost vzorno organizacijo ljubljanskega Avtokluba, poudarjajoč, da v Italiji še daleč niso bili deležni takega »prejema, niti pozornosti. Obe dami sta pustili v pisarni Avtokluba celo t francoščini napisano zahvalo. Ljubljanski Avtoklub je torej v tem pogledu v polni meri storil svojo dolžnost. Vsi funkcij on a rji Avtomobilskega kluba s predsednikom tavniki na.^e javnoMi, zlasti pa mnogo ljubiteljev avtomobilskega sporta. Omenimo ir doslej posebnih legitimacij. Ti smučarsk; vlaki so zaenkrat projektirani ob sobotab popoldne in v nedeljo zjutraj s povratkom ob nedeljah popoldne ob 6.30 in sicer do Višnje gore ter do Rateč—Planice, železniški direktor g. Cugmus je obljubil, da bodo ti vlaki vozili že prihodnjo nede-ljo. Nemci pozdravljajo generala GameUna Pariz, 21. januarja. AA. Iz Berlina poročajo, da objavlja > Deutsche Allgemein« Zeitungc komentar o Izpremembah v francoski vojski. V tej zvezi piše list: će general Game lin postane vrhovni poveljnik francoske vojske, bo ta položaj zavzel star prijatelj maršala Joffra. S tem bo postal general Gamelin izvršilec vojaške oporoke pokojnega maršala. List nato naglasa, da je o generalu Gamelinu znano, da čuti velike simpatije do nemške vojske. Teh simpatij general Gamelin ni nikoli prikrival. To se je pokazalo med nedavnim obiskom nemške konjenice v Parizu. Zdaj. ko je general Gamelin zavzel najvišje mesto v francoski v 'skd, je treba pričakovati, da se bodo odnosa ji med francosko in nemško vojsko močno izboljšali. Odlikovanje »očeta MnematografiK Pariz, 21. januarja. AA. Iz Lillea poročajo, da je zveza industrijcev severne Francije na svečan način odlikovala z zlato kolajno slavnega francoskega induatrijca m iznajditelja Louisa L um i era. Slavljen ec je leta 1895 iznašel prvi projekcijski aparat za žive slike. S fem je postal oče kinematografske tehnike. Z drugimi svojimi Iznajdbami je pospešil barvno fotografijo. SU as 2« »clo YEii8Si Rako tx. ksob zx. jssmarja tskso stf v. r 7 Zahteve našega lesnega trgovstva Seja osrednje sekcije lesnih trgovcev — Prevozne tarife naj se znižajo za so % Ljubljana, 21. januarja- Prctekli teden se je vršila seja Osrednje sekcije lesnih trgovcev — osrednje organizacije nažega lesnega trgovstva — ki je razpravljala o vseb na j važne jš ili vpra.-aojib V poročilu o delovanju Osrednje sekcijo je znesla stališče, ki ga ie zavzela proti snovanju Centralnega odbora lesne industrije v Beogradu, 0 položaju ▼ Italiji je seja ugotovita, da se naš položaj na italijanskem tržišča ni »boljšal. V klirincru so ovire in izplačila so jako dokrotrajna. Italija je pred kratkim na novo uredilo notranjo rrevozno tarifo, ki bo neusrodno vplivala tudi na naj izvoz. Kljub vsem akcijam in zahtevam, da se * uredi položai med našimi izvozniki in italijanskimi uvoznik;. — v?a prizadevanja, da ^e prično novo podajanja, kakor je bilo nameravano z ozirom na prefprenoe, ki naj bf jfh dala Ttalija našemu izvozu v kompenzacijo za avstrijsko preference. _ so ostala na mrtvi točki. Po poročilu o potrebi izpremeiube prometne politike, ki leži v tom, da jo prekomerna f;<*kalna obremenitev promota izzvala nazadovanje železu li^kega prometa po količin; in po vrednosti- Visoke prevozne *ar!fe. ki v nmog-ib primerih v notranjem prometu presedajo vrednost blaga, ovira in povzroča Škodo trgovwtvu. Zato zahteva lesno trgov.stvo, da se prevozne tarife, ki niso v skladu s položajem ] gospodarstva znižajo zn 50°/«- Izpremeni naj so prometna politika v tem pravcu, da ob zmernih tarifah da možnost razvojo no-tfanfega prometa v interesu državnih financ Iti v interesi iz-vozn ikov. Pri urHevanjn prevoznih tarif, naj se uvede notranja in zunanja tarifa. Prevoz-rtina v notranfem pTometu naj se porazdeli po oddal Jenostl od krata utovorlenja do krajn izto^onjon ja. h-jko da se Ha TU pre- voz blaga ua progi 50 Jo 100 km 20*/» znižanje u.i predpisano tanfo, na razdaljo od 100 km ualje 50°/e zaiižauje. Za prevoz v inozemstvo v obmejnih krajih, naj se določi posebna eksportna tarifa- Zn:7.?io naj M tudi najemnine leiarin-skib prostorov na železniških postajah, ker *o rad: previsok* najemnine danes ležarin-ski prostori prazni- Lesno trgovstvo, ki je obremenjeno z vsem. mogočimi pristojbinami, želi naj se zniž-i tefatarina, tar:ranje, nakaznina- ^l>?;rno je bila debata o kreditu in raz-dolžitvi. Otvorilo uaj se zopćt poslovni krediti m uredi naj se obreslna mera za znosno vi5?no- Glede ra7dolžitv* [q znižanja starih doloov in obresti do leta 1931., naj se iz ve i o /nižanje starih dolgov za 40"/o. Proti Izteriatvi poslovnih kreditov po de-narnih zavodih je treba nokreniti, da se ti krediti ne izterjujejo nosilno in z rubežni-jo, pri kateri se proda blago ali Posestvo za brezcenie. Zato je potrebna zaščita proti takemu narinu izierievania dolcrov. Vrs;la s* fe debata o raznih plačilnih te&oSah v inorenifikem lavouj in zohte-valo. da se z drŽavami, v katere izvažamo les, ure-de nflactlni oo^oji. ki naj dnio možnost hirrei^eca izplačila teriatpv. VeljBv-ooel averenta naj se nodaliss na iri mesece; — z osrrom na težke nrilike leiwie Imovine in v svrho omo*oeitve 'zwowu je po-Irehna v'-"«>;*ev potrd;la o tekočih vplačanih davk'V 7n;*aio in oOeno«tav;io na i <=e banov^-*1«" e takso, ki obremenjujejo sečnjo in tvoOrabo <*«>st*. Hyrrirnvli?>1rt se ie feoocpo £n o satovi davčnih :n rivšlamaeii^kih odbor or. Ta zbor organ ;zaci je lesnih trgovcev jc bil izraz te5ke situacije notranje in zunanje lp?nf trgovine in želja, d» bi se na me rodafafh mft*t'h sTnotrenpf.>i' podpiralo lo, nekdaj tako važno gospod.nsko stroko. Matajev Matija na gledališkem odru Po krstni predstavi Skrbinskove prireditve Murmkove novele na Šentjakobskem odru Ljubljana. $1. januarja. Rado Manuk je bil predober, da bi bil rmel slabe namene, ko je pisal svojega >Matajevesa Matijo«, ki ga je zdaj priredil Milan Skrbinsek predvsem za podeželske odre. Ruti ni rani režiser in Igralec Skrbinsek se je točno držal originala, da dialog skoraj ni izprenmjen in je ohranjena vsa eudovata lepota Murnikovega jezika, vendar se je pa Murnikov dobrohotni smeh pri prehodu iz knjigo na oder iz-premenil skoraj v zasmehovanje, ker Skrbinsek pač ni imel igralcev, ki bi bili moleli predočiti Murnikove nedolžne Teleba-novce, pač so pa nehote in brez slabega namena igrali siobne pokveke in idiotske alablče ter kretene. V tistih časih, ko je Mernik napisal svojo humoristično novelo, so pr! nas divjali najhujši boji med liberalci in klerikalci, vendar pa Mu mik gotovo nI hotel žaliti kmeta, temveč je samo zafrknil hribovske politike, ki so vso Ljubljano smatrali za pohujšanje. — Tudi Mdlčinski je pisal podobne tn še ostrejše stvari, kjer je z veselo šalo udaril samo po razmerah, nikdar pa ne po kmetu v splošnem. Tudi če bi čitali Skr» biDškov rokopis, bi ne občutili an tipati č-nega karikiranja in zasmehovanja kmeta, kar se je pa pri premrfjeri z mestnim: igralci uveljavilo z veo silo in zeko neprijetno. Skrbinsek v mestu pač ni mogel zbrati pravih figur za Tetebanovce. V Bradač-Ppegljevem slovarju imate ^telebana« pravilno pod »teletom« in je razložen po nemško kot >eln plumper Mensch. Lum-mel«, v Wolfu pa to pomeni »neokreten, štorast, d* bel. neotesan, za valjan, stark-Uež, teslo, cepec, bedak«, ekratka torej močnega, zavaijanega ter neokretnega človeka ne preveč odprte glave, nikakor pa ne pokvečenih bebcev in kretenskih sla-bičev. T>lebanovci vendar niso polomljeni In Jetični Spltalarji, pač bo pa zdravi in koren jaški konzumentje krompirja in ajdovih žgance v, kar večkrat slišimo tudi z odra. Na podeželskih odrih, kjer imajo dosti korenjakov in debeluhov, bo igra popolnoma drugačna, zlasti če bo vlogo gospodovalne Mice Kobacajke prevzel dober komik kot v stari >Citalnacl pri bra-njevki«. Edina Telebanovca rta bila Matajer Matija g. Kukmaoa. ki bi bil pa lahko debelejši in mlajši, saj mu gre le za jed, in pa Moserjev vaški modrijan. Ga- Bučarjeva se je z energično Kobaoajko. kj «trahuje vso vas, »lino potrudila, vendar le bila pa preveč inteligentna in za Te-lebanovko premalo nerodna in za valjana. <*e jo morda Murnik slika za suho trsko, bi bila na odru bolj nazorna, če bi bila kladasta bunka. O Matiji in Mici naj se še enkrat posvetujejo a-nddovee, Kukman in Košak. Edini g. Kukman in trdi g- Mo-ser sta zadeta značilno počasnost pravih telebancev. Vloga Mice Kobacajke je pa za igralko tako nehvaležna, da naj bi jo, kakor pem že omenil, raje igral moeki de-h«»luhar. Visoko je T»e nadkrlljeva! g. Magdin s svojim And režem Hudopivkom. še z nogami je igral, če ce morda ni praskal z nogami zaradi mraza, ker je bil bo«. To praskanje z nogami je bilo pa za ušivega prebrlsanca tako imenitno, da ga moramo podčrtati! Z Andražem smo pa dobili spet vlogo, ki bo zaslovela kakor Kr-javelj. da se bodo z njo kosali Igralci originalov po vsej deželi. Njegov prizor, ko n« Matijo, kakor naj gre v rie, je vreden pendant Krljavljevemu grozanskemu opleu, kako Je presekal hudiča. Samo zaradi tega sijajnega tipa smo prav zelo hvaležni Skrbinšku za dramatizacijo, enako pa seveda tudi g. Magdinu, ki je znal Andraža oživeti tako vzorno, da bo mar-5rikdo samo zaradi njega še rad šel k reprizi. Za mestne Igralce je naravno, da so tirav dobro igrali meščane in Je zato H-dejanje uspelo razmeroma najboljše. G. Hanžič je bil prav dober slovenski trgovec, a tudi on naj bo dragic bolj postaven možakar e prstani na rokah ln težko zlato verilico na trebuščku Nekdanji ItuMJan ski narodjji trpove: so prišli s kujotov in so fe tudi zredil;, ko so obogateli. To je odlično sadela grd**, ('•erniee.va kot njegova sila žmahtna in gosposka gospa. Njej se posebne čestitke za to ljubljansko gospo, prav tako pa tudi gdč. G-rgurovičevi za njeno Nemskutarco. Tudi g. Vizjak je bil izvrstvn nemškutarski škne, obenem *o se pa Sentjakobčani pobrigali tudi za prave kostume, da smo v tem dejanju gledab resnično sliko prebujajoče ?e slovonske Ljubljane. Tudi I. dejanje je bilo prav dobro zaradi Matije in An »hala in seveda tudi zaradi ljubka gdč. Klavorove, ki bo gotovo kmalu m«M najpiiUupuejiiuii in najboljšimi igralkami šentjakobskega odra. Premijera je bila pvlnn iu smo met,' gosti opazili tudi Rado Murnikovega brata ff. dr. Viktorja Murnika ? hčerko ter mnogo drugih .Ljubljančanov, ki tožko čakajo nove narodne Igre, Bučnega aplavza je bilo seveda čez mero, Kukma nov Matajev Matija je pa dobil uame^tu venca — velikansko srce iz leeta! G. Skrbinsek nam je ustvaril farso, ki jo pa v nepravih rokah prav nevarna, da se ne Izprevrže v zasmehljivo karikaturo, česar pa naš kmet v teh časih gotovo ne zasluži. Jurček na Triglavu Ljubljana, -1. januarja. Premier lutkovnih iger je pri nas najmanj, čeprav tudi lutkaretvo beleži lep napredek, zlasti odkar vežo lutkovne odre organizacija. V Ljubliani delujeta dva lutkovna odra, pri Ljubljanskem Sokolu ln na Taboru, a o njunem delu se malo govori. Splošno priznano je, da so lutkovni odri zelo pomemben vzgojui činitelj, pri nas se pa tega ne zavedamo dovoli. Zato morajo biti delavci na področju lutkovne umetnosti tem požrtvovalnejsi. Malo jih je, imajo pa tem več malih prijatloiev, ki znajo biti res t vsem srcem hvaležni in ki vidijo v lutkah mnogo več od lutU samih na sebi; pravljični svet. ki jim daje slutiti resnično življenje. Kdor vidi loliko nedolžnih oči. smehljajočih se ličec, toliko navdušenih malib gledalcev, razvnetih v pričakovanju dogodkov na malem odru — pac pa mora priznati, da so vredni vse ljubezni in požrtvovabio-sti delavrev, ki dajejo lutkam življenje. 2c zdavnaj pred začetkom predstave je bila včeraj popoldne prepolna dvorana na Taboru. Na stolih so sedeli po trije, mamice so imele toliko drobiža naročju, da so bile podobne boginji rodovitnosti. Človek bi pričakov4!, da bo v dvorani živžav kot med vrabci, toda. za Čudo, olioci so bili tako disciplinirani, da bi bili lahko odraslim v zgled. Salonski orkester je odigral, nakar je zapel zvonček in ugasnile so luči, nešteti malčki so pa pridržali dih v napetem pričakovanju. Zastor se je dvignil in nenadno smo se znašli v Tivoliju v angleškem parka V ozadju se je risal grad in nebotičnik je rasel na levi. Trije prijateljčki so se pomenkovali v poletni vročini o planinskih lepotah ter sklenili, da pojdejo na Triglav. Za kaktejo je prisluškoval povsod pričujoči Jurček. Ne Gašperček, saj ie lutkovno gledališče lahko po duhu povsem naše in naši mali lahko vzljubijo Jurčka še mnogo bolj kot Gašperčka. Jurček poide seveda tudi na Triglav, saj so naši planinci govorili lako lepo o planinah, da so nedvomno vzbudili ljubezen do njih pri neštetih malih gledalcih. Se tem večje je bilo navdušenje za planine pri malih, ko so jim stopile tako živo prea očmi pri naslednjih dejanjih. Kakor je našla lepa beseda pravilen odmev pri malih, tako so tudi kulise dihale pristno življenje ter izdajale umetnika V vsem se je očitovala globoka ljubezen ustvarjalcev tega prisrčnega dela do lutkovne umetnosti in do otrok- Prisrčnosti bi brez te ljubezni ne bilo in igra bi ne našla tako lepega odmeva pri malih, ki so tako živo sod oživljali s planinci v zlatorogo vem kraljestvu. Mladi, nadarjeni pisatelj. Daro $vet!ic Je napisal igro v zavesti kakšne vsebine more imeti delo, ki kaše živUeoje otrokom. Zal je takšnih iger na nas i h lutkovnih odrih malo. Otroško srce je najlažje zastrupiti, zato je pa tem večja umetnost odpirati ga za lepo in dobro. Pisatelj ne moralizira iu ne dolgočasi, a uči mimogrede, budi ljubezen do narave in bližnjega, tudi z zdravim humorjem in dojemljivimi situacijami. S to igrico je pokazal, koliko možnosti ima lutkovni oder. da nudi v najlepši obliki malim dn ševno hrano ter budi v pravilnem pravcu domišljijo. Da jo igra dosegla tako lep uspeh, je razen pisateljeve tudi zasluga njegovega brata Dušana, ki je tako lepo opremil oder, a tudi mati obeh umetnikov je pripomogla k uspehu; brez obleke jc lutka les, oble- čena je pa že igralec, zlasti, če so male toalete narejene tako skrbno, kot so te, Režiser Stancič ni imel lahke ualoge. zalo je Lahko še tem zadovoljnejSi. Posebno priznanje zaslužijo seveda tudi oni anonimni delavci, ki takorekoČ polagajo lutkam besede na jezik in ki vodijo njihove gibe. Taborski lutkovni oder ima dobre sodelavce in si Lahko ie mnogo obetamo od njih. Vse prijatelje lutkovne umetnosti mora veseliti, da *mo dobiti dobro luLkovuo igro, kakršnih naši odri najbolj pogrešajo, zato moramo Čestitati prirediteljem Še tem večjim veseljem. Naj bi tudi drugi odri pogosto vprizarjali igro vJurivk pojde na Tri-g lave; Zločini se zopet oze Iz statističnih podatkov ljubljanske policijske uprave za preteklo leto Ljubljana, 21. januarja. £4*tistićtti podatki ljubljanske policijske uprave nam nazorno prikazujejo žitje m bitje našega mesta v pogledu javne morale, odpirajo nam pa istočasno vpogled tudi v druge prilike. \/ teh podatkov sledi, da opravlja na^a policija ogromno in težavno delo. ki ga javnost sproti sploh ne more kontrolirati. V mestnem trušču in hru.šču se komaj opazi delo varnostnih organov, zlasti civilnih policijskih agentov, ki so tako rekoč noč iaa dan na nogah, da zaščitijo m&ščana pred nevarnimi zločinci. Lstotako imajo mnogo posla rudi uniformirani stražniki, tako v pogledu varnosti v splošnem in še posebej v prometnih ozirih. Predlanskim smo mogli ugotoviti, da napram statistiki prejšnjih let v Ljubljani kriminalnost pojema, zdaj pa smo prisiljeni konstatirati, da jc spet narasla. Krirainabii dogodki, ki se skrivajo v številkah, gredo na račun splošno slabih časov, težkih socijalnih razmer in pa propadanja morale vobče. Dočim je bilo predlanskim aretiranih 40oJ oPastir Kostjav je pa vendar Be prav daleč prekosil vsa naša pričakovanja. Vsebina jo Se l*ogatejsa in bujnejša, kakor smo čitali v inozemskih kritikah, ki fibn v>;o >lavo za vsestransko mojstrsko delo in ga priMcv.HJo med največje kreacije filmske urnctno>f: sploh. Ruska umeluo^t j*? z Djiui pokazala vso svojo vsestranost in vso svojo vsezmagljivo in vsezmagujočo moč. obenem so pa ruski umetniki s tem svojim delom morda hoteli povedati tudi več. kakor samo ono, kar se preprostemu gledalcu tako raznoliko odkriva s platna. Ali ni morda ta film s svojo na zunaj nedolžno veseljaško vsebino v resnici le viharno silno zasmehovanje vse kilave in jalove ter slabotne in izumetničene evropsk: in ameriško umetnosti, ali ni morda le mogočna satira na vso takoimenovano moderno kulturo? Mukajoče govedo, blcketajoče koze in ovce Ln krulonje svinj ter pretepajoči se godbeniki so etvarniki moderne mu-zike-jazza! V Lriumiu vodi film uazaj klasično muziko Listove rapsodije in rusko glasbo, ki se jc porodila Iz naroda. Edino temperamentno kmečko dekle obvlada bika in to prepevajoči deklr iz naroda je ra koncu rudi veličastna kraljica muzike. Film je apoteoza naroda in njegovih energij, ki se razcveto v umetnost, a vol prevzame in razbije simbol umetonsti. Venero iz mila. Morda ie pa v filmu še kaj več... Viharje smeha vzhujajo prizori, ko Kost-iina pesmica na piščalki prikliče v bogato vilo vso njegovo čredo. Koze in ovce. osel in prešiČi ter vsa goveja živina z bikom na čelu pridrvi v obedniro. kjer je pripravljena razkošno obložena miza. Bik izplje bow-lo, krave požlempajo vodo iz akvarija z ribicami vred. kozli in koze prežvekujejo prav gori na vrhu velikanske kredence, a prijazno kodrast pujsek kar na mizi požre vso slastno solato in končno zaspi na praznem krožniku. Žlahtna gospodinja spi v svoji postelji z oslom. Le pastir Kostja in dekla Anjuta krotita pijano in podivjano čredo: Anjuta za jaha bika in ga pretepe s palmo, ki je suha krasila dvorano. — Prekrasne slike z obale Črneča morja so višek fotografske umetnosti. Kostjine in Anjutine pesmi pa najslajši izlivi lirike... In pa orkester na Listovo rapsodijo: dolga vrsta samih harf in dolga vrsta klavirjev itd. itd. Kako Rusi po jo v zboru, ni treba pripovedovati, gotovo so pa za film pripravili najboljše. Ali pa človečki materijal, ki ga izbirajo iz neizčrpnega rezervoarja lepotic in katakternih tipov! Vse je velikansko ln dovršeno do skrajnosti, čeprav 60 filmu dal? le *kromno ime .muzikalna iazz-ko-medija? Tudi to je po ruski Široko in globoko! KOLEDAR Dane«; Poncdtljek. 21. jauuarja katoli ćani: Neia, Janja. DANA&NJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pastir Kostja. Kino Ideal: Peeeoo solnc-a. Kino Dvor: Deruou veicun-sta-ZKD: »Oongorilla- ob 14-3U v kinu Matici. Kino Siika: Vikmr in Viktorija. Ljudska univerza, predavanje g. dr. Iva na TomSiCa >o Zvezi narodov« ob 20. Delavski rbornlcl. Vajenski dom, piedavanje prof Doll» na o potrosin ob 1P. DEŽURNE LEKARNE, Danes: Dr. Ficcoli, T> rseva oesta Hočevar, Celovška cesta $2 tn Oartus, Mc ste. Zaloška cesta. Vlomilci pod ključem LJubljana, 21. januarja PO Gorenjskem, zluati okrog Radovljice. Bleda. In tuJi nižjo, v okolici Kranja, se jc do nedavna potepala izredno nevarna vlomilska družba, ki so jo tvorili znani svedrovec Bregar, dalje neki LTrh. Panger ln Gregor Vižintir.. Pohajači so obrcdli vae va bi ter pazili na ugodne prilike. Odnašali so vse. kar Jim jo priSlo pod roke. najraje po bo seveda posegali po denarju in po drage ceno8tih. Branili se tudi nifo oblek ln drugi!) predmetov. Id so Jth lahko spravili v denai Orožniki ao bili vlomilcem pridno n petami, vendar jih niao mogli tako kmaln spravita ua varao. Vlomilci ao se znaj) spre* no skrivati in so povsod na£li primera . skrivališča. \Hamljali so najraje ponoći, do čtrn su si podnevi ali v mraku ogledovali kraje, kjer bi lahko uspeli s svojimi podvigi Bregarja. LTrha in Pangerca so orožniki slednjič vendarle izsledili in prijeli. Vlžintln pa je odnesel pete tudi to pot in \ »o beg m j proti Ljubljani. Nikjer pa M nI već poćuu, varnega. Skrival se je po mestu, včeraj po poldne pa ga je prignal najbrže glad na policiju, kjer se je javil sam. Vižintina. ki j* star 20 let ln Je doma iz Ren^ v Jullv»v K raj in i, 3e zaslišujejo. Dane? sta bila prijeta rudi mlada vlomil ca Anton G. tn Vinko V., ki sta v družbi z Valterjem T. Izvršila vlom v stanovanj* g-stllničarja Josipa Clglića na Mestnem trgu. Takrat ao mladi vlomilci odnesli iz d gltčevcga stanovanja 4000 Din gotovine, k) so si jo razdelili lit jo zapravili s svojimi drugimi pajdaši. Pozneje so poizkusili vlomiti se v Pavlinovo trgovino na TrzaAk-cesti. Tu pa so Imeli smolo m Je bil Valter T. kmalu aretiran. Tone G. ln Vinko V. sta se še skrivala, včeraj pa so ju policijski organi zalotili na njunih domovih ln sicer Tončka nekje v mestu, Vinka pa na Viču Oba sta morala po zaslišanju za Valterjem v sodne zapore. gledališče DRAMA Začetek ob 20 ura. Ponedeljek, 21. Januarja: zaprto. Torek, 22. januarja: Vihar v kozarcu, o • štovanje v Celju Sreda, 23. Januarja: Slremakovo Jar— Red C- Četrtek, 24. Januarja; Ob 15. uri Hlap«. Dijaška predstava. Cene od 5—14 Din Petek, 25. januarja: IffatStek se ftmi Red četrtek. OPERA Začetek oP 20. uri Ponedeljek, 21. januarja, zaprt". Torek, 22. januarja: štirje grobjani Redi: Sreda, 23. januarja: Trubadur. Red Sreda Četrtek, 24. Januarja: Man on. Goetovanjr tenorista Alfreda Piccaverja, Dsveo. Petek, 25. januarja; zaprto. Jntri bo gostovala ljubljanska drama v celjskem i?ledali£cu z zabavno komedijo Bruno Franka >Vihar v kozarm Ponedeijska beseda Ljubi lana, 21- januarja. V Ljubljani se sve-t zasuče in p res u če od nedelje do nedelje. Med tednom »e ne zgo di nikdar nič tako posptouesre., da bi n. pr pteali: Tetkovska kronika, ali; Ponedeljoti dogodki. Naša sveta pravlra pa je, da ob nedeljah postavi vse na plavo, odnosnr< da «e ob poneielfkib i rx; m o rsi za etev^ Ob nedeTfah prirejalo športne tekme, orvar jaio smučarske skakalnice, vprizarjajo senzacionalne premiere in preizkušajo trpež nost želodcev. Vfnrvkaj se zgodi, o Čemer morajo nedeljski kronisti pisati z vnem osrnjem in znoin'b cel, a najvažnejše je ven iar vedno vreme, ki tra je treba oo:*»nt v :neli;to z natančnim* številkami padavin ha dnTzine solnčii'h žarkov Va i^asin^^e mesto v Uprtih sevoda zavzema zadnje čase »ne? tor ja ic v cnsoT>'«ih sevrd-» mnotzo več. ko' v prekrasni zimski naravi. Dogodkov torej ne pocrefamo ob neov Ijah, če ni druces?a. imamo vsaj neSten tramvafeki karambol, ki ni*mo bili brerc nie-ga hid* včerai. Pred maestra tom fe crrme ln, kot da s« nod^ra čA«t«tlffvs mestna Vsa 'n celo ponoč\ ko vlad* po n««'b 'd'Tčnib ulieab pravljični mir Gosti* v bbžnjih orr sHlnab so s* prestrašili Mfttfll so" da ie ootres, zlasti *e. ker je ob tako nomi uri tre-?e Ze ves svet v t*»?ajin Vendar !oidvn;in potrebam elite ter ljubiteljev afer- Tn v resnici je mešrane včeraj tako zeb lo, da so zelo po^Franz Josefovo« vodo tudi pri nadloeah klimakterij*! ne dobe z naivečlim uspehom. »Frnnz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sneceriiskih trgovinah. — Zagrebški Industrijalci Izstopili iz Centrale Industrijskih korporacij. Industrijski odsek Zagrebške trgovske zbornice je imel sejo, ki je bik> na nji sklenjeno, da izstopijo zagrebški lndustrijal ci iz Centrale industrijskih korporaoij glede na položaj, ki je nastal po zadnji skupščini centralne organizacije naših industrijalcev. — Tisoči Francozov doapo v Jugoslavijo. V začetku aprila priredi francoska turistična agencija ..Tourisme Francai-se« krožno potovanje po Dalmaciji in Grčiji, k1 se ga bo udeležilo ve* tisoč Francozov. Izletniki se ustavijo v Rabu, Šibeniku, Splitu. Hvaru. KorčuVi, Dubrovniku. Kotoru in na Cetinju. V začetku maja bo pn organizirano 14dnevno krožno potovanje Francozov po Jugoslaviji z obiskom Jadrana in Oplenca. — Predavanje Cveta Svlglja v Zagrebu. Naš znani fotoamater tn planinec vc Cveto švisrelj je predaval v četrtek v Zagrebu o Julijskih alpah, kakor nam Jih pokaže fotokamera. Predavanje Je bilo zelo dobro obokano tn predavatelj Je btl deležen ra svoj trud navdušenega odobravanja. — Japonci so se naučili fotografiranja na daljavo v Zagrebu. Te dni so objavili mnogi list: vest o uspešnih poekueih Japoncev z ultrardečiml žarki. Znanstven: Institut tokijske univerze je fotografiral stari ognjenik Fudzijamo (3778 m> na razdaljo 260 km a pomočjo fotografskih plošč, občutljivih za ultrardeče žarke. — Slika je precej jasna in vidijo se tudi mnoge podrobnosti. Fotografiranja na tako velike razdalje so se Japonci naučil* v Zagrebu, odkoder je bil lani s Sljeme na fotografiran Triglav, oddaljen 180 km Mladi japonska učenjaki so bili namreč lan: v Zagrebu, kjer so študirali na institutu prof. dr. Plotnlkova. ki se peča s proučevanjem nltrardečlb žarkov. FILM »Z. fL Dc „CONGGRILLA" Prvi originalni zvočni film iz onega dela centralne Afrike, kateri je bil doslej nepoznani Predstava danes ob H 3. popoldne. ELITNI KINO MATICA — Dubrovnik v snegu. V soboto zvečer je zap.hal v Dubrovniku mrzel sever, da je temperatura kmalu padla na —3, kar je Dubrovn'ćarje zelo presenetilo. Zjutraj so se pa št bolj čudili, ko bo zagledal; sneg. ki ga Dubrovnik že več let ni videl Zapadlo ga je do 8 cm Snežilo je do večera in mladina se je navdušeno kepala Tudi v Splitu je včeraj ves dan snežilo in temperatura je znašala zvečer —8. — Sodobna gasilska služba. Tako je naslov knjigi, ki jo je spisal Janez Fur-lan. bivši poveljnik ljubljanskih poklic nih gasilcev Knjiga bo izšla v februarju ln bo prva slovenska knjiga o gasilstvu ter nujno potreben priročnik ne le za vse naše gasilske čete. marveč za vsakega, ki kakorkoli sodeluje v našem gasilstvu. — Vsebina bo zelo bogata in razdeljena na :o poglavij Knjiga izide v samozaložb-vlsca v februarju 1925 v obsegu okrog 200 strani (6 krat 21 cm), bo bogato ilustrirana, tiskana na fin papir, odlično oprem ljena in vezana v platno. Pri naročilu pred izidom (v subskripciji) JI je cena 50 £>in, pozneje bo veljala 60 Din. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za gasilstvo, da knjigo tako naroče pri piscu Janezu Fur-lanu, mestnem uradniku, Ljubljana, Poljanski nasip 16-IV, ke.r je naklada omejena. — Opozorilo Izvoznikom v Grčijo. Znano je, da so ostale že od leta 1930, ko Je grška vlada uvedla strogo devizno kontrolo terjatve, naših izvoznikov v Grčijo de loma neporavnane. Ker se namerava sedaj to vprašanje definitivno rešiti, naj izvozniki, ki imajo v Grčiji še kako terjatev, p!smeno sporočijo Zbornici za TOl v Ljubljani. Sporočiti je točen naslov našega Izvoznika in grškega dolžnika, dolž no vsoto v valuti, kakor se je glasil račun, datum računa in rok morebitnega zadnjega že plačanega obroka. — Apeliramo na našo glasbeno javnost da omogoči nadaljnje izhajanje ^Zborov« številka poštno čekovnega računa je 12.134. Vsaka podpora je dobrodošla, ime na dobrotnikov bomo objavili. Uredništvo ln uprava »Zborov«. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. ■ 11 n m 11 mi nmlini ii nimmn——a— SAMO SE DANES poje LAURI VOLPI v filmu PESEM SOLNCA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. ln 9^ l — Novs* grobova. S noči je umrl v Ljubljani po dolgi težki bolezni bivši trgovec in hišni posestnik g. Anton P u t r i c h. Pogreb bo jutri ob 16. iz Kolodvorske ulice 41. — V Kamniku je umrl Član občinske uprave krajnega Šolskega odbora ter ravnateljstva ln upravnega odbora Mestne hranilnice g Vinko M o ž i n a. Z njim Izgubi Kanonik marljivega in požrtvovalnega javnega delavca. Pogreb bo jutri ob 15- iz Maistrove ulice 4 na pokopališče na 2ale Pokojnikoma blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iakreno so-žalje! — Vreme. Vremenska napoved aravi. da bo oblačno, stalno zmerno mrzlo vreme. Včeraj Je snežilo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu L v Zagrebu —3, v Rogaški Slatini —1.0, v Ljubljani —4.3, v Mariboru —6.0, t Beo gradu —7.9, v Skoplju —8.0. Davi je ka zal barometer v Ljubljani 774,3, temperatura je znašala —7.6. DANES SENZACIJA! Demon velemesta Gangsterjl, boji ln pokolji ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. url zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 Iz Ljubljane —Ij Kongresni trg je nekakšen pastorek, ker ga navadno čistijo snega najpozneje, ako že povsem ne pozabijo nanj Tudi zdaj še pokriva tlak plast ledu in trdega, zglajenega snega. Za vožnjo takšen tlak nI baš Idealen ln sploh je težke govoriti o odlikah. Na tem trgu pa najbolj trpimo zaradi brozge, ki jo bomo najbrž tudi zdaj učakali, ako ostane sneg ne-uotaknjen. Vozniki tožijo, da je zelo težko voziti s težkimi vozovi po zglajenem sneeru na \isečem tlaku. Sani M sicer drsele, a ker v splošnem po ulicah ni snega, so vozovi v večini. —lj Ponovno opozarjamo na današnje predavanje v Hubadovl pevski dvorani Stolni dekan g. dr. Franc Kimovec bo govoril o orglab in posameznih spremenih, g. Stanko Premrl pa bo preludiral z uporabo posameznih spremen in vseh mogočih zvez do polnega igranja na novih or-^lah Glasbene Matice. Poučno predavanje, ki mora bit! pač za vsakega zelo zant-mivo, začne točno ob 20. uri, na kar še prav posebno opozarjamo. Kneginja čardaša —lj Bachov večer v Hubadovi pevski dvorani, v petek 25. L m. bo v Hubadovl dvorani poslopja Glasbene Matice intimn; večer. Izvajajo se naslednja dela slavnega mojstra: Koncert v c-moli: za violino, oboo in plavir, izvajajo gdč. Ornik Francka, gg. Kocjan Rihard in Lipovšek Mari jan 2. Arija za bas, oboo in klavir. Izvajajo gg.: Betetto Julij, Kocjan Rihard in Lipovšek Marijan 3 Recitativ in arija 'z pasijona sv Matevža za sopran, flavto. 2 angleška rogova iu orgle Izvajajo: gdč Dolenčeva ter gg Flego Branko. Kocjan Rihard in prof Tome Matija. 4. Preludij in fuga Izvaja na orglah Tome Matija. — Seiež? po 10 Din so v predprodaji v knji garni Glasbene Matice. —lj V »Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra I Zedinltelja za PJS drav ske banovine« je daroval g Santič Jerkc uradnik Pokojninskega zavoda v Ljublja ni, na mestu venca na grob blagopokoj nega Riharda Skubeca znesek 100 Din. — Iskrena hvala! — Društvo »Soča«, Matica v Ljubljani, bo imelo prvo d rama ta k o prireditev ob njenem obstoju, na praznik 2. februarja, v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Igrala se bo znana in zelo duhovita veseloigra ameriškega pisatelja Connersa v treh dejanjih »JFtoksU, ki jo Je prevel lan drame L Cesar. Ta ljubka veseloigra je Imela na poklicnih odrih zelo lepe uspehe ln tudi nekateri amaterski odri so jo Igrali po večkrat pri razprodanih dvoranah Iz prijaznosti sodelujejo člani Trnovskega odra, ki so brez dvoma eni izmed najbolj agilnih diletantov, poleg šentja-kobčanov r Ljubljani. Prepričani smo. da bo tudi to pot predstava na višku in že danes opozarjamo člane In prijatelje na njo. —lj Zanimivo predavanj«. Drevi ob 20. bo predaval v Trgovskem domu generalni direktor tipskega velesejma g. Pave! Voss o lipskem velesejmu, ki obstoja te S 00 let. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične atfke in bo za vse gospodarske kroge zanimivo, saj slovi llpski velesejem po vsem svetu. pride! pride: sijajna drama iz življenja zrako-plovcev SINOVI NEBA —lj Obrtniki! Davčne reklamacije (glede pritožb zaradi previsoko odmerjene pridobnlne, napovedi pridobnine itd.) Vam daje obrtniško društvo v Ljubljani. Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. —lj Starši! »Tuberkuloza na naših šolah* je naslov predavanja, ki ga ima g. dr. Josip Prodan, specialist za tuberkulozne bolezni v Ljubljani, v sredo dne 23. t. m. ob 7Vi zvečer na učiteljišču (ri--aiuicai. K obilni udeležbi vas vabi društvo »Sola ln dom«. Iz Celja —c O veleposestnikih In kočarjih med narodi bo predaval drevi ob osmih v ri-salnicj deške meščanske šole na Ljudskem vseučilišču glavni urednik mariborskega -Večernika« ln pisatelj g. Radivoj Rehar. Govoril bo o problemu sedanje razdelitve sveta med narodi. Opozarjamo na to zanimivo predavanje! —c Namestu »Gospode Glembajevih« — »Vihar v kozarcu«. Ljubljanska drama je nameravala uprizoriti v torek 22. t. m. v Mestnem gledališču v Celju dramo Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi«. Ker je pa g. železnik obolel. Je uprizoritev te drame preložena na poanejei čas. Zato bo ljubljanska drama v torek 22. uprizorila efektno dramo Bruna Franka »Vihar v kozarcu« v režiji g. Fr. Lipaha., Predstava je za abonma. Neabonentom svetujemo, da si vstopnice takoj preskrbijo v predprodaji v knjigarni »Domovini* na Kralja Petra costl. —c Mraz, ki traja že nekaj dni. se je v noči od sobote na nedeljo še poostril. Toplomeri so kazali 18 stopinj pod ničlo. V nedeljo Je pohitelo nešteto smučarjev in sankačev v bližnjo in daljnjo okolico, da se naužijejo radosti belega sporta, —c 62 jetnikov Je bilo na podlagi amnestije pred dnevi izpuščenih iz Jetnišnl-ce okrožneea sodišča v Celju. število vseh amnestiranih bo uarotovljeno pozneje, a bo znašalo okrog 200. !z Ptuja — Uradni dnevi za kontrolo sodov pri postaji kontrole sodov v Ptuju se bodo vršili v dneu 22., 23-, 24-, 25. in 26. t. m. — Na zadnji živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 150 krav, 44 telic, 72 volov, 10 bikov, 11 konjev in 2 osla. Cena živini je bila za krave 1.76 do 3.—, telice 2.75 do 3.75, vold 2.50 do 3.50, biki 2.50 do 3.50 za kg žive teže. Konja pa so se prodajali po Din 650.— do S-2O0.—. Vsega je bik« prignanih 349 glav, prodanih pa je bilo 120. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 33 prascev in 166 svinj, vsega 199, prodanih pa je bilo 42 in s4cer prasci po Din 80.— do 150.— za komad, pršu-tarjl po 4.50 do 5.50 in polmastne svinje po 5.50 do 6.50 za kg žive teže. — Nočno lekarniško službo opravlja do vključno petka 25. L m. lekarna »Pri zlatem Jelenu« (mag. ph. Bchrbalk). — Gasilsko službo opravlja do prihodnje nedelje 27. t. m. IV. vod-, i. red s če-tarjem Rudolfom Erlačem in četnikom Močnikom Štefanom. Reševalno službo pa opravljajo šofer Ivan Omulec, četnik Konrad Vaupotič, Roman Brunčič in Jožef Klajnšek. — Slavni Zlka kvartet bo gostoval, kakor doznavamo, v Ptuju 2. febmarja. — Pri ptujskem areakem sodišču Je bilo amnestiranih SO oseb. — Nezgoda. Na poledeneli ljutomerski cesti je spodrsnilo mizarju železniške delavnice v Ptuju Kukovcu Jakobu tz Velike Nedelje. Pri padcu al je zlomil desno nogo nad kolenom in so ga prepeljali v ptujsko bolnico. I Slovansko smučarsko prvenstvo V Jugoslaviji ie nismo imeli tako velike tekme v smuku ali slalomu Ljubljana. 21. januarja. Nekateri Ksti so pro-bčih" vest. da so Poljaki odpovedali sodelovanje na slovanskem smučarskem prvenstvu ne Pokljuki. Obrnili smo s« na JZSS. ki je pa to vest najodločneje dematiral, češ. da službena odpoved Poliakov Še ni dospela. Vsekakor bi biV> malo Čudno, da bi Poljaki odstopili, ko ©o Sele pred dnevi svoje mo5tvo prtiavMi, posebno še. ker je v tem pogledu sklenjena med sodelujočimi državam* pogodba ln mona savez, ki od nove svoje sodelovanje, nihati prirediteliu pens»le v znesku 150 dolariev. Ves* glede odpovedi tor»v še n'* notT-i<*na. čeprav na driKn straro dHB da Po^aki v nedelio Sa n;so pris.no!; na Pokliuko. v dopUu na JziM na «»o lav'l* da do^in n"*iovo me3+vn v soboto ali n »del in Porooal: smio že. da bodo na našem pr vensta-u «tartali tudi Bolgari. Ker do Četrtka JZSS še nI prelil niihove priiave. se je brzojavno obrnil na bolgarski savecz Dane« ie pr:eoel brToisvni odgovor, da Bolgari ne mnreio na*W»iti. Inoz^m^kn udeležba zaradi fo^a ne bo t«ky» številna, kakor drucra leta. vendar bo fpVmovanip vseeno ran;mivo. k**r bo na ••»rtu *brsna **** H*«n> slovenja. ?*e3ko«Tnvs5ka fn n*'br* rnd; noliuVa «mu*3net*fl T°lcmnr->i> se ne iutri s štafeto 5V10 km. Iri st«»i^ ra e»o-vansko fn 5e posebej za savezno prvenstvo. Postavo rra*e štafete smo ie objavili v soboto. JZSS fe določ'1 za rezervo Knaoa, ki pa je pri včerajšnji tekmi SK Ilirije v Planici pokazni, da j<» v Izvrstni form> in je sigurno zmaszal akoro 4 minute pred Prao* cem Smol^ism. naiboljSini lanskim Jucroslo-^enom- V»ekakoi- bi bilo dobro, da bi savez v zadniem trenutku postavo štafete rpreme-nfl tn eneffa tekmovalca ramen '«1 s Kna-oom Mo velja m samoMoini tek na 18 km. kjer je Kn*p p^-nv tako oostsvMen »amo za »•erervo Na ocK*iacr' ;*'dov vč#rpi*n?e skakalne tekme t Mar;boru bi m^rda tud kazalo, da ntv-»5t«va PrfbovAka. ki i«» dos^ f»el skoke in ie celo rb^tiS«! re- kord sknVmlrpre. ki j?a ie lani postavil Nor ezsTi rjhtffarm&stl r* oolne 4 m Udeležba na Poki Miki bo pr«*eej Številna V tekmi stafel sodeluje poleg drfavnfh renrA7,"»ntanc ?e **amn*tv»jna štafeta SK Pov* ie-Moistrana Na 18 km Je prifavlienih 53 tekm^'-alrov. za komhinacHo v *eku in skokih 23 za Hmiik (deloma samo«tnino. deloma r.a komb:narikO (t2 ne uno^tevaie ino-zemrev za slalom M, za skoke (*amoodal blagajniško poročilo, nakar ji bila na predlog nadzornega odbora po g Ante Begu izrečena soalasno razrešnira do«edanji upravi Pri volitvah ie bila ^oglasno sprejeta naslednja kandidatna lista, v kateri so zastopniki vseh slojev in poklicev gg. Mesec Jože, Kein~ Franc. Borštr ik Pavel. Knez Mirko, Vi/iak Ivan JeloČnik Viktor. Perkon Karel, Železnik Jakob. Lev«=tik Leopold, AŽman Ivan. Bumik Ludvik. GaŠperin Janez, Hartman Ivan. ml MjaS Franc. Jamnik Alojzij. Luk man Franc. Novak Franc, ^abor Jo*ip. PetrovČiČ Jurii, Rehek Pravdo*l«vt Sm*»rkoli Pavel, dr Stare Emil Zaletel Vinko. Bee Ante. K^rnc Leopold. Marinko Anton. Horvat Janez. Trihu* Josip in Go-*tin Josip Po Irvolitvi odbor« «* (s predsednik g Me«ee zshvsHi z* zaupanje ter zaključil ob 12. lepo zborovanja, Stran 4. /SLOVENSKI NARODcdtofl. 1989 Stev. II rranlr Heller: 22 Sibirski brzovlak ROMAN Nekaj se je zdelo gospej Nadji čudno. Vsi trije diplomati so imeli zalisce. To je bila posebna in grda moda. Gospa ni razumela, zakaj jo goje, menila je pa, da je bila ta moda določena za člane diplomatskega zbora. Razen teh treh gospodov je povabila gospa Nadja na večerjo dve svoji prijateljici Prva, madame Brzeczinska, je bila Poljakinja in zaradi težke izgovarja ve njenega imena so jo nazivali gospa B. Kakšne narodnosti je bila gospa Ester Blumova, ni nihče vedel, toda bila je krasna in preko njenih ustnic so tekle vse besede z enako, medeno sladko ljubeznivostjo. Najprej sta prišli obe prijateljici gospe Nadje. Gospa Brzeczinska je videla prizor v kazini in govorila je zelo strupeno s svojo gostiteljico o njenem novem flirtu. Gospa Nadja je odgovorila razdraženo in gospa Brzeczinska je postala še bolj strupena. Ko so prišli še gospodje in ko je sedla družba za mizo, je bila gospa Nadja nekam mrka, Monsieur Ray-mond, ki je bil njen kavalir, je to takoj opazil. Prijel je **oko z dolgimi prsti, jo dvignil k srcu gospe Nadje in dejal nežno: — Kaj teži to drago srčece? Zakaj ste tako zamišljeni, gospa Nadja? Gospa Nadja mu je umaknila iz roke dolge prste, ne da bi mu odgovorila, Gospa Brzeczinska se je zvonko zasme-jala, — Sanja o svojem plavolasem Nemcu. — Draga B., — je dejala gospa Nadja, — saj nismo več šolarke. Monsieur Ravmond je namršil obrvi x dostojanstvenim nezaupanjem. — Flirt z Nemcem? Naša draga gospa Nadja, to ni mogoče! — Nemogoče! Videti bi jo morali v kazini! Plavolasi nemški častnik! Ha-haha! Obraz monsieura Raymonda je postajal vedno resnejši. — Nemški častnik! Mar si upa ta barbar dvigniti oči k drugim bitjem, kakor k debelim Gretchen svoje domovine? Če se še enkrat ozre na našo drago gospo Nad jo, ga izzovem, mu vržem rokavico v obraz. — Bravo! — je zaklical signor Ora-zio. — Bravissimo, junaško je boriti se v dvoboju. Mister David je izpil svojo čašo mo-slerja v dušku in dejal: — Nimam rad dvoboja. Boks je boljši- Če premagamo človeka v boksu, se navadi dostojnega vedenja. Če ga ubijem v dvoboju, ga ne moremo več učiti. — Bravo! - - je zaklical signor Ora-zio. - bravissimo. Nesmiselno je boriti fie v dvoboju. Bolje je boksati ss! Gospa Nadja je dvignila eno nežno pobarvano obrv. — Izzove te ga, ne da bi vprašali mene, da-li želim to? Monsieur Ravmond, ki je bil dvignil Čašo, da bi zapečatil svojo viteško obljubo, jo je pri besedah gospe Nadje postavil zopet nazaj. — Ali naj vas vprašam, če želite, da ga ubijem p redno ga izzovem ? Madame, temu se čudim. Mar niste hči dežele, katere sinovi so se borili z Napoleonom ? — Gospod, - - je odgovorila gospa Nadja, - Napoleon je osleparil Poljsko. — Nemci ao pa Poljsko zatirali, — je pripomnil monsieur Ravmond. — In kaj je hujše? — Kaj je hujše! Kar streslo me je. Ta vaš Nemec mora biti zelo lep. Gospa Nadja mu je ponudila jastoga, ne da bi odgovorila. Monsieur Ravmond je nadaljeval z nekoliko težko ironijo: — Torej lep je? In povrhu še bogat? Gospa Brzeczinska, ki je pila vedno, kadar ni govorila, je vzkliknila: — Če je bogat? To si mislim! Milijon zlatih mark ima. — Zlatih! — je vzkliknil monsieur Raymond in se dal premagati svoji ogorčenosti. — Ubogi lastnik milijona zlatih mark in ne da jih svoji domovini, da bi mogla izpolniti dolžnosti, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo. Le poglejte, tak je nemški značaj! — Bravo! — je vzkliknil signor Orado in pokazal bele zobe, — Gospa Nadja je skomignila z rameni. Zdelo se ji je, da je politika to pot ne pusti samo hladne, temveč da jo celo draži. Gospa Ester je dejala sanjavo: — Milijon! Šest ničel ji je padlo iz lepih ust melodično, kakor kapljice dežja iz rdeče rože. Gospa Brzeczinska je izpraznila čašo in pripomnila smeje: — Toda Nadja ne sanja o njem zato, ker je milijonar, sanja o njem zato, ker je tako zagoneten. Mister David je pa pripomnil nejevoljno : — Gospa B., na eno vas opozarjam: Noben Nemec ni gentleman, če ni Avstrijec. Avstrijec je vedno gentleman, Nemec pa nikoli! — Bravo! Mister David ima prav! — je zaklical signor Orazio. — Da, prav ima! — je dejal monsieur Ravmond hladno. — Sledi tradiciji angleške politike. Včeraj se je prilizovala Franciji, danes Avstriji, jutri se bo pa Nemčiji! Vidite, to je angleški značaj. — Bravo! — je zaklical signor Orazio. — Vidite, to je angleški značaj! — Oddaljujemo se od predmeta, — je pripomnil monsieur Ravmond nekoliko mirneje. — Govorili smo o nemškem čestilcu gospe Nadje. Madame B. je dejala, da je sumljiv. Kako more biti sumljive jši od drugih Nemcev? — To vam povem, — je dejala gospa Brzeczinska smeje. — Izginil je skrivaj iz igralnice, ko je bil___ — Ko ga je bil neki tujec razžalil, — je vzkliknila gospa Nadja, — Izginil je, s seboj je pa odvlekel tujca, da bi ga postavil pod kap... In ni se več vrnil, hahaha! — Namestu njega je bil pa postavljen pod kap sam. — To ni res! — Res je! Kazalo je, da mika gospo Nadjo uporabiti dolge prste za nekaj drugega, ne pa za božanje. Monsieur Ravmond jo je prijel za roko, da bi se pomirila. — Naša draga gospa Nadja je tako dobra, tako širokogrudna! Ona ni študirala politike, ni se ukvarjala s tem žalostnim, toda zdravim študijem. Ona ne ve, da človek ne sme dovoliti, da bi ga zunanjost prevarala. Nemec, ki pride k nji in pravi: Gospa, Nemec sem, častnik sem, spadam med izmečke človeštva, toda tega nisem sam kriv. Rad bi bil dober človek, rad bi bil vojak, rad bi bil Francoz. Gospa, dajte mi roko, pomagajte mi iz blata! In glej, naša draga gospa Nadja mu poda roko tako belo, tako dobro in tako trdno, nesrečnež se je oklene ... Z letalom na Pamir Kaj pripoveduje sovjetski pilot Tkačenko, ki leta na progi Stalinabad - Pamir Sovjetska pilot Peter Tkačenko pripoveduje o svojem poklicu: 2e na vse zgodaj zjutraj se pričenja naporno delo. Iz Stalinabada letajo vsak dan aeroplani v Taškent, Garem, Tovil-Doro, Bahš, Kuljab, obmejni Baumanabad in daleč tja na zasneženi Pamir. 2558 km zračnih prog Tadzikistana vodi nad gorami, pokritimi z večnim snegom ali pa se vije med oadrimi soteskami, kjer šume gorski potoku V gorskem kraju To-vil Dora še niso videli voza aH avtomo-tila, pač so pa že vajeni letal. Daleč tja v preteklost izginjajo strme stezice, izpeljane po skalah, po katerih hodi popotnik v neprestani smrtni nevarnosti. Iz Stalinabada od letim, ko jutranja zarja komaj poljublja gorske grebene. Pot proti Parnim se vije ob pritoku Ka-fernigana. Pod menoj cvetoča dolina, prepletena z gosto mrežo kanalov, po katerih se namaka zdaj rodovitna zemlja. Toda šele nad Obi-Garmom kaže kazalec visinom era 2700 m. Tu zavijam na desno proti Obi-HInru, ki vali svoje bistre valove od Leninovega grebena. Letalo se vedno bolj dviga in že je nad grebeni, pokritimi z večnim snegom. Letim nad blesteč o pustinjo večnega snega, nad soteskami in gorskimi orjaki. Tu bi se letalo nikjer ne moglo spustiti, ker ni daleč naokrog niti najmanjše ravnine. Največje težave me pa še čakajo. Čim preletim gorski greben Hazret-i-Šo onstran Kala-i-Humbe, majhnega okrajnega središča- prileti m v ozko sotesko Pjandža. Letalo leti nekoliko nižje od grebenov soteske, med njenimi ozkimi stenami. Tu vidim na obeh straneh travo in kamenje, lavirati moram in dobro paziti, da ne zadenem ob skale. Močni zračni toki me neprestano potiskajo proti skalam. Če bi le za hip izgubil oblast nad krmilom, če bi nastal v motorju le najmanjši defekt, bi bila katastrofa neizogibna. Letalo se potem zopet dvigne in nad gorskimi grebeni letim že v višini 5000 m. Tu me objame polarna zima, čeprav sem šele pred poldrugo uro omedleval v Stalinabadu od tropične vročine. Onstran Kala-i-Hum.be levo pod menoj je Darvaško predgorje, dežela železne rude. Potem pada Vandčki greben proti Pjandžu. Tu vidim ozke cestice in nehote pomislil, da rabi človek peš po njih na Pamir poldrugi mesec. Najtežje je na Pa m irskem pogorju spustiti se v Horozi na tla. Letiš ob Pjandžu, na desni strani imaš že Afganistan. Treba se je ves čas tiščati levega brega soteske, da ne preletiš državne meje. Toda tu je treba budno paziti, da ne zadeneš z levim krilom letala ob ostre čeri. Letališče v Horozi je majhna ozka ravninica v dolini Pjandža. Izkrcam potnike in čez četrt ure sem že zopet v zraku, dvigam se nad Horogo. Preizkušeni sovjetski aeroplani vzdržujejo že redno zračno zvezo med Stalinabadom in Pa m irski m pogorjem, prevažajo zdravnike in javne delavce, Časopise in filme. Na povratku lete često z nami tudi pamirske žene. Lani smo imeli 174 poletov, ki so trajali 435 ur. Oko in starost Vse kaže, da se je človeštvo nekako pomladilo. Relativna meja se je zelo raztegnila in ljudje enake starosti so često navidez v razmerju očeta in sina. Tudi absolutna meja starosti se je pomaknila k višjim letom in srednja dolžina človeškega življenja se je podaljšala. Pri tem zrahljan ju temeljnih mej človeškega življenja nam začenja primanjkovati objektivnih preizkušenj^ s katerimi bi se določale nekatere etape človeške starosti. Ena izmed novo odkritih preizkušenj je sposobnost človeškega očesa videti v ultravijoličasti luči. Holandec W. b. Groot je našel nedavno novo nižjo mejo občutljivosti človeškega očesa na polju ultravijoučastih žarkov. Najkrajši žarki, ki jih je oko nekaterih preizkušancev še dojemalo, so bili dolgi 3040 angstromov. Kmalu nato je opozoril profesor Fabry na starejše Saidmanovo delo, ki je dognal, da se dojemljivost človeškega očesa za ultravijoličaste žarke močno izpreniinja v starosti. De Groot je primerjal Saidmanovo opazovanje z lastnim, dopolnil ga je in potrdil. Iz svojih izkušenj je posnel nauk, kako se izpreminja s starostjo občutljivost človeškega očesa za ultravijoličaste žarke. Od zgodnje mladosti postaja vedno manjša, toda ne krči se enakomerno. Do 33. leta se krči počasi, potem pa vedno hitreje. Pri 20 letih je oko za vijoličaste žarke petkrat občutljivejše kakor za ultravijoličaste. 30 letni človek vidi v ultravijoličasti svetlobi tisočkrat slabše, 40 letni pa že 50.000 krat. 44 letni človek v ultravijoličasti svetlobi praktično sploh ne vidi več. Drugače je pa z rdečimi in modrimi žarki. Tu človeško oko m podvrženo istim zakonom. Spanje in hipnoza Mnogo je kontrastov med spanjem in liipnozo, oboje ima pa tudi mnogo skupnega. Tako vsaj trdi angleški psiholog dr. W. Brovvn. Razlika je v mišičevju. V spanju rnišičevje počiva, v hipnozi je pa napeto. Razlika je tudi v nekaterih reakcijah. Refleksi kolena v spanju oslabe ali pa sploh izginejo, v hipnozi pa ostanejo neizpremenjeni, pa naj bo še tako globoka. Razlika je tudi v celotni reaktivnosti. Speči človek ne more slediti pozivu, naj stori karkoli enostavnega, dočim tudi globoko hipnotizirani človek lahko sledi pozivu. Navzlic tem velikim razlikam pravi dr. Brovvn, da sta si spanje in hipnoza močno sorodna. Oboje se da vzbuditi s sugestijo, s katero se dajo lečiti nekateri težki primeri nespečnosti in ki je navaden način, kako spraviti človeka, ki delamo na njem poskuse, v hipnotično stanje. Tudi lunatičnost, ki pride v spanju sama ob sebi, je sorodna izprebodom, na katere krene hipnotizirani na povelje. Človek, ki dela v spanju večkrat luna-tične izprehode, se da navadno zelo lahko hipnotizirati in kadar je v hipnotičnem stanju, lahko v njem obudimo lu-natične sanje in ga tako lečimo. Hipnotiziranega človeka navadno pozovemo, naj globoko in pravilno diha, tako da pride v spanju podobno stanje, čeprav je v resnici hipnotiziran, čeprav zunanjega sveta ne dojema, ve zelo dobro za dotičnega, ki ga hipnotizira, in se zna intenzivno osredotočiti na misli, ki so mu bile vdahnjene. Po tej poti prodremo globje v funkcije Človeških živcev in spoznamo, kako se da marsikaj popraviti. Nevrološko razmerje med spanjem in hipnozo je menda najbolje spoznal I. Pavlov, ki pravi, da se v spanju in v hipnozi zavre delovanje možganske skorje s to razliko, da oslabi v spanju tudi delovanje podskornih središč, dočim se v hipnozi zavira samo delovanje skorje. Ta dognanja so važna tudi za prakso, posebno za zdravnike, ki iščejo dodatni stik z duševnimi motnjami človeka. Pismonoša, ki rad poljublja V danskem mestu Viborgu na Jut-landu so odpustih iz službe In obsodili na 14 dni zapora pismonošo, ki je imel nepremagljivo navado objemati in poljubljati vsa dekleta in mlade žene po hišah, kamor je nosil pošto. Mirno in veselo je poljubljal dekleta in žene. nekatere so se dale poljubljati brez ugovora, druge so ga zmerjale, kar ga pa ni motilo. Končno so se pa stranke naveličale tega in mož je moral pred eo-dišče. Njegov pravni zastopnik je trdil pred drugo instanco, da njegov klijent, mladi in podjetni Lars Nansen. ne more biti odgovoren za to, da poljublja mlade žene in dekleta, ker je podvržen neki posebni neozdravljivi bolezni. Nan sen je že poskusil lečiti se, toda v sana toriju, kamor se je zatekel, ie poljub ljal vse strežnice, zdravnice in bolnice, da so ga morali kmalu odsloviti. Sodišče ni verjelo zagovorniku in razveljavilo je razsodbo prve instance. Tako je bil pismonoša oproščen, ker po rraienju sodišča poljubljanje ni nevarno, niti nasilno. Iz Maribora — Nedelja zimskega sporta. Tudi to nedeljo je bil krasen zimski dan. Solnor ln smuka sta bili devizi včerajšnjega dne. Vsi bližnji holmi so bili polni razboritih smučarjev ln sankačev obojega spola. Največja senzacijo dne pa so bile včerajšnje skakalne tekme v Betnavi pri Ma ribom. Velika množica prijateljev zimske ga sporta je z velikim zanimanjem za*U# do vala krasno izvedene skoke mar i bo i skih in tudi izvenmariborskih skakačev K uspeli prireditvi je mnosjo pripomoć i dobro zgTajena betnavska pkakalnua. — Zborovanje mariborskih Primorcev. Včeraj dopoldne se je vršil v Narodnem domu zelo dobro obiskan občni zbor emi erantskega društva »Nanos*. Zborovanja je otvoril in vodil predsednik g. Marino Kralj. Med zastopniki raznih društev je bil navzoč tudi g. dr. Fornazarič, ki je v imenu društva »Jadran« želel zboru vse uspehe. Sledilo je zelo zanimivo in aktualno predavanje g. čokana, ki ie orisal veliko trpljenje naših rodnih bratov in sestra v tužni Primorski. Po izčrpnih poročilih predsednika g. Kralja, tajnika g Prunka in blagajnika g. Keteja je bil z ve likim odobravanjem ponovno izvoljen sta'-; odbor z g. Kraljem na čelu. — Nepošteni kavalirjl. V soboto pozn«' v noči so dobili neki mariborski krokarj1 641etnega Jakoba Cidriha in ga pregovo rili, da je šel z njimi v neko kavarno Seveda jim je ta moral veo noč plačevav vino in likerje Ko pa so bili Je vsi pijan:, so kavalirjl postavili gostitelja na cesto tn ga brutalno sunili, da je pa<1el na ploč nik in si pri tem zlomil levo nogo nad kolenom. Poškodovanega Cldriha so morali mariborski reševala prepeljati v bol nioo. — Za red D bodo v torek 2C. t- m. po novili ob 20. uri zvečer sHajno uspelo tn nad vf<=» zabavno op^r^tr* - »izgubljeni oek«. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rofaM v sužnosti! Makulaturu! papit proda it prava „Slo venskega Naroda44, Liubliana, Knafljeva ali ca Stev. $ Oglasi v »Slovenskem Narodu4' Vnaio velik uspeh! PREMOG. DRVA« kar bo paketi — Slo vsa Fran, Kolezijska ali ca 19. — Telefon št. 3934 68/T Ce oddajate ali *šcete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Na rodu« — Beseda <>-oi para SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovlc, Romenskega ulica 84 6/L omu LjaOy*a» Anton Putrich, trgovec na Dunaju, naznanjam prežalostno vest, da je preminul moj predragi oče, stari oče, očem in stric, gospod •Žknicn (Putrich bivši trgovec in hišni posestnik dane«, dne 30. t m. ob 30. uri po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 22. januarja 1935 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Kolodvorska ul. štev. 41, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Dunaj, dne 30. januarja 1935 Šivalni stroji od Din 160t> naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. >Sacbs<* motorji od Din 5000.- Cemki franko J naprej — pn Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c. 4. 4 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 5/L ■ Naznanjamo tužno vest, da nas je zapustil posestnik in lastnik pekarne, načelnik meščanske korporacije itd., gospod Možina Vinko član občinske uprave, krajevnega šolskega odbora, ravnateljstva in upravnega odbora Mestne hranilnice Pogreb bo v torek 22. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Maistrova ulica 4. na pokopališče na Žale. Blagega pokojnika in nesebičnega sodelavca priporočamo v trajen spomin. V Kamniku, dne 21. januarja 1935. Predsednik: kratnar, 1. r. OBČINA, KRAJ. ŠOLSKI ODBOR MESTNA HRANILNICA IN POVRŠNIKE ■>bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJ l Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PIOCOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T KRATEK CRN KLAVIR (Stutzflligel) z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, takoj prodam zaradi selitve. — Ogledati pod Rožnikom, Cesta I, št, 9, pritličje (vila Jax). — INDUSTRIJSKI ALI TRGOVSKI LOKALI odnosno skladišča v sredini Kranja se oddajo v najem. — Naslov pod: Tehnični biro, Ljubljana, Nunska št. 17. 455 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO, IZDELANO IZ ZAJAMČENO SUHEGA LESA, DOBITE PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH PRI TVRDKI IG. R E P s E, ZALOGA POHIŠTVA. LJUBLJANA, DVORNI TRG ST. L 453 IZPOSOJAMO plošče a 2 Din gramofone a 10 Din »ELEKTROTON «, Tavčarjeva ulica S 10/L Dobrin]ski teran (liter Din 16.-» in kraška šunka okrepita vsak želodec. To je potrdil že mnogokateri gost gostilne Draga Guštin, Ljubljana, Kapiteljska ulica. Telefon 25-09. — V petkih se dobe razne sveže morske ribe. 450 ZOBNI ATELJE JOŽE KAVČ IČ v Gajevi ulici. vljudno naznanja svojim cenjenim pacijentom, da se bo i. februarja preselil v ROŽNO ULICO ftTEV. 7 (preje atelje Baje) 1173 Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiflkarno< Fran Jezeržek. — Za upravo in inseratni del lista Oton Christoi. — Vsi ? Ljubljani.