Samoupravljanje v šolstvu Ta mesec Je napovedana skupna plenarna seja republi- — Pri določanju vsebine sa- — Tudi oblike in metode dela ikega sveta sindikatov in republiškega odbora sindikata de- moupravne dejavnosti v šolah organov upravljanja smo precej lavcev družbenih dejavnosti o samoupravljanju v družbenih smo pogosto preveč poenostavlje- mehanično prenašali iz gospodar-siužbah. Gradivo za razpravo je že pripravila skupina stro- no poudarjali predvsem gospo- stva, ne da bi proučili, ali je to kovnih sodelavcev obeh omenjenih sindikalnih vodstev, po- darjenje z materialnimi sredstvi, smotrno in učinkovito glede na tem ko je proučila veljavno zakonodajo in razpoložljivo lite- S pojmom gospodarjenja ni mo- velikost šolskih kolektivov in gle-raturo s tega področja in ko je opravila vrsto razgovorov s goče zajeti vse dejavnosti šol niti de na vsebino dela njihovih or- njihove medsebojne odvisnosti, ganov upravanja. Tako ima veči-Npr.: če kolektiv tudi najbolj go- na šol ne glede na velikost uprav-spodarno uporabi sredstva, še ne ni odbor in svet v širši in ožji pomeni, da je dosegel tudi dobre sestavi, pri tem pa o najpo-učno-vzgojne rezultate. Samo- membnejših vprašanjih vzgoje in upravljanje v šolstvu moramo izobraževanja in delitve sredstev pojmovati kot splet odnosov med razpravlja ves kolektiv in ves ljudmi — članj kolektivov, v ka- učiteljski- zbor. Tako se delo du-terem se oblikuje vsebina dela plira in postaja neučinkovito, to šole (v skladu z zakonskimi do- pa zmanjšuje zanimanje in voljo ločili in sprejeto politiko družbe- za delo v samoupravnih organih, predstavniki upravnih in samoupravnih organov v delovnih organizacijah in na drugih nivojih. V gradivu, ki nosi saslov »Samoupravljanje v družbenih dejavnostih«, je problematika samoupravljanja v družbenih dejavnostih obdelana po poglavjih za posamezna področja dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava in pravosodje). V tem sestavku bomo nanizali glavne ugotovitve iz gradiva, ki se nanašajo na osnovno in srednje šolstvo. Enotnost teoretičnega in praktičnega pouka V Celju je bilo zanimivo medrepubliško posvetovanje o trgovskih šolah Minuli mesec je bil celjski pouku v šoli in pri praktičnem šolski center za blagovni promet delu v delavnici, organizator zelo zanimivega po- Tak pouk so sprejele in v svetovanja o praktičnem pouku praksi razvijale poklicne šole v v trgovskih šolah. Prišli so vodje različnih strokah, med njimi tudi trgovskih šol iz raznih jugoslo- trgovske šole. Prav za te šole je vanskih mest, zastopniki prosvet- v Sloveniji značilno, da so v raznih organov, gospodarske zborni- govorih s trgovskimi podjetji ir V našem samoupravnem sistemu se srečujemo z dokaj razdejano mrežo institucij, ki se ukvarjajo s problematiko šolstva, in s precej obsežno zakonodajo, ki ureja delovanje zavodov s področja šolstva. Iz te zakonodaje je razvidno, da pristojnosti, nalo- primerih se med prosvetnimi delavci že pojavlja mnenje, da z novim samoupravnim mehanizmom nismo Uspeli uveljaviti tudi novih družbenoekonomskih odnosov in da v bistvu ohranjamo proračunski sistem financiranja. Za tiste družbene skupnosti pa, v katerih sta višina sredstev za izobraževanje in program vzgoj- ce, trgovskih podjetij in drugi. Takšno posvetovanje je za Slovenijo zelo zanimivo, saj po- fnsŠuSarnisTSoCirnTant no-i^Sraž^valne dejavnosti reSul-no razmejene ali pa se duplirajo. To ima za posledico, da nekatera ■vprašanja strokovne, upravne in |udi samoupravne narave ostajajo iz leta v leto nerešena. Pri tem Pa so šole — zlasti srednje strokovne — prepuščene same sebi, ttihče jih ne usmerja in ne skuša Uveljavljati nekih .širših družbenih interesov, niti ne podpira njihovega dela. Določila o nalogah, Pravicah in dolžnostih v statutih Posameznih institucij (republiških tat širšega samoupravnega dogovora, lahko trdimo, da so se novi družbenoekonomski odnosi že začeli utrjevati. Žal je takšnih primerov za zdaj malo, saj so izobraževalne skupnosti v tem razmeroma kratkem času svojega delovanja, razreševale predvsem materialna vprašanja, zlasti pa financiranje srednjega šolstva. Zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja je sicer zagotovil za šolstvo stabilnejši dotok sred- in občinskih izobraževalnih skup- ^nrin3 tod notreh nosti in šol) so v bistvu enaka ste_V' nA.pa, P"_neseL.^d P0t!^: Posti in šoi) so v bistvu enaka (predpisana!) določilom ustreznih Zakonov; to pomeni, da so naloge i-eh institucij premalo natančno opredeljene in je zato pravice in dolžnosti ene institucije do druge Zelo težko uveljaviti. Z uveljavitvijo zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS smo ustanovili na tem področju izobraževalne skupnosti nega povečanja sredstev in zato je vprašanje višine sredstev oziroma višine prispevne stopnje za šolstvo ostalo še vedno pereče vprašanje, s katerim se morajo ukvarjati izobraževalne skupnosti. II. Ni mogoče zanikati dejstva, da je na področju samoupravljanja v šolah narejen precejšen korak kot najpomembnejše družbene naprej. Prosvetni delavci so idejo nosilce novega sistema financiranja vzgoje in izobraževanja, ki naj kot samoupravni organi uresničujejo širši družbeni interes na tem področju. V občinah in tudi republiki Bo še vedno žive težnje, da naj bi bili novi samoupravni organi na področju šolstva samo financerji, ki naj bi skrbeli za čim bolj smotrno razdelitev in porabo dobljenih sredstev, medtem ko naj bi politiko razvoja šolstva in višino potrebnih sredstev za šolstvo določalj drugi, to se pravi mimo Izobraževalnih skupnosti. Takšne težnje so prisotne še prav posebej v manjših, gospodarsko manj razbitih občinah, v katerih izobraževalne skupnosti zaradi kadrovskega sestava in pomanjkanja lastne službe niso sposobne opravljati naloženih nalog in so zato tudi premalo samostojne. V takih samoupravljanja sprejeli in si prizadevajo, da bi jo uresničili v praksi. Enotno je mnenje direktorjev šol, predsednikov svetov šol in predsednikov izvršnih odborov sindikalnih podružnic, da je odločanje v organih upravljanja postala svojevrstna oblika, skupnega dela, ki je pogoj za uspeh in učinkovitost in brez katerega si dela v šoli sploh ne morejo več zamišljati. Ta ugotovitev seveda ne velja za tiste kolektive, »Znanstveno.raziskovaino tiei0 je pogoj za večjo kvaliteto visokošolskega študija, zato je treba vsem v katerih je samoupravna dejav- visokošolskim zavodom — torej tudi višjim šolam — dati z zakonom pravico, da razvijajo in orga-vsem°riaelproldeme gospodaren ja nizirai° znanstveno-raziskovalno delo.« (Iz stališč k osnutku zakona o visokem šolstvu.) in sploh na materialna vprašanja, manj pa na vprašanja vzgo- no-politične skupnosti), organiza- saj po nepotrebnem obremenjuje kaže, kje v določeni šolski zvrsti je in pouka. Vzroki za to, da velik del ko- osebnih dohodkov, odgovornost in lektivov šol in njihovih organov dolžnosti posameznika in skupine upravljanja razpravlja v prvi vr- do dela in nalog itd., in sicer z šti o materialnih vprašanjih, so namenom, da bi bili doseženi predvsem tile: čimboljši učno-vzgojni uspehi. ■BasianBE&MaBBaHiBsimiBBSsaisaBMnHHHauMBEMMBBtfMHaaaiiBiii&BonHnua Stališča k osnutku zakona o visokem šolstvu cija tega dela, delitev dohodka in prosvetne delavce tudi na škodo smo. Znano je namreč, da smo v Sloveniji pred nekaj leti začeli odpravljati vajenske šole in jih zamenjavati z bolj razvitimi šolami, to je s poklicnimi šolami. V tej spremembi je pomembno dvoje: teoretični pouk se je zelo tesno povezal s praktičnim poukom v delavnicah, ki je poslal organiziran, in sicer organiziran po šolskem programu. Druga novost pa je, da učenci, poklicnih šol niso več v vajenskem odnosu s svojimi podjetji, ampak so učenci šole — učenci šole so pri prosvetnimi organi uspele razviti poklicno šolo na precej visoko stopnjo. Uspelo jim je skoraj popolnoma odpraviti dosedanje učne pogodbe, ki so jih podjetja sklepala z vajenci, ter jih nadomestiti s štipendijami. V terr oziru so učence teh šol Izenačil) z dijaki drugih srednjih šol. Razen tega je marsikateri šoli uspelo, da poteka praktično dele oziroma praktični pouk le v trgovskih lokalih, ki so za tak namen primerni, ne pa — kot j6 bilo doslej — v vsaki irgovini. Celjski pogovor je pokazal, ds v takšni organizaciji pouka trgovskih šol Slovenija ni izjema Prevzele so ga namreč vse republike ter ga razvijale iz enotnih načelnih izhodišč. Seveda so podrobnosti prilagajali svojim potrebam. Toda na tem sestanku so govorili le o praktičnem pouku — za teoretičnega so le mimogrede omenili, da je že enoten za vso državo in -da s tega vidika ni zaskrbljujoč. Pokazalo se je pa, da so pri praktičnem delu pouka problemi močno podobni, čeprav seveda ne enaki. Najpomembnejša stvar celjskega sestanka je bila splošno izražena želja oziroma že kai dogovor, da se bodo teh problemov lotili s skupnimi močmi in da jih bodo reševali na enoten način. Taki problemi, ki tarejo vse, so, na primer, neenotno urejen problem mesečnih nagrad učencev za delo pri praktičnem pouku. neenake počitnice učencev, različna obremenitev pri praktičnem delu, neenakomerno razvit šolski nadzor praktičnega dela v trgovinah, profil šolanja teh učencev in zaposlovanje po končani šoli ter številne druge stvari. To je bil eden izmed redkih sestankov, na katerem klic po večji vsoti denarja za šole ni imel osrednje ali edine besede. Problemi' materialne narave so bili sicer večkrat omenjeni, vendar je pa le prevladovala splošna želja po usklaianju stvari, ki se dajo popravljati ne da bi jih povezovali z denarjem. Skratka, bil je to eden izmed takšnih razgovorov predstavnikov šol in drugih vabljenih, kakršnih si lahko le želimo. In po končanem razgovoru je bilo čutiti, da tako mislijo tudi tovariši iz K ruševca Maribora, Noveaa Sada. Zagreba Skopja, Ljubljane, Sarajeva, skratka vsi, ki so v Celju govorili ali samo poslušali. J. S. , Posebna skupina članov komisi--e RSS za kulturo in izobraževanje c1 RO Sindikata delavcev družbenih “riavnosti, je na seji 29. aprila ^“ravnaval niti predloženi osnutek zakona od 3. do 10. člena. Kar zadeva začasno omejevanje števila študentov, ki se lahko vpiše- štu^^rpač^« 3tb d^irn^r^: sr,uavnava^a os.nutek zakona o vi- nu ,3^0 fakultetam možnost, da or- visokošolskih zavodov, zara- , kem šolstvu in ugotovila, da ena- ganizirajo študij, ki daje zakjučeno dl katerih bi prišlo do omejevanja •5 ■* srednješolsko tudi visokošolsko višjo izobrazbo, jvienimo1, da je v vpisa, marveč morajo biti odločilne •o-braževanje ne sme biti. odtrgano okviru visokošolskega sistema treba potrebe pp' kadrih; te naj t > gospodarstva in družbenih'služb, stopenjski študij razvijati in hkrati rekujejo število kandidatov. tudd na- gospodarstva in družbenih! služb, stopenjski študij razvijati in hkrati reKujejo števno Kanoioatov. Hkrati celotne zasnove osnutka zakona med posameznimi visokošolskimi se zavzemamo za to, da bi o začas-te medsebojne povezanosti in so- ------^-----------------------------1— nem omejevanju izvršni svet do- ^ - — mcua-cuo.ino cz,čtiiu»tj. ah w_.- zavodi iste stroke doseči popolno knJ?Van^a mo,š°če razbrati. V za- koordinacijo v vsebinskem in orga- . II 11 r\ tri crvlro-m č m 1 e bi r, i Vil m mr* ci 1 o _•_• j _,________________ .. b;-*u o visokem šolstvu bi morale nizacijskem pogledu; to pa bo v , jih1 «onkretizirane relacije, kakor zadovoljivi meri omogočeno samo skupnosti >1 načoi™ teclaji če bodo visokošolski zavodi — tudi višje šole — združeni v univerzi. nem omejevanju izvršni svet dokončno1 odločal šele po poprejšnjem mnenju republiške izobraževalne Skladno z vsemi dosedanjimi pripombami bi morali spremeniti, tudi 42. člen osnutka, in sicer tako, «« r‘K> in 16 členu .skupina pred- & ^teva? ^afrnlfaj "StrS [^Ijnji razvoj visokega šolstva v SR IaAau dvfLsli Pa morda celo doktorat znano- y načelno predvideva osnutek , eznega dokumenta o sistemu izo- “f^Ževanja. Sol, načrte naj bi predpisoval preda.go- Hkrati menimo, da bi moral za-ško-znanstveni svet, potem ko ne bi kon kot pogoj za mesto visokošol- nr.,wn mnAnis vicnkoSnisk^ ---- učitelja uvesti habilitacijo; bi opravljali tudi tisti ki nimajo znanstvene stopnje, s svojimi deli in praktičnimi izkušnjami pa dokazujejo, da foveniji), da je ekstenzivni razvoj orginTzaclf0^ v^hino1^ do-bll le mnenja visokošolskega za- skesa Jotriega irobra'-evania organizacijo voda- marvefi tudi stališča ustreznih habilitacijo tn trffanie šSdha 3 0rgamZaC1]O organizacij oziroma organov s po- kandidati, T , 1 ‘ -1 ' dročja gospodarstva ,ri družbenih ■ - izhodišče za urejanje visokega dejavnosti: začetek 1 in družbenih "začetek 16. člena pa naj vzgojno-izobraževalnega dela. — Pri precejšnjem številu prosvetnih delavcev vlada prepričanje, da področje vzgoje in pouka ni stvar samoupravnega urejanja, da je vse določeno in da je doseganje boljših ali slabših učno-vzgojnih uspehov odvisno od boljše ali slabše tehnike poučevanja in strokovne usposobljenosti. Vzrok za takšno prepričanje je predvsem v tem, da pri oblikovanju konceptov razvoja šolstva in oblikovanju učnih programov ponavadi ni sodeloval širši krog prosvetnih delavcev, marveč so ti le v vlogi izvrševalcev »naloženih ukrepov«.. S tem pa smo izpustili priložnost, da bi že ob nastajanju šolske politike in programov integrirali šolo in učitelja z novimi razmerami in z novimi nalogami ter s. tem pravzaprav ustvarili možnosti za razvoj samoupravnih odnosov v šoli in izven nje. . — Organizacija in delitev defa Pravijo, da je bilo še pred ka- letno požrtvovalno in uspešno pri-v večini šol je takšna, da so uči- kimi desetimi leti v Pomurju za zadevanje. (Nagrade in diplome telji pri izvajanju učno-vzgojne- polovico manj prosvetnih delav- so prejeli: Miroslav Štubelj, Draga programa dokaj samostojni, cev, kot jih je danes. Ta poda- gica Jutršnik, Franc Pajtler, Ev-Učiteljske zbore združujejo bolj tek ne kaže samo na to, da se je gen Titan, Stefan Vučkič in Ja-materialna in organizacijska vpra- število vzgojno-izobraževalnih za- nez Drnovšek.) Celjski gledališč-šanja, manj pa skupno, kolektiv- vodov v tem delu Slovenije znat- niki so nato uprizorili »Kralja no delo. Ta medsebojna poveza- no povečalo, marveč je preprič- Ojdipa«, sledilo pa je slavnostno nost je trdnejša v tistih šolah, ki Ijiv dokaz tudi nečesa drugega: kosilo, delo opravljajo po vnaprej spre- prosvetni delavci, ki službujejo v jetih programih učno-vzgojnega teh krajih, so naši; razumevajoč Zanimiv je podatek, da so v NAGRAJENI PROSVETNI DELAVCI V MURSKI SOBOTI ------ -------- • i-icj-t* vmjoia, .čjciv.cžlcjv. jlu. o ija ncxj 17 KVIsrn 9IT11 t>3. CrO JvR Z U1C J O' Q3 •* « ^ *- na.i bo tesno sodelovanje te- bi se giasii;: » z učnim načrtom in bi iahko opravljali dolžnosti visoko- ■ dela in so ti programi rezultat odnos do svojega dela tako med občini Murska Sobota letos name-'A^'a ^ gospoclaiStvom Ul ruz- proGramom praktičnega dela selah- 11/Vit.P-lia T>m ninmvlipnj ha- ® crvJploTmnia in cnnnrUnpnnia VKPh nroHUrolctimm kot +ii/T; nri nil: vo čnlctirn mil i irirarvir Q_ dejavnostmi. Ker pa osnu-zakona tega ne upošteva, pred- k SaplOi. rio r-vrorlln onffhli vcphinrv 7.a_ programom praktičnega dela selah- šolskega učitelja. Po opravljeni ha-ko določi . . . « bilitaeiji bi taki visokošolski učite- Določbe 26. člena osnutka zako- Iji morali v predpisanem roku do- mssz mmm mst-- uzakonil ne le kot prehodno reši visokošolskih zavodih menimo, da zakon ne bi smel izpustiti določbe o tem, da tev, marveč kot rešitev, pri kateri visokošolske zavode upravljajo čla-gre za uresničevanje intencij naše- ni delovne skupnosti neposredno. V ala tele pripombe Sihi?akon ° visokem šolstvu ne bi Hjt. neenoteno obravnavati različ- Visokošolskih zavodov, to se ^ _______________ ________________ ' Fla bi moral zagotoviti enot- iagamo, da tudi novi. zakon o bi _ visokošolskega sistema in da kem šolstvu sprejme določb sbtiirU4ala, k*‘i univerza osrednja in- člena dosedanjega zakona (zlas košpCii ’ ki bi združevala vse viso- va dva odstavka, Uradni list ah 5 zavode (praviloma fakulte- številka 14/65), ki med drugim visoke in višje sole; Vi: posamezno stopnjo visoko- game,, da zakon predpiše verifika- Visni sola je samo posebna oblika ------------------- 1-1-1--. —1*« Košolskega zavoda). Slo 6r •’e znanstveno-raziskovalno 7a večjo kvaliteto viso- zvezi s tern bi morda kazalo celo podrobneje opredeliti vsebino in oblike neposrednega upravljanja. - V prehodnih in končnih določbah je 84. člen po našem mnenju vSp^Kega študija, je treba vsem Vi^.tpšclskim zavodom — torej tudi Vice ‘šolam — dati z zakonom pra- tean cia razvijajo in organizirajo meren način, da zadostno obvlada 84. člena, je popolnoma v nasprotju ustveno-raziskovalno delo. temeljna znanja, ki so potrebna, da s temeljnimi načeli o izobraževanju številka 14/65), ki med drugim pra- vsebinsko povsem zgrešen, kredla-vi: »Na. posamezno stopnjo visoko- gamo, da zakon predpiše verifika-šclskega pouka se lahko vpiše, kdor cijske pogoje za vse tiste visokošol-z uspehom konča ustrezno šolo ozi- ske zavode, ki so jih ustanovile de-rnma stopnjo pouka, lahko pa tudi lovne in druge organizacije, če bo-kdor ni končal ustrezne šole oz1™- do hoteli izdajati diplome In spri-ma stopnje pouka, Ima pa v Mrež- čevala s splošno priznano veljavno delovno prakso in izkušnje in dokaže z izpitom ali na drug pri- nostjo. Takšno obravnavanje omenjenih zavodov, kot je razvidno iz fl a H B sodelovanja in sooodločanja vseh prebivalstvom kot tudi pri ved-učiteljev. stvih družbeno-političnih organi- V šolah, ki učno-vzgojno delo zacij. programirajo in dobivajo povra- Dan prosvetnih delavcev v čilo za opravljeno delo na pod- Murski Soboti, ki ga je 27. apri-lagi ovrednotenih programov (žal la 1.1. nad 400 udeležencev nad-* pravili, čeprav seveda tudi s tem so to le posamezni primeri sred- vse slovesno proslavilo, je znova še ne bo zagotovljeno njihovemu njih strokovnih šol pri gospodar- pokazal, da priznanja delavcem delu tako materialno nadomesti-skih organizacijah), se vsebina sa- na vzgojno-izobraževalnem ped- lo, kot si ga zaslužijo. Tudi v moupravnega delovanja razširja ročju niso le prazna beseda. (Or- Pomurju bodo potrebnj še veliki na vsa področja dela šole in so gani.zatorja proslave, sta bila ob- napori za ureditev materialnega materialna vprašanja oziroma činsko vodstvo sindikata ter ob- položaja šolstva — prostorov, problematika gospodarjenja s činska skupščina.) Sama proslava učnih pripomočkov itd. Razvese-sredstvi le eden od elementov, ki je kjia izredno svečano in lepo Ijivo pa je da je murskosoboška omogoča uspešno uresničevanje organizirana: razen govora pred-sprejetega programa. Prednosti sednika občinskega sveta za šol- nil; za šolstvo 306 milijonov S-dinarjev več kot v lanskem letu, se pravi 22 odstotkov. Zaradi tega se bodo lahko osebni dohodki prosvetnih delavcev precej po- en o-raziskoval n o delo. skladu s tem je treba spreme- temeljna znanja, ki so potrebna, bo uspešno sledil pouku. s temeljnimi načeli o izobraževanju pri nas. programiranja dela so predvsem v tem, da v fazi izdelovanja, vrednotenja in sprejemanja de-(Nadaljevanje na 2. strani) • občina ena med tistim; v naši republiki. ki vlagajo velike napore stvo in predsednika občinske za ureditev materialnega položa-skupščine, je bila na programu še ja šolstva. Tudi dan prosvetnih podelitev nagrad šestim prosvet- delavcev je pokazal da uživajo nim delavcem za njihovo dolgo- šolniki tisi; ugled, ki jim gre. STRAN 2 PROSVETNI DELAVEC Stes** Pomagajmo pri zbiranju sredstev za gradnjo novega onkološkega inštituta okupacije Slovenskega Primorja priznanje vsemu bile morda najbolj vidne in osebju, S svetnem področju. Kultura, pro- ; po osvoboditvi treba « drugih področjih — tudi na tem \ vse začeti znova. 1 Primorski Slovenci, ki so bili dicijah izredno glasbeno nadar-■ jeni in navdušeni delavci na tem ; področju prosvetnega življenja, 5 so že v NOB bili želo aktivni na i glasbenem polju. O tem pričajo Š številni zbori, ansambli in doma- Marsikdo bo ob tem naslovu pomislil: že spet zbiranje sredstev, že spet novo delo, ko še svojih rednih šolskih in družbenih obveznosti ne moremo več izpolnjevati, kot bi bilo treba. L,e malokdo pa bo pomislil, zakaj se je odbor Sklada za gradnjo nove bolnišnice za zdravljenje rakavih obolenj v Ljubljani odločil « sveta in šolstvo "so bili v teku let za ta korak, zakaj ni morda na kak drug način potrkal na srca £ uničeni do take mere, da je bilo naših ljudi in skušat kako drugače priti do sredstev, če je že ta * - — gradnja sploh potrebna. Potrebna je, saj Onkološki inštitut v Ljubljani predstavlja edini specialni zdravstveni in hkrati učni ter raziskovalni zavod za rakava obolenja v Sloveniji. Sedanji prostori so v 200 Išt starih . tra. zidovih bivše sempeterske vojašnice, ki ze dolgo ne ustrezajo vec S -n^r- svojemu namenu in je prav ta stavba ena najslabšin in najbolj utesnjenih v vsej Sloveniji. Po drugi strani pa naraščajo rakava obolenja pri nas iz leta v leto, saj so lani ugotovili nad 3500 novih obolenj in je rak med vzroki umiranja našega prebivalstva že na drugem mestu. Samo če upoštevamo to dvoje, zahteva ta huda bolezen, da ji vsi posveti- „ .. . „ . , , . mo potrebno skrb, pa tudi pomagamo pri njenem vsestranskem g C1 skladatelji, ki so ze v tista o i reševanju | dosegli pomembne uspehe. Če temu prištejemo še dejstvo, da napredek znanosti zahteva | Po osvoboditvi se je Slo-vse bolj zapletene zdravilne postopke, operacije, obsevanje, uporabo » venskem Primorju, posebej še na najsodobnejših zdravil, citostatikov, hormonov in slično, ter da | Goriškem, glasbeno življenje raz-rabimo vse več modernih, dragih naprav, potem je razumljivo, da t bohotilo in na dan planilo vse brez ustreznih bolnišničnih prostorov in prostorov za vse te sodofo- § tisto, kar je bilo dolga leta zati-ne naprave kljub skrajnim naporom vseh strokovnih sodelavcev ; rano. Poleg potrebe po. ustanovi-inštituta delo ne more napredovati — še huje, iz dneva v dan preti • tvj številnih ljudskih in srednjih odpoved preobremenjenih naprav in prenatrpani prostori še bolj ■ šol, se je kmalu pojavila tudi po-otežkočajo delo. S treba po ustanovitvi glasbenih To zadrego in skrajno stisko je videl tudi zakonodajalec, saj je E šol, ker je glasbeno izobraženih izgradnja Onkološkega inštituta predvidena takoj za dograditvijo | delavcev in kvalificiranih godbe-kliničnega centra. Žal pa je to šele okrog leta 1971. Zato ne more- š nikov vsepovsod primanjkovalo, mo več čakati in si je odbor Sklada za gradnjo novega inštituta » V okvir tega hotenja in naporov pred dvema letoma zadal težko, na Videz nerešljivo nalogo:- zbrati ! --'J: J--J: ■'~4--*!4~” sredstva vsaj za gradnjo najpotrebnejšega, prvega objekta, ki bo namenjen zdravljenju raka z najsodobnejšimi napravami za obsevanje. . Največji optimist si ne bi upal misliti, da bo Sklad zbral ob razumevanju vse slovenske javnosti od posameznikov do delovnih skupnosti skoraj 700 milijonov S-din. To je ogromna vsota, zbrana 20-LETNICA GLASBENE SOLE V NOVI GORICI Izpolnjevanje kulturnega poslanstva « Posledice 27-letne italijanske vovalnost gre topla zahvala in Ana Furlan roj Živec, Franc Ziž- in ljubeznijo spremljali delo strokovnemu mond, Mara Zorzi roj. Bratina in razvoj šole. Obenem upamo, da vsem onim znanim in ne- Danilo Čadež. Ob tej priložnosti bodo tudi našj nekdanji^ učenci. najbolj porazne na kulturno-pro- znanim delavcem, kd danes lahko moramo izreči zahvalo tudi or s ponosom gledajo na rezultate svojega dela. Mnogim Slovenskim glasbenikom, ki so se že do kot na danes uveljavili, je dala osnovno glasbeno izobrazbo. Zaradi tradicije in zgodovine naj na tem mestu navedemo vsaj vse dosedanje ravnatelje oziroma vse vršilce te dolžnosti, ki so po časovnem zaporedju bili: Viktor Bajde, Zor- ganom ljudske oblasti, zlasti novogoriške občine, ki so šoli vsa leta v mejah možnosti stali ob strani. Prepričani smo-, da bo v prihodnosti šola glede na njen dvajsetletni uspeh žela še več pri- ki jih je njihov glasbeni -razvoj privedel v druge kraje in višje šole in razne odgovorne položaje, spremljali z globoko prizadetostjo, z besedo in dejanji razvoj njihove matične šole. Trdna povezava in sodelovanje vseh ome- znanja in več konkretne pomoči, njenih činiteljev — šole, ljudskih Na koncu naj izrazimo našo oblasti, staršev, koncertne publi-zahvalo še naši dragi koncertni ke in učencev bosta nedvomno publiki, zlasti pa staršem naših rodila še večji uspeh in še boljše ko Fon, Irena Vogrič roj. Vuga, učencev, ki so z razumevanjem sadove. Danilo Čadež Samoupravi] anj e v šolstvu (Nadaljevanje s 1. strani) lovnih programov sodelujejo vsi zaposleni, za izvajanje programa pa je odgovornost vsakega posameznika natančno določena. Razvijanje samoupravnih od- _ sodi tudi ustanovitev glasbene j šole v Novi Goric] meseca marca S 1948. S Prvi prostori šole, ki se je ta-I krat imenovala »Državna gla.sbe-S na šola Nova Gorica«, so bili v * prostorih današnje bolnišnice v-■ Šempetru. Šola je tam delovala cijah. Iz prakse financiranja šol- strukture. V svetih šol pogosto stva v večini občin vemo, da šole sodelujejo člani, ki specifičnosti niso mogle vplivati na višino po- in problematike šolstva skoraj ne vračila z večjim obsegom in kva- poznajo in zato tudi nimajo po-litet-o dela. Zato v večini pri- sebnega interesa za razreševanja merov šole niso sklepale pogodb, udeležujejo redko ali pa sploh ne, nosorV^MvTnUr^p^evaH marveč so dobivale od financer- šole jih vabijo te na nel^tere jev neke vrste obvestila o visim seje; na teh sejah obravnavajo predvidenih sredstev za tekoče vprašanja, o katerih marajo zu-leto (ponavadi šele ob koncu prve nanji člani soodločati po zakonu, polovice leta), višina sredstev pa medtem ko jih sicer z delom in je bila odvisna od realizacije v življenjem šole ne seznanjajo, minulem letu. Tudi če so bile Družbeno-politične skupnosti in pogodbe sklenjene, ne moremo druge organizacije s člani, ki so reči, da so bile sklenjene v skla- jih imenovale v svete šol, ne sodu z omenjenimi določili zakona delujejo, ne seznanjajo jih s svo- od človeka do človeka, od kolektiva do kolektiva. Zadnjemu na- : Šempetru, cola je tam ■ poru so v mnogočem pomagali tudi prosvetni delavci, saj se ver- š do leta 1952, nato se je preselila jetno spomnite novoletnih voščilnic-razglednic, ki so jih naši šo- 1 v Solkan. Septembra leta 1965 se larji — pionirji in mladinci — prodali skoraj 300 tisoč in s skup- ■ je preselila v današnje poslopje nimi napori zbrali skoraj 11 milijonov S-din. ; v ulici IX, korpusa 46. Ob prese- Kolikor je zbrana vsota videti velika, pa vendar je z gradnjo | litvi iz Šempetra v Solkan je šo-prvega, že omenjenega objekta, še vedno premajhna. Rabimo še S la'v Šempetru ustariovila svoj od-200 milijonov S-din in upamo, da Jih bomo s skupnimi prizadeva- | delak, ki je predstavljal začetek nji, ob pomoči vseh prosvetnih delavcev in slovenske šolske mla- 1 današnje glasbene šole v Šernpe-dine uspeli zbrati. | tru. Spet je pred nami vprašanje: zakaj pa. prav preko šolske mla- i Y ?e*: se 3? šola razvija- dine, ali nima ta že dovolj drugih nalog, pa tudi vsak. mesec, zbira š in strokovno izpopolnjevala, sredstva od Finžgarjeve rojstne hiše pa do planiške velikanke? : tako da ima danes naslednje cd-Odbor Sklada je razmišljal in iskal kako drugo možnost, da bi ; delke: klavir, godala, pihala,J^O-zbral še potrebna manjkajoča sredstva, pa je ni našel. Edini namreč, ki pridejo v poštev kot darovalci za gradnjo,' so slovenske družine in številni posamezniki, ki do sedaj še niso ničesar prispevali. Vse pa se je zapletlo ob vprašanju, kako priti do slovenskih družin, kako doseči zadnjo slovensko vas in kako potrkati na vrata najbolj oddaljene domačije? Po pošti, s posebnimi zbiralci, preko družbenih organizacij? Bolj ko smo tehtali, manj upa v uspeh smo imeli. Edina pot, in to ne pot najmanjšega odpora, je „ . bila pfeko naše šolske mladine, saj je prav ta doma povsod tudi 5 vsekakor impozanten dokaz _nje-v najbolj skritih kotičkih naše domovine. jj ne kulturne potrebe in uveljavi- Nikjer ni napisano, da naj za gradnjo prispevajo otroci iz svo- štve’ . , , , . .p jih prihrankov, nikjer ni rečeno, da morajo biti prav starši tisti, » „ Kljub temu, da se je vedstvo ki bodo dali majhen, a pomembek dar za gradnjo novega inštituta! : ?°Je vsa. Iet,a ubadalo z volilnim Otroci bodo lahko z napisanim pismom, ki ga prejmejo v šoli, po- S težavami grede ^prostorov, stro-trkali na vrata svojih sosedov, sorodnikov in znancev in trdno smo g kovnega kadra m. s stalnimi n-preoričani, da njihova prizadevanja ne bodo zaman. Denar, ki ga : nancmira težavami, ostaja tri_c'n° bodo zbrali, bodo opravičili s posebnimi, aluminijastimi obeski- : dejstvo, da je sola vec koz zado-kovanci v velikosti starega 5-dinarskega novca, na katerem je na- » v°lPvo izpolnila svojo kulturno pisano, čemu so prispevali: Za novi Onkološki inštitut v Ljubljani : nalogo Poleg rednega pouka je in vrednost 1 N-din. Simbolična palica s kačo — znamenje zdrav- 5 vsako leto večkrat nastopala tudi niške vede in simbolični lipov list s cvetjem — znamenje slovan- S pre’Y javnostjo s svojimi gojenci ske.pi drevesa, ki pomeni zdravje, varstvo in zbirališče naših ! in žela obilo priznanja m po-prednikov i hvale ne le od publike, marveč Obračun torej ne bo pretežak — kolikor zbranih dinarjev, toliko 1 jpdi od strani glasbenih strokov- izdanih obeskov. Morda je koga presenetila druga prošnja: da bi 2 n jakov. Statistika nam pove, da pionirji in mladinci zbirali tudi obveznice skopskega ali kakega f ie takih nastopov bilo v dvajse- drugega posojila. Zakaj smo se odločili še za to obliko zbiranja? 2 tih letih blizu 600! Za to požrt- mehanizmi zunaj šol (samoupravni, upravni in strokovni); nasprotno, vzroke za prepočasen razvoj samoupravnih odnosov moramo poiskati zlasti izven šol: — Materialna osnova samoupravljanja je ostala v glavnem proračtmska; to je povzročilo, da so ostajali tudi odnosi administrativno hierarhični, do prosvetnih delavcev pa v bistvu mezdni. — Višina sredstev za šolstvo v večini občin ni bila odvisna od stvarno ocenjenih potreb šolstva o zavodih. Sole so pogosto podpisale pogodbo le zato, da bi si zagotovile, da bodo predvidena sredstva do konca leta tudi realizirana. Dogajalo se je, da tudi v pogodbi predvideni znesek ni bil glede na obseg in vsebino dela, realiziran; to potrjuje ugotovitev, marveč od proračunskih možno- da so bile pogodbe med šolami sti in naklonjenosti ter razume- in financerji res samo formalnost, vanja občin (ali točneje: od ra- Tako neurejen sistem financira-zumevanja predsednika ali pod- nja šolstva, v katerem je bil ma-predsednika) za potrebe šolstva, terialni položaj posamezne šole — Sredstva, ki so jih dobivale v veliki meri odvisen od načina šole, so bila v bistvu še vedno in upornosti pri dokazovanju po-»dotaeija« in ne povračilo za de- treb, je direktorjem omogočal po-' , . „ lo, za katerega bi se dogovorila seben, avtoritativen položaj, to pa aKtov, pomoč pn izdelala sklep-__________________ _____ nesa računa ipd.), so oa tudi on- jimi stališči in od njih ne zahte* vajo mnenja o uresničevanju teh stališč in o problematiki posameznih šol. Kljub nanizanim ugotovitvam pa je aktivnost zunanjih članov v nekaterih šolah dokaj velika, toda ta aktivnost ponavadi ni usmerjena v uresničevanje družbenih interesov pri delu šol, marveč v pomoč, ki jo lahko daje zunanji član šoli kot posameznik, kot strokovnjak (pomoč pri izdelavi statuta in drugih splošnih » bila, solopetje, brenkala, harmo- 1 niko in nauk o glasbi. Z rastjo ; šole je raslo tudi število učencev. » Tako je imela v prvem 'šolskem S letu 1947/48 Te 26 učencev, danes 2 pa jih ima 240! Statistika nam S pove, da je v dvajsetih. letih .obi-2 skovalo šolo 2400 učencev, kar je šola in financer na podlagi delovnega programa. Navidezno je stanje drugačno v občinah, v katerih so posamezni prosvetni delavci z večjo zavzetostjo ob sprejemanju 'proračunov dokazali, kako težak je materialni položaj šolstva, in s tem »priborili« šolstvu nekaj več sredstev. Toda tudi v tem primeru gre za neurejen odnos med družbo in šolstvom, ki bistveno vpliva tudi na odnose v šolah. Dejstvo je, da doslej šole niso dobivale povračil za svojo dejavnost v duhu temeljnega zakona o zavodih, ki med drugim pravi, da se višina povračila za delo do-loča s sporazumom (ta pa zajema predvsem vrsto in kvaliteto de- “ la), da se sporazumi sklepajo na podlagi programa dela in da se sorazmerno z rezultati dela osebni dohodki prosvetnih delavcev teh problemov. Sej svetov šol se usklajujejo z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo podobna dela v drugih delovnih organiza- je lahko bistveno vplivalo na raz- nega računa ipd.), so pa tudi pri-voj samoupravljanja v šoli. men, ko s problemi^sole sezna- njajo druzbeno-pohticne skupno-Ijj sti, občinsko skupščino in delov- _ , , . ' , . , . . ne 'organizacije in tako morda Šolstvo je po ustavi dejavnost vplivaj,0 na zboljšanje material-posebnega družbenega pomena. ne QSnove za delo §ole Razumlji. Da bi bil ta družbeni interes, ki vo da jmaj0 0k takšnem de- se izraža v uspešnem učno-vzgoj-nem delu, v šolah realiziran, je nujno potrebno stalno sodelovanje šole z družbo: z delovnimi organizacijami, z ustanovitelji, samih družbeno-političnimi skupnostmi, s starši in mladino. Program razvoja vzgojno-izo- Predvsem zato, ker samo z zbiranjem prispevkov po 1 N-din ne 2 bomo mogli zbrati za gradnjo potrebne manjkajoče vsote. Obenem pa že iz izkušenj vemo, da ljudje obveznice radi darujejo Skladu, mnogi celo laže kot gotovino. Za odbor Sklada pa so obveznice prav tako pomembne kot denar, saj lahko vsako leto vnovči kupone, na obveznice v celoti pa dobi v banki gradbeni kredit. Da pa ne bi prišlo pri zbiranju obveznic do kakršne koli napake, pa je odbor Sklada pripravil posebne zahvale s sliko makete novega inštituta in tekočo registrsko številko. Za vsako prineseno obveznico bo pionir ali mladinec darovalcu izročil eno tako zahvalo kot potrdilo, da je Sklad obveznico prejel. Prepričani smo, da smo dovolj skrbno razložili in utemeljili to akcijo, ki naj bi bila zaključena ob koncu letošnjega šolskega leta. Pripomnimo naj samo še, da jo priporoča tudi Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, ki dobesedno pravi naslednje: »Zaradi izrazito humanega namena in ker ima sodelovanje mladine v takšni solidarnostni akciji gotovo tudi svoj vzgojni pomen, podpiramo vaš načrt. Pooblaščamo vas, da se v neposrednih stikih s šolskimi zavodi sklicujete tudi na privolitev in priporočilo Republiškega sekretariata 4a prosveto in kulturo. Želimo vam, da bi akcija v vseh pogledih uspela.« In še beseda vsem prosvetnim delavcem: Mnogo akcij je.,že ; uspela naša mladina uspešno izvesti, a najlepše so bile. kronane ; z uspehom tiste; kjer so svojo besedo, vzgled in plemenito požrtvo- 2 valnost položili kot temelj prav naši prosvetni delavci. Težko se S bomo zahvalili vsakemu posamezniku za razumevanje in pomoč, | f Sl!! ; H s ta 1 s Ea 2 Si : a f | r§ ii s m s s ii ii 2 H 2 n Vsem sindikalnim podružnicam Komisija za letovanje prosvetnih delavcev v Maribora bo zopet organizirala letovanje za svoje članstvo v Portorožu. Pravico do letovanja imajo tudi družinski člani. Letovanje bo v portoroški šoli — to je »Vila Marija«, z lepo lego v središču Portoroža tik ob obali in je obdana z lepim parkom. V sobah je G do 8 ležišč, ta pa bodo po potrebi ločena s špansko steno. Hrana bo dobra. Plaža je blizu. Oskrbnina znaša za odrasle 19,50 N-din, za otroke od i do 10 let 10 N-dm dnevno. V to ceno ni vračunana turistična taksa, katero bo vsak plačal ob prihodu v Por-torož. Ker so lani nekateri prosvetni delavci letovali z manjšimi otroki in so se pojavile nevšečnosti, letos otrok do 4. leta ne bodo sprejemali. Z letovanjem začnemo 1. julija 19GS. Vsaka izmena traja 14 dni. Izmene bodo sledile: lovanju zunanji predstavniki V svetu šole občutek, da njihova aktivnost ni popolna in da ne opravljajo svojih primarnih nalog. IV. Izobraževalne skupnosti so v braževalne dejavnosti, Id ga ob- drugi polovici 1. 1967 nadaljevale ravnavata in sprejemata družbe- s Prakso financiranja, ki so jo no-politična in izobraževalna uveljavili skladi za šolstvo.. Ugo-skupnost, bi moral biti bistveni lovili smo že, da so se izobraze-element uveljavljanja posebnega vame skupnosti v zvezi s prosto-družbenega interesa na tem po- volnim zbiranjem sredstev od go-dročju. Ni nova ugotovitev, da sP°darskih organizacij in sploh večina občinskih skupščin še ni Slede višine sredstev naslanjale izoblikovala stališč o perspektiv- n.a izkušnje prejšnjih skladov, in nem razvoju vzgojno-izobraževal- slce/' m glede na to, ali so bile ne dejavnosti na svojem območ- izkušnje pozitivne, napredne ju, če pa tak program ima, je ali pa negativne. Tako so v letu nepopoln in ne more biti trdna praktično vse temeljne izo- osnova za vsakoletno programi- braževalne skupnosti financirale ranje dela. v vzgojno-izobraževal- na. osnovi meril nekdanjih nih zavodih, niti osnova za rzra- občinskih skladov za šolstvo. Za. čun potrebnih sredstev za to de- 'e^o 1968 pa še ni mogoče ugo-javnost. Lahko pričakujemo, da kakšna, merila bodo spre- bo ta pomanjkljivost z dekwa- jele temeljne izobraževalne skup-njem novih samoupravnih mehanizmov (izobraževalnih skupnosti) odpravljena in da'bo s tem izpolnjen pogoj za sistematično, racionalno in strokovno vplivanje in uveljavljanje posebnega družbenega interesa na področju vzgoje in izobraževanja. 1. julij 1968 (začne s kosilom) 16. julij 31. julij 15. avgust do 15. julija (še zajtrk — odhod) do 30. julija do 14. avgusta do 29. avgusta a naj mu bo v osebno zadovoljstvo in ponos to, da je s svojo pomočjo akciji pomagal graditi prepotrebno stavbo za zdravljenje številnih rakavih bolnikov ter plemenititi duha in srca njegovi skrbni, vzgojni reki zaupane mu mladine. ONKOLOŠKI INSTITUT Sklad za gradnjo novega inštituta LJUBLJANA 5, pp. 17, Vrazov trg 2 Telefon: 312-054, 314-410, 316-055 Žiro račun Sklada: 501^740-351/1 ■ n s m ŠE m n Na dan prihoda prejme vsak kosilo in večerjo, na dan odhoda pa zajtrki Vsak naj se izrazi po možnosti za 2 izmeni, da ga lahko uvrstimo v eno ali drugo. Prosimo, da vsak prijavljenec vplača polovico določenega prispevka, kajti le te prijave bomo upoštevali. Pismena prijava naj vsebuje: 1. Priimek in ime 2. Kraj in ustanova zaposlitve 3. Leto rojstva 4. Sorodstvo 5. Cas, kdaj želi letovati Pismene prijave in akontacije sprejema: Kamnik Lojzka, osnovna šola »Angel Besednjak«, Maribor, Celjska ul. 11 do 1. julija 1968. KOMISIJA ZA LETOVANJE I i ■ m 1 nosti (upoštevajoč enotne republiške osnove), ker ta merila šele pripravljajo. Čeprav že enotne osnove meril, ki jih je sprejela republiška izobraževalna skupnost, pomenijo precejšen korak naprej pid uveljavljanju novih družbenih in ekonomskih odno-Po določilih zakonodaje (te- S9V področju šolstva, pa je za meljni zakon o zavodih, zakon o hitrejše napredovanje samouprav-samoupravljanju v šolah in za- IJanja v šolah in širših skupno-kon o izobraževalnih skupnostih st/h treba izpolniti nekaj osnov-in financiranju vzgoje in izobra- nih pogojev, in sicer: zevanja) naj' bi se družbeni vpliv _ uveijavili družb€ni dogovor na dejavnost sol uresničeval: 0 vrednotenju dela v šolstvu; — z obravnavo delovnih pro- — analizirati, ali je z merili gramov šol v občinskih skupšči-. temeljnih izobraževalnih skupno-nah in temeljnih izobraževalnih sti zagotovljena potrebna enot-skupnostih (do tega vpliva ni pri- nost v financiranju (da bi dosegli šlo skoraj nikjer, ker so le ne- potrebno primerljivost in s tem katere občinske skupščine in te- osnovo za pokrivanje primanj- meljne izobraževalne skupnosti obravnavale delovne programe posameznih šol; to dokazujejo tudi kriteriji za financiranje dejavnosti šol, ki ne upoštevajo delovnih programov) in — s stalnim in neposrednim sodelovanjem predstavnikov javnosti v svetih šol. Oba načina družbenega vpliva na dejavnost šol sta v medsebojni odvisnosti, ki jo vidimo v tem, da bi uspešnost vplivanja predstavnikov družbe lahko pričakovali le tedaj, če bi bila izobliko- kljajev); — uveljaviti nekatere strokovne normative za delo posameznih vrst šol; — izdelati enotno metodologijo programiranja dela izobraževalnih skupnosti in posameznih vrst šol ter metodologijo ugotavljanja rezultatov dela; — proučiti, kateri organi upravljanja naj bi delovali v šolah glede na velikost delovnih kolektivov in vsebino dela šole; — določiti kriterije za kadrov- vana stališča širše družbene ski sestav izobraževalnih skupno- Takšen bo onkološki inštitut v Ljubljani skupnosti in če bi njihovo aktivnost stalno usmerjal tisti družbeni organizem, ki jih je imenoval v svet šole. Ker tega odnosa ni, je tudi aktivnost predstavnikov jkvnosti s tem omejena, njihov vpliv na strokovnost in idejnost pouka ter na uspešno vzgojo pa zelo majhen. Prisotnost predstaV-nikov družbe je čutiti šele tedaj, ko nastopijo že posledice neustreznega ravnanja v šoli. Taka aktivnost pa ne pomeni stalnega in nepretrganega sodelovanja in družbenega vplivanja družbe na dejavnost šol. sti, zato da bi prek izobraževalnih skupnosti bolj učinkovito uveljavljale širše družbene interese. Z izpolnitvijo vsega tega bi omogočili, da bi bila izhodišča za izračun potrebne vsote sredstev v vseh izobraževalnih skupnostih enotna, to pa bi močno vplivalo na zmanjšanje razlik v standardu šolstva; z enotno metodologij? programiranja šolstva bi dosegli! da bi bila tudi izhodišča za vrednotenje delovnih' programov šol enotna, s tem pa bi dosegli tudi primerljivost stroškov za izvaja- Družbeni vpliv zunanjih pred- nje programa med posameznimi stavnikov v svetih šol je okrnjen šolami. tudi zaradi neustrezne kadrovske s B. Heleni Puharjevi v pozdrav in slovo Ne morem pasati posmrtnih besed o tovarišici Heleni, ne znam govoriti o njej kot o mrtvi in ne več živi. Čeprav smo njeno truplo pokopala v prvih letošnjih majskih ^eh, stoji njen lik pred mano neuničljivo živ in polni srce z nevero v možnost resnične in nepopravljive^ smrti. Njeno življenje s svojo srčno toplino in miselno širino ter nedosegljivo dejavnostjo in energijo pušča za seboj tako žarečo in živo sled, da zgodba o njeni smrti izgublja vsako težo in zveni kot neresnična izmišljotina. Poglejmo njeno življenje. V letu fcačetka druge svetovne vojne je Nastopila učiteljsko službo v malem dolenjskem kraju in jo dve leti opravljala z neobičajno toplino in Veseljem (ocena šolskega nadzomi-ka). Leta 1943 je po svoji lastni presoji odšla v partizane, kjer je nekaj mesecev opravljala službo brigado e bolničarke, kmalu pa je bila Poklicana v glavni odbor AFŽ za Slovenijo. V njem je ostala tudi po Vojni, hkrati pa opravljala različne Važne naloge. Več let je bila odgovorna urednica Naše žene, nato •nekaj časa načelnica urada za tisk In propagando pri svetu za varstvo matere in otroka. Imela je možnost, da se povzpne do višjih političnih Položajev, a vendar se ni povzpela. Ni je mikala oblast in visoki položaji: srce jo je vleklo drugam: k živemu preprostemu človeku in delu za njega. Tako se je vrnila v šolo, takoj ob ustanovitvi ljubljanske vzgojne posvetovalnice pa stopila vanjo, ker je vedela, da se bo srečala s tistimi otroci in starši, ki so še bolj od drugih potrebni razumevanja in pomoči. Tu je ostala (razen dvein polletne prekinitve zaradi bivanja V Ameriki) ves čas Vse do svoje smrti in v njeni delovni sobici, v predahu med dvema pogovoroma s starši, jo je zatekla smrtna bolezen. da je pravi vzgojitelj lahko le človek, ki mu vzgojiteljsko delo ni služba, ampak poklic. Ona sama, ki mu je posvečala ves svoj prosti čas, je večkrat povedala, da jo to delo osrečuje. Vedno znova jo je očarala tudi neskončna različnost človeških značajev in usod in njeno glavno prizadevanje je veljalo temu, vsakega človeka razumeti, kakršen je, in mu tudi na svoj način pustiti živeti, če pa zaide v stisko, na svoj način pomagati. Zlasti Njeno življenje ni bleščeče po zunanjih dogodkih in dosežkih. Tega s svojo naravno preprostostjo, skromnostjo in poštenostjo tudi ni iskala. Spoštovanje in občudovanje budita način in duh, v katerem ga .ie živela. Vse njeno delo je bilo zares namenjeno človeku, zlasti Človeku v težavah in v stiski. Da bi bolje mogla kazati pot človeku v stiski, je v nočeh, ko so bile njene dnevne dolžnosti v službi in doma opravljene in ko le družina poči*. Vala, brala, študirala in pisala. Poleg službe in poleg velike družine si je tako k svoji osnovni učiteljski izobrazbi sama pridobila znanje, ki je tako po' obsežnosti kot po globini presegalo nivo na fakulteti pridobljenega znanja. Njeno poznavanje praktične pedagogike in psihologije je bilo presenetljivo. Nedvomno ji je pri tem veliko pomagala njena naravna nadarjenost in smisel za ta področja. Ponoči ali Pa kar sredi med kuho ie pisala tudi številne vzgojne članke in sestavke ki smo iih toliko let lahko s rečeva H v Otroku in družini. Naši ženi. Naših razgledih. Mladini pa tudi-drugih časopisih in revijah, na radiu in na televiziji.. T”di s prispevki v različnih kri Ivicah # .ie skušala pomagati staršem in učite-7’om mri njihovem vzgojnem delu. . S knjižico ‘»Matlaž in Alenka« je na svojevrsten, izviren in rriroden način pokazala, kako naj bi izgle-dal spolni pouk naših otrok, s knii-Ž*on »Ali smo storži res odpovedal’« prisrčno govori o +em, kaj lahko otroku dajo njegovi starši In kako lahko t^ dobro storijo. Ge-s.t0. ki je tovarišico Heleno Puharjevo vodilo rri vsem njenem vzgojnem de1u tako v posvetovalnici kot pri predavanjih in pisanju je bilo. ( S Šolske ekskurzije j 5 ! Obveščamo šole, tla sprejema S Š dijaške ekskurzije »Dom uče- i ! nika stručnih škola — Petar : j Rrapšin«, Beograd, 7. jula 83. : S Rezervacije na telefon 624-672. ; • Cena 7 N-din. ■■■iBBtBKBaBBBlBBBBr-BtBBBBHtBBBBBBSBllBlBBBBBB Njenega duha je odlikovala redka i.n dragocena posebnost — vedno živa želja po iskanju zmeraj novih in boljših odgovorov na vprašanja o človekovem smotru, življenju in ravnanju. Največji čar življenja je videla v nenehnem odkrivanju in iskanju. Vedno je bila široko odprta vsemu dobremu, novemu, vrednemu, pa naj je prihajalo s katere koli strani. Vedela je, da je človek — čeprav živi v različnih deželah in dobah, v jedru vedno enak in da so na videz še tako različna verovanja raznih dob in kultur odgovori na ista temeljna človekova vprašanja, ki so si v jedru podobni in vsebujejo podobna osnovna spoznanja. Od tod njena širo ka od p rt o st! V vsakdanjem življenju se je zvesto držala enega načela: Kar si je človek naložil, to naj tudi pogumno nosi. V življenju se je treba boriti, kjer koli je mogoče kaj ukreniti, kar pa je neubranljivo, naj človek mimo sprejme na svoja ramena. Bega in umika pri sami sebi ni poznala. Bila je namreč polna neusahljive energije, delavnosti, srčne topline in žlahtne življenjske modrosti. Bila je človek, kakršnih se v življenju malo sreča. Ti, ki smo jo poznali, smo ji hvaležni, da smo se ob njej lahko učili. Janez Svetina jo je bolelo zavračanje, ki so ga tako pogosto deležni na kakršen koli način odklonjeni in moteni otroci, bodisi manj nadarjeni ali čustveno zbegani in iztiirjeni ali vedenjsko in vzgojno zanemarjeni in iztirjeni. Borila se je za to, da bi tudi njih pred vsem drugim skušali razumeti in šede nato najti poti, kako bi jim pomagali. Od tod izvirajo njena prizadevanja po čim tesnejšem sodelovanju šol in vzgojno posvetovalne službe. Od tod tudi njeno prepričanje,, da je zgrešen takšen šolski sistem, ki vse otroke daje na eno kopito ter od vseh zahteva in pričakuje isto. Menila je, da bi se morala šola prilagoditi ‘j.ji" otrokovim sposobnostim in nagnjenjem in ne otrok šoli. ODGOVOR NA ČLANEK: Ali so šole s prosto soboto res mučilnice Dolžan sem odgovoriti na članek tovarišice Marije Medved Ali so šole s prosto soboto res mučilnice, to pa zato, ker je moj članek Majhne so te stvari napačno razumela. Priznam, da nimam veselja do poiemike, toda mimo takega komentiranja pa tudi ne morem. Res je, da tovarišica Medvedova ne napada povsod direktno, kljub temu pa sem takoj spoznal,, kakšen je namen njenega članka. Opozoril bi rad, da je razlika med ženskim in moškim izražanjem, česar člankarica ni upoštevala (moški povemo bolj naravnost). Ona komentira moj članek kot pekakšno škodljivo pisanje, čeprav je moj članek le opozorilo, da vsaka sprememba, ki se je lotimo, zahteva temeljite priprave in tudi mnogo finančnih sredstev, če hočemo, da bo stvar uspela. Opozarjam tudi, da se ne bi bilo dobro zaleteti, da vsi šolarji niso meščani, da tudi vsi starši niso zaposleni. Hočem reči, da bo potrebno še mnogo dela, da bomo priprave za to novost tako oblikovali, da ne oi imela za podeželske šolarje prehudih posledic. Menim, da nam ne sme biti vseeno, kako bo s celodnevnim bivanjem otrok v odročnih krajih, kako se bodo ti pozno vračali na svoje domove, kaj jim bomo lahko več dali v šoli, kot smo jim mogli doslej. Gotovo je, da mi ne gre samo za šolarje, ampak tudi za uspeh celodnevnega bivanja v šoli. Nikakor nisem proti celodnevnemu bivanju otrok v šoli, kakor nekateri mislijo. Bral sem študijo Po šolskih poteh Skandinavije in Anglije, kjer sem spoznal, kako imajo tani urejeno šolstvo in tudi, kako so njihove šole opremljene, tako da smem trditi, da je treba pri nas najprej urediti razmere, potem pa preiti na novost, če hočemo uspeti. Te misli prevevajo moj članek, žal pa tovarišica Medvedova tega iz mojega članka ni mogla ali pa ni hotela prebrati, temveč je iztrgala iz.njega nekaj izrazov in besednih zvez in samo po teh komentirala, namesto da bi ga dojela kot celoto, ki odkrito kaže, da imamo voljo za uvajanje celodnevnega bivanja v šoli in tudi nekaj idej, materialnih možnosti pa premalo. To so dejstva, mimo katerih ne smemo, če se še hočemo imenovati misleči ljudje. Že sam naslov njenega članka bi naj površnega bralca prepri- Vzgojno varstveni zavod Slovenj Gradec razpisuje 2 prosti delovni mesti za vzgojiteljici, in sicer: — VZGOJITELJICE V MISLINJI! — VZGOJITELJICE V ŠMARTNEM PRI SLOVENJEM GRADCU Pogoji: dokončana Srednja vzgojiteljska šola z diplomo Stanovanje po dogovoru. čal, da sem jaz trdil, da so šole s prosto soboto mučilnice. Take trditve v mojem članku ni, pač pa se sprašujem v njem, ali ne bo postala . tako modernizirana šola (brez denarnih sredstev) res prava mučilnica, kajti denarja za prepotrebne prostore in potrebni inventar ne bo mogoče izvrtati. Povem pa tudi zakaj. V tem je tudi konflikt med menoj in tovarišico Medvedovo, ki trdi, da mnogo šol, ki so že uvedle petdnevni delovni teden, nima pogojev za to. Po mojem mnenju rabimo študije o celodnevnem bivanju, toda od šol, ki nimajo dveh izmen, če hočemo, spoznati objektiven potek dela in kasneje objektivne uspehe brez olepšanj in neuspehe brez opravičil na objektivne in subjektivne težave. Res je, da bomo marsikaj spoznali tudi od šol s podaljšanim bivanjem, toda rezultati ne bodo mogli biti, kompletni, kar je nedvomno škoda. Moram tudi reči, da nisem s svojim člankom napadel nobene izmed šol, ki že imajo prosto soboto, tudi nisem trdil, da je katera od teh prisiljena v to novost, kljub temu me hoče tovarišica Medvedova zbosti, kot da bi pisal tako, da bi moje besede letele tudi na šolo, kjer ona uči. V uvodu svojega članka sem napisal, da nimam namena kritizirati, da želim le povedati nekaj misli o tej novotariji. Te misli pa sem podal prizadeto,, iskreno, ker je moje življenjsko načelo odkritost. Kdor odkriva v mojem članku ovinkarske in zahrbtne tendence, naj analizira svojo notranjost. Trdim, da ne vem vsega, toda sem prepričan, da več glav več ve, da mnogi učitelji poznajo stanje v šolstvu in tudi v gospodarstvu. Tovarišica Medvedova tudi pravi, da iz mojega članka ni mogoče razbrati, ali imam v mislih samo šole s celodnevnim bivanjem ali pa sem slabo razpoložen tudi do šol s podaljšanim bivanjem ali nasploh do vseh šol, ki imajo prosto soboto. Ta njena trditev ne more držati, kajti v članku omenjam — Če bodo ti otroci morali ostati v šoli do 17. ure, bodo... — Menim, da je 17. ura dokaz,- da mislim na celodnevno bivanje v šoli. Nikjer pa nisem trdil, da sem slabo razpoložen do šol, ki opravljajo poskusno delo, ali do šol, ki imajo varstvo .že dlje časa, pač pa pravim, da za otroke, ki živijo v mestu in so njihovi starši zaposleni, bo ta novost gotovo koristna. Smešno je tudi njeno vprašanje, ki ga da v oklepaj, ali tov. JTM ne pozna stanja v našem šolstvu. Poznam dobre in slabe strani našega šolstva, poznam tudi mentaliteto naših šolnikov; berem, poslušam, opazujem, razmišljam in sklepam, za skromnega šolnika, kot sem jaz, bo to že skoraj dovolj ... To, da mestnih otrok, ki se pozimi pozno vračajo domov, še niso spremljali miličniki, rad verjamem. Dodam pa tudi to, samotne ~~J'' ~~ ~ - j--- da so samotne poti na podeželju mnogim neznane, zato ne pomislijo, da bi bilo treba otrokom, ki bi se pozno vračali iz šole, zagotoviti varnost ali pa jih prej spustiti domov,, če nam je kaj do mladih ljudi in do njihovega zaupanja v nas. Da se teorija v praksi ne upošteva vedno, lahko razberemo iz trditve tovarišice Medvedove — Prav tako smo morali km^lu po kosilu začeti z umskiiii delom (v 2. izmeni) in se nismo mogli spraševati, če je to dobro ali ne, ker druge možnosti nimamo. Menim, da mi je dovoljeno vprašati se, kaj bo s šolo, ki bo delala po novem, ne bo pa imela osnov, ki so ji za uspešno izvajanje programa potrebne. Prepričan sem, da učitelji ne bodo nikdar toliko nesamostojni, da bi 'namesto njih mislila ena sama glava in le ona odločala, kaj se smejo učitelji vprašati, ali smejo pogledati v prihodnost ali ne. Smo pa le umski delavci, in ker moramo misliti in se spraševati, se smemo kdaj pa kdaj vprašati, čeprav komu izmed nas to ni najbolj všeč. V zadnjem odstavku hoče člankarica prepričati učitelje, da ne gre za novotarijo zaradi novotarije, ampak zato, da se šola vključi v ritem dela. Podobna mnenja smo že prej mogli brati in smo jim verjeli, zato pa smo razmišljali, kako bomo pomagali to uresničiti in na kaj moramo pri tem misliti; v tem pa ne vidim preveč skepse in cinizma, sicer bi bilo tudi naše življenje cinično. Prosvetni delavci se trudimo hoditi v korak s časom, to je dejstvo, ki nam ga ne more nihče oporekati, ne da bi si o njem drznili misliti, kar zasluži. Res pa je. da capljamo za življenjem, toda ne po svoji krivdi, kar bi nam morda potrdili ptujski prosvetni delavci, čeprav morda tovarišica Medvedova drugače misli, kajti rahlo se mi zdi, da bi nam (nekaterim) prav rada navila ušesa. K pisanju odgovora na članek Ali so šole s prosto soboto res mučilnice, me je najbolj prisilila trditev, da bi moj članek lahko škodil utiranju poti ne samo tej novosti v našem šolstvu, temveč še kateri, za katero bi prišla ide'-ja ali pobuda od institucij zunaj šole same. Ta njena ugotovitev je zakamufliran poziv na križarsko vojno proti vsem tistim piscem, ki priporočajo preudarnost pri uvajanju celodnevnega bivanja v šolah, vsekakor pa najbolj leti name. Take nepremišije. ne izjave o članku .so žaljive, ker hočejo pisca označiti kot nasprotnika, ki ga je treba onemogočiti* ker je lahko škodljiv. Takšno prakso že poznamo, zato bi si drznil dvomiti v njeno koristnost in naprednost. Ne moreni verjeti, da bi imel moj članek tako moč, da bi kvarno vplival na spremembe celo v prihodnosti. (Kaj tovarišica Medvedova ne zaupa svojemu članku, da bi mogel prepričati bralce, da ima ona prav?) Spoznal sem, da noče razumeti, da smo učitelji dolžni sodelovati, toda ne samo z dogmatično predpisanim navdušenjem, temveč tudi s preudarnostjo, s prikazovanjem razmer, v kakršnih živijo učenci na podeželju — o problemih mestnih otrok je bilo že precej napisanega. Zato ne bi bilo napačno, če bi upoštevali pri oblikovanju novih predpisov tudi stanje podeželskih šol, kajti s tem bomo pokazali, da razumemo, da niso povsod enake možnosti za uvajanje novosti, pa tudi potrebe ne. Razumem, da ne bodo odstopali na podeželju od učno-vzgojnih zahtev, toda organizacijo pa bi se dalo prilagoditi potrebam in razme-ram teh otrok. Glede skepse pa le to, da ni nikdar tako škodljiva, četudi ni upravičena, kot zaletelost. Ali so res nekateri članki na terno: Proste sobote, cinično napisani? Cinično pomeni nesramno, brezobzirno, posmehljivo, ujedljivo, strupeno. Kaj ko bi nam tovarišica Medvedova hotela povedati, kateri izraz (slovenski) je imela v mislih, ko je pisala to mnenje o člankih, ki so govorili o prostih sobotah? Ne pričakujem, še manj zahtevam, da bi člankarica spremenila svoje poglede, roda naj že razume, da svojih ne bom mogel spremeniti, dokler ne bo čas pokazal, kdo je imel prav. JTM Lončarstvo na Slovenskem Do konca maja bo v Narodopisnem muzeju v Ljubljani odprta razstava, ki lepo prikazuje razvoj najstarejše in nekdaj najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Razstava je sad večmesečnega skrbnega dela kustosinje Ljudmile Brasove. Prvi del razstave nam kaže celoten postopek izdelave lončarskih predmetov, od priprave gline, oblikovanja na lončarskem kolesu, do žganja in krašenja. V drugem delu razstave je posoda razporejena namensko in tako zlahka ugotovimo, .kako so se iz osnovne oblike, >onca za kuhanje, razvile druge posode, razni vrči, pekači in sklede, V tretjem delu razstave so pa izdelki razporejeni po delavnicah in območjih. Lončarstvo se je razvilo ob nahajališčih gline. Prav zato je cveteia obrt na vsem slovenskem ozemlju, od Koroške do Bele Krajine in od Prekmurja do 'Goriške in Istre. Razstava nam torej nazorno predočuje razvoj lončarske umetnosti, ki še do danes ni povsem izumrla. Jaka Meze Razmišljanje o idejni mlačnosti Stvari, ki so se zadnji čas zavrtele okrog naše idejnosti pri učnem in vzgojnem delu, so me Prisilile k razmišljanju. Nekaj zategadelj, ker še mnogi občani gledajo učitelja kot nekakšno zide-Ulizirano bitje, državljana brez Papak, človeka, ki mu je prva in Poglavitna stvar — idejnost pri Pjegovem delu, idejnost v privat-Pern življenju, idejnost izven os-hovne dejavnosti. Potem tudi zato, ker že vrsto tet opažam nek tihi boj med °blastjo, gospodarskimi organizacijami in prosvetarji. Seveda, ko imenujem oblast, mislim na posamezne funkcionarje, ki se ne Korejo otresti besede »kruhobor-cte. to so politični (občinski seveda) funkcionarji, ki na terenu, na sestankih in zborovanjih kaj radi ^zlagajo, da »poje« tri četrtine Pbčinskega proračuna ta nesrečna prosveta, ki nima nikdar zadosti P še dolgo ne bo imela.« Mislim Pa tiste ljudi v našem gospodar-stvu, ki razlagajo delavcem, da so Pravzaprav učitelji polovico leta Pp dopustu, da je najbolje biti P°zimi zidar, poleti učitelj. In Ppav ti se z vsemi štirimi branijo PodPreti to nesrečno šolo. - Na srečo so taki razlagalci v . anjšini proti tistim, ki že dolgo j, vVzJrajno trdijo, da mora tudi se šolstvo korakati vštric z gospodarskimi organizacijami. To rne PP'trdili referendumi v posa-občinah. Vendar pa na ve-*° žalost ta pozitivna večina ni-a vedno tiste dobre desnice, ki stiska ključ te ali one blagajne. Res je, da je v zadnjih letih ta večina nekatere občinske glavače prisilila, da šole ne gledajo z natančno odrejene višine, temveč so se ji vsaj malo približali, in vse kaže, da bodo hrbtenico še bolj upognili. Tako je tudi prav. Verjetno je bil prav ta večji košček dobre volje tisti vzvod, tista brv, ki nas počasi zbližuje in nas je zadnja leta tudi materialno podprla. Ne smemo biti krivični: kljub reformi so bila najosnovnejša sredstva vedno zagotovljena. To pa je tudi nekaj. Vendar, ko sem pred dobrim letom kramljal z. občinskim sekretarjem ZK, mi je bolj potiho dejal: Veš, dragi tovariš, že nekaj časa je v vaših vrstah, pri vašem delu čutiti tiho idejno mlačnost. Izrečeno misel sem v prvi sapi odločno zavrnil. Ko pa mi je potem sekretar namignil, da ga lahko še tako vneto prepričujem) da pa bo ostal pri izrečeni misli, sem odnehal in se ob pogovorih s kolegi, kolegicami s tistim dobrohotnim sekretarjevim namigom — strinjal. Možakar je imel svoj prav. In ko sva se o tem pogovarjala z učiteljem, dolgoletnim članom ZK, me je le-ta grobo zavrnil: — Vsak idealizem gre skozi želodec. Tudi naš. Tudi moj. Tak sem na cesti, v družbi, tak sem v šoli. Družba meni, jaz njej. Nisem se strinjal, nisem se mogel strinjati. Bil sem naravnost ogorčen: Ali so te suhe besede resnica? Da, čista resnica. Ta isti učitelj je učencem sedmega raz- reda razlagal: Kdo pa je danes v Partiji? Vsi tisti, ki se hočejo zriniti na stolčke! Kar poglejte našo komuno: dvesto uslužbencev, dvesto partijcev! Zakaj? Za visoke plače! Pozabil je, tale tovariš, kako mu je družba dajala štipendijo, kako mu je družba omogočila, da se je dokopal do višje in morda celo do visoke izobrazbe. Vse to je celo pred učenci zanikal!? Cesto srečujem človeka, starejšega učitelja, ki so mu nekateri prilepili krilatico — potujoči. Član ZK. Se nekaj let pa bo upokojenec. Za šolo, kjer je vrsto let poučeval, je precej koristnega napravil. Ali naenkrat so sokolegi, tudi člani ZK, dvignili svoj glas. Toliko, da ga niso odrli na meh. Na dan so privlekli napake, mnogo, premnogo napak. In dolgo ni imel stalnega mesta. Potoval je iz kraja v kraj. Mnogi sb se mu po-smihali, njega pa je žrlo in ga žre še danes. Kako tudi ne! Srečujejo ga nekdanji učenci in ga ladlegujejo z vprašanji: Tovariš, so vas izgnali? Zdaj, pred pen-zijo? Zakaj? Saj ste vendar dober učitelj! Jaz pa se pri vsem tem sprašujem: Ali je potrebna ta tiha bitka za prestiž, za tisto, če kdo komu osebno ni všeč? Ali je potrebno to med prosvetarji, med člani ZK? Mar smo zares tako kratkovidni in se slepo prepričujemo, da je vsaka naša poteza pravilna, brezhibna? Pred dobrim letom sem prisostvoval neki razširjeni seji, kjer je sedelo nekaj desetin čisto navadnih občanov. Seveda so na tej razširjeni seji govorili tudi o šolstvu. In ko je predsedujoči odprl diskusijo, se je dvignila priletna ženica, kmetica in dokaj glasno dejala: — Oprostite, bom kar po pravici povedala: otroci pravijo, da se ti naši učitelji bojda kar naprej med seboj kregajo. Seji sva prisostvovala menda dva . učitelja in nisva se priglasila k besedi. Bilo pa nama ni vseeno. Saj sva oba vedela, da se kregajo tudi drugod, da se tudi drugod obmetavajo z »direktnimi in indirektnimi poleni«, da tudi drugod veljajo pregovori: v obraz nasmeh, v hrbet ugriz! — Verjetno pa sva oba mislila eno: Učitelji smo, vzgajamo otroke! Čeprav sem zase prepričan, da tudi javno mnenje ni vedno pravično. In tako se zgodi, da se takemu javnemu mnenju kar preveč ali celo napak priklonimo. Tako mi je zaupala petinštiridesetletna tovarišica, ki službuje v kraju, kjer so ljudje zelo verni: »Organizirana sem menda že celih petnajst let. Veš, pa mi je zaradi ljudi tako mučno. V večjih praznikih pa res moram iti v cerkev. Saj bi me ljudje požrli... Sicer pa: drugi tudi hodijo!« Na pogled kaže, da je to moje razmišljanje obrekovanje, nekakšno natolcevanje, pogrevanje starih in že davno preživelih resnic. Pa temu ni tako. Žal je to grenka resnica, to resnico imam pred očmi in zaradi nje moje razmišljanje o idejni mlačnosti, ki nam jo očitajo drugi. Motijo me stvari, ki prav gotovo vplivajo na vso to idejnost pri našem delu, pri nas samih Sploh. Na primer, ne morem biti ravnodušen; ko srečam v kar zajetnem gostinskem lokalu, kjer gostov nikoli ne zmanjka, kolega, učitelja, morda je profesor, tega ne vem, kako na ves glas razlaga, govori: — Naše, jugoslovansko gospodarstvo je do kraja zavoženo, zadolženi smo če zglavo. Američanom smo dolžni, Američanom bomo morali vrniti in Američani nas bodo izvlekli iz dreka!?... Pa ja. Jaz tako še učencem razlagam! Pri drugi mizi pa me prileten možakar sprašuje: Čujte, kaj pa je ta mož po poklicu? Skomignil sem z rameni. Lahko bi mu povedal. Pa mu nisem. V človeku se včasih kaj upre in ne more izbljuvati. Bilo pa mi je nerodno, ko je moški dokaj glasno pribil: Madonca, dve leti sem bil partizan, šestdeset jurjev zaslužim, Amerikancem danes pa ne bi hvale pel, nak, tega pa ne... Razumljivo, vsaka stvar ima dve plati, obe je treba upoštevati. Vendar pa sem se prav v tem trenutku spomnil na tovarišico, verjetno je predmetna učiteljica, ko mi je nekoč potarnala: Včasih, največkrat za osmi marec, začutim v sebi neko tiho razočaranje nad življenjem, ki ga živimo. Ni se še primerilo, da bi mi ravnateljica, ravnatelj ponudila možnost pripovedovati otrokom, kako sem med vojno par-tizanila, tu mislim na otroke tistih razredov, v katerih ne poučujem. Večkrat me muči nek čuden občutek, da je bolje skoraj tri leta partizanščine zamolčati, kakor pa se dajati nekaterim v zobe. To so pregloboka čustva in zato raje molčim. Da, tale molk je včasih usoden. Pa ne samo za tiste, ki so partizanih, tudi za tiste,'ki niso, pa jih je tako ali drugače krivenčilo življenje in so kljub vsemu še vedno prepolni idealizma; mnogi stvar kar posplošujejo in nekam brezbrižno ugotavljajo, da idealizma med prosvetarji ni več. Po mojem mnenju je to groba žalitev vseh tistih tovarišic in tovarišev, ki delajo v razredu kot resnični vzgojitelji in najdejo čas za delo v društvih in organizacijah. To so ljudje, ki se živo zavedajo, da so na svojem mestu zaradi otrok, bodočih državljanov. Najprej vidijo in gledajo otroke in potem sebe vidijo v njih. Pa delajo, tiho ustvarjajo in molčijo. In ker molčijo, niso priznani niti pri svojih preglasnih soko-legih, še manj pa od predpostavljenih in drugih zunanjih vpliv-nikov. Glejte, toliko in toliko let službujem in nisem imel prilike slišati, da se je kdo izmed ponižnih članov kolektiva v predago-škem, psihološkem — skratka izrecno šolskem delu posebno izkazal, odlikoval. Ne! Priznanja, odlikovanja je prinašalo vedno le izvenrazredno delo. Sramota, ki bi jo lahko vsaj danes popravili! Pa še to: tem skromnim molčečnežem so nekam skromno priznali: idejna mlačnost, sicer pa za današnje razmere — zanesljiv. Jaz pa se v razmišljanju prav pri tem sprašujem: Kaj pa so ves ta čas delali tisti vodje zavodov, ki jih nekateri imenujejo s posvečeno krilatico — pedagoški oče!? (Drije prihodnjič) STRAN 4 PROSVETNI DELAVEC štev. 9 ALI SI LAHKO DOVOLIMO PRAVNI NASVETI UČNA OBVEZNOST UČITELJIC, mora določiti zakon in statut clelov-KI DELAJO S SKRAJŠANIM de- ne organizacije. V 70. členu zakona LOVNIM ČASOM ZARADI POROD- o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68) NIŠKEGA DOPUSTA je določeno, da znaša učna obveznost Osnova šola T. sprašuje, kakšna u?I*e«ev *a razredni pOUk največ 24 je učna obveznost učiteljic, ki delajo ““I*1 “r na teden m za učitelje za s skrajšanim delovnim časom zaradi predmetni pouk 22 ur. Svet šoje p porodniškega dopusta glede na to. da lahl™ Poveca a“ zmanJ^a ueno obve^' _ , komunalni zavod za socialno zava- nos‘ posameznim učiteljem „a pred- Dolgoamo čakali Slovenci na je vse, kar preberemo v Stopu. menom obogatitve, kako morejo mu bi sicer služile novice, kot Siga dohodkaPšoČil pa štiri^d- “ P°U “ naJVeC RAVNODUŠNOST? Ob objavljanju romana o Bonnie in Clydu v reviji STOP revijo, ki bi bila namenjena iz- Povedo nam, da so za tem moža- potem dovoliti tako solzavo m jučno tadiu in televiziji. In do- karjem ponorele že vse slavne naravnost herojsko pisanje o zlo-cakaii smo STOP: bilo pa bi veli- filmske zvezde, da je bogat in da čincih, ki sta glede na to, da sta ko bolje, če bi čakali še H--— ----->—- —*----------------<-•< ------ - - - • ■ >” Vem, da je vsaka revija jeta različno, odvisno osebnega dohodka, šola pa štiri -sed-so: Edo Robek (Mladi revi) na- mine? merava prodati ficka in kupiti*. odgovor: avto: Vanja Valič (Kameleoni) se Ce bi imela takšna delavka pravico do skrajšanega delovnega časa, kot je to v našem primeru, se posa-Delavka z otrokom, starim do mezui elementi njenega delovnega ca- vvi rvi zs c rt n mr rt rt rj* ^ TA T? nrtcalt- z.. i-. j , . i u v . -. -------’ ---- °----- 7 , -------------- ------*-------- — v na a un Siamu u« eieiueui,! njenega, ueiuviiega ua- aane-,. zaenkrat splon se ne misu na po- Se ljubila, posedovala tudi zvrha- kar naprej redi. Verjetno zaradi osem mesecev, uživa po tzdr poseb- Sa sorazmerno skrajšajo, kot na pn-spre- roko. Tudi nam povedo, da je hu- no mero prave zločinske logike in brezdelja...) no za5eit0> Njena temeljna pravica mer: učna onveznosc na 12 do 14 ur , _ _._ i , .—. ., * u / lo rl n rl o) 'i ar f g m ta c 11 č t i u i 11 u a n u ,,, ^ ^ t ,1 ^ c .leta različno, odvisno od tega. do jezen na gospo de Gaullovo, se nista premišljala streljati na komu je namenjena in kakšen je ki je ta film prepovedala v Fran- nedolžne ljudi (bančni uradniki cllu, ^ ..... K„v njen cilj. Toča naj bo revija še ciji. Verjetno pa je jezen tudi še vendar niso krivi za bogatstvo toda pomiriti se bodo morali z brat, kadar to sama zahteva. Taka tako skromna, njena osnovna na-• na koga drugega (to je moje lastnikov bank) - ^----- -’ -- ^ ----delavka d«1® štiri ure dnevno, ne Potomcem morda ne bo vse- ^De^vV j^Tre^a’ pavica3 ^TZUnuCne^- eno, da SO imeli take prednike, v vsakem primeru, pač pa samo ta- veznosu na a do 8 ur tedensKo. Iz tega pa sledi, da mora komu- , „ . , ... - -r=- ......... dejstvom, da SO bili ti predniki “fede na to ali znaša poln delovni “alni zavod za socialno zavarovanje t 0a je, da s kvaliteto opraviči mnenje), saj Francija ni edina Če je torej zločin ubijati lju- silno muzikaličen narod in da so čas v njeni’ delovni organizaciji se- “L1 ®!(e^?te ^.eld™®aa t^SeLSr°^1® Č1?.. kč:aU; ileŽ.?laLki je P°kaza,1.a 7a r°- di, pa naj bodo razlogi še tako imeli v vsaki vasi svoj orkester dem aU Pa osem ur dnevno. To je SKrajsammJ delovn^ ca’0„ dzealraadi * * porodnišKega dopusta odmeriti nado- mestilo oseonega dohodka za ves pre- leta je zadnja lastnost, ki bi jo mantično zgodbo toliko nerazu- opravičljivi,. se lahko tudi vpra- in da so bili njihovi dirigenti tzdr. , - . „ — ---- ----------------- z nekritično oceno zločina, sko dejavnost, storim to samo za- ukrepi bi bili pri nas seveda ob- neodgovorno in nevarno je pod-radi da se ob njih zamisli- sojanja vredna neumnost, kajti rejati izključno vse enemu same- trudili bodo dpist delovni cas. Za opravljeno delo do- Clldlli se bodo nemata dejst- biva osebni dohodek (za štiri ure - . - -----------, —--- 4.v-jut,x -------*---------— vu, da teorija in praksa nista šli dnevno), za čas, ko je odsotna, pa mo nad odgovornostjo in^ dolz- mi vzgajamo našo mladino tako, mu cilju — reklami. Moralna od- z roko v roki po poti napredka: dobiva nadomestilo osebnega dohod- NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZARADI PORODA DELAVKI, KI JE V DELOVNEM RAZMER- _ ' —------- ----- --IliU L4 1. CTVIClllli. XVAWXCliXxCX ^ L UIYW V 1 V/IAi ]UU bi llOLfJ S. d_tx\Cl . — — --- --o— ----- XVI, rvl tl Hi V U ILiLjKJ V Jj n ostmi novinarjev do družbe in da zna sama oceniti pozitivnost govornost naj bi bila celo večja čudili se bodo nemara dejstvu, da ka iz skladov socialnega zavarovanja, ju določen cas nad popustljivostjo te družbe do borcev proti krivicam, tako vsaj v družbi, ki temelji na socialistic- je bilo toliko lepo izrečenih in pn*?r‘ _ Osnovna šola r. sprašuje, ali ima nrLnričL1^6^^16-^hi^-111® rn°re rne"1i° 7lovinar'>i StoPa- nem humanizmu, v družbi, katere napisanih besed o idejnih kon- vicah in dolžnostih delavcev s pra- ^ega dopusta ker^e^v^elovnem piepncati, da si lahko štejemo v . Kljub vsemu sem mnenja, da človek naj bi bil plemenit in člo- ceptih našega tiska. Morda nas vili, ki veljajo za večino delavcev. razmerju za določen čas, tj. 10 mese- cast m čestitamo progresivnost, bi lahko uredniški odbor Stopa veški in ki mu naj bi te vrednote bodo potomci pomilovali, ker smo Tak? P°klici so. tudi učitelji, profe- cev> Pred tem je bila prav tak0 v Profil »f .S* S^t SS SrPm UmSi SHS aS?S» sel za cenene senzacije, reklame njegovo dobro, saj bomo film ali slišati. do vedeli, da smo zaradi raciona- dobniJ1J obsega namreč tudi čas, ki na delo 2a doiočen čas, bo pa v prvi h°blČek ter gre.Pri 'em k™alu videli tudi Pn »as. Lahko Morda pa delam tem novinar- lizaci je našega dinarja morali po- tud?°zae druge rivenučue" oht" zn osti! niški ^orfus^6™13^ °dŠla na porod' sen najosnovnejši n estetskih bi mu povedal, da smo mi že mi- jem krivico, morda se le trudijo puščati tistim, ki so v pravem ki so v skladu z delovnim programom O dobrem in kV^^tj^tTiom Ym r\ T »“I Ir, I w» r, , , V, 110 v, , — — — — Y __- ' 2.— n i«; j-----i.1 .11 : i • y _ pisanju. odgovor: Povedati je treba, da je delovno razmerje za določen čas izjema. Za plavil o dobrem in kvalitetnem mo tiste faze, ki ima ubijanje za naše potomce: da jim ne bi trenutku odkrili naše slabosti in šole. Tako obsega delovni čas delav-pisanju, človeka za nečloveško početje in bilo treba iskati po študijskih umske zmogljivosti. Sicer pa v cev> 1 p°u “IN0* ri e emen e. „„ tinnvr 36 V reviji zalčeJ1izha- da temu pravimo že kar ro- knjižnicah Delavske enotnosti: da svoje opravičilo lahko rečemo še nosti pripouku; J navzoč- doiočen^^as srkb!enhj®ns0amdoelbvno0te.ra^ .1 nov nn.mo» rt ....................... . . .. ........................... h) delovni čas, ki je potreben za dJiocf-ncga “čas™ z izvritivij^ ‘dela 'ati z medsebojnim pismenim sporazu-:i« k la rtu mom* Za prenehanje takšnega delov-u nega razmerja ne pridejo v poštev določbe od 100. do 113. člena TZDR. jati nov roman, me je zbodla re- mantično početje. Prepričana jim ne bi bilo treba brati zgod- tole: Trubarja in reformacijo smo . . _. _ Klama, ki sem jo slišala po radiu; sem, da bi mu to ohladilo jezo in bic o Solzicah ali Martinu Kačur- že imeli, in če nam ni potreben pripravo; biKSte začeli z.bra: bi s® fant izkazal ,in odštel del ja. Morda mislijo, da jim je tre- nov Trubar, si tudi Tomaža Hre- drUge izvemične^obveznos^r v6^«;___ njem zgodbe o dveh romantičnih svojih dohodkov, kar bi lahko ba poskrbeti za bolj sočno čtivo, na ne bomo več izmišljali. Zakaj z delovnim programom delovne or- .. gangsterjih, ki sta se ljubila in uredniški odbor revije koristno marda mislijo, da jim je treba s bi najtežja dela vedno nalagali ganizacije. za naš primer’je pomembno, da do- utn.iala. In televizija je napove- uporabil: poslal bi_ nekaj svojih prave strani osvetliti duhovne drugim? menijo poln dc”“i ča“Pa42 ur Pte’- L°Hč,bk„“L ,-™.D?L„kL„d0 dgfo Ana Vilič - -___ kdaj ne more delavcu prenehati ueiu densko), odnos med temi elementi pa protl njegovi volji, namreč ne velja za prenehanje zaposlitve, sklenjene za določen čas. ‘ Prenehanje je namreč že določeno vnaprej ob samem sprejemu na delo za določen čas. Velja torej, da delavki, čeprav je noseča oz. na porodniškem dopustu, preneha delo s potekom določenega časa, če je bila sprejeta za določen čas. Glede na to in skladno z določili 70. in 73. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju ima tudi delavka, ki je v delovnem razmerju za določen čas, pravico do nadome- dala zgodbo v dveh romantičnih novinarjev v dopolnilno šolo za potrebe njihovih prednikov. (Ce-roparjih... Verjetno ste že ugo- slovenski jezik. Njihova sloven-tovili, da gre za prav nič roman- ščina še zdaleč ni tako vzorna, tično zgodbo o dveh ameriških da bi jo lahko uporabljali v re- gangsterjih, da gre torej za zgod- klamne namene, kar pokažeta tu- bo dveh morilcev. Da bi bila re- di prej navedena primera iz reklama zares popolna in bi reviji vije. Poleg tega dokaza nam potr-prinesla pričakovane rezultate — jujeta tudi »trdni« boj naših no-denar, so tudi novinarji sami ne- vinarjev za tržišče: kažeta, kaj sebično stregli tej ambiciji. Ob- vse bo morala mladina še obču-javljali so fotografije Bonnie in dovati, saj jo je kot vsako drugo njuno zgodbo (bsto pravo^i^bsto neodgovomontreklamnoek Le ""komu Učiteljski pevski zbor Slove- profesorje - reprezentančni zbor drugod. Kadrovske šole pa $lh *«£. 0,JIebn0er^aao^iodk“š“ čas nosefi' filmsko); in vse skupaj tako ne- se ne bo milo storilo, ko bo sli- niie ,EMIL ADAMIČ je za prvo- slovenskega učiteljstva, po svo- ne dajejo dovolj za široke potre- u lno oclstof;ov ort os'nove 2a na. okusno in nekritično opisali, da šal, da so šli zločini na račun ma.lske praznike priredil samo- jem pomenu pa je edini primer ^e. Zategadelj je takšna oblika domestiio, če je taka delavka bila se ne bi čudila, če bi kdo zgra- bančnih mogotcev? Novinar da ?t°jel1 celovečerni koncert samo- v Jugoslaviji. Za seboj ima bo- USpOSabijanja mladega zborov- zavarovana neposredno pred porodom bil za orožje in postrelil ali ti- tudi naravnost ganljivo primer- dovljicL Tako se je zgodilo, da gato 40-letno tradicijo obstoja. skega kacjra zei0 dobrodošla in s prekinitvami^^zadnjm dve^^etih; ste, ki tako pišejo, ali pa tiste, ki javo, ki se mu je verjetno poro- .^a Pnznani umetniški zbor Ze od ustanovitve dalje z uspe- nujno potrebna. Posebej razvese- 2. so odstotkov od osnove za našo spravili s sveta ta dva roman- dila iz nagonskega čuta za po- prvikrat gostoval na Gorenj- hom siri zborovsko kulturo in ijivo je to da je zbor zadnje ^on*estii°» če delavka neposredno tična roparja. V deseti številki štenie. sai ie nanisal dobesedno: skem- Občinstvo v Radovljici ga vzgaja zborovodje. V celotnem čase pridan k sodelovanju pre- goja. porodom ne izpolnjuJe tega p0' UPZ »EMIL ADAMIČ« V GOSTEH NA GORENJSKEM prosvetnih organizacij, da so pevci tega zbora v večini ^ ^ pomladilo sestav zbora in pravočasno, tj. v 3n dneh od prene- sindikalni svet in te- tudi zborovodje samostojnih zbo- mu zagotovilo še večjo dinamič- vo^u* ^no^ioioT rov, in to mladmskin pionirskih ri0 ustvarja]n0st in zanesljiv na- bah temeljnega zakona o organiza- ter amaterskih. — Drueace na ciji in financiranju zaposlovanja (Ur. I. SFRJ, št. 13/65) prejemala denarno Jože Bohinc likor ima pravico do skrajšanega delovnega časa, ker hrani otroka, in ne samo 6 mesecev. Dipl. pravnik JANKO BRUNEt Stopa je z vso vestnostjo in pri- »Že mnogo let prej je Robin ^e. Pozdravilo^ z velikim navduše- sestavu zbora poje okrog 90 lju- cej miacijih pevcev, ki pa so mo- v našem primeru ima torej de« zadevnostjo opisana njuna zgod- Hood kradel tistim, ki so ropali občudovanjem njegove dk^njegoA o članstvo pa ^se ^dane^ rali opraviti dobro in , uspešno dopujsta ^Toda*1 n »Obogatela nista Bonnie in kradejo'ljudstvu! I^Lkos^mi- ‘V.™0 , . " ‘ ” * ‘ U............P 3 ^ J - J . J« m. Ce se bo Clyde nikoli. V svojem '»trdem« slila tudi Bonnie in Clyde.« občinski. boju za vsakdanji kruh pa sta Seveda je ta novinar očitno m. e1, i na izobraževalna skupnost. .,, lv ranila mnoge ljudi in jih 18 tudi pozabil, da je Robin Hood živel Koncertni program je obsegal ter amaterskih. — Drugače pa obsloj. ubila. Streljati sta znala kot se ne le že mnoeo let nrei amnak dela renesančnih in drugih moj- zbor nastopa v več sestavah: v spodobi pravim zločincem, čeprav kar nekaj stoletij. BOo'bi prav ^ov: Gallusa, Certona, Bupueta ma^ph sestavah ter celotno z Pevcem našega osrednjega ^t/znaTa 59 Skov";^^ sta se v marsičem razločevala od zaželeno, če bi ta novinar še en- ln domace skladbe ter pesmi ju- vsemi elani. Doslej je prirejal ucial,iškega zbora EMIl,^ ADA- 05ej,nega riohodka delavke v klasičnih gangsterjev Nista se krat nrebral Robin Honda morda Soslovanskih in ruskih sklada- koncerte po številni n krajih Slo- MIC želimo v prihodnje še veh- preteklih treh mesecih in bo uživala borila za premoženje,' ampak ra b[ m^potem postelTrazUk^med teljev. Med domačimi avtorji so venije ter v drugih republikah ko uspehov in kar največ kon- k- obstanek, in njuni zločini so šli poštenjem in zločinom jasnejša. bili zastopani Adamič, Arnič, Pa tudi zunaj naših meja. Naso certov ter gostovanj, na račun finančnih mogotcev, ki Poznam mesarja, ki tudi po PahOL Simonitti in Mirk. Celot- Pe?e™ Je ponesel tudi v druge so bili krivi pomanjkanja v de- malem krade ljudstvu, morda ga m spored je bil zelo pester in deze]e. v Švico, Francijo, Belgi-želi« bo kdo Spravii s sveta, šaj je lab. raznolik, obenem pa programsko M Nizozemsko, Dansko m dru- In malo pred koncem takole: ko prepričan, da ga bo kakšen in tehnično zelo zahteven. Izva- ?ain- Na svoji umetniški poti pa »Že v svojem času sta se Bonnie novinar opravičeval kot borca .lalska raven interpretacije posa- ^ dosegel ze vrsto uglednih pri-in Clyde priljubila ljudem — pa proti krivicam. Morda ne bi bilo meznih skladb kot celote je bila znanj ter odličnih uvrstitev, čeprav niste nikoli oklevala, ka- odveč povedati, da ubijanje ljudi ”a. umetniški višini. Zbor odliku- _ Nekaj posebnega je tudi na-dar je bilo treba potegniti za še. ne pomeni' moralnega boja za -iejP izredne glasovne kvalitete, čin dela zbora. Pevci prihajajo orožje. Bila. sta borca proti kri- obstanek, da boj za obstanek še ubranost ter blagoglasnost, lirič- iz kakih petdesetih krajev Sio-vici, a ne za pravico.« ne more biti dovolj velik razlog, Pa melodioznost, dovršena dikci- venije na vaje v Ljubljano. Za- Kakršenkoli komentar k temu že manj pa opravičilo za ubijanje. -ia sposobnost vživljanja v radi obširnostl terena pa prireje skorajda odveč. Jaz za sebe Naj se pri tem spomnim tega, različne razpoloženjske situacije: jajo tudi sektorske vaje. Ker so sem vesela, da nista ubijala pri kako se je slovenska javnost v mehko lirično ubranost (Pa se pogostejša snidenja otežkočena, nas, ju vsaj ne morejo proglasiti zgražala nad ubojem enega sa- ? Podoknica, pesem) ali pa v morajo pevci velik del priprav za naša narodna heroja. mega človeka v mariborski tovar- J^^vo poskočno razposajenost in na koncerte opraviti študijsko V eni izmed zadnjih številk je ni. Če smo se torej z vso pravico oosedno ter glasovno prožnost in doma po notnem materialu indi-orisan tudi filmski Clyde, orisan zgražali nad ubojem enega same- živahnost (Pustna, Kolo). Škrat- vidualno. s prav tako cenenimi dejstvi, kot ga, ki tudi ni bil storjen z na- fa: šir°ka melodična skala in- Filmski vodič Gori, moja gospodična je naj- bil posnet zaradi Brigitte Bardot, novejši film MUoša Formana. Te- To je predvsem film o sodobni žen-matsko in oblikovno je nadaljeva- ski, o njenem hotenju, da bi lahko nje njegovega dosedanjega dela. V živela življenje brez laži in pret-okvlr gasilske veselice in podelitve varjanja. Filmska realizacija je do-prlznamja 86-letnemu bivšemu pred- kaj zanimiva, vendar je obdelava sodniku društva je postavil svoja likov premedla, da hi film lahko razmišljanja o dvojni morali in bil popolno umetniško delo. Prime* ponovno prisilil gledalca, da se ob ren za gledalce od 16. leta dalje, gledanju filma sreča s samim se- Človek iz Istambula - vohunski hoj in svojimi postopki, ki niso ftlm, ki ne pomeni mnogo. V glav-vedno tako pošteni in humani, kot nih vlogah Silvia Koscina in Horst pa se mu to dozdeva. Forman je Buchholz. umetnik, ki zna opazovati življenje Točno ’ opoldne - eden najlep&ih okoli sebe ga ljubi, a ne spreje- westeirnov vseh časov. Primeren tudi ma, takšnega kot je. Kvaliteta fil- za mlajše gledalce. Priporočamo or-ma je priporočilo za ogled. Vendar ganizirani ogled filma in pogovor bo premlad gledalec sam od sebe o njem. V Ekranu najdemo smer-težko dojel idejo filma. niče za obdelavo filma. Posezona je film Madžara Zolta- Noč odločitve, francosko-sovjet-na Fabrija, ki ga štejemo med naj- ska koprodukcija o baletnem moj-bolj vidne sodobne filmske ustvar- siru Mariusu Petipaju, Francozu, jalce. Nastal je v času procesa ki je ustvarjal v Rusiji v 19. stolet-proti Eichmannu. Avtor postavlja ju. To melodramo je režiral Fran-paraielo med njim in domačimi oaz Jean Dreville. Film se predvsem kolaboracionisti, ki z mimo vestjo, odlikuje po posnetkih baleta, brez najmanjšega občutka krivde Zosja je prvi celovečerni film žive na Madžarskem. Sprašuje se, sovjetskega režiserja Mihaila Roče je takšno življenje, ko občutek gina. ki ga poznamo iz filma Dvoje krivde ne razjeda človeka, sploh (tretja zgodba iz filma Novele o možno. Film je primeren za mladi- ljubezni). Film uvrščamo med naj-no od 14. leta dalje. l^pša dela poetičnega ljubezenskega Quillerjevo poročilo je film o ^ne,ka1 najlepše- angleški obveščevalni službi ln w onemogoča njeno ameriškem agentu, ki išče vodje 'T A .5^ a flIma; k1 nacističnega gibanja. Film ko da bi fa ^ opozarjal na to, da tiči v vsakem F. Poučno realiziral mladi sovjet- Nemcu še nacistični duh, ki ogroža dimilipnIK,'ro6amo mla' človeštvo. Odlična igralska zasedba Q1 . In solidna režlla uvrščata film med ^riamovejši film Mi- v tpi filmski zvrsti Prime— Strbca. Novinar je uspel s - ffdaJCe' . d , da^^ dežehT^magal streljaj prvi, Freddv je pr.vi del socializem (v voinl ln v mirnem čs-danske parodije na filme o Jamf- su: mi reševaniu konl 1e izgubil su Bondu. Je boljši od II. dela, ki nogil. .o njegovi bedi in osame- smo ga že gledali. Primeren tudi i0sti. Javnost 1e opozoril na inva-za mlajše gledalce. lirio. nlega na izkopal Iz anonlmno- Sraratnmtcbe je spektakl s sab- To Da ni •Mja reSltev zanj pri. banjem, ježo. lepimi ženami ln za- n,e«ej m„ j, le ve5ii nemir in še pleti cenene literature 19. stol. ni ve* konf'ktov z okoljem. Samemu dovolj kvaliteten, da bi ga nnpo- dileme o upravičenosti svo- ročali. postopka. Film štejemo med Jaz in ljubezen je francoski ti m —stvaritve domačega filma. . 8 Brigitte Bardot in Laurentom Ter- prr-,,artj gledalci bodo težko dojeU ■teffom v glavnih vlogah. Fiim je idejo filma. Zavoljo pomembnega poslan-terpretacije in popolno tehnično stva, ki ga opravlja v pedago-obvladovanje zahtevnih pevnih škem ter vzgojno estetskem po-oblik sta značilnosti tega kvali- gledu, bi morali zboru nuditi tetnega zbora. Vodi ga mladi di- večje dotacije ter izdatnejšo fi- rigent Marko Munih. nančno ter moralno podporo. Učiteljski pevski zbor Slove- Zborovodij po Sloveniji še moč-nije je zaradi svojstvenega sesta- no primanjkuje, tako v amater-va — združuje'same učitelje in skih zborih kot tudi v šolah in !!W!lllllllllllllll!llll!!l!llllllll!lllllll!llllllllllll!llllllll!|!|lllllllll!lllll!llll!llllllll!!!lllllllllll||[||ll||!l||ll!l!lllilllll!||llllll|||l!llll||||||||||||||!l|||||||||||||||||||||||i|||i||||]||||[||||||||![||]||{i;!|9_ 1 Razpisna komisija pri | Domu strokovnih šol Vere Šlandrove, Celje ULICA 29. NOVEMBRA 16 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DOMA | Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- | g' slednje: — imeti morajo višjo šolsko izobrazbo pedagoške smeri; % — 15 let vzgojno-izobraževalne prakse, od tega 10 let na f vodilnem mestu. §| Stanovanja ni na razpolago. | Kandidati naj pošljejo vloge razpisni komisiji z dokazili | m v roku 15 dni po objavi razpisa delovnega mesta. ■ ' f lll!lllll!l!!lllllllll!l!llllll!lllll!!l!ll!lllllllll!!lllllll!l!llllllll!!!!llllllll!!l!ll!llll!illl||ll!inill|l||!IIIIIIIIIUIII||||l!l!lllll|||!llllllll!l|||||||ll|||||||||||||||||]||||||||||ll||!l|i||||][|[l|]||||||||[||||UI||||i;I niiiiiuiiiimiiiuiniiiiinmmuii |iiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!iiiiiii!iiiiiiiii«iiiiii l!ll!!l!llllll!llllll!l!l!lllllill 11111!»!! |lll H Razpisna komisija | OTROŠKEGA VRTCA GROSUPLJE § razpisuje delovno mesto | RAVNATELJA | OTROŠKEGA VRTCA GROSUPLJE j Kandidat za razpisano mesto mora poleg splošnih pogojev 1 g izpolnjevati še naslednje pogoje: jg — da ima dovršeno Srednjo vzgojiteljsko šolo s strokov- | m nim izpitom in ima najmanj štiri leta prakse ter je | moralno primeren za vzgojo otrok. | Kandidati morajo vložiti prošnje z dokazili o razpisnih po« % g go j ih 15 dni po objavi razpisa. j| Prošnje sprejema razpisna komisija pri Otroškem vrtcu Gro- | H suplje. »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»l»l»M»ll»l»IIIIIIIWIIIIIIIBIIIIIl!ll!llillllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|[]||lllllllllllll!llllll||IIIIIIII|[|||lll!li» ||i!nni||iii»iiiniii|||||ii* ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBii ... Razpisna komisija pri OTROŠKEM VRTCU V NOVI GORICI razpisuje po 57. členu statuta delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora razen splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja vzgojiteljska šola, učiteljišče; — opravljen strokovni izpit; — najmanj pet let prakse v varstvenem vzg. zavodu. Prijave z dokazili o razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati razpisni komisiji v petnajstih dneh po objavi razpisa. ll!l!l!lllll!llllll!ll!ll!!l!llllllllllllllll!llllll!lll! Razpisna komisija POSEBNE OSNOVNE ŠOLE JESENICE razpisuje delovna mesta 3 ORTOPEDAGOGOV z višjo ali visoko izobrazbo in UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA z dokončano ustrezno izobrazbo na višji šoli. Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo komisiji naslovne šole. Ponudbe sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja osnovne šole Šmihel pri Novem mestu razpisuje mesto RAVNATELJA Pogoji: | visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Ponudbe je treba dostaviti v roku 30 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah. iiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiim ....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.mili............................................... giininiiuniiim,,,,, '^'''^^'^»»»»»»»»»»»»»»»»»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljjlllllllllllllllf