Tretja jugoslovanska konferenca o leksi kografiji in leksikologiji v Sarajevu
V dneh od 19. do 23. novembra 1986 je bila v Sarajevu III. jugoslovanska konferenca o leksikografiji in leksikologiji, ki jo je priredila komisija za jezikoslovne raziskave ANUBiH po sklepu med akademijskega odbora za leksikografijo pri svetu akademij SFRJ.
Konferenco so ob predsedovanju medakademij-skega odbora za leksikografijo začeli predstavniki JAZU in ANUBiH s pozdravnimi govori akad. Rudolfa Filipovića, akad. Borivoja Čovića in akad. Asima Peca, ki so med drugim poudarili pomen in vlogo konferenc od začetkov leta 1980 ter potrebo po leksikografskom biltenu.
Uvodni referat z naslovom Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika, posvečen 400-letnici smrti Primoža Trubarja, je imel posebej povabljeni gost prof. dr. Jože Toporišič. V njem je nanizal glavne mejnike Trubarjevega življenja in dela, poudaril tradicijo pismenstva od 11. stoletja naprej, opredelil bistvene glasov-no-pisne značilnosti njegovega jezika in spomnil na njegovo zavzetost tudi za razvoj hrvaške tiskane besede.
Na konferenci so sodelovali predstavniki iz vseh glavnih jugoslovanskih središč s prispevki o našem besedju v dvo- ali večjezičnih starejših slovarjih, dodatnih slovarjih ali seznamih besed k tujejezičnim slovnicam, o besedišču posameznih znanih piscev ter o ožjih besedoslovnih vprašanjih od srednjega veka do začetka 19. stoletja.
Večina referatov je predstavila starejše slovarje ali slovaropisno delo njihovih sestavljavcev. Oli-
vera Jašar-Nasteva iz Skopja je ocenila pomen in vlogo kosturskega makedonsko-grškega slovarja neznanega avtorja iz 16. stoletja za makedonsko leksikografijo; Franc Jakopin iz Ljubljane je predstavil Pohlinovo in Gutsmanovo slovaropisno dejavnost ter poudaril Pohlinov odklon od tradicije in Gutsmanovo vrnitev k njej; Jovan Jerković iz Novega Sada je primerjal besedišče v slovarju vinogradnika Prokopija BoUča z Vu-kovim slovarjem; Ismet Smailović iz Banjaluke je govoril o prvem srbohrvaško-turškem in turško-srbohrvaškem slovarju v verzih Muhameda He-vaji Uskufa iz leta 1601; France Novak iz Ljubljane je orisal leksikografsko in leksikološko dejavnost in njene dosežke v slovenski reformaciji ter poudaril zlasti Trubarjeva opozorila na večpomenskost posameznih besed; Egon Fekete iz Beograda je poročal o dosedanjem raziskovanju Stulijevih trijezičnih slovarjev iz leta 1806, od katerih bo hrvaško-italijansko-latinski del (Rje-czosloxje) izšel kot reprint v treh zvezkih v Münchnu; Radmilo Marojevič iz Beograda je govoril o vzhodnoslovanskih zgodovinskih slovarjih ter o slovarju JAZU; Valentin Putanec iz Zagreba (prebrani referat) je podal današnje stanje proučevanja slovarja »Zvanik talijansko-hrvat-ski«, ki je od 17. do 19. stoletja služil v več izdajah kot konverzacijski priročnik potrebam ljudi, zato avtor predpostavlja med letoma 1655 in 1704 še eno neodkrito izdajo.
Druga tematska skupina referatov je zajemala ožjo in posebno problematiko besedišča v starejših slovarjih. Asim Peco (Beograd-Sarajevo) je obravnaval turcizme v Stulijevem slovarju; Cordana Jovanović iz Beograda je analizirala srbohrvaško besedje kot primerjalno gradivo v slovarju poljskega jezika Samuela Bogumila Linde-ja ter ugotovila, da so zlasti samostalniki za vršilca dejanja na -tel tvorbeni model za poljske be-
sede tega tipa, Branka Tafra iz Zagreba je pregledala leksikografske vire za Slovar JAZU in njegov dodatek ter sklenila, da predstavljajo bogato leksikografsko dediščino, ki pa leksikološko ni dobro obdelana; Danilo Šipka iz Sarajeva je analiziral homonimna in večpomenska razmerja v Vrančičevem, Habdeličevem in Deila Bellovem slovarju; Vjera Lopina iz Zagreba je primerjala načine prevajanja sestavljenk z grško zanikujo-čo predpono a- in latinsko in- v cerkvenoslovan-skem jeziku hrvaške redakcije; Dragana Mrše-vić-Radović iz Beograda je s pomočjo etnogeneze, mitologije in etimologije razložila srbohrvaško frazeološko problematiko v slovarjih pred Vukom Karadžičem na primeru frazeoloških zvez s samostalnikom »kuk« in njemu sorodnimi besedami; Irena Orel-Pogačnik iz Ljubljane je obravnavala slovenske ekvivalente v Kastelec-Vorenčevem rokopisnem latinsko-slovenskem slovarju iz začetka 18. stoletja glede na oblikovne in pomenske značilnosti.
Vrsta referatov je vsebovala analizo našega besedišča v tujejezičnih slovnicah, predvsem v dodanih slovarjih. Velimir Mihajlovič iz Novega Sada je obravnaval besedišče iz slovarskega dela pojmovnega tipa v italijanski gramatiki Vikenti-ja Ljuštine iz leta 1794; Nevenka Gošič iz Sarajeva je opredelila latinsko-hrvaški seznam besed v rokopisni slovnici latinskega jezika neznanega avtorja iz 18. stoletja, v katerem prevladuje slovansko besedje; Ljiljana Kolenič iz Osijeka je primerjala besedišče v slovarjih Tadijanovičeve, Reljkovičeve in Ivanozovićeve slavonske slovnice iz 18. stoletja; Pavle Knezovič iz Sarajeva je podal besedne razlike v dodatnih slovarjih v Ba-bičevi in Šitovićevi slovnici iz 18. stoletja.
Skupina referatov je obsegala obravnavo besedišča v razUčnih starejših besedilih znanih avtorjev. Francka Premk iz Ljubljane je prikazala besedoslovno problematiko večplastne hebrejske besede »sela« v Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu, navedla hipoteze pomenskega in etimološkega značaja njenih proučevalcev ter njene prevode oz. citatno rabo pri naših protestantih; Darija Gabrič-Bagarič iz Sarajeva je ana-hzirala besedišče v delih Ivana Bandulaviča, bo-
sanskega frančiškana iz 17. stoletja, in njegov prispevek k obogatitvi besednega zaklada; Jovan Kašić iz Novega Sada je obravnaval razmerje Pavla Solarica do besedišča knjižnega jezika in poudaril zanj značilno tvorjenje domače slovanske terminologije; Trajko Stamatoski iz Skopja je obravnaval leksem kamen v makedonski toponimiji; Milica Grkovič iz Novega Sada je pri razčlembi zlasti pravnega in ekonomskega izrazja v srednjeveški ćirilski vladarski listini Banjski hrisovulji ugotovila predvsem slovansko besedje; Bogdan Dabić iz Sarajeva je spregovoril o deležu tujk v avtorskem izrazu Dositeja Obra-doviča; Nikola Rodič iz Beograda je predaval o slovanskem besedišču v dolžniški knjigi iz 15. stoletja dubrovniškega trgovca Mihaila Lukare-viča iz Novega Brda ter poudaril pomembnost raziskovanja slovanskega besedišča v tujih virih; Senahid Halilović iz Sarajeva je ugotovil prevlado splošnega nad narečnim besediščem v književnih delih Matije Divkoviča.
Konferenca je kljub manjšemu številu predavanj zaradi odsotnosti mnogih predavateljev prinesla veliko novjh in strokovno dognanih ugotovitev, izvirnih dosežkov na področju zgodovinskega slovaropisja in besedoslovja na jugoslovanskih tleh. Referati in diskusija o njih bodo izšli v pub-Ukaciji ANUBiH v letu 1987. Na seji medakade-mijskega odbora so sklenili, da bo naslednja konferenca spomladi 1989. leta na enem od sedežev jugoslovanskih akademij.
20. novembra 1986 je bila na rektoratu sarajevske univerze slovesna predstavitev srednjeveškega bosanskega kodeksa »Hvalov zbornik« iz leta 1404, ki vsebuje celotno novo zavezo, Davidove psalme z devetimi pesmimi in nekatere ne-biblijske, večinoma apokrifne tekste, z bogatimi iluminacijami. Izvirnik je v univerzitetni knjižnici v Bologni. Zbornik je izdala ANUBiH kot faksimile z uvodnimi študijami, vzporednicami, transkripcijo in komentarjem.
Irena Orel-Pogačnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU v Ljubljani