Poštnina platana v goiovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O	(ena	80	C-
DRUŽINSKI TEDNIK
Nov uspeh tehničnih čet italijanske vojske
BOROVNIŠKI NOSI OBNOVLJEN
V soboto je Prometni Minister Eksc. Host-Venturi osebno izročil most prometu
■
t
• Nič ni težko, kai radi storimo.
m
n
m
i	Slovenski	rek
■
■
■
■
|
■
%................
Leto XIII.
V Ljubljani 3. julija 1941-XIX.
štev. 27 (611)
BDRU2INSKI TEDNIKc
Izhaja ob Četrtkih. D red nlfitvo In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Poštni predal 6t. 345. Telefoo 8t. 33-32. — Račun pofitne hranilnice v Ljubljani 6t. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dop;sov ne sprejemamo. Za odgovor Jt treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
iU leta 8 lir, leta 16 lir, vse leto 3ž lir. V tujini G4 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enoatolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 nun in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice : beseda 0.80 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Dat*es:
| : ; Italijanščina za Slovence j
Sabato scorso e stato solennemente inaugurato e riaperto al traffico il ricostruito viadotto di Borovnica. Alla manifestazione inaugurale assistevano il Minlstro delle Comunicazioni, Ecc. Host-Venturi e il Sottosegretarlo di Stato, Ecc. Janelli, seguiti daIl’Alto Commissario, Ecc. Grazioli, dal Comandantc della II Armata, gen. Ambrosio, dal Comandante di Corpo d’Armata, gen. Robotti e da altre autorita. Fig. 1: il viadotto ricostruito; fig. 2: le autorita sotto il viadotto; fig. 3; il Ministro Ecc. Host-Venturi rivolge un elogio al battaglione dei ferrovieri del genio °he hanno compiuto i lavori; fig. 4: I’Ecc. Host-Venturi e le altre autorita all’arrivo a Lubiana. — V soboto 28. junija so svečano odprli železniški promet na obnovljenem borovniškem viaduktu. Svečanosti je osebno prisostvoval prometni minister Eksc. Host-Venturi v spremstvu državnega podtajnika Eksc. Janellija, Slovesnosti so se udeležili tudi Visoki Komisar Eksc. Grazioli, armadni poveljnik Eksc. general Ambrosio in poveljnik armadnega zbora Eksc. general Robotti ter drugi odličniki. Na prvi sliki je zgotovljen most, na drugi so odličniki pod viaduktom, na tretji sliki Min. Eksc. Host-Venturi med nagovorom na vojake, ki so most zgradili, na četrti sliki pa Min. Eksc. Host-Venturi in drugi odličniki ob prihodu na ljubljansko postajo.
(Gl. sir. 9.)
V soboto dopoldne se je borovniška kotlina pripravila na slovesen dogodek, že več tednov je bila tako rekoč odrezana od sveta, ker je bil P.odrt njen viadukt, eden najdalj-S1h in naj višjih v Evropi, značilnost borovniške doline, že več tednov so imeli Borovničani priložnost Sledati, kako most na novo raste Pod rokami marljivih in vztrajnih delovnih čet italijanske vojske, ki so noč in dan vztrajale pri delu na obnovitvi viadukta. Zdaj ko je viadukt spet obnovljen, je Borovnica spet dobila svojo normalno zvezo s svetom, in z njo cela Ljubljanska Pokrajina, saj je notranjska proga Posebno zdaj za gospodarstvo in razvoj naše pokrajine odločilnega Pomena.
Popravljeni del mostu je dolg 200 metrov, narejen je pa cel iz železa. Konstrukcija se naslanja na betonska konca prejšnjega mostu. To Velikansko delo je bilo končano Pfej kakor v dveh mesecih. To je bilo mogoče samo pri delu, ki so ga opravljale delovne čete italijanske vojske s požrtvovalnim naporom noč in dan. Zato delo nedvomno zasluži vse priznanje.
-ej edini železniški zvezi Ljubljanske pokrajine z ostalo kraljevino posvečajo tudi pri prometnem ministrstvu veliko pozornost, zato je prispel Prometni Minister Eksc., Host Venturi osebno otvorit promet čez obnovljeni most in je s tem ukazal priznanje požrtvovalnim četam za njih veliko delo.
Eksc. Host-Venturi je prispel v Borovnico v spremstvu državnega Podtajnika Eksc. Janellia. V Postojno so se visokemu gostu odpeljali nasproti Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Gra. *}oli, armadni poveljnik general Eksc. Ambrosio, poveljnik armadnega zbora general Eksc. Robotti s spremstvom. V spremstvu teh od-nenikov se je Eksc. Prometni Minister Host-Venturi pripeljal s posebnim vlakom na borovniško po-?[;ajo. Vlak je prispel na borovniško postajo točno ob 11,30.
V Borovnici
Borovnica se je za to slovesnost vsa okrasila s trikolorami, po cestah pa se je nabralo številno občinstvo, ki je hotelo prisostvovati tetn slovesnim trenutkom. Borovniška postaja je bila vsa v zastavah. Na peronu je bila postavljena častna četa italijanske vojske, prav tako pa je bila na postaji in pred Postajo zbrana šolska mladina, ki
s svojimi učitelji prihitela, da Pozdravi visokega gosta. Ko je
sc. Prometni Minister s sprem-
tvom izstopil na borovniški po.
mu je Eksc. Visoki Komisar Predstavil najprej domače predstavnike.
.Najprej je pozdravil visokega go-“ta okr. načelnik Maršič, zatem pa ie izrekel dobrodošlico borovniški 5HPan g. Kovačič. Eksc. Visoki Ko_ ?lsar je nato predstavil še pred-“tavnike sosednih občin, kakor tudi ^acelnike ljubljanskega železniške. &a ravnateljstva, ki so sodelovali z
delovnimi edinicami, ki so popravljale železniško progo in borovniški viadukt. Eksc. minister je vsakemu ljubeznivo odzdravljal, za dobrodošlice pa se je zahvaljeval, železniški ravnatelj inž. Kavčič se je nato v prisrčnem nagovoru zahvalil Eksc. Prometnemu Ministru, da je osebno prišel izročit prometu most, ki je tako izrednega pomena za gospodarstvo Ljubljanske pokrajine. Nato je mimo šolske mla-deži, ki je vneto pozdravljala visokega gosta, krenil visoki gost s spremstvom skozi postajno poslopje, odkoder se je odpeljal pod mogočni viadust. Vso pot ob cesti je množica pozdravljala visoke goste.
Priznan je požrtvovalnemu delu
Ob srednjem železnem stebru podporniku novega železnega mosta, ki je bil ves okrašen z zastavami, so bile v velikem četverokotniku postavljene vse ženijske edi-nice, ki so pomagale graditi most. Eksc. minister je šel najprej ob obokih starega mostu in nato ob razvalinah proti sredi mosta. Poveljnik ženijskih čet je raportiral Eksc. prometnemu ministru medtem ko so vojaki visokemu gostu izkazali čast z vojaškim pozdravom. Eksc. prometni minister si je še ogledal razvaline mostu, nato pa je stopil pod srednji steber opornik, ki je bil okrašen s sliko Nj. Vel. Kralja in Cesarja in s sliko Du-ceja, ter je z betonskega postavka imel kratek in prisrčen nagovor na vojake ženijskih edinic, ki so gradile most. Eksc. minister je poudaril, da so ženijske edinice s to veličastno zgradbo, ki so jo dokončale v tako rekordnem času, ponovno dokazale vso sposobnost in vztrajnost italijanske vojske, ki ji je prinesla že toliko slave in priznanj in ki jo bo privedla do končne zmage. Z vzklikom Nj. Vel. Kralju in Cesarju je zaključil svoj govor vojakom, ki so glasno vzkliknili svojemu vladarju in Duceju.
Izpod mostu je krenil Eksc. prometni minister nazaj na borovniško postajo in vlak. Točno ob 12. je med prisrčnim pozdravljanjem vlak odpeljal s postaje in počasi zapeljal na most skozi množico zastav, ki so krasile železno konstrukcijo mosta. Tako je prvi vlak prevozil čez novo zgrajeni borovniški most, ki bo zopet vezal Ljubljano s Trstom. Vse postaje na poti do Ljubljane so bile okrašene s trikolorami in povsod so službujoči uradniki pozdravljali svojega naj-višjega predstojnika — prometnega ministra z rimskim pozdravom, medtem ko je vlak počasi peljal skozi postaje.
V Ljubljani
Ljubljana je priredila prometnemu ministru Eksc. Host-Venturiju prisrčen in slovesen sprejem. Vsa ljubljanska postaja je bila odeta v množico zastav. Na peronu je bila postavljena častna četa sar-
l/Alto Commissario a Novo mesto e a Trebnje. — Visoki Komisar v Novem mestu in v Trebnjem.
dinskih grenadirjev s polkovno zastavo in godbo. Točno o poli 1 je pripeljal vlak na postajo. Ko se je vlak ustavil in je godba zaigrala pozdravno koračnico, je visoki gost izstopil.
Eksc. prometni minister je sprejel najprej raport poveljujočega častnika in nato obšel postrojeno častno četo ter pozdravil polkovno zastavo z rimskim pozdravom. Nato je Eksc. Visoki Komisar predstavil visokemu gostu navzočne predstavnike, tako ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, bivšega bana dr. Natlačena in vse druge člane sosveta. Po prisrčnih pozdravih je odšel Eksc. prometni minister v pripravljeno čakalnico, kjer je pol ure ostal v ljubeznivem razgovoru z vsemi predstavniki, ki so prišli k sprejemu. Na trgu pred kolodvorom, čigar pročelje je bilo prav tako živahno okrašeno s trobojnicami, se je med tem zbrala velika množica in pričakovala visokega gosta. Eksc. prometni minister pa je po prisrčnem slovesu od navzočnih predstavnikov stopil zopet v vlak in se odpeljal.
Vsa Ljubljana je visoki obisk Eksc. prometnega ministra sprejela z največjim zadoščenjem, saj je visoki obisk ponovno potrdil veliko zanimanje, ki ga kažejo vsi najvišji predstavniki italijanskega imperija za procvit in napredek naj-mlajše italijanske pokrajine — Ljubljanske pokrajine. Posebno hvaležnost pa čuti vse prebivalstvo Ljubljanske province do Eksc. prometnega ministra zato, ker je po
Eksc. Vis. Komisar Grazioli si je v nedeljo ogledal spet dobršen del naše Dolenjske. Na njegovi poti sta ga spremljala njegova gospa soproga in osebni tajnik g. Ruf fini.
Visoki gostje so se z avtomobilom pripeljali v Trebnje sredi dopoldneva. Prebivalstvo je Vis. Komisarju priredilo slovesen sprejem. Trg je bil okrašen z italijanskimi trobojnicami, cvetjem in zelenjem. Visokega gosta so pričakovali zbrani prebivalci in strumne čete vojakov, ki so nastanjeni v trgu. Prebivalstvo mu je priredilo prisrčne manifestacije. Visoki Komisar je odšel na slovesno okrašeno tribuno, kjer so mu predstavili trške zastopnike oblasti.
Občinski zastopnik g. Ivan Ban je Vis. Komisarja nagovoril z govorom, v katerem je med drugim izrazil prisrčno zahvalo za obisk in za skrb, ki jo Vis. Komisar posveča našim krajem. Nato mu je kot predstavniku fašistovske vlade obljubil zvestobo, lojalnost in vdanost. Končal je z vzklikom Kralju in Cesarju ter Duceju.
njegovih navodilih bilo storjeno vse, da se je čimprej obnovil železniški promet med Ljubljano in Trstom in ker je osebno prišel izreči zahvalo in priznanje tisočem vseh tistih, ki so s svojim vztrajnim delom pripomogli, da je bilo to veličastno delo v tako izredno kratkem času kronano z uspehom.
Vis. Komisar Eksc. Grazioli je v odgovoru med drugim dejal: »Italija ne zahteva od vas drugega kakor popolno lojalnost. Italija bo, kakor sem vam že obljubil, vedno upoštevala vašo vero, šege, navade in kulturo. Zahtevala pa bo tudi delavnost, kajti le v njej je zagotovljena boljša bodočnost. Vse gospodarske težave bomo rešili kar moči povoljno in kolikor jih bo mogoče v teh razmerah. Dalje je dejal, da bo strogo zahteval izpolnjevanje vseh njegovih naredb in zakonov, ki so v dobrobit ljudstva. Poznam prebivalstvo, je dejal, vem, da je delavno in pridno. Prepričan sem, da bo sožitje med nami zelo dobro. Oblasti bodo šle na roko vsem tistim, ki so delavni. Tudi Duce izhaja iz delavske družine in prav dobro so tudi njemu znane potrebe delavcev. In Duce se prav zaradi tega dejstva še posebno zanima za delavce in njih potrebe.
O vojni z Rusijo je dejal: Nismo napovedali vojne proti ruskemu narodu, ampak proti komunizmu. Proti tistemu komunizmu, ki je na-
redil iz cerkva hleve, ki je razdrl družine, ki je poteptal vrednost narodove vere in družine. Kdor še verjame v komunizem, naj gre čez mejo, pa se bo lahko na lastne oči prepričal, kakšni so njegovi sadovi. Ta prvi naš sestanek, je najboljše znamenje za dobro sožitje v bodo. če. želim vam, vašim družinam in vašim otrokom najboljše sožitje in mir med nami.
Nato je nekaj besed spregovoril še črnim srajcam in vzkliknil Kralju in Cesarju ter Duceju. Na njegov vzklik so gromko odjeknili vzkliki.
Eksc. Grazioli si je ogledal nekatere urade in se podal v cerkev, kjer se je pomudil nekaj minut, nato pa nadaljeval pot proti Mirni peči.
Tam je prav tako doživel prisrčen sprejem. Pozdravil ga je župan g. Povše, zbrani so bili pa šolska mladina, gasilci in mnogo prebivalstva. šolska deklica je izročila Vis. Komisarju šopek cvetlic. Tudi tu je imel Eksc. Komisar kratek nagovor, potem si je pa ogledal občinski dom, se zanimal za gospodarski položaj občine, za ceste in drugo. Nato se je odpeljal dalje, proti Novemu mestu.
V Novem mestu
V Novem mestu so Vi*. Komisarju priredili še posebno slovesen sprejem. Že pred kratkim je okrajni komisar dr. Grisselli naznanil, da namerava Vis. Komisar kmalu obiskati dolenjsko metropolo in se seznaniti s potrebami mesta. Zadnje dni je pa mesto zaživelo zaradi priprav za sprejem. Mesto so okrasili s slavoloki, drogovi'z zastavami; z vseh hiš so visele zastave in okna so bila okrašena s
Nadaljevanje na 2. sir.
Eksc. Vis. Komisar na Dolenjskem
Obiskal je Trebnje, Mirno peč in Novo mesto
Nadaljevanje s 1. stran!
cvetjem. Po mestu je bilo tudi mnogo slik kralja in Cesarja ter Duceja.
Prebivalstvo se je zbralo na Glav. nem trgu. Na okrajnem glavarstvu, kjer je bil prvi sprejem, so se zbrali novomeški odličniki in predstavniki uradov ter ustanov. Med drugimi so tukaj g. Visokega Komisarja sprejeli: mestni župan dr. Polenšek, gospod prošt Čerin, pred. sednik okrožnega sodišča doktor Barle, šefi vseh uradov in šol, okoliški župani in dekanijska duhovščina. Točno ob 11. se je Visoki Komisar z gospo soprogo in s svojim spremstvom, v katerem sta bila tudi divizijski general F. Ro. mero in okrajni politični komisar dr. Griselli, pripeljal pred okrajno glavarstvo. Tukaj je bila postavljena častna četa vojakov z zastavo. G. Komisar je izkazal čast zastavi in obšel častno četo, nakar je odšel v prostore okrajnega glavarstva, kjer mu je dr. Griselli predstavil zbrane zastopnike oblasti in prebivalstva. Gospod Visoki Komisar je vsakemu prijazno stisnil ro. ko in se z nekaterimi zadržal v krajšem pogovoru.
Eksc. Visoki Komisar je nato odličnike nagovoril s kratkim nagovorom, ki ga je sproti prevajal nje. gov osebni tajnik. V svojem nagovoru je izrazil svoje zadovoljstvo, da more pozdraviti zastopnike oblasti in po njih novomeško prebivalstvo. Izrečno je poudaril, da mu je Duce naročil, da se bo upra va Ljubljanske pokrajine vršila po Statutu. Ker je prebivalstvo lojalno in ker veruje na besedo njih zastopnikov, je pustil domače oblasti. Od sodelovanja med italijanskimi in domačimi oblastmi si obeta kar
najlepše uspehe. Nato je poudaril, da vojna z Rusijo ni vojna z ruskim narodom, temveč boj komunizmu, ki je ruskemu narodu uničil moralne vrednote. Prosil je na-vzočne zastopnike prebivalstva, naj razliko med ruskim narodom in boljševizmom tolmačijo prebivalstvu. Okoliškim županom je obljubil, da bo v bodoče obiskal posamezne občine. Govor je zaključil z mislijo na Kralja in Cesarja ter Duceja.
Nato se je Eksc. Vis. Komisar odpeljal pred poslopje divizijskega poveljstva, kjer je izkazal čast zastavi, ki so jo pravkar dvignili.
Vis. Komisar se je podal na Glavni trg, kjer je bilo polno zbranega prebivalstva, ki mu je priredilo prisrčne manifestacije. Zupan ga je pozdravil z govorom, ki se je zanj Vis. Komisar prisrčno zahvalil. Nato je odšel v slavnostno okrašeno občinsko sejno dvorano, kjer so mu sporočili, da so ga na zadnji seji imenovali za častnega občana. V ta namen so mu izročili insignije častnega meščanstva: mestni ključ in kip ustanovitelja mesta.
Vis. Komisar je bil veselo presenečen in vzradoščen ter se je prisrčno zahvalil. Poudaril je, da bo znake hranil kot spomin na slovensko ljudstvo, ki bo s strani Italije deležno kar največje skrbi, da bo moglo s svojimi tradicijami kulturno in gospodarsko napredovati.
Nato si je Vis. Komisar ogledal kapiteljsko cerkev, kmetijsko šolo na Grmu, kjer je naročil, naj pripravijo vse potrebno za otvoritev višjega tečaja, nato si je ogledal še porušeno osnovno šolo, poslopje gimnazije, nato pa bolnišnico, kjer leži nekaj bolnih italijanskih vojakov, s katerimi se je ljubeznivo pogovarjal. S tem je končal svoj obisk na Dolenjskem.
Naredbe Visokega Komisarja
Ureditev ponudbe in povpraševanja po delu
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na potrebo, da se enot-no uredita povpraševanje in ponudba dela za različne vrste dela na vsem ozemlju pokrajine, odreja:
Čl. 1. Ureditev povpraševanja in ponudbe dela ima namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago in skrbeti za njih namestitev, predvsem v kraju njih bivanja. Te posle opravlja Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani. V vsaki občini se ustanovi oddelek namestitvenega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela, kateremu je poverjena skrb za nameščanje delavcev iz območja občine.
Oddelki opravljajo, vsak na svojem področju, vse posle urada. Za nameščanje 'delojemalcev, ki bi želeli bili zaposleni zunaj pokrajine, skrbi Pre-seljevalni in kolonizacijski komisariat, ki mu mora v ta namen namestitveni urad biti v pomoč.
Čl. 2. V roku enega meseca, odkar stopi ta naredba v veljavo, morajo vsi tisti, ki navadno dajejo svojo delovno moč na razpolago drugim in so brez dela, prijaviti svojo brezposelnost namestitvenemu uradu občine, kjer bivajo in dati vse osebne in rodbinske podatke, kakor tudi glede stroke, ki se od njih zahtevajo. Prijavna dolžnost velja tudi za vajenee.
Čl. 3. Namestitveni urad sestavi po prijavah, ki jih prejme po členu 2, ali po podatkih, ki jih je kakor koli zbral sam, seznam delavcev, ki so brez dela. Seznami se morajo spopol-njevati z vpisom sprememb, kakor bo
Listek »Družinskega tednika**
Hvaležnost
Napisal Jane* Rožencvel
Kakor skoraj ni koristnega orodja, ki ne bi mogli z njim svojega bližnjega raniti ali celo ubiti, tako je skoraj nt čednosti, ki je ne bi mogli zlorabljati za poniževanje in trpinčenje ljudi. In za ta namen ljudje največkrat zlorabljajo hvaležnost.
Cut hvaležnosti je čisto lep. Od narave poštenemu in spodobnemu človeku je ta čut najbiž prirojen. Ali pravi in prirojeni čut hvaležnosti ubijejo ljudje že v zgodnji mladosti človeku z večnim poudarjanjem neminljivega dolga hvaležnosti. 2e majhen otrok zaradi tega veliko trpi. Pride teta in prinese otroku piškote. Otrok stegne roko po njih in teta je za svojo dobroto že dovolj poplačana s srečnim smehljajem, ali stvar ne sme iti tako preprosto in naravno. Strogi vzgojitelji se vtaknejo vmes in zakličejo: prosi, lepo prosi! Če je otrok že dovolj zdresiran, tleskne brž z ročicami, zamomlja »prosim« in že nese piškot v usta. Nesrečnež nesrečni! Kar vzameš kakor razbojnik, ali ne boš- lepo dejal »hvala«!? In duševno
to potrebno po prijavah v smislu čle na 7 in po prijavah tistih, ki bodo vstopili v vrste delavstva po preteku prvega meseca izza dne, ko stopi v
veljavo ta naredba.
Čl. 4. Delodajalci, vštevši zadruge pa bodi njih delovanje kakršne kol vrste, ne smejo sprejemati delavcev, ki bi ne bili vpisani v seznamih, ki jih vodi namestitveni urad, in brez posredovanja tega urada. Delodajalci pa smejo sprejemati delavce neposredno vselej, kadar jih je treba sprejeti, da bi se preprečila Škoda osebam ali surovinam ali da bi se zagotovilo nadaljevanje dela. Tak sprejem pa se mora javiti namestitvenemu uradu v treh dneh in pri tem navesti vzrok za neposredni sprejem. V vseh drugih primerih se mora opirati namestitev delaven na pismeno obvestilo, ki ga prejme delodajalec od namestitvenega urada.
Čl. 5. Če bi namestitveni urad ne mogel ustreči popraševanju delodajalcev po delavcih, se pošljejo njih za-prosbe uradu Preseljevalnega in kolonizacijskega komisariata v Ljubljani.
Čl. 6. Posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano. Glavna uprava za po erpdovanje dela se imenuje poslej Po krajinsko ravnateljstvo dela.
Čl. 7. Delodajalci morajo prijaviti oddelku namestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili ali ki so iz katerega koli drugega vzroka sami prenehali delati. Prijava iz prednjega odstavka ni obvezna, če gre za ustavitev dela ki ne bi trajala več ko petnajst dni Prijave o ustavitvi dela morajo na
otopeli dresirani otrok reče še: hvala, samo da ima slednjič mir.
Včasih pa ne gre tako gladko. So otroci, ki v podobnih primerih ne morejo reči: prosim. Čutijo se ponižane ker vedo, da prav za prav niso hoteli nikogar nič prositi. Če jim Je teta prinesla piškote, ker jih ima rada, so ji že dovolj povrnili, ker so jih z veseljem vzeli. Torej so bot in je tudi zahvaljevanje z besedami odveč. Seveda, zaradi olike mora človek reči hvala, ali tenkočutnemu otroku bi to laglje dopovedali potem, ko je piškote že pojedel. »Vzgojitelji« pa tega ne pomislijo in trpinčijo otroka, da je groza.
Gorje otroku, ki ima v sebi kaj ponosa. Ne more in ne more izgovoriti besede, ki jo od njega zahtevajo, nakar se vse križa in grozi nad strašnim zakrknjencem. Lehko ima nesrečni otrok sprva teto čisto rad, ali to, kar je zaradi nje prestal, mu jo tako prignusi, da ji pozneje morda niti za pomembne dobrote ne more biti nič hvaležen.
Nobena statistika ne pove, koliko otrok pokvarimo za vse življenje s »hvaležnostjo«. Posebno v primerih, ko občutljivemu otroku še posebej zabičujemo, da ne bo nikoli nič več dobil, če ne bo znal prositi in pokazati tudi hvaležnosti. Tako jih nepremišljeno vzgajamo za berače in sleparje. Le popolni berači se odrečejo
pravili delodajalci ustno ali s priporočenim pismom. Za ustne prijave se izda prejemno potrdilo.
Čl. 8. Pri Visokem Komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor. Ta odbor je pristojen izdajati navodila organizacijske, strokovne in pravne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok. Odboru predseduje odposlanec Visokega Komisarja, sestavljen pa je odbor iz: a) enega predstavnika Preseljevalnega in kolonizacijskega komisariata; b) enega predstavnika Inšpekcije dela; c) upravnika Borze dela; č) štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemalcev, ki jih imenuje Visoki Komisar po predlogih njih strokovnih organizacij. Predlogi glede imenovanja iz točke č) tega člena morajo obsegati po tri zastopnike vsake izmed naslednjih proizvajalnih strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovina, denarništvo, zavarovalništvo.
Čl. 9. Odbor je upravičen odrediti izbris delavca iz seznama brezposelnih in hkrati določiti trajanje izbrisa, če bi delavec zakrivil: a) da bi se ne zglasil pri uradu po 2-kratnem pozivu; b) da bi se ne zglasil v dveh zaporednih razdobjih pri občasnih pregledih, ki jih določi urad; c) da bi brez upravičenega' vzroka odklonil namestitev, ki mu jo ponuja urad; č) druge tehtne pregreške. Izbris ima za posledico izgubo pravice do brez-poselnostne podpore za čas, ki ga določi odbor.
Čl. 10. Kdor koli bi posredoval v nasprotju z določbami te naredbe, se kaznuje denarno do 5000 lir. Delodajalci, ki bi sprejemali delavee brez posredovanja namestitvenega urada ali ki bi ne podali prijave iz drugega odstavka člena 4 namestitvenemu uradu v tamkaj določenem roku, se kaznujejo za vsakega nepredpisno sprejetega ali neprijavljenega delavca denarno od 50 do 300 lir, toda ne z več ko 5000 lirami. Delodajalci, ki ne bi prijavili v roku iz člena 7 konee delovnega razmerja, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delaven, toda ne z več ko 2000 lirami. Delavec, ki bi, razen v primeru iz drugega odstavka člena 4, sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir.
Čl. 11. Nadzorstvo o spolnjevanju predpisov te naredbe po delodajalcih in delavcih je poverjeno Inšpekciji dela Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Čl. Iti, Razveljavljajo se vse določbe, ki uasprotujejo in so nezdružljive z določbami te naredbe, ki stopi v veljavo dne 1. julija 1941-XIX.
Ljubljana, dne 25. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar KM1LI0 GRAZIOLI
Člen 2. — V sklad, s katerim razpolaga Visoki Komisariat, se stekajo dohodki po naslednjem členu 3. in drugi morebitni prispevki.
Člen 3. — Za blago, ki je po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine in namenjeno za izvoz na katero koli ozemlje izven te pokrajine, se sme uvesti kontrolna pristojbina, ki se plačuje ob izdaji izvoznega potrdila ali drugače pred odpošiljatvijo blaga. Komisariatska naredba, ki določi blago, na čigar izvoz se uporablja kontrolna pristojbina, predpiše tudi nje višino in način plačila.
Člen 4. — Kontrolni pristojbini zavezano blago, za katero se ta obveznost ni spolnila, se ne sme izvoziti iz pokrajine.
Železniška uprava, prevozna podjetja in privatni špediterji morajo odkloniti odpravo blaga, če ga ne gprem-laj pobotnica o plačani kontrolni pristojbini.
Kazenske določbe
Člen 5. — Kršitve te naredbe ugotavljajo finančni, carinski in policijski organi.
Poleg kazni, določenih po kazenskem zakoniku in plačila dolžne pristojbine se v vsakem primeru, tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku izvoženega blaga ali blaga, ki bi se v nasprotju z odločbami te naredbe poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko dvakratnega in ne več ko desetkratnega zneska prikrajšane kontrolne pristojbine. Za plačilo kazni sta zavezana oba solidarno.
Enake kazni se uporabijo tudi zoper prevozno podjetje oziroma špediterja.
V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki Komisar znižati upravno denarno kazen iz tega člena na eno šestino.
Člen 6. — Upravne denarne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratki poti in jih sooroči prizadetim carinsko ravnateljstvo.
Pritožba ne zadrži izvršitve. Dokler se ne predpiše znesek upravne denarne kazni in le-ta ne plača, sme carinarnica blago zaseči in ga spraviti v skladišče na stroške kršiteljev, če ti ne položijo varščine v znesku, kolikor znaša najvišja določena upravna de narna kazen.
Člen 7. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino (t. j. 29. 6.).
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Kontrolna pristojbina za izvoz lesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino •
glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54.
odreja:
Člen 1. V smislu člena 3. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX št. 54, se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, z izjemo drv in celuloznega lesa.
Člen 2. Kontrolna pristojbina se določa na: L. 3 za stot neobdelanega lesa, L. 10 za stot povrhoma obtesanega lesa, L. 15 za stot po dolgem tesanega ali rezanega lesa.
Člen 3. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih.
Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljublajnske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju.
Člen 4. Ta naredba slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 27. junija 1941-XJX-
Visoki Komisar EM1LI0 GRAZIOLI
Ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za nujno potrebno, da se določijo osnovni stroški gospodarskega življenja v Ljubljanski pokrajini in se tako pripravi njih postopna zenačitev s stroški v drugih italijanskih pokrajinah, izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. — Ustanavlja se sklad z imenom »Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev«, čigar naloga je, uravnavati zenačevanje cen in storitev z izravnavanjem osnovnih stroškov.
vsem človeškim pravicam ter se na milost in nemilost udajo usmiljenju »dobrih« ljudi. In berači, ki so se tako ponižali, spoznajo tudi, da je treba ljudi, ki uganjajo oderuštvo s hvaležnostjo, to se pravi, zahtevajo za neznatni kapital dobrega dela oderuške obresti hvaležnosti, za obresti pač oslepariti. Zato so hvaležni le na glas in z besedami, ne mislijo pa nikoli na to, da bi dobro, ki so Jim drugi storili, tudi sami komu storili. To bi bila namreč edina prava in spodobna oblika hvaležnosti, ki se ji pošten človek ne bi umikal. Če bi ljudi navadili na tako hvaležnost, bi se nobena dobrota ne izgubila temveč vsaLa obrodila obilen sad.
Na žalost svet stori vse, da zatre pravo hvaležnost že v korenini. Le pomislimo, s kakšnimi neznosnimi hipotekami hvaležnosti obremenimo človeka v otroških letih. Otrok mora biti hvaležen staršem, ki zanj skrbe, učiteljem, ki so plačani, da otroke uče in gnjavijo, in nič kolikim ljudem že za stvari, ki mu jih je svet prav za prav dolžan, ali ki jih otrok po svoji logiki nič ne prosi in nič ne potrebuje. Morda bi bil človek za to kdaj pozneje res hvaležen, ali dobrotniki so kakor nekateri denarni zavodi, ki že pri izplačilu posojila odtegnejo obresti za leto naprej.
In pozneje, ko človek odra6e, mora biti hvaležen tistemu, ki mu je pre-
Obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na predlog odbora iz člena 6 naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, št. 44, glede vseh vlog, na katere se nanaša ta naredba, odobril naslednjo objestno mero, ki je od 1. julija 1941--XIX dalje obvezna za vloge pri denarnih zavodih:
a) za vloge a vista 1 % na leto,
b) za vezane vloge g trimesečnim odpovednim rokom 2 V* °/o na leto,
c) za vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom 3 %> na leto,
č) za navadne vloge 2 ®/o na leto.
Obresti se morajo računati od drugega dne po vplačilu do dneva dviga; kap.italizirati se morajo pri hranilnih vlogah 31. decembra vsakega leta, pri vlogah na tekoči račun pa 30. junija in 31. decembra vsakega leta.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
skrbel službo ali delo, gospodarju, da mu sme premoženje večati, tastu, da mu sme njegovo hčer živeti, občini, da sme doklade plačevati, ljudem, ki sejejo umetnost, literaturo in kulturo, da jemljejo od njega denar za vstopnice, knjige in fonde itd. Naj stori človek kar hoče, nikdar se ne iznebi strašnega in neznosnega bremena hvaležnosti.
Ali je čudno, da se človek slednjič tega naveliča in pravi, pojdite se solit vsi skupajl Napovem konkurz hvaležnosti in ne plačam nikomur nič večl — Saj si revež res ne more drugače pomagati.
Trgovska morala baje ni na dobrem glasu, ali čim dlje živim, tem bolj spoznavam, da je še največ vredna, in da bi bil svet morda boljši, če bi tudi hvaležnost presadili na pošteno trgovsko podlago. V trgovini pravimo: jaz tebi dobro blago, ti meni dober denar, ali takoj ali na počak, kakor se pač domenimo. Ko dobiva vsak svoje, sva bot in prijatelja, ker sva drug drugemu ustregla. Ce pa včasih za zaupano blago le ni denarja, tedaj pošten trgovec nikomur ne pripoveduje, pri kom je izgubil, temveč dolg slednjič na tihem črta in mimogrede pomisli; toliko in toliko odstotkov terjatev gre pač v zgubo, sreča ni stanovitna in morda še mene kdaj doleti, da ne bom mogel dolgov poplačati.
Obvezna prijava pridelanega žita
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se radi porazdeljevanja ugotovi pridelek žita v Ljubljansko pokrajini,
odreja:
Člen 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošnje letine.
Žitne vrste, ki jih je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in soržica.
Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teh uradih, ih to v 20 dneh po končani žetvi ali P° spravilu posamezne žitne vrste.
Občine morajo poslati pri j-ve Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino.
Člen 3. Prodaja žita iz člena 1. je dopustna samo s predhodno dovolitvijo, ki jo izda omenjeni zavod.
Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajin°t se kaznujejo denarno od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka.
Ljubljana, dne 27. junija 1941-XtX.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Važno opozorilo mestnega fizikata
Mestni fizikat z vsem poudarkom opozarja prebivalstvo, naj uživa hrano, kolikor je sploh mogoče, samo v pokuhanem stanju. To velja predvsem za mleko, zelenjavo, zlasti pa za kumare, sadje itd. Povrtnino, ki jo uživamo predvsem v surovem stanju, kakor n. pr. solato, kumare itd., pa moramo na vsak način pred pripravo prav dobro oprati v tekoči vodi, torej kar pod vodovodom. Posebno pa moramo paziti na zelenjavo, solato itd., 0 kateri nismo popolnoma zanesljiv,0 prepričani, da ni bila zalivana z gnojnico ali drugimi organskimi odpadku Če že zalivamo zelenjavo s tekočimi gnojili, moramo iz javnih zdravstvenih ozirov zelenjavo zalivati tako, da zalijemo samo zemljo, pri tem pa nikakor ne smemo z gnojilom oškropit'
Ali ni tako mišljenje in ravnanje
—	čeprav trgovec nič ne skriva 'n ne taji, da kupčuje zaradi dobička stokrat lepše in boljše kot zasužnje-vanju ljudi s hvaležnostjo, ki je n ne konca ne kra-jal? Ali ne bi bi'0 za svet veliko odrešenje, če na svetu ne bi bilo več dobrotnikov, kakršne je opisal Cankar v Hiši Marije P°" močnice!?
Torej bodimo spodobni in pošteni ter ne razglašajmo za čisto dobro delo, kar smo storili iz dolžnosti a11 celo iz sebičnosti. Ne zahtevajmo hvaležnosti za to, kar storimo dolžnosti. Če pa storimo kaj iz se' bičnosti, ne tirjajmo oderuških obre sti hvaležnosti, temveč zmenimo 6 pošteno po trgovsko: plačilo ta in dan, v roke temu in temu, v tej in tej valuti ter s temi in temi obrestmi! Kar utegnemu izgubiti, kalkuli' rajmo trgovsko in ne dajajmo ve kot moremo izgube prenestil
Le na ta način lehko kdaj zatrem0 nadlogo hvaležnosti, ki je pisatelj Tvvaina nekdaj tako razkačila, da J napisal zgodbo o rešitelju svoje žen >
kateremu je moral biti Mark Twa[ hvaležen. Tudi te hvaležnosti ni bi ne konca ne kraja, in ubogi čdar Twain je bil slednjič tako obupa da je vzkliknil:
»Če mi še kdaj kdo reši ženo ** smrtne nevarnosti, ga iz hvaležn°s
nri . nTtri liclrnliml«
rastlin. Ker je pa tako previdno zalivanje skoraj nemogoče, zalivajmo vrtove samo s čisto vodo.
e samo s cisto vodo.
Mesini fizikat pričakuje od našega discipliniranega in tudi za splošno zdravje skrbnega prebivalstva, da se bodo lastniki vrtov, prav tako pa tudi konsumenti zelenjave in povrtnine tei sadja prav strogo držali tega v javnem interesu priobčenega opozorila, da oblast ne bo primorana poseči po strožjih ukrepih.
KRONIKA
Dure je pregledal dve letalski šoli v Srednji Italiji. V eni izmed letalskih
šol
je počastil spomin na pokojnega
maršala Itala Halba, ki je bil letalski minister, poveljnik Oboroženih Sil in Je dvakrat junaško preletel Atlantik ■n cigar dveletnico tragične smrti so proslavili |k> vseh italijanskih letalskih središčih. Ducejeve bese e so gojenci 7. navdušenjem poslušali, ob njegovem odhodu so ga pa prisrčno Pozdravljali in mu vzklikali.
Ducejeva naredita o socialnem izboljšanju italijanskega delavstva je j1 'a sprejeta z velikim zadovoljstvom. Delavstvo se je spontano začelo zbirali v .sv°jih organizacijah in prirejati Duceju zahvalne manifestacije za njegovo velikodušnost in uvidevnost. Pri
n proslavah je delavstvo izrazilo svoje popolno prepričanje nad zmago Usi na vzhodnem bojišču.
I*nce j« pregledal prvo motorizirano divizijo, namenjeno na sovjetsko bojišče. Spremljal ga je načelnik generalnega štaba general Ugo < avallero, načelnik nemškega vojaškega odposlanstva v Rimu general '°i* Rintelen, načelnik glavnega stana kr. letalstva general Pricolo in Tajnik stranke iz Rima. Duce je prispel v letalu, nato si je pa ogledal brezhibno opremljene zbrane čete, ki so korakale mimo Duceja. Duce je na koncu Pohvalil poveljnika divizije, nato je Pa obiskal ranjene vojake in sorodnike padlih, zbrane v bližini. Pregledal je tudi zbrane črne srajce, ki so mu navdušeno manifestirale. Nato je z letalom odletel dalje in je obiskal se dve vojaški bolnišnici. Vojaki, ranjenci m okrevajoči so mu priredili prisrčne manifestacije.
Povišanje prejemkov delavcev in nameščencev je odredil Duce s posebno naredbo. Po tej naredbi bodo v industriji predvsem zvišane družinske doklade na še enkratni znesek. Določena je bila tudi posebna premija za delavnost, in sicer za nameščence enomesečna plača do zneska ‘2000 lir, za delavce pa mezda za 120 ur dela. Do-locei dela
eeni so tudi poviški zd vse vrste 'vcev in vse vrste nameščencev
v trgovini, kreditnih in zavarovalnih
zavodih.
i.	seja sosveta Ljubljanske po
*rajiue se je vršila pretekli teden pod Pokroviteljstvom Visokega Komisarja jj" • Einilia Graziolija. V začetku je Pred prehodom na dnevni red Vis. Komisar omenil, da sta Italija in emčija napovedali vojno Rusiji in Ugotovi 1, da je zmaga nad sovjeti sigurna. Nato je Visoki Komisar v iine-u navzočnih (»oslal Duceju vdanostno rzojavko. Govoril je tudi o svojem oisku Dolenjske, kjer je doživel pri-sprejem. Omenil je zamenjavo inarjev v lire, ki je pomenil za nas 'Rodno rešitev, s čimer je fašistovska lada znova dokazala svoje simpatije n skrb za Ljubljansko pokrajino. Nato j® prešel na dnevni red. Razpravljali 0 problemih prehrane in racionira-’J<i nekaterih živil, o čemer je Visoki komisar sosvetu natančno poročal.
lsol<i Komisar je zaključil razpravo ., zaKotovil°m, da bo izdal najstrožje rj'j?Pe proti škodljivcem ljudskih ko-Ud -iki hlago kupičijo. Nato je po-s	da bo treba plače in mezde
|,’r.av',i v sklad s stroški preživljanja. l*o	Podatki se še proučujejo.
„) v,lski plač in mezd bodo pa ne lii de na izid proučitev tekli od t. ju-s»p	Na	koncu je Visoki Komi-
UvJ?r°fal o cestnih delih, ki jih bo Pod*!!” av'tonomno državno cestno Prav v ljubljanski pokrajini. Raz-"ekat V- sosvetl’ 550 sp udeležili tudi Sv»i r' sosvetniki. Prihodnja seja so-y? '>o 3. julija. jjn ,M.- komisar za Ljubljansko pokra-ra?, J® odredil, da so letna spričevala l|ftk i ' U(*eneeni vseh v ponede-telj: . junija i>o službi božji. Ravna-ra*d !•' .l!Pravite|i' so učencem pred i"	spričeval ol)razložili po-
y. Kr. ukaza z dne 3. maja t. I. katp? Komisar je izdal naredbo. s ipr lo so bila razpuščena društva SVe*a-Taborr, »Orjuna«, »Soča«, Odre«’ *.Cetniki< in »Sokol--. Z isto znan • prepovedal tudi nošnjo PredlfDl’ emblemov in vseh drugih Zv0?n ov- ki bi bili v kakršni koli Odrpii8 *en,i društvi. Prekršitelji te ka? e bodo kaznovani z denarno >ie„, 0 ,v znesku 1.900 lir, v ponovni^ l)r"neru pa z zaporom t do 6
y.Cev.
pi”'*i Komisar je obiskal te dni vse je ? n,‘. bdečega križa. Visoki gost se Ue|0 n',ln.a* 7-a splošno požrtvovalno <le|a ,‘dečega križa in se zahvalil so-'<a 7„ a'.n sodelavcem Rdečega kri-8otOVj|"J.'.*'°vo požrtvovalno delo. Zabada >• JIIn ifi med drugim, da bo nit« „ n?dalje podpirala to pleme-yrstj n 'n skrbela, da bo v prvi k l)r„ Pf*(rl,Meno za številno deco, ki z domov. Tem bodo dali ne sa-
mo hrano- in streho, temveč tudi vzgojo. Visokega gosta so pozdravili vsi važnejši funkcionarji Rdečega križa s predsednikom dr. Otonom Ket-tichom in podpredsednico go. Krortovo na čelu.
Kraljeva Opera iz Rima se je na-[X)tila na gostovanje v novo Hrvatsko in v priključeno Ljubljansko pokrajino. Pred njenim odhodom je m... tnike obiskal Minister za ljudsko kulturo Eksc. Pavolini skupaj z guvernerjem Rima in glavnim ravnateljem za gledališče in glasbo. Guverner je zbranim umetnikom pojasnil namen potovanja, Minister Eksc. Pavolini pa politični pomen tega umetniškega poslanstva. Sestanek se je končal z vdanostnimi izrazi hvaležnosti Duceju.
Ljubljana je dobila direktno železniško zvezo s Trstom in Rimom. Vlaki bodo odhajali iz Ljubljane ob 5.20, (i.20, 12.15, 14.45, 17.45 in 19.10. Z istim dnem so uvedli tudi direktne spalne vagone prvega, drugega in tretjega razreda na progi Ljubljana— —Rim.
V lirah morajo biti označene vse cene ]>o trgovinah in gostilnah. Te cene pa v ničemer ne smejo prekoračiti dozdanjih cen v dinarjih in bodo kršitelji te uredbe strogo kaznovani.
Dobrodelnim zavodom so razdelili verižniško kavo, ki jo je kopičil .losip Valant iz Ljubljane. Po odredbi Visokega Komisarja so zaplenjeno kavo brezplačno razdelili: Otroškemu zavetišču v Zeleni jami, Marijanišču, Zavetišču za onemogle, Jožefišču, Splošni bolnišnici in Otroški bolnišnici.
Za lire bo zamenjaval nemški konzulat v Ljubljani nemške marke in Kreditkassenscheine. Nemški konzulat t«) te bankovce sprejemal od lastnikov trgovin samo do 10. julija, in sicer samo od tistih, ki so od 26. junija dalje sprejeli denar od pripadnikov nemške vojske. Tečaj znaša: 1 marka je 7.63 lire.
16. julija bomo dobili nore nakaznice za živilske maščobe. V ta namen se morajo prebivalci prijaviti do 5. julija pri svojih občinah. Po tej nakaznici bomo dobili na osebo za mesec dni 200 gramov masti, 100 gramov slanine, 1(K) gramov olja in 700 gramov sladkorja. Civilni zavodi, gostilne, restavracije, kavarne in slično morajo med 5. in 15 julijem javiti svoji občini, koliko teh maščob potrebujejo, poleg tega morajo pa tudi izjaviti, da nimajo nobene zaloge maščob.
Popotovalno pisarno italijanske družbe za tujski promet CIT smo dobili
v Ljubljani na Tyrševi cesti. Popoto-valna pisarna sredi Ljubljane bo velikega pomena, V njej bomo lahko dobili vsa |M)jasnila in kupili vozovnico za katero koli smer in za bivanje v vseh krajih Italije.
V Rim je prispela hrvatska trgovska delegacija zaradi trgovskih pogajanj. Pogajanja bodo trajala najbrže kakšne tri dni.
Italijanski moiiopiilski proizvodi so naprodaj tudi v Ljubljanski pokrajini. Julija meseca bo državna monopoiska uprava na področje Ljubljanske pokrajine razdelila svoje proizvode, zato bodo na prodaj vse vrste cigar, rezanega tobaka, cigarete vseh vrst, tobak za njuhanje, tobačni derivati, cigaretni papir in italijanske vžigalice.
Zemunske javne urade so izročili hrvatskim civilnim oblastem. Zdaj so v hrvatskih rokah že vse šole, sodišča, občina, davčni urad, v kratkem bo pa tudi jjošta. Predstavniki lirvatske oblasti so prevzeli tudi postajo in železnico.
Posle bivšega »Putuikac v Zagrebu bo prevzel urad. ki so ga na novo ustanovili. Novi potniški urad Ih> opravljal vse posle, ki so v zvezi s turizmom in po|>otovanjem in bo imel izključno pravico komisijske prodaje voznih kart za hrvalske državne železnice.
V’ Zagrebu so ustanovili z glavnico 5 milijonov dinarjev družbo iPakli-na«. Družba ima na vsem Hrvatskem izključno pravico uvoza, izvoza in prodaje mineralnega olja.
Nove nakaznice za živilske potrebščine bodo izdale oblasti za mesec julij prebivalcem Ljubljanske pokrajine. Do te nakaznice ima pravico vsak občan, razen tistih, ki imajo doma zalogo krušne moke ali testenin. Do 10. julija morajo prejemniki živilskih nakaznic izročiti svojim dobavnikoin odrezek z desne strani nakaznice, da bodo trgovci lahko sporočili občinam svojo celotno potrebo živil.
40 vagonov kave je naročila neka zagrebška zadružna ustanova v Španiji. Ta kava je zdaj že v Barceloni in čakajo samo še na njen prevoz.
Tudi število krav mlekaric je treba prijaviti po naknadni objavi italijanskih listov. Poleg tega tudi letno proizvodnjo mleka, ki ga dajejo te krave.
Elektrifikacijo železnice Reka—Zagreb—Budimpešta bodo uredili. Po poročilih italijanskih listov so se ta dela že začela.
Mesečno potrošnjo sladkorja morajo predložiti vsi slaščičarji, industrijei likerjev in lastniki sladkorne industrije svoji občini do 10. julija lega leta. Navesti morajo, koliko sladkorja potrebujejo na mesec in kolikšna je zmogljivost njihove proizvodnje, prav tako tudi morebitne zaloge. 1
»Družbo vžigalic za neodvisno državo Hrvatsko« so ustanovili v Zagrebu. Nova družba ima glavnico 1 milijona dinarjev.
Za 128.8% so se zvišali mesečni življenjski stroški delavca samca od avgusta 1939. pa do maja 1941. |>o poročilu zagrebške Delavske zbornice. Za delavsko družino dveh oseb so se mesečni stroški zvišali v dveh letih za 223.57%, za vsakega otroka pa mesečno za 194.81%.
1.25 lire stane izbrano sveže jajce v Trstu. Inozemska jajca stanejo na debelo 103 lire za 100 komadov ali na drobno po 1.10 lire.
N'a področju lirvatske države je ukinil minister za šolstvo in bogočastje dr. Budak vse srbske verske šole in otroške vrtce, prav tako tudi vse privatne češke ljudske šole in vrtce. Slovaške ljudske šole pa še dalje lahko obstajajo.
Brezplačne gledališke predstave za delavstvo so uvedli v sarajevskem gledališču. Pri prvi brezplačni predstavi Scampola od italijanskega pisatelja Nicodemija, je imel na delavstvo nagovor profesor Nametak.
Hrvatski Židje se tudi v Savi ne smejo kopati |>o najnovejši odredili poglavnika dr. Paveliča. Prav tako morajo tak9J oddati vse svoje fotografske a|)arate.
Hrvatsko poverjeništvo pri nemškem vojaškem |>oveljstvu v Beogradu je imenoval hrvatski jioglavnik dr. Pavelič. Poverjeništvo ima nalogo, da zastopa lirvatske interese v Srbiji, ua sodeluje pri določevanju hrvatskih terjatev in obvez nasproti skupnim jugo-
VSAK
teden] DRUGA
0
slovanskim ustanovam in zbirati' ves statistični material bivše jugoslovanske države, v kolikor se nanaša na novo Hrvatsko.
Hrvatska mladina 1h> odšla v začetku tega meseca na obvezno delo, kakor poroča zagrebški »Novi liste. Služba bo organizirana tako, da bodo imeli v vsakem večjem mestu, kjer so dela potrebna, omladinci po več taborov za 250 do 300 omladincev. -V Varaždinu bodo na primer uredili tabor kar za 2000 mladih hrv..ianih delavcev. Mladina bo gradila nove ceste, kopala jarke, po mestih bodo gradili nove ulice, predvsem pa mladinska vežbališča. Izsuševali bodo tudi ]>opravljena zemljišča, urejevali poljske poti in gradili obrambne nasipe. Mladina bo sodelovala tudi pri izboljšanju zdravstvenega stanja na deželi. Dela bodo trajala dva meseca. Medtem bodo popisali potrebe raznih del po ostalih mestih. Omladinci bodo ves čas pod nadzorstvom zdravnikov, delali bodo [>o 5 do 6 ur na dan, prosti čas 1)0 [>a namenjen športu in zabavi Tabori bodo urejeni po vojaško.
Koroška je izmed nemških pokrajin po številu porodov na prvem mestu, kakor poroča glasilo nemške uarodno-socialistične stranke. List poudarja, d> je življenjska sila koroškega naroda prepričevalna in močila. Preteklo leto je bilo na Korošcem 28,3 porodov .a 1000 prebivalcev, medtem ko znaša povprečje za ostalo Nemčijo 20.4. List poudarja, da se .bistvo Koroške po priključitvi Gorenjske ne spremeni. Zato morajo oblasti poskrbeti, da bodo ostali Korošci rod zdravih, krepkih in delavnih planinskih kmetov.
Sarajevo je izpremenilo svoj uradni naziv ua odredbo župana župe Vrh-bosne Derviša Omeroviča. Zdaj se Sarajevo uradno imenuje Sarajvo.
Poglavnik lirvatske države je izdal izredno zakonsko odredbo. Po njej je treba vsakogar, ki širi kakršne koli lažnive vesti, takoj postaviti pred sodišče. Prav tako bodo strogo kaznovani tudi vsi tisti, ki so izvršili kakršno koli nasilje nad življenjem ali in)etr
jem katerega koli državljana lirvatske države. Za red morajo osebno skrbeti poveljniki ustaških enot, ki smejo proti povzročiteljem izgredov uporabiti vsakršno orožje. Poglavnik prav tako poziva tudi vse tiste, ki so bili v preteklosti v protihrvatski službi ali glasovali za nehrvatsko stranko, pa so se zdaj vrinili v državno, naj to takoj zapuste in se odstranijo, ker jih bodo sicer prisilno odstranili in postavili pred sodišče.
Mestno poglavarstvo opozarja prebivalce Ljubljane, naj ne nasedajo lažnemu uslužbencu mestne občine, ki pregleduje stanovanja. Mestno poglavarstvo ni nikogar pooblastilo, da bi v njenem imenu pregledoval stanovanja. Vsak, pri katerem bi se torej lažni pregledovalec oglasil, naj to takoj javi policiji.
V Nemčijo je odšlo 150 industrijskih delavcev iz Gorice. Delavci so pred odhodom še obiskali skupno grobnico Case Littorie in izkazali poslednjo čast padlim fašistom, tajnik fašistov-skega doma je imel nanje kratek nagovor.
Oddajo živalskih kož in kosti je odredil pooblaščenec za prehrano iu poljedelstvo Hainzl na Spodnjem Štajerskem. Vsi mesarji morajo oddati j>o posebnih zbiralcih vse živalske kože, kosti, ves loj iu mast.
Odprl se je poštni promet s Spodnje Štajerske z vsem nevtralnim inozemstvom. Zdaj je mogoče |)oslati |K> pošti v nevtralne pokrajine inozemstva navadna pisma, dopisnice in jioslovne listine do 50 gramov teže. To velja tudi za kranjske in koroške predele, ki pripadajo nemški civilni upravi.
Popravili so mostove čez Polskavo na Dravskem polju, ki jih je poruštta bivša jugoslovanska vojska. Na cesti Ptuj—Majšperk se vrši zdaj spet reden promet.
Društvo profesorskih kandidatov
priredi tudi letos ponavljalni tečaj za tiste učence, ki imajo popravne izpite. Vpisovanje v ta tečaj bo od 10. do 13. julija dopoldne na l. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici.
V Iškem Vintgarju bo zgradilo slovensko planinsko društvo kočo, da bodo počitka potrebni Ljubljančani lahko v njej preživljali svoje počitnice.
Poštni promet med Srbijo in Hrvat-sko je ukinjen in so tudi |K)gajanja za njegovo obnovo spet zastala. Zdaj se bo usmeril poštni promet iz lirvatske v Bolgarijo in Turčijo preko Madžarske in Romunije.
Uradni naziv za Banjo Luko so iz-premenili na odredbo poglavnika lirvatske države. Banja Luka se odslej imenuje samo Luka.
Dvojni tir grade na progi Zagreb— Zidani most prav do nemške meje pri Dobovi, prav tako bodo zgradili dvojni tir tudi na progi iz Zagreba do Zemuna. Nadaljujejo tudi gradnjo uuske železnice iz Bihača do Knina, ki bo prihodnje leto dograjena in bo tako Zagreb dobil novo zvezo do Splita iu Šibenika. Letos bodo začeli graditi |X) |>oročilu državnega podtajni-štva za promet tudi odsek proge od Tržanske Kaštele na novi progi Karlo-,vac—Bihač proti morju. Gradnjo te jiroge je poglavnik že odobril in bodo z deli kmalu začeli.
V Zagrebu bodo kontrolirali prodajo moke, olja in kave. Trgovec bo moral prodano količino vpisovati v posebno knjigo, ki jo dobi vsaka družina. Tako ne bo mogel nihče dobiti večjih količin omenjenega blaga, kakor je predvideno. Preskrbovalni urad je prav tako razdelil že nakaznice za čevlje in obleko, pa tudi za vse vrste drugega tekstilnega blaga.
Plavalni tečaj za šolsko mladino je razpisala za mesec julij ljubljanska plavalna šola na kopališču Ilirije. Tečajniki so pripuščeni k plavalnemu tečaju šele jx> predhodnem zdravniškem pregledu. Julijski tečaj se je pričel I. julija, vpisnina zanj znaša 8 lir, vsakodnevna vstopnina pa 0.40 lir.
Nove znake za Žide so izdali na Hrvatskem. Novi znak bo iz kovine in 1)0 imel obliko okrogle rumene tablice. Nositi ga bodo morali vsi Židje, ki so že prekoračili 14. leto.
Dobra sadna letina se obeta na Spodnjem štajerskem, kjer je okrog tri milijone sadnih dreves. Škoda je le, da se je zaradi pomanjkanja škropil zaredilo na sadju precej škodljivcev.
Za eno uro so podaljšali tramvajski večerni promet po ljubljanskih ulicah. Doslej je cestna železnica vozila samo do 22.30 ure, zdaj bo pa vozila do 23.30. Normalni promet traja kakor doslej do 21.15, ko odpeljejo prvi vozovi v remizo, potem pa vozi tramvaj samo vsake pol ure.
Pogajanja za poštni promet med Hrvatsko in Srbijo so odgodili za pozneje, ker se zastopniki zagrebškega odposlanstva in zastopniki srbskih predstavnikov niso mogli zediniti.
Najmodernejši hotel bo zgradila hrvatska država ob Plitvičkih jezerih, ki jih hoče preurediti v narodni park. Hotel bo visok tri nadstropja in bo najmodernejše opremljen z vsem modernim udobjem. Imel bo 50 sob in 5 dvosobnih stanovanj. Hotel bo državna last in bo imel tudi turistični oddelek.
Nove delavske hiše bo zidala Hrvatska. Povečane bodo tudi možnosti zdravljenja delavcev v dozdanjih delavskih zdraviliščih v Brestovcu, Kle-novniku in Kasindolu. Hrvatsko delavstvo zlasti podlega jetiki.
Zakonski dekret o Nemcih ua llr-vatskem je izdal |>oglavnik lirvatske države in z njim uredil |>oložaj nemške narodne skupine na Hrvatskem. Pripadniki nemške skupine imajo zagotovljeno neomejeno ohranitev nemške narodnosti, svoboden razvoj njihovega prvotnega narodnega življenja, prav tako tudi čuvanje narodnostnih in" kulturnih odnosov do svojega naroda. Udejstvujejo se lahko v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Nemška narodna manjšina pa priznava svojo pripadnost k neodvisni hrvatski državi kot svoji domovini.
Vse plesne prireditve je prepovedal državni vodja SS oddelkov in Sef nemške policije na vsem nemškem zasedenem ozemlju zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču.
Zakon o organizaciji vlade so nedavno objavili na Hrvatskem. Zakon obsega 24 členov. Hrvatsko vlado bodo sestavljali predsednik, podpredsednik in 10 ministrov. Posebna ustanova v vladi je zakonodajni komisariat s predsednikom, ki ima stopnjo ministra. Poglavnik postavlja ministre z odlokom, ki mora imeti tildi podpis predsednika vlade. Cela vlada mora pa pred nastopom priseči poglavniku ter podpisati izjavo o svojem in imetju svojih rodbin, razen tega pa izjavo, da med svojo državno službo ne liodo sprejeli kakšnega drugega plačanega dela. Za važne in posebne zadeve s« lahko na poglavnikov ukaz ustanavljajo posebna državna ravnateljstva z ravnatelji, ki jih imenuje |K>glavnik na predlog predsednika vlade. Ravnateljstva so odvisna od predsednika vlade. Ministri, državni podtajniki in državni ravnatelji so odgovorni poglavniku, ki jih zaradi prestopkov lahko postavi pred Stol sedmorire v Zagrebu. Proti njegovi razsodbi ni pritožbe.
Princ Konoje. predsednik japonske vlade, je poglavniku dr. Paveliču brzojavno čestital ob pristopu Hrvatske k trojni zvezi. Hkrati izraža svoje veselje zato, ker se hrvatski narod čedalje bolj razvija in sodeluje pri r..<:-voju novega reda na svetu.
Osebne vesli
Poročili so se:
V Ljubljani:	g.	Lojze Sušnik,
trgovec v Ljubljani, in gdč. Nada Re-bernikova, hči pleskarskega mojstra v Ljubljani; g. Jože Marinko, industri-jec v Ljubljani in gdč. Marija Lapajnetova iz Ljubljane.
Bilo srečno I
Umrli so:
V Ljubljani:	841etna Marija Troštova, vdova po učitelju; Julija Sta. retova. Tončka Gabrova: Marija Klu-nova, žena strojevodje drž. žel. v pok.; Ana Sunarjeva, pos. in gost.; Ivan Umek zidarski mojster; Marija Zupančičeva.
V Laškem: Mariia Braaova,
V Gorjah pri Bledu: Ivana Černetova, pos. in gost.
Naše sožalje!
ŠIROM PO SVETU
Razstavo demantov so odprli te dni
v	Newyorku. Poleg najleoših pravih demantov vi na ogled tudi reprodukcije najslovitejžih pravih demantov na svetu.
Ljudsko štetje s« pred kratkim uvedli v Romuniji. Romunija ima po odstopitvi ozemelj 13,493.000 prebivalcev. Prirastek prebivalstva znaša v desetih letih 13 4 odstotka.
28.000	različnih vrst ptic živi na svetu. Tako so izračunali nemški prirodo-pisci.
Muzej bacilov bodo prihodnje dni odprli v San Franciscu. Ljudem, ki si bodo hoteli ogledati razstavo, bo na razpolago več mikroskopov.
Strela z jasnega je zaradi hude vročine treščila v neki voz in osmodila voznika v bližini Novare.
663 indijskih Krezov živi še zdaj v Indiji. Naj bogatejši izmed njih je haj-derabadski maharadža, ki ima okrog 14 milijard lir premoženja.
35 milijonov zvezdnih utrinkov pade vsako leto na zemljo, tako je izračunal neki ameriški zvezdoslovec.
Pomanjkanje vžigalic je zavladalo v vseh krajih od Rdečega morja do Perzijskega zaliva. Iran. Irak. Palestina in Transjordanija so do nedavnega uporabljali vžigalice italijanskega izvora.
SLOVENSKO
kralj zl
zatekel
II poUdinamometro e il piu perfezio-nato strumento per saggiare forza e resistenza in tutte le loro esplicazionii permette di apprezzare la forza dci muscoli delle doccie vertebrali, degli arti superiori, degli arti inferiori. In-vitando il soggetto a compiere simulta-neamente o successivamente i diversi sforzi, si puo avere in pochi minuti I'espressione della capacita dinamica totale, del tono e dello sviluppo mu-scolare, e in base a cio trarre un giu-dizio complessivo. — Polidinamometer se imenuje najnovejša priprava za merjenje človekove sile in odpornosti v vseh oblikah. Z njo lahko izmerimo moč hrbtnih mišic, prav tako pa tudi moč mišic v gornjem in spodnjem delu telesa. S to napravo, ki jo že praktično uporabljajo v Italiji, lahko v nekaj minutah doženemo celotno dinamiko telesa ter zmogljivost in odpornost mišičevja.
»Ta klavir je moj, Henrik III. mi ga je podaril. Poslušaj ljubezensko pesem, ki sem jo zanj skomponiral!«
Človek v stari noši je sedel h klavirju ter zapel ob lastni spremljavi romanco: »Izgubil sem njo, ki sem jo ljubil na moč.« Pesem je bila tako ganljiva, da se je jel Bach jokati ter se je med jokom zbudil in je imel res solzne oči. A kako se Je Bach šele zjutraj začudil, ko je našel na klavirju, kamor je bil prejšnji večer polo«! prazen notni papir, popisan list z notami. Hotel je note prebrati, a jih ni mogel, šele ko je povedal svoje sanje hčeri, ki je bila podkovana v zgodovini glasbe, mu je pojasnila, da so v dobi Henrika III. note pisali v drugačnem ključu. In res, ko je note prepisal na sodobni ključ, je bila skladba jasna in čista. Viljem Bach je lahko sam zapel in zaigral ljubezensko pesem, ki jo je ponoči slišal od skrivnostnega neznanega kavalirja. Viljem Bach je to pesem pozneje uvrstil med svoja dela z naslovom »Nocturno«.
Zanimivosti z vseh vetrov
V Tibetu imajo, kur se zakonov tič* še danes kaj čudne navade. Dekle st najprej poroči s svojim naj starejšim} bratom, ki postane poglavar vse h*-še, potem se pa poroči še z drugim* moškimi, ki pa nimajo v hiši nobene večje pravice. Vsaka Tibetanka trna tako po več mož, kakor kakšen turšk* sultan.
Antonio Meucci je prvi izumil telefon, in sicer leta 1849. V Italiji s0 začeli uporabljati prve telefone že leta 1881.
Tango so najprej plesali v Ameriki, leta 1911. je pa prišel v modo tudi v Evropi. Torej se je tango uveljavil samo dobro leto dni pred «/oa6 trottom» (lisičjim korakom).
Družina gospe Helmove je na svetu prav gotovo edinstvena. Gospa Helmova se je rodila kot ena izmed četvork, poročila se je pa z dvojčkom-To pa še ni bilo dovolj. V tem zakonu se je rodilo 32 sinov. Izmed ten so se dvakrat rodili četvorčki, šestkrat trojčki in dvakrat dvojčki. Kako bodo napredovali vnučki in vnukinj0 gospe Helmove, še ne vemo, prav g°~ tovo bodo pa rekorde svoje matere nadaljevali.
Najkrajši priimek na svetu je nedvomno O. Ta priimek nosi francoskii družina, katere predniki so živeli pred stoletji in so nosili plemiški naslov. Markiz d'0 je živel na dvori* Henrika III. in Henrika IV. v 16' stoletju.
Da ljudje prav za prav jemo kovin0, se boste prepričali, ko boste prebran naslednje vrstice:
V jabolkih in špinači je jod; ^ ohrovtu in fižolu je arzen; v rižu m beluših je mangan; v leči in mleku je cink; v čebuli je bor.
Telo odraslega človeka vsebuje P°" vprečno 65% vode in 35% drugih sn°" vi. Kadar s potenjem izgubimo vodo> postanemo žejni in moramo piti. T£r\ vodo v telesu spet nadomestimo. otroku pa je odstotek vode precej v00* ji kakor pri odraslih.
Annabella, Milan-
Rojstvo važnih izumov
Diletanti, ki so obogatili znanost
Le redkokdaj je slučaj pomagal človeštvu do novega izuma
posebno do veljave. Farinelli je pel baje sedem tonov više kakor ostali najboljši pevci, vendar je njegov glas zmerom ostal čist in jasen. Baje je Farinelli en ton lahko držal nič manj ko šest minut.
Junaška princesa
V prestolni dvorani palače Luxem-bourg v Parizu je bila velika Renau-dova slika, ki je predstavljala Napoleona I„ ko ga na zmagovitem vozu obdajajo Zgodovina, Slava, Umetnost itd. Leta 1814., ko je prišla na prestol spet stara dinastija, je obiskala palačo vojvodinja Angoulemska, hči Ludvika XVI. in žena francoskega pre-
pisa e una cosa a se, un’isola sconcer-tante nella meraviglia toscana. Questo sapore particolare che la citta ha nel-1’architettura, nel costume, nella par-lata si scopre facilmente anche nelle donne. Le ragazze pisane sono belle, serie e forti e fanno pemare alle archi-tetture ducentesche delle loro basili-che. — Pisa je posebnost zase, tako rekoč izjema med toskanskimi mesti. Mesto ima svoje jezikovne in arhitektonske posebnosti, odlikuje se pa tudi po svojih lepoticah. Pisanke so lepe, resne in krepke in zbujajo podobnost z njihovimi bazilikami iz IZ. stoletja-
La settimana scorsa il Sottosegretario di Stato Eccellenza Marinelli ha visitato Lubiana. Fig. 1: II Sottosegretario Marinelli nella Dlrezione delle Poste. Fig. 2: nelle officine ferroviarie di Lubiana. Fig. 3: II Sottosegretario Marinelli sta assaggiando i cibi nella cucina della Časa degli operai. — Pretekli teden je belo Ljubljano obiskal državni podtajnik Eksc. Marinelli. 1. slika: Eksc. podtajnik Marinelli na poštni direkciji. 2. slika: v ljubljanskih železniških delavnicah. 3. slika: Eksc. državni podtajnik Marinelli poskuša jedi v kuhinji Delavskega doma.
»Ali se vam zdi, da so nam dali največje izume šolani znanstveniki?« je vprašal nekoč Pettenkofer slavnega kirurga Billrotha. In celo Scho-penhauer se je toplo zavzemal za ta-koimenovane laike ali diletante. Vendar ne smemo misliti, da je to tista vrsta diletantov, ki površno premlevajo vse panoge znanosti, potem pa na lepem jamejo trdovratno trditi svoje, bodisi da je res ali ne.
Tako je na primer neki diletant opazil, da se je v očesu ptiča, potem ko si je bila žival zlomila nogo, nekaj izpremenilo. Namesto, da bi dalje opazoval to izpremembo in jo do dna dognal, je površno in napak sklepal, da moremo po očesni zenici spoznati vse bolezni. Spet drugemu se ob pogledu na mesec nekaj .posveti' in že si izmisli nov svetovni sistem.
Takšni diletanti niso človeštvu doprinesli slavnih, velepomembnih izumov. .Diletanti', ki so res nekaj dosegli, so bili zmerom .avtodidakti-, ljudje, ki so sami študirali in se izobraževali. Značilno in važno je, da so se osredotočili samo na eno panogo znanosti in se v njej izpopolnili in nadkrilili vse svoje sodobnike.
V preteklosti lahko naštejemo mnogo takšnih diletantov, pa tudi sedanjost jih ima precejšnje število.
Ali veste, kdo je izumil podmornico, ki je ena najbolj uvaževanih orožij današnje vojne? Nikakšen inženir, pač pa mornariški podčastnik, Bavarec Wilhelm Bauer. V vojni, ki je divjala leta 1864. z Dansko, je prišel nekdanji tesar in tedanji mornariški podčastnik Bauer na zamisel, da bi s podvodno ladjo napadel dansko brodovje in na sovražne ladje pritrdil pod vodo razstrelivo. Poskusna vožnja leta 1851. je pokazala pravilnost njegove zamisli. Vendar se je njegova podmornica po tretjem poskusu zaradi nepopolnosti potopila. Nato je poskušal Bauer prodreti s svojim izumom v Avstriji in Angliji, toda brez uspeha. Šele Rusija se je pozanimala za to vodno novost; pozvala je izumitelja na Rusko, kjer je zgradil več novih podmornic in naredil več posrečenih poskusov med Petrogradom in Kronstadtom. Bauer je izumil tudi potapljaško napravo in dvigalo za reševanje potopljenih ladij. Vidimo, da je bil ta diletant velik izumitelj, čeprav se je čisto sam izšolal in izobrazil.
Glasbenik Wiliam Herschel (f 1822) se je bavil za svojo zabavo tudi z zvezdoslovstvom. Sestavil je prve velike zrcalne teleskope in daljnoglede in pri tem pomagal zvezdoslovni znanosti tudi do več novih odkritij. Tako je vojaški glasbenik kot .diletant' v zvezdoslovju dosegel več kakor marsikateri nenadarjeni zvezdoslovec...
Življenjska zgodba velikega izumitelja Edisona je pač že znana, vendar jo še enkrat ponavljamo, tako izredna in spodbudna je. Edison je bil kot otrok zelo slab učenec, ,za nobeno rabo', kakor po domače pravimo. Nihče ni imel vanj dosti zaupanja, razen njegove matere. Z dvanajstimi leti je raznašal časopise, toda sam se je tedaj že jel zanimati za znanost. Iz svoje lastne moči si je pridobil svoje ogromno znanje, ki nam je dalo telefon, kino in še veliko število izumov na elektrotehničnem področju.
Če ste bili že pri zdravniku za grlo, nos in ušesa, je gotovo zbudilo vašo pozornost majhno, okroglo zrcalce na dolgem ročaju. Duševni oče tega zrcalca, ki si z njim zdaj zdravniki lahko točno- ogledajo naše grlo, je učitelj petja Manuel Garcia.
Naša cestna železnica se ima za svoje rojstvo neposredno zahvaliti poročniku VJerneiju von Siemensu. Bil je sin nekega gostilničarja in zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel študirati. Zato je postal topniški častnik. Da bi mogel podpirati svoje brate, ki so študirali, si je skušal z izumi zaslužiti nekaj denarja. Najprej se je posvetil modernemu izdelova-
nju strelnega bombaža, pozneje pravkar nastajajočemu brzojavu in naposled je izumil dinamo, ki je temelj vse moderne elektrotehnike.
Mnogo podobnih .diletantov' si je s svojimi izumi zapisalo svoje ime za vse večne čase v leksika in v zgodovino. Tako Jožet Frauenholer, ki bi moral postati prav za prav steklar, pa je po srečnem naključju prišel v neko optično tovarno in obogatil teoretično in praktično optično vedo z novimi izumi. Tako badenski nad-gozdar K. von Drais, izumitelj kolesa. Dalje izumitelj brzojava profesor anatomije Tomaž v. Sommering in še mnogi drugi. Vedeti moramo le, da ti ljudje nikakor niso bili površni, ali pa miljenci srečnega slučaja, temveč so z neumornim raziskovanjem v svojem področju dosegli svoje uspehe, ki jih še danes občuduje ves svet.
Leteča kača
Na Javi živi neka kača, imenovana Chrysopelea ornata, ki lahko celo skače z drevesa na drevo. Po večini živi na drevesih in ima sploh čudovite zmožnosti.
Ta nenavadna kača se lahko raztegne in skrči kakor trak in potem tako skače od drevesa na drevo kakor opica. Kadar pa hoče skočiti z drevesa na tla, se zvije v klopčič in se mirno spusti z velike višine, ne da bi se pri tem kaj poškodovala. Ko so pa hoteli te kače prenesti v kakšen živalski vrt so zmerom vse že pri prevozu poginile, čeprav nihče ni vedel zakaj.
Če ima moški sopran
Carlo Broschi Farinelli (1705- 1782;, Napolitanec, je imel najlepši sopran, kar jih je svet sploh kdaj slišal, še ko
II copricapo domentcale degli arabi au-menta di raggio con 1’aumentare delle possibilita finanziarie di chi lo porta. Questo cappello e in voga fra gli arabi che hanno preferito il costume europeo a queIIo tradizionale. — Nedeljsko pokrivalo Arabcev raste glede na višino premoženja, ki ga ima njihov nositelj. Takšen klobuk je posebno priljubljen pri tistih Arabcih, ki se rajši nosijo po evropsko kakor po domače.
je bil deček, je pel na koru vseh cerkva svojega mesta in vnemal srca vernikov. Pozneje, ko je že imel svetovni sloves, je prišel leta 1734. celo na dvor takratnega španskega kralja Filipa V., ki ga je posebno navdušil s svojim petjem.
Pri Filipu V. je potem Farinelli ostal celih deset let in ga razveseljeval s svojim krasnim glasom. Najbolj čudno je bilo to, da je moral kralju prepevati vsak večer znova štiri pesmi, ki jih je imel kralj najrajši. Pri teh starih pesmih je baje prišel njegov sopran še
stolonaslednika. Konservator še ni bil utegnil pospraviti velike slike in je na vprašanje vojvodinje, kaj slika predstavlja, v zadregi zajecljal, da predstavlja umetnost in znanost, ki ponujajo cesarju Francijo.
»Pa jim je ne bi bilo treba ponujati,« mu odvrne prestolonaslednica, »saj si jo je znal sam vzeti!«
znamenitih »sto dneh«, ko je zbežal in se je prestolonaslednik v južno Francijo, je vojvodinja sama v mestu Bordeauxju kljubovala Napoleonovim privržencem, naščuvala je oblasti k odporu in kljubovala cesarju še deset dni, potem ko se je bil vrnil. Napoleon I., ki je znal zmerom najti pravo besedo, je pri tej priliki rekel o njej:
»Ona je edini mož v svoji rodbini!«
Maskirani golob je-pismonoše
Znani ameriški gojitelj golobov-pis-monoš kapitan Ray R. Delhauer je na svoji farmi v Kaliforniji posvetil posebno pozornost gojenju golobov-pis-monoš, ki so med svojim poletom z zemlje skoraj popolnoma nevidni. Delhauer je različne vrste golobov, ki jih je gojU na svoji farmi, tako dolgo križal, dokler ni dobil golobe s prašno-sivim in umazanebelim pisanim perjem, ki jih že v višini sto metrov s prostim očesom ni mogoče razločiti.
Odkar je dobil radio tako veliko vlogo na vseh področjih, so vojaški strokovnjaki mislili, da je minil čas golo-bov-pismonoš. Zadnja vojna v Evropi je pa pokazala, da imajo ti golobi še danes nemajhno vlogo v obveščevalni službi. Omenjeni ameriški gojitelj golobov je celo konstruiral kletko, ki jo letalec lahko vrže tudi s kar najhitreje drvečega letala. Na kletko je pritrjeno majhno padalo in ko prileti do zemlje, ter se je dotakne, se kletka odpre in golob zleti iz nje.
Konjsko mleko — alkoholna pijača
Kirgiz; pripravljajo iz mleka kobil alkoholno pijačo, s katero se človek prav lahko temeljito upijani. Pijačo imenujejo »kumis« in pri vseh Kirgizih velja za sestavni del njihove prehrane.
Kirgizi molzejo kobile prav tako kakor pri nas krave in pustijo mleko kisati, dokler ne prične vreti. Pijača ima kiselkast okus in je zelo hranljiva.
Kumis je podoben nekakšnemu moštu. Kirgizi popijejo velike množine te pijače, s katero bi si Evropci prav gotovo pokvarili želodce.
Nočni obisk
Viljem Bach, komponist in pravnuk velikega pradeda, komponista Janeza Boštjana Bacha, je nekoč kupil star majhen klavir s starim francoskim vladarskim grbom. Ponoči je potem zagledal v sanjah človeka z dolgo brado v bogati nagubani obleki z velikim čipkastim ovratnikom. Neznanec mu je dejal:
Čudne pogrebne navade
Dopo molti anni fli faticose ricerche il dott. Raoul de Seigneux, professore delTUniversita di Ginevra, construisce una bambola che ha il colore e la mollezza di un corpo umano. Questa bambola servira agli študenti di medicina per far ia pratica negl’inter-venti chirurgici. La figura ci rappre-senta l’assistente del professore con questa bambola singolare. — Dr. Raoul de Seigneux, profesor ženevskega vseučilišča, je po dolgoletnem raziskovanju iznašel lutko, ki je po barvi in otipu popolnoma podobna človeškemu telesu. Na njej se bodo študenti medicine lahko praktično učili vseh zapletenih operacijskih posežkov. Na sliki je profesorjev asistent s to izredno lutko.
Diobas se imenuje vzhodno afriško zamorsko pleme, ki živi ob reki Lago-manle. To pleme ima prav čudne navade pri pogrebu svojih sorodnikov in znancev.
Kadar umre član plemena Diobasa. žr'ostno vest razbobnajo takoj po vseh zamorskih vaseh. Takoj nato se pa zberejo vsi znanci, sorodniki in prijatelji pokojnika, da dostojno počaste njegovo smrt. Mrtveca potem balzamirajo s posebnim palmovim oljem in ga polože v njegovi redni vasi na mrtvaški oder.
Okrog tega odra se potem zberejo ljudje in vprašujejo umrlega, zakaj je prav za prav umrl, vmes pa streljajo pogrebci na nekakšne primitivne pu-š.:e. čim bogatejši je bil mrtvec, tem več strelov mu doni za slovo. Pri tej pogrebni svečanosti morajo biti navzočne tudi ženske, ki jokajo in so za to posebej plačane od sorodnikov umrlega. Naposled stopi pred mrtveca neki moški in ga še enkrat kratko vpraša, zakaj je umrl. Baje mu mrtvec čisto tiho tudi odgovori, vendar moški tega odgovora nikdar ne sme izdati, temveč ga za zmerom ohrani zase.
VSE SE PONAVLJA
NAPISAL TITO COLLIANDER
. *Tako, tako,«^ je dejal stric Severin in nie bistro pogledal s svojimi svetli-f»i očmi. »Ti bi si torej rad moj frak izposodil? :
»Da, veš stric,« sem se začel opravičevati, stric me je pa neusmiljeno prekinil: »Že vem, že vem, nikar se izgovarjaj. Vse doslej si pridno •udiral, zdaj moraš polagati izpit in M‘o frak potrebuješ.c
»Da, res je tako,« sem veselo po-
r<. , •'le kako ti vse to tako dobro ves?«
»Kje imaš pa svoj frak?« me je neusmiljeno vprašal stric, potem pa ®ar Ss|'i tudi odgovoril: »Tega si po-*°dil siromašnemu tovarišu, ki s teboj tako?-	°Prav,ia-	Kaj	ne,	da	je
1 ,!Vse ie res- *°da kako moreš ti vse
0 natanko vedeti, stric?« sem ga opravičeno začuden vprašal.
, ■‘Naposled sem bil tudi sam enkrat ako mlad kakor si zdaj ti,« mi je agajivo dejal stric. »Tudi jaz sem "■ /študent in imam na tista leta voje spomine. Čeprav je minulo že rideset let, se vendar še prav dobro P?minjam dne, ko sem prav tako Potreboval frak kakor ti. Bil sem približno prav tako v skrbeh zaradi Jega, samo da sem ga potreboval Za ples.«
Pri tem pripovedovanju se je stric veselo namuznil in mi pomežiknil.
»vendar je bilo moje stališče pre-cej drugačno od tvojega,« je nadaljeval »svojega fraka namreč nisem posodil prijatelju, temveč sem ga nesel v zastavljalnico, da sem zanj dobil J>ekaj denarja. Le pomisli, kako sem “■1 nesramen! Fui,« je dejal z gla-•0|n, ki^ je obetal še kaj hujšega.
»da nič takšnega se ni zgodilo, stric Je pa mirno nadaljeval:
»Kaj hočeš, plesa nisem in nisem mogel opustiti. Vedel sem, da bo tisti večer na plesu zlatolasa deklica, ki je bila zame najlepša na svetu Neka, denarja sem imel, potreboval sem samo se dostojen frak in v duhu sem /e videl, kako sedim z oboževano lepotico za mizo in pijem kavo. V mislili nanjo sem odšel k svojemu stricu »ertu in sem se nalagal, da potrebujem frak. Morda se še spominjaš strica Berta?« me je spet nagajivo vprašal.
»Mogoče... ne, ne morem se spom-niti,« sem jedjaje odgovoril.
»Da, da,« je stric modroval dalje. '‘Berta nisi mogel kar tako navleči.
Moral
sem se pošteno potruditi, da
ni je verjel. Toda v sili človek ne . lra besed. Šel sem kratko in malo c njemu in sem se mu nalagal, da sem svoj frak posodil tovarišu, sam ?a Pa naslednji dan potrebujem za >*Pjt. Moja zamisel se je posrečila.
10 n>i je posodil frak in veselega 1 rf.av sem zvečer odšel na ples. In ].a	,.n ie ta ples! Frak mi je stal
o ulit, godba je omamno igrala, jaz m se pa vrtel s svojo lepotico. Poni. se,n j° »a steklenico šampanjca, l "a sva in si šepetala sladke besede.
aposled sva se domenila, da se do-j,va naslednji dan pred neko slašči-
iu se odpeljeva na izlet. Ko
em se drugo jutro po tej omamit, -aoavi prebudit, sem s strahom opa-■'■i da nimam prav nič denarja. Ker J1* bilo že pozno dopoldne, sem bil veliki zadregi. Iskal sem rešitve in J tudi našel. Moj pogled se je ustali na stričevem fraku. Trenutek nato s*?1 *e	zavitega	in sem ga ne-
v zastavljalnico, kjer sem dobil ■uuj lepe denarce. Sicer sem vedel. j1® ga stric ob petih popoldan po-rebuje, toda dotlej je še daleč.«
■ »Ne meneč se za posledice, sem 'sto popoldne veselo pohajkoval s lm^° izvolienko-	k° ie bila ura
J . Petih, me je neprijetno zaščemelo v,.' .?!cu- Ob petih moram stricu Bertu niti frak, mi je neprestano šumelo ja ušesih. Poslovil sem se od zlalo-in znova začel lov za t(,|l1ari°"i. Obšel sem vse svoje prijale in znance, toda nihče izmed njih „ "i hotel posoditi denarja, češ da da n'niaj°- Naposled sem se odločil, s, vržem zadnjo karto. Odšel sem k
»a! Ber,u-ie Iv ve"cial' s*	prinesel frak?«
mio prvo, kar je stric spregovoril. H* tal sem pri vratih in si še zmerom inRe”' uPa' na dan 7- besedo. Šele ko jz . Je stric vprašal, če sem opravil »k Se,n 11111 prepričevalno pritrdil. . ° si pa prebil večer po izpisi 5 je dalje izpraševal stric. N;i|k>-*aJi 1<>M| vendar našel pravo pot svoji S(>t t,-,M«nosti. »Vse je le|x» stric.« žatn , ia* kolikor mogoče skesa l°’ >samo ima človek df sti•; 3 »' tako,« je spet modroval c: >f-’e si dobro opravil izpit, bi ga ali no mora' tudi malo proslaviti, p”® • \ "ie je dalje mučil stric Bert. prefiC?S* se. ie s,r‘c zganil, odprl je 'skal svoie pisalne mize in dolgo gledal*10 nj.em’ Naposled sem le za-nic0 •’ (*.a J® r/- "ie privlekel de sar-ponina1! j° 0(Jprl. Tisti trenutek sem še n * "a uro 'n videl, da manjka je P n,‘ni't do petih, zastavljalnica »Orei ,0,|prta samo do petih, oe bi •Oor-.i .0,e*. dvigniti stričev frak, bi S*' •	odhiteti	tja.
Uje r,'° i.e prekinil moje premišljeva-* ° je potegnil iz denarnice ban-
uo in
denar.«
Nekaj kriminalnih primerov iz življenja artistov
CIRKUŠKA OPICA - MORILKA
Policija razkrinkala skrivnostnega tatu bisernih ovratnic
Nadzorniku Scotland - Yarda Frostu je bilo jasno, da. policija v grofiji X. ne bo mogla razjasniti tatvine nakita, ki so ga zločinci zagrešili na posameznih posestvih uglednih osebnosti. Nadzornik Prost tega ne bi izvedel, če Scotland-Yard ne bi bil obveščen o umoru v hiši polkovnika Wilstona, ki je Scotland Yard pozval na pomoč.
Nadzornik Prost se je s svojim pomočnikom odpeljal na polkovnikovo posestvo. Policijski uradnik malega mesteca je nadzornika prepričeval, da je ostalo v sobi, kjer se je izvršil umor, vse popolnoma nedotaknjeno. Samo vrata sobe lady Wilstonove so bila razbita. Vrata so bila znotraj zaprta, a bila so edini vhod v ladyno sobo.
Lady so mrtvo našli pred toaletno mizico. Nadzornik Prost, ki je zadevo preiskal na licu mesta, je lahko samo potrdil ugotovitev zdravnika. Lady Wilstonova je bila zadavljena. Bilo je jasno, da je morilec skozi odprto okno prišel v budoar. Njegovo okno je bilo v drugem nadstropju. Policisti niso mogli najti sledu, ki bi kazal, da je nekdo plezal v drugo nadstropje. Morilec je torej najbrže uporabljal lestvice, po končanem zločinu jih pa spet odnesel. A niti v bližini niso našli ne lestvic ne kakšnih stopinj. Tudi v budoarju ni bilo sledov. Edino, kar je nadzornik opazil, je bil prestrašen la-dyn obraz. Njene oči so bile široko razprte, usta pa odprta. Preden je izdihnila, se je morala torej žrtev strahovito prestrašiti in osupniti.
Morilec je odnesel dragoceno ovratnico z 87 biseri. Niz biserov je bil skoraj meter dolg.
Nadzornik se je vrnil v London, ker na mestu zločina ni mogel ničesar več ugotoviti. Predpostavljal je pa da je tatvina običajna kraja. Zanimal se je za vse tatvine v teku zadnjih dveh let. Proučeval jih je dva tedna. Ugotovil je, da je bilo izvršenih mnogo tatvin bisernih ovratnic in da zločinci nikjer niso pustili sledu. Naštel je devet takšnih primerov.
Menil je, da te tatvine opravlja neka zločinska tolpa. Nadzornikovi šefi so ga večkrat poklicali, da bi jim razložil rezultat njegove preiskave. A še ničesar ni mogel povedati, kljub temu, da se je posluževal nasvetov svojih starejših izkušenih tovarišev. Preiskava je bila namreč prvi večji primer, ki so mu ga poverili njegovi predstojniki.
Tedaj je pa neki potujoči cirkus prispel v vasico B. Ene izmed predstav sta se udeležila tudi stari nadzornik Scotland-Yarda, predstojnik mladega Prosta, Frost sam in neko mlado dekle. Ko je bila predstava končana, je predstojnik menil:
»To sem storil na vašo željo, Frost, a vaša domneva je le preveč drzna,«
Frost j« bil poparjen. Spomnil se je razgovora v pisarni. Res je bilo, da so bile tatvine zmerom izvršene tam, kjer se je mudil potujoči cirkus. Zato so biU vsi cirkuški artisti pod nadzorstvom, čeprav ni bil nihče osumljen. Frost je torej vse stavil na eno kocko. Pozval je v Scotland-Yard artistko Lejlo. ki je bila strokovnjakinja za menjanje zunanjosti. Prosil jo je, naj se maskira v lady Wilstonovo in se v njegovi družbi pojavi pri cirkuški predstavi. Dal ji je fotografije lady Wil-stonove in uspeh je bil popoln. Lejla se je tako dovršeno maskirala, da je bila občudovanja vredna.
V družbi starega nadzornika in Prosta se je Lejla res udeležila predstave v cirkusu, natanko maskirana v lady Wilstonovo. Cirkus je bil poln policijskih uradnikov, ki so imeli za nalogo, opazovati navzočne gledalce.
kovec in mi ga pomolil pod nos. Sprva kar nisem mogel verjeti svojim očem, potem sem pa vstal in bil z enim skokom že pri vratih.
»Kam pa tako hitro,« se je začudil stric.
»Stvar je namreč ta, stric,« sem stokal, »da sem tvoj frak pozabil.i
»Tako, tako,« je dejal stric. »Rojiš se, da bi ti v zastavljalnici pred nosom zaprli. Kaj ti pa je? Zakaj si tako prebledel? Po tako krasnem popoldnevu, kakor si ga imel dane*, vendar ne smeš prebledevati.« Zvito se je nasmehnil in me potrepljal po rami, rekoč: »No, no, zdaj pa le pojdi po moj frak.« .
*
Ko sem tako poslušal stričeve spomine, se mi je zmerom bolj vrtelo v glavi. Nikakor nisem mogel razumeti, da se na svetu vse tako natanko ponavlja. Nisem mogel razumeti, da je stric pred 30 leti nanravil isto lumparijo, kakor sem jo danes sam.
N_posled sem le dejal: »Stric Severin. kako je zdaj s frakom, ali mi ga boš posodit?«
»Ne,« je odgovoril stric, in pogledal na uro. »Ura je pol petih,« je potem dejal, »tu imaš denar in pojdi po svoj frak v zastavljalnico. Tako ti m j frak ne bo več potreben. Ali ti je prav?«
Tisti trenutek sem svojemu prekanjenemu stricu padel v objem.
Morda bo kdo presenečen, ko bo zagledal lady Wilstonovo v loži.
A vse je bilo zaman. Stari nadzornik je dobro vedel, da je bil Frost razočaran. Ker je hotel nekoliko obrniti njegovo pozornost drugam, mu je predlagal, da po predstavi obiščeta cirkuško menažerijo.
In res so si ogledali cirkuške živali. Na koncu nekoga hodnika je bila kletka z veliko opico, ki so se ji gledalci med predstavo tako čudili in se smejali njenim grotesknim izvajanjem. Ko so se približali kletki, je Lejla dejala:
»Ta opica me tako čudno motri!« Stražniki okrog nje so se zasmejali. A kmalu so se zresnili. Lejla se je približala kletki. Takrat je pa opica poskočila, jo s svojima šapama skozi rešetke zgrabila za vrat. Lejla je kriknila, nadzornik Frost je pa v tistem trenutku potegnil samokres in sprožil na opico, ki se je mrtva zvalila na tla.
Stari nadzornik je stopil k ravnatelju cirkusa, medtem ko je nadzornik Frost izginil. Kmalu se je v ravnateljevi sobi pojavil s krotiteljem opice. Bil je strahovito razburjen. Stari nadzornik ga je skušal potolažiti, čes da mu bo škoda povrnjena, čeprav je mladi nadzornik streljal v obrambo. Vendar pa te besede krotitelja niso mogle potolažiti.
»Te izgube mi ne morete nadomestiti, gospod!« se je glasil krotiteljev odgovor.
V tistem trenutku se je zaslišal oster glas mladega nadzornika Frosta :
»Saj tudi ni potrebno nadomeščati ga!«
Ko se je krotitelj zvedavo ozrl, je zagledal revolversko cev, naperjeno nase. Prebledel je kakor smrt. Cirkuški ravnatelj je kriknil. Stari nadzornik je vse razumel. Do sodbe krotitelja zveri ni prišlo, ker se je obesil v svoji celici.
Nadzorniku Frostu je vse priznal.
ZRCAL
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Zanimivosti s športnega sveta
Schmeling ne zna peti
Da je nekdanji bokserski mojster Max Schmeling med padalci, ni nobena skrivRost več. Čeprav je Max v športu neprekosljiv, ima pa kot vojak veliko napako — ne zna namreč prav nič peti.
Njegovi tovariši pripovedujejo, da je njegov glas neznansko grd. Kadar odpre usta, se baje celo mačke in psi poskrijejo, ker mislijo, da je kakšna zverina v bližini. Ker mora pa pri vojakih vsak peti, a se je Maxov glas zmerom izmad vseh drugih razločil, so odredili, da Max med korakanjem ne sme peti, temveč samo usta odpirati, kakor da bi pel.
Plavanje jo je pozdravilo
Ves belgijski športni, posebno pa še plavalni svet. je ponosen na svojo »Caroetje«, kakor pravijo plavalki Fernandi Caroenovi. Doslej je ta plavalka postavila nič manj ko 27 rekordov v crowlu in že večkrat prekosila Ragnhildo Hvegerjevo.
Ta »ponos belgijskega športnega sveta se ima pa za svoj sloves zahvaliti samo svojemu trenerju Edmontu Everaertsu, ki jo je za plavalni šport »odkril«, ko je štela komaj 13 pomladi.
Ko je bila »Caroetje« še mlada, je bila šibko, tuberkulozno dekle. Zdravnik. ki jo je pregledal, ji je svetoval, naj začne gojiti plavanje. Dekle ga je ubogalo in doseglo dvojen rekord. V zdravju in v športu. Kdor danes pogleda »Caroetje«, se mu še sanja ne, kakšno je bilo to dekle pred sedmim: leti. Priznati moramo, da sta s trenerjem tuberkuloznim bacilom s plavanjem pošteno zagodla.
Cor Kintova se je zaročila
Samo na sebi se vam prav gotovo ne zdi nič čudnega, če se slavna plavalka zaroči. Vendar je v primeru holandske hrbtne plavalke Cor Kintove tudi srčna zadeva postala tako rekoč državna zadeva.
Cor Kintova sl je za zaročenca izbrala nemškega mornarja Friderika Fiffela, ki je tudi nemški prvak v plavanju. Videti je torej, da je športni amor ttu spet združil dvoje src. Ce se bosta poročila, bo Holandska izgubila svojo plavalno' rekorderko, Nemčija bo pa imela eno plavalko več.
Zanimivosti maratonskega teka
42.195 metrov je dolga proga maratonskega teka. Da pretečejo to progo, potrebujejo najboljši tekači dve in pol ure. V tem času se pa vsakemu izmed njih lahko primerijo vsakovrstne nesreče. Lahko mu postane slabo, lahko si narahlo spaline nogo ali kaj podobnega.
Tako je leta 1908. pri olimpijskih igrah v Londonu tik pred ciljem padel Italijan Dorando. S pomočjo drugih se je dvignil in tekel do cilja, vendar je bil izključen Iz tekme, ker so mu morali drugi pomagati do cilja.
Podobna nesreča se je primerita tudi Japoncu Gonu. Pri olimpijskih tekmah v Los Angelesu se je prvi bližal cilju, ko je pretekel že 42.188 metrov proge. Nekaj metrov pred ciljem je pa ko od strele zadet padel na tla. Odpovedala mu je kita na nogi. Tako je ležal Japonec na tleh, od vseh strani so pa hiteli ljudje, da bi mu pomagali. Toda Japonec ni bil samo do skrajnosti treniran športnik, temveč je poznal tudi vse predpise športa. Ne da bi se menil za pomoč drugih, se je' z
»Srčna kultura«
Sobarica Marija ima nove čedne čevlje, ki se. prav dobro podajo njunim lepo oblikovanim nogam.
Opoldne streže pri mizi svoji -»gospodih, ki takoj opazi njene nove čev-Opico je	dobil	v	roke, ko	je	bila	šeilje. Vsi jo postrani pogledujejo	in
čisto majhna.	Kmalu je	spoznal,	da|delajo opazke, češ saj ni čudno,	da
rada krade tuje predmete, šele po-J so hudi časi, ko ie dekle nosijo takš-zneje mu je pa šinila ideja, da bi to* ne čevlje. Te na glas izrečene besede, izkoristil. Zato jo je izuril, da je za,- J )ci jih je Marija razločno slišala, so čela krasti biserne ovratnice. Res je,*;'o zelo zabolele, zlasti jo je pa poda. je kdaj pa kdaj dobil v roke tudi \trla z prezirom izrečena beseda
dekla.
Mislim, da ima vsak pravico razpolagati s svojim pošteno prisluže-nim denarjem. Vsako mlado dekle se rado čedno obleče. In čemu ne. bi bilo to dovoljeno mladi služkinji, če	jo
veseli? Saj ji njeni dohodki tako	ne.
dopuščajo, da bi si kupila dragih stvari, če pa se skrbno in okustio oblači, je to vendar čisto njena stvar.
Žalostna je ugotovitev, da se še. najdejo >boljšit ljudje, ki imajo tak»
; J malo takta in srčne kulture, da na tako brezobziren in žaljiv način ponižujejo svoje posle. Mar ne vedo, da imajo tudi preprosti ljudje svoje želje, svoje veselje in da so tudi oni najbolj občutljivi v svojem ponosu, lei ga ima jtač vsak človek?
Priča
Malinovec škoduje?
V nedeljo sem se napotila s tovarišicami na izlet. Po več urah hoje smo posedle okoli mize na vrtu neke gostilne. Bile smo zelo lačne in utrujene, zato je pogovor zastal, čakale smo na naročeno jed.
Končno nam je natakarica prinesla kosilo. Ko smo se najedle, je pristo-
ponare.iene bisere, v večini primerih so bili pa pristni. Krotitelj si je tako nabral težke tisočake. Po svojem zeu trdilu pa nikoli ni mislil, da bi bila opica zmožna ubiti človeka. Morebiti se je lady Wilstonova uprla in opica jo je zadavila.
če nadzornika Scotland-Yarda z maskirano Lejlo ne bi obiskala cirkuške menažerije, bi ostali umor lady Wilstonove in vse tatvine bisernih ovratnic nepojasnjeni.
vsemi svojimi silami pobral in se bolj odvlekel kakor tekel do cilja, ki je bilo kakor rečeno oddaljeno samo nekaj metrov. In bil je prvi!
Kraljica lepote na olimpijadah
Leta 1928. so v Amsterdamu izbrali za olimpijsko kraljico lepote Kallfor-ničanko Ethel Catherwoodovo. Lepotica je dosegla tudi rekord v skoku v višino.
Leta 1932. sta se pa za naslov olimpijske lepotice trudili dve tekmovalki.
švedska skakalka Ingeborg Sjozvistova
in ameriška rekorderka v hrbtnem pla-;;picala mala krčmarjeva hčerka. Po-"	—	-	sadila	sem jo poleg sebe in jo po-
vpraševala po tem in onem. Bila je zelo živahna in je veselo čebljala. Ponudila sem ji malinovca, ki ji je nad vse teknil. Tedaj je prišla natakarica in vsa. prestrašena povedala, da ji malinovec škoduje.
Pozneje sem pa videla, kako ji je njena mati ponujala žganja. Deklica se je sicer branila, a ker ji je mati tako ponujala, je le popila pekočo pijačo.
Zdaj vas pa vprašam, dragi čita-telji in čitateljice, kaj bolj škoduje: malinovec ali žganje?
Opazovalka
vanju Eleanor Holmova. Zlatolasa šve-dinja je bila favoritka, tega ji ni mogel nihče oporekati in je njena nasprotnica niti z rekordom v lOOmetr-skem hrbtnem plavanju ni mogla vreči z njenega prestola. Baje je bilo v tem usodnem trenutku Američanki Holmo-vi edina tolažba, da je naposled le našla rdečilo za ustnice, ki drži tudi pri dolgem plavanju v vodi. Ko je namreč po svojem stometrskem rekordu v plavanju pogledala iz vode, je imela ustnice prav tako rdeče, kakor takrat, ko je skočila v vodo.
Naglica ni nikjer nič prida
Pred nedavnim je neka ameriška^ ■ revija svoje bralke vprašala, kako dolgo je trajalo, da so se zaročile s svojim bodočim možem. Vse kako so hoteli tako ugotoviti, kakšna je ameriška ljubezenska naglica. In tako so se lahko znova prepričali, da naglica ni nikjer nič prida. Kajti kakor se v Ameriki hitro zaroče in ooroče, tako hitro se tudi ločijo.
številni odgovori Američank so dokazali, da v Ameriki lahko govorimo razen vseh drugih naglic tudi a ljubezenski naglici. 43 odstotkov braik je namreč odgovorilo, da so se zaročile takoj po tretjem sestanku. 38 odstotkov jih je odgovorilo, da so se zaročile že po enem mesecu znanja, ko so se povprečno sestale dvakrat na teden. 15 odstotkov bralk je pa priznalo, da je »oklevalo« celih osem do deset, tednov.
4 odstotki deklet se je zaročilo že takoj pri prvem sestanku. Med njimi ima rekord neka devetnajstletna vroče-krvnica, ki se je zaročila, ko je komaj pol ure poznala svojega bodočega moža. Torej res ljubezen na prvi pogled. Iz navedenih primerov pač lahko vidimo, da Američanke še zdaleč ne mislijo, da se s poroko za večno zavežejo, sicer se najbrže ne bi tako hitro odločile.
Boj preklinjanju
Na Madžarskem so nedavno verska združenja začela skupno akcijo in boj proti preklinjanju med narodom. Doslej so v ta namen razdelili med ljudi že okrog trideset tisoč lepakov, na katerih opozarjajo, kakšen greh je preklinjanje. Hkrati dajejo nasvete, kako se te razvade kar najhitreje otreseš.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so se verska združenja še posebej obrnila na madžarske policiste. Pozivajo jih, naj se skušajo povsod in vselej obvladati in naj ne preklinjajo tudi v kar najbolj razburljivih primerih. Združenja so tudi predlagala občutne denarne kazni za tiste, ki bi se še zmerom pregrešili. Ker imajo na Madžarskem verska združenja velik vpliv, računajo, da bo na Madžarskem preklinjanje res kmalu kaznivo dejanje.
Bodoče matere!
Ker sem stalen dopoldanski obiskovalec Tivolija, imam vsak dan priliko opazovati mlado damo, ki pripelje s seboj šest otročičkov, deklic in dečkov. Čudovito je, kako zna mlada dama ravnati s temi paglavčki. Bila bi pač lahko za zgled vsaki materi, čeprav je, kakor sem lahko opazil, samo njih vzgojiteljica.
Zdaj pa pomislite, kaj sem doživel pred nekaj dnevi! Srečal sem na cesti omenjeno damo, ko je ravno šla a svojo mlado gardo proti Tivoliju, ko zaslišim za seboj glas: »Uh, da bi morala toliko smrkavcev vlačiti a seboj, se rajši takoj obesim.«
Presenečen sem se ozrl in zagledal za seboj dve mladi dekleti, prav gotovo nobena izmed njiju ni imela več ko dvajset let. In to naj bodo bodoče matere naših otrok?
M.
Med slikarji
Napolski slikar Andrea Sabatino da Salerno <1480—1545), je bil Rafaelov učenec. Ko je slikar Caravaggio (1569 do 1609) nekoč prišel v Napoll, je povprašal, kdo je v mestu najboljši slikar. Rekli so mu, da Andrea Sabatino, in Caravaggio se je spomnil, da sta se oba hkratu učila prt Rafaelu. Ker pa je od tedaj preteklo že precej let. jo menil, da ga nekdanji tovariš ne b* prepoznal in si lahko dovoli kako šalo.
Obišče torej slavnega mojstra, mu potoži, da je lačen slikar brez posla in denarja ter prosi, naj ga vzame za pomočnika. Andrea Sabatino je bil dobra in usmiljena duša. Vzame ga in mu precej veli, naj naslika glavo apostola v neki večji slikarski kompoziciji. ki jo je imel baš v delu. Oe« nekaj ur pogleda naslikano glavo, a tedaj vrže iz rok paleto in čopiče, objame »pomočnika« in vzklikne:
»Nihče drugi ne moreš biti kot sam Caravaggio! Saj posnam tvoj čudoviti način slikanja!«
Za bivanje v kopališčih so posebno prijetne enobarvne kratke hlačice; k njim nosimo živobarvne pralne poletne bluze, kakršne vidimo na gornji sliki. Prav takšno je tudi plašču podobno ogrinjalce, ki ga vidimo na ograji.
Zdaj ko je tudi naše kraje obiskala poletna vročina, potrebujejo naši vrto-
vi	vodo. Pravilno škropljenje vrta je prav tako nujno potrebno, kakor vsa druga dela na vrtu. Brez vode bi oveneli Se tako lepa zelenjava, sadje in rooe.
Vse rastline sprejemajo svojo hrano iz zemlje, in sicer s pomočjo vode. <Samo v vodi se raztapljajo hranilne movi. ki so t zemlji in lahko potem po njej pridejo do koreninic in skozi »tebelce rastline do njenih listov in •veta. Ker pa listi in stebelce obstajajo t največji meri iz vode, ki neprestano iahlapeva, mora rastlina izhlapelo vodo aadomestiti, sicer ovene.
Vsak vrtnar mora torej poskrbeti, da ima na svojem vrtu vsaj najpotrebnejše priprave za škropljenje. Pred vsem potrebuje dve veliki posodi za vodo in škropilnice. Posodi naj bosta zmerom napolnjeni z vodo in naj se vanju izteka tudi deževnica. Rastline smemo namreč zalivati samo s postano, na zraku ogreto vodo. Mrzla voda iz vodovoda jim le malo koristi, ker je premrzla in trda.
Pri škropljenju se morate predvsem držati neke prave mere. Zlata sredina je tudi tu najprimernejša. Meseca julija mroamo vrtove precej pogosto zalivati. S tem pa še ni nujno, da bi zalivali vsak dan. Bolje je, da zalivate vrt vsak drugi dan, pa takrat temeljito, kakor pa vsak dan in takrat premalo. Gredice, ki imajo na površini trdo, razpokano zemljo, le težko vpijajo vodo in rastlinam škropljenje kaj malo koristi. Takšne gredice morate najprej okopati, če pa že tega ne storite, pa izkopljite na njej vsaj majhne jamice in rove, da bo po njih lahko prodrla voda v zemljo, škropite tako, kakor je vašim rastlinam potrebno. če imajo rastline koreninice globoko v zemlji, potem morate približno tako globoko tudi zemljo namočiti, če imajo pa koreninice samo nekaj centimetrov pod zemljo, potem ne potrebujejo toliko vode. če poškropite tako, da bo zemlja vsaj 15 centimetrov pod površino vlažna, bo za vse rastline dovolj.
škropiti ne smete pri močnem soncu in tudi i.e neposredno po njem, ko je zemlja preveč segreta. Rastlinam najbolj ugaja, če jih škropimo zvečer v mraku, ali pa zgodaj zjutraj, ko jih še ni ogrelo sonce.
Kakor že rečeno je najbolje, če škropite s postano mlačno vodo. Seveda je Pa to za lastnike velikih vrtov precej težavno delo. Prijetnejše in lažje je škropiti z vrtno gumijasto cevjo, če torej že morate škropiti z mrzlo vodovodno vodo, potem zalivajte vsaj tako, da vodo razpršite z raapršilnikom, da v obliki kapljic pada na rastline. Mo-ian curek bi rastline samo pobil in toi jim več škodoval ko koristil.
V	glavnem moramo še povedati, da > škropljenje nekaj drugega ko zalivanje. S škropljenjem pomočite samo liste in stebelca rastlin, z zalivanjem pa pomočite zemljo in korenine. Za popolno nego rastlin je torej potrebno oboje: zalivanje in škropljenje.
Zdaj vam hočem v glavnem še podati vsa dela, ki so v juliju mesecu najpotrebnejša:
Uničujte plevelj, zalivajte vsaka dva dni, obrežite grmičevje, ki je spomladi odcvetelo, posadite potaknjence fuksij in nageljčkov. Očistite pota in jih posujte z belim peskom, pognojite tudi cvetlice na balkonih in jih pridno zalivajte.
Kar se zelenjave tiče, presadite zimsko zelje in endivijo, skrbno zatirajte gosenice in polže, ki vam uničujejo fižol, paradižnike in drugo zelenjavo. Povežite poletno endivijo, odrežite stebelca rastlin, ki so že odcvetele, pripravite poreben prostor, kamor boste dajali vrtne odpadke in plevel, tako boste dobili potreben gnoj.
Sadnemu drevju obtrgavajte vršičke, ki so zrasli na spodnjem delu debla, ker jemljejo moč dozorevajočemu sadju, prav tako nekaj časa še obtrgujte vršičke jagodam. Zavarujte drevje pred sadnimi ušmi, tako da jim na stebelce prilepite papir, namazan z lepilom, po katerem ne bodo mogle plezati mravlje in hraniti sadnih uši.
Zdaj je čas, ko se razgalijo človeški značaj. V drobnih preizkušnjah se pokaže, kakšen je človek, kakšna njegova srčna izobrazba, njegova kultura. Marsikatera ni zrela za takšne preizkušnje in le prebridko je, če sam na lastni koži čutiš to nezrelost.
Ali ste že opazili, da igra zdaj v človeškem življenju nakupovanje izredno veliko vlogo. Nakupovanje blaga, živil, nakupovanje včasih najbolj bedastih predmetov, ki jih bo le težko vpet spraviti v denar. Če bi nekdo raztrobil, da bo zmanjkalo mrliških vencev, sem prepričana, da bi se našli ljudje, ki bi se tudi a njimi založili.
Pametno je, če kdo poskrbi, da ima nekaj zaloge tega ali onega potrebnega blaga, ki ga večkrat potrebuje, modro je, ie si nakupil nekoliko več živil, ie imaš veliko družino, toda da bi na slepo nakupoval kar vprek, kar ti pride pod roko, to n* gre. Ne samo, da tako na najbolj jasen način dokažeš svojo požrešnost, iako dokažeš, tudi svojo neumnost. In neumnost je vselej in vsekdar smešna I
Ali ste ie opazili, kako so ljudje postali občutljivi, kadar teče pomenek o denarju, o nakupu, o hrani. Če se slučajno odpraviš v trgovino, hoteč kupiti kaj za dnevno potrebo, ti pravi znanka:
'»■Kaj neki toliko kupuješ? Jat nimam denarja, zato tudi nič ne kupujem, mi vsaj čakati ni treba!<
In kar vidiš, kako prepričana je, da kupuješ za ogromne denarje, čeprav potrebuješ komaj par nogavic za sproti.
Slabo je, če si zavistna — to kvari zdravje in lepoto — še slabše je, če tega ne znaš skriti. Sicer pa ljudem nikoli ne moreš ustreči. Če v poplahu nakupovanja ne kupuješ, ljudem tudi ni prav in hitro se najde kdo, ki ti zabrusi:
»O, tebi ni treba nakupovati. Si se pač že založila/«
Sram te postane na tisto, ki ti pravi kaj takšnega! Upam, da ti nikoli nisi tako govorila, kajti samo sožalje utegnem imeti s tistim, ki ga zavist muči noč in dan in mu sili na jezik takšne strupene besede.
*
Vsako stvar lahko obrneš tako, da je slaba ali da je dobra. Vsakomur lahko rečeš zlo ali dobro besedo, vsakomur se lahko prikupiš ali pa zameriš. Mnoge .izmed nas se zdanji čas vedejo tako, da bodo nehote postale prej ali slej iopme vsemu svetu. In kdor je zoprn vsemu svetu, postane odveč kmalu tudi sam sebi in se prav nesrečno počuti.
In zakaj vse to? Iz gole sebičnosti! Ker so ljudje vajeni misliti, da morajo prav oni sami vse imeti, vse, kar se da dobiti, biti povsod prvi, biti zmerom neprikrajšani. Tisti pa, ki pomisli ob vsaki priložnosti tudi na svojega bližnjega, ne more biti krivičen in ga nikoli ne bo treba biti sram pred seboj in pred svetom!
Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Cvetačna juha, špinačni zrezki, solata Zvečer : Praženec, borovnice.
Petek; Fižolova juha, krompirjevi cmoki, solata. Zvečer : Pražene sardelice, radič v solati.
Sobota: Guljaževa juha, makaroni, borovnice. Zvečer : Ričet.
Nedelja: Ragujeva juha, telečji ptički1, cvetača v solati, češnjev riž'. Zvečer: Grahova rižota, solata.
Ponedeljek: Krompirjeva juha, grahova omaka, krompirjeva kaša. Zvečer: Vampi s krompirjem1.
Torek; Zelenjavna juha, kolerabice, solata. Zvečer: Kislo mleko.
Sreda: Pasta fižol, palačinke. Zvečer: Koruzni žganci, mleko.
Pojasnila:
‘Telečji ptički: Iz kosa teletine narežemo tanke rezine, jih potolčemo, osolimo, namažemo z nadevom, prevežemo z vrvco in opečemo na vroči sti. Ko so opečeni, jih prav malo zalijemo z juho. Preden denemo ptičke na mizo, jim odstranimo vrvco. Za nadev uporabimo gobice, prepražene na čebuli Im zelenem petršilju ali pa prepražene mesne ostanke.
•Češnjev Hi: 20 dek riža skuhamo v litru vode, če imamo mleko pa tudi lahko v mleku. Med tem zmešamo 5 dek masla, nekaj soli, 2 rumenjaka, 5 dek vanilijinega sladkorja in dodamo limonovo lupinico. Vse skupaj dodamo ohlajenemu rižu. Polovico zmesi denemo v pomazano in z drobtinami posuto skledo za narastke, na gosto potresemo s češnjami, ki smo jim odstranili peške, in pokrijemo z drugo
polovico zmesi. Narastek potem spečemo v pečici. Ko je narastek pečen, ga potresemo s sladkorjem, ali ga pa oblijemo s sladkim snegom dveh beljakov. Sneg namažemo, ali pa nabrizgamo na narastek in ga postavimo še za nekaj minut v skledi v pečico in ga v skledi denemo na mizo.
‘Vampi s krompirjem: Vampe kuhamo več ur, da postanejo mehki. Potem jih zreženjo na rezance in jih vržemo na svetlo ISežganje. Osolimo jih in jih počasi dušimo. Ko so se že nekaj časa dušili, jih zalijemo z juho, da bodo kakor v obari. Pol ure preden denemo jed na mizo, skuhamo v tej obari na kocke zrezanega krompirja. Ko je krompir že kuhan, okisamo vampe s kisom ali pa limonovim sokom.
Borovničev sok: V gozdu dobimo že dovolj zrelih borovnic, ki jih lahko pričnemo pridno nabirati za zimo. Odbrane zdrave borovnice zmečkamo v primerni posodi. Na vsak kilogram borovnic denemo četrt kile sladkorja in nekaj limonovega soka. Brozgo, ki jo tako dobimo, pustimo kvasiti nekaj dni, potem jo pa iztisnemo in precedimo. in kuhamo na vročem ognju 10 do 15 minut, še gorak sok precedimo v tople steklenice, jih dobro zamašimo in shranimo na hladnem prostoru. Steklenice morajo stati pokoncu.
To in ono o laseh
Lasje so nenavadno močno zaraščeni v koži in so posebno v skupnosti zelo odporni. S poskusi so ugotovili, da se zdrav las izpuli šele, če nanj obesimo 150 do 180 gramov teže. Lasje, ki pokrivajo kvadratni centimeter naše kože na glavi, bi pa lahko zdržali ležo 7 do 11 kilogramov, pa se ne bi odtrgali. Lasje, ki. pokrivajo 10 kvadratnih centimetrov naše glave, bi torej lahko zdržali 70 kil težkega človeka v zraku in se ne bi izpulili ali odtrgali.
Ker na dobro poraščeni glavi lasje pokrivajo 250 kvadratnih centimetrov površine, bi torej ti lasje skupaj povezani lahko zdržali nič manj ko 1758 kil teže, ali celih 25 ljudi. Zdaj je torej popolnoma jasno in prav nič čudno ne zvene čudodelstva nekaterih japonskih »čarodejev«, ki se obesijo z vso telesno težo na svoje lase, ne da bi se jim izpulili ali bi jih to kaj bolelo.
Zanimivo je tudi to, da so lasje tako zelo odporni in krepki, da ni mogoče najti rezila, ki bi se tudi po dolgotrajnem rezanju ali britju las ne skrhalo. Edino sredstvo, ki zmanjša odpornost las, je milo. Milo lase dvigne in rezilo jih laže odreže.
Vsak las na vaši glavi vsak dan zraste za nič manj ko 0,2 do 0,3 milimetra. Ce bi torej v 40 minutah izmerili, koliko so zrasli vsi lasje na glavi blondinke, ki ima 140.000 las, bi ugotovili, da so zrasli za en meter. Crne ženske imajo na glavi samo
100.000	las, rjavolaske jih imajto pa 120.000. Kakor torej vidimo, imajo svetlolasi ljudje najbolj goste lase.
Zanimive so tudi ugotovitve znanstvenikov glede dolžine vseh las na glavi. Ugotovili so, da bi iz povprečno dolgih las črnolaske lahko dobili nič manj ko 80 kilometrov dolgega, že bi vse med seboj povezali. Lasje rjavolaske bi dali skupno dolžino 96 kilometrov, lasje svetlolaske pa kar 112 kilometrov dolg las.
Kakor torej vidite, naši lasje niso kar si bodi in imajo svoje prav posebne in nedosegljive lastnosti.
Iz dveh starih svilenih oblek lahko narediš tale ljubki komplet. Jopica je dolga v obliki kostuma, s temnimi reverji in obrobki na rokavih. Krilo je črtano navpično, kar naredi postavo sloko. Zanimiv je klobuk v obliki tropske čelade.
OKRASITE SI BALKON!
Mnogi ljudje, posebno v novih stanovanjskih hišah, so tako srečni, da imajo balkon ali celo dva. In še ne vedo, kaj imajo! Pogosto takšne hiše v mestih nimajo vrta. Prav balkon jim ga lahko nadomesti. Da se to uresniči, je kajpak treba nekoliko možgane rabiti in si znati pomagati.
Če imate velik balkon, zadeva ni tako težka. Iz kuhinje prinesite nanj mizo, jo pregrnite s pisanim prtom in pristavite stole, če je balkon na notranji strani hiše, lahko na njem tudi obedujete, če imate manjši balkon, je bolj praktično, da na rob balkona pritrdite leseno ploščo, ki si jo sami naredite iz kakšne stare mize, omare ali kaj podobnega in ste jo primerno obžagali in ostružili ter even-tuelno popleskali. Podprite jo z eno ali dvema lesenima nogama, kovina-stim stojalom ali čimer koli, kar najdete med staro šaro pod streho. Če nimate kaj starega pri roki, si boste morda lahko priškrnili za novo. Ploščo prav tako pogrnite s prtom in mizica je gotova. Kajti zelo prijetno je, če je na balkonu pogrnjena mizica. Že samo to da balkonu vtis domačnosti in prijetnosti.
Morda nimate toliko stolov, da bi jih lahko imeli v kuhinji in na balkonu. Uporabite kakšne stare, polomljene stole, jih malo popravite, malo prepleskajte, malo okrasite in imeli boste prijeten balkon. Kajti brez stolov tudi ni nič. Morda imate celo pleteno garnituro, ki tako in tako spada na balkon. Na kakšen stol vrzite blazino iz pisanega starega kretona, ki ste jo obšili z živobarvnimi prikladnimi trakovi blaga ali pa tresami. Iznajdljiva glava si bo marsikaj pametnega izmislila.
Morda imate kakšen »votel« stol, to se pravi stol brez sedeža s samim ogrodjem. Prepnite ga s kakšnim močnim kosom blaga, kakršnega potrebujemo za ležalnike ali pa prepletite s pisano rafijo. Če imate velik balkon in morda kakšno staro zofo, jo pregrnite s kosom pralnega pisanega blaga in imeli boste salon kar na terasi. Morda imate pa kakšno staro žimnico. PraV tako jo prevle-čite s pisanim pralnim blagom in vrzite nanjo še kakšno prav tako ali različno prevlečeno blazino in spet imate kotiček, kjer se boste ohladili.
Našteli smo različne možnosti »opreme« balkona. A tako imenovana zunanjost je prav tako nad vse važna. Okrasite balkon s cvetlicami. Cvetlice v vazi, cvetlice v lončkih, cvetlice v podolgovatih lesenih koritcih, skratka cvetlice povsod. To se da napraviti z majhnimi stroški. Morda pritrdite na ograjo samo leseno koritce, seveda primerno prepleskano in okrašeno in vanj — če nimate pločevinaste posode — po vrsti postavite cvetlice v lončkih, tako da bo videti, kakor da bi rasle iz koritca.
Morda nimate radi, da bi vas videli z balkonov in oken drugih hiš v okolici. V tem primeru si cvetlice ovijalke tako vsadite, da bodo balkon obrasle in kmalu boste tako rekoč sami zase. Včasih je tudi prijetno, če je balkon senčen in ne sončen. Napravite si primerno leseno ogrodje, sestavljeno samo iz nekaj palic — štiri pokonci, štiri počez — in nanje pripnite kakšen pisan kos morda nekoliko debelejšega platna. Na koncu platno polepšajte z velikimi okroglimi zobi.
Ob eno stran balkona lahko tudi obesite kakšen kos pisane tanke zavese. To si zagrnete ali pa odgrnete« kolikor sence ali po sončnih žarkov si želite. Če imate balkon z železno ograjo in bi morda marsikaj radi skrili« potlej je jasno, da si boste tudi okrog te ograje napeli pisan kos blaga. C* imate tudi ležalnik, si napravite primeren »dežnik« za senco. Morda k* radi, da bi bil balkon »soba« zaaa* kuhinja pa spet zase — kajti iz kr hinje je navadno vhod na balkon. Pri; trdite na vrata primerno zaveeo, ki jo boste lahko odgrinjali ali zagrinjali.
Vse to in Se marsikaj drugega fr* napravilo balkon tako domačen, J* se ne boste mogli ločiti od njeg» Važno je pa, da so cvetlice povsoA Morda jih celo «prilepite» na zid, t* se pravi, postavite na viseča stojal* ca. Neskončno veliko možnosti je, 1* cvetlice, cvetlice, cvetlice. Saj ni človeka, ki bi jih ne ljubil.
S tem smo vam hoteli povedati, da napravite balkon dostopen. Skratka! obljudite ga! Naj bo velik ali maj; hen, vsakega lahko z malimi stroški spremenite v del svojega stanovanja« v tisti del, kjer se radi zadržite, kjer se počutite prijetno in se spočijete. Kjer se po potrebi navžijete sonca ’n zraka, ali se pa skrijete v senco. Samo nekoliko dobre volje in na balkonu boste preživeli marsikakšno dragoceno urico zadovoljstva, tistega dovoljstva, ki je dandanašnji tak* redko na svetu.	V.
* Pregovori o lepoti
Zenska lepota je premagala držav, kakor orožje zavojevalcev
*
Lepota in norost žesto spremfj*** druga drugo.
*
Lepota brez dobrote je kakor skisano vino.
*
Lepo dekle ima doto v obrazu.
*
Lepota, odmev in mavrica bitr® minejo.
Annabella, Milan.
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek&Htikeš
LJUBUANfl. Frančiškanska ulica
nasproti Uniona
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
Ali si tudi ti kdaj takšna?
DRUŽINSKI TEDNIK
Bombažna bluza za vroče dni
Naposled smo učakali vroče poletne dni, Id smo jih že tako dolgo pogrešali. Marsikatero dekle so ti lepi dnevi presenetili še preden je pripravila svojo poletno garderobo. Posebno kar se športnih oblek tiče marsikateri primanjkuje izbire.
Za šport je tudi poleti v vročini primernejše lahko krilo in bluza kakor pa obleka, ker se tako lažje in svobodneje kretate. V ta namen vam priporočamo iz bombaža ali tankega kvač-kanca spleteno bluzo, ki bo hladna, lepa in trpežna. Takšna bluza sicer najbolj pristoja mladim športnicam, vendar se prav dobro poda tudi nekoliko obilnejšim damam.
Vzorec, ki ga danes prinašamo, je učinkovit in kar je glavno, ni težak. Ia njega lahko spletete celo bluzo, lahko pa napravite tudi samo njen sprednji del, za zadnjega pa vzamete enostavnejši vzorec. Tako bo bluza še slikovitejša.
Urejuje A. Preinfalk
Problem st. 125
Sestavil F. Pabouček
3. Int. Cheney Min. T. 1937.)
Mat ▼ 3 potezah. Spet ideja nujnice,
— 1 petljo predenemo, 2 naslednji hkrati desno podpletemo in potegnemo predeto petljo čez desno;
2. 4. 6. 8. itd. vrste so leve.
naslednjo petljo desno in potegnemo predeto petljo čez podpleteno;
y = 2 desni petlji podpletemo hkrati desno;
Popis znamenj:
desna petlja; ovoj;
1. petljo predenemo. Popletemo
Problem st. 126
Sestavil O. Wiirzburg
3. Int. Cheney Min. T. 1937.)
dve sobi ali tri — povabi samo osebe, ki dobro druga drugo prenašajo.
V atelje lahko povabiš legijo ljudi, v stanovanje s tremi sobami kvečjemu osem. Če to število prekoračiš, se bo zabava razbila.
Če dva moška odkrijeta, da sta hodila na isto šolo, skupaj študirala ali bila med vojno pri istem polku, potem si lahko prepričan, da je zabave konec, kajti vsi bodo morali poslušati njune dogodbice.
Če je dama, ki sedi pri mizi ob tvoji strani, plaha in molčečna, ji pomagaj tako, da se narediš tudi sam plašnega. Kmalu se bo otajala, prilezla iz svoje lupine in pričela s teboj prijeten in zaupen razgovor. Sicer so pa plahe ženske simpatičnejše od predrznih.
Težko se boš zabaval, če te je družba razglasila za komika. Tudi tistim stvarem, ki jih boš resno povedal, se bodo smejali.
Če je v družbi kakšen zdravnik, mu ne razlagaj na las natanko svojih težav; nikar ne misli, da odvetnike zato vabijo v družbo, da dajejo brezplačne pravniške nasvete!
V svoje lastno dobro govori o na-vzočnih samo dobro.
Premisli, da ne boš zmerom ti tisti, ki boš ostal poslednji- in zato imel nekakšno nepotrjeno pravico, kritiko-vati druge. Včasih boš moral odriniti preje, in potem gorje ti!
Če kdo pripoveduje anekdote, ga pazljivo poslušaj in nikar že sredi pripovedovanja ne buši v smeh! Človek, ki ne zna anekdot poslušati do konca, si lahko nakoplje resne sovražnike.
Odgovori vselej ,ne’ na vprašanje, ali dovtip poznaš, pa najsi ga poznaš še tako dobro.
Ljudi, ki ti niso všeč, nikar več ne vabi v svoj dom.
Služinčadi daj napitnino vselej in ne samo tedaj, kadar ob izhodu pomoli roko.
Bodi družaben, toda ne vsiljiv. In vedi, da te bodo imeli tvoji znanci toliko rajši, kolikor redkejši bodo tvoji obiski. In to še posebno dandanes...	S.
la rahlih, čistih las, ker bo tako maščobo in nečistočo še bolj vtrla v lasišče.
Lepi lasje so več vredni kakor še tako eleganten klobuk, saj dobro izbrana pričeska požlahtni obraz in mu šele daje pravi izraz. Nega las je torej prav tako potrebna kakor nega polti. S.
Razlikujemo uradne in prijateljske obiske.
O poslednjih lahko rečemo, da je na moč prijetno, če nekdo, ki ti je blizu, pride na skok k tebi.
Brez zahrbtnih misli, brez zlih namer.
Samo na skok, pogledat, kaj počneš.
Samo tako.
Vse ,samo tako' je izvrstno.
Na splošno velja:
Ne vdiraj pri ljudeh, ki delajo.
Ne vdiraj pri ljudeh, ki nimajo primernega stanovanja, niti služinčadi.
Posvetuj se sam s seboj, ali je tvoj nenapovedani obisk zaželen in primeren.
Ali pa mar misliš, da je gospe Če-bulčkovi zelo povšeči, če prideš k njej baš ko pere nogavice, ali vlaga sadje?
Ali mar misliš, da je gospodu Če-bulčku do razgovora s teboj, če pravkar odgovarja na opomin zavarovalnice ali sestavlja bilanco?
Pogosto gredo ljudje na obisk, pričakujoč od gostitelja nekakšne korist;, če že ne gmotne, pa duševne. Takšen obisk navadno ni prijeten ne za gosta, ne za gostitelja.
Dandanašnji, ko si človek pač ne more privoščiti pojedine, je najboljši domenek po večerji ali po kosilu. Ali pa gresta gost in gostitelj skupaj v gostilno in si zapitek delita.
Kadar prideš v goste, si pošteno očisti čevlje — posebno o slabem vremenu.
Nikakor ne jemlji s seboj svojega psa, pa če greš v vas k še tako dobrim znancem.
En sam pepelnik v treh sobah je premalo.
Koliko oseb povabiš, je odvisno od prostornosti tvojega stanovanja. Ce imaš normalno veliko stanovanje —
ŽENSKE IN GLASBA
V nekem listu smo brali članek o glasbi in ženskah, ki ga je napisal neki ameriški strokovnjak in kritik. V tem članku se pisec bavi tudi z glasbenimi prilikami v Evropi in trdi, da je po statistikah zadnjih let ugotovil, da ženske bolj ljubijo in intenzivneje goje glasbo kakor pa moški. Še več, pri ženskah je celo očitno hitrejše dojemanje pri učenju igranja na posameznih glasbilih.
Že pred nekaj leti so v Ameriki z neko anketo ugotovili, da Američanke dvakrat bolj posečajo mnogoštevilne glasbene šole kakor pa moški. Na vprašanje, zakaj se uče glasbe, je 90 izmed 100 mladih Američank odgovorilo, da se nameravajo glasbi posvetiti kot viru dohodkov in stalne eksistence.
Evropejke so se že od nekdaj v velikem številu učile petja in klavirja, posebno dekleta iz tako imenovanih »boljših« družin. Saj se še dobro spominjate dobe, ko ni bilo »nobel«, če se hčerke niso učile petja in klavirja. To je moralo znati sleherno dobro vzgojeno dekle. Še več, družina je veljala za »boljšo«, če so hčerke igrale na klavir.
Tisti »dobri, stari časi« so pa zdaj minuli. V Ameriki imajo zdaj klavir celo za zastarelo glasbilo. Američanke se rajši uče violine, saksofona, havajske kitare, banja (izg. bandžo, kitari podobno glasbilo ameriških črncev) itd. Veliko število mladih Američank se danes uči tudi igranja na kontrabas, dosti je pa tudi takšnih, ki se z največjim navdušenjem uče igranja na velikih trobentah.
Starih instrumentov, kakor na primer harfe, se Američanke sploh ne marajo učiti. V Ameriških kapelah je vse večje število godbenic. V neki newyorški šoli se vse bolj posvečajo učenju igranja na različnih glasbilih, potrebnih za jazze.
Radijski in drugi orkestri širom sveta vse bolj cenijo ženske glasbene moči. Vse večje je pa tudi število virtuozinj na različnih glasbilih.
Po zatrdilu omenjenega ameriškega strokovnjaka in kritika tudi ni daleč čas, ko bodo mnogi orkestri širom po svetu sestavljeni izključno iz godbenic, prav tako pa lahko pričakujemo dirigentke. Saj v nekem ameriškem gledališču že nekaj let opernemu orkestru dirigira ženska.
Znano je, da smo Slovenci precej nadarjeni za glasbo. Zato ne bi bilo prav, če bi se starši upirali študiju glasbe svojih otrok. Narobe, bilo bi priporočljivo, da se ne zatre prav noben glasbeni talent, tudi ne med dekleti, saj ima ravno glasba vse lepšo in vse večjo bodočnost.
■JIIIIIIMIIIHIIIlllllllllllllllllllllllllllHjS
Mat v 4 potezah.
Mnogo psov je volčja smrt.
Kmetje so najboljša obramba
Damski gambit
Ljubljana 1934.
Dva amaterja.
L d4, d5; 2. c4, c6; 3. Sc3, SfG; 4. Sf3, Le7; 5. Lg5, Sbd7; 6. e3, 0—0; 7. Tel, Te8.
Igralca sta prišla do običajne ortodoksne obrambe damskega gambita. Te8 ni nič slabše kot c6 in navadno pomeni samo zamenjavo potez. Vendar pa deloma že opredeli igro, ker ni več možen prehod v pravi Capablancov razbremenilni sistem, ki se sicer lahka razvije po c« in 8. Ld3 z dc4 in SdS, pri čemer velja opozoriti, da tedaj ni primemo vključiti h6, saj se nato lovec lahko umakne na g3.
8. Dc2, c6. 9. Ld3. [Beli tu tudi česta poizkušajo še prej a3 in nato celč h3, da bi po možnosti pridobili poteao, a tem da bi lovcu ne bilo treba iti najprej na d3l, dc4. [To je pravi čas; črni sicer prepusti belemu v središču premoč, z napadom na lovca c4 pa pridobi važen tempa da izvede veliki krilni razvoj lovca na b7. Toda v vseh takih primerih je zelo koristno — in v primeru, da je dama že na c2 celo nujno — predhodno igrati še hG in tako umakniti kmeta z nevarne diagonale, obenem pa kralju pripraviti za vsak slučaj zaklonišče, če postane zadnja vrsta preslabotna, kar pa navadno šele mnogo pozneje prav pride.)
10. LXc4, b5; 11. Ld3, a6; 12. Se5! [Beli takoj izkoristi okolnost, da kmet h7 ni branjen.) Lb7. 13. SXd7, DXd7. 14. LXf6> LXf6. 15. LXh7 + [zdaj se menda jasno vidi, zakaj Je bilo h« tako potrebno), Kh8. 16. Se4! [Beh igra še na rohadni napad; mnoge slabše je igral Rubinstein proti Capablanci v Petrogradu L 1914.: 16. Lei e5! 17. de, TXe5. 18. 0—0, De7. 10. Lf3, Tc5! 20. De2. LXc3. SL TXc3, TXeS. 22.. bc3. Td8 itd., beli skoraj ne mor* uveljaviti materialne prednosti in v partiji mu res ni uspelo.].
16. ...Le7 17. h4! g6. [Osvoji lovca, a pr tem pride kralj Se bolj v nevarnost; poskusiti se je dalo še c5, seveda bi beli moral z nekoliko pazljivosti dobiti.) 18. h5, KXh7. 19. hg«+, Kg8. [KXg6. 20. Sc5 + ). 20 g«+, KXf7. 2L Sd6+!, DXd6. 22. Dh7+, Kf8. 23. Dh8+, KT7. 24. Th7+, Kr«. 25.	Dg7+, Kf5. 26.	Th5+, LcS.
27. TXg5+, Ke4. 28. Dg6 mat
Poletni napovedovalci slabega vremena
Vreme lahko prerokujemo na tri načine. Ali gremo gledat na barometer, ali ga ugotovimo iz lege oblakov, ali pa verjamemo živalim, ki napovedujejo izpremembo vremena. Ker pa nimate pri vsaki priložnosti na razpolago barometra in se morda tudi na lego oblakov prav nič ne razumete, vam hočemo odpreti skrivnost narave, ki se izraža v posameznih živalih, tako da po njihovem vedenju lahko skoraj z gotovostjo uganete, kakšno bo vreme. Torej poslušajte:
Slabo vreme bo, kadar...
se gosi izprehajajo po travnikih in kriče na vse grlo; lastavke letajo tik nad vodo; ose in čmrlji ne letajo, temveč sede na zemlji; kadar žabica rega na drevesu; kadar se ovni in kozli »trkajo«; prašički (stonoge) lezejo po zidu; pridejo raki iz vode in se »izprehajajo«.
Nevihta bo, kadar...
se galebi zbirajo in kriče; kadar muhe pikajo; če se kokoši ne pasejo in se skrivajo pod streho.
Lahen dež bo padal, kadar...
čez dan polži lezejo; kadar pri soncu krt zemljo rije; kadar kos podnevi na strehi stoji in poje.
Za vroče poletne dni je bela ali pa pastelnobarvna poletna obleka kar se da prijetna. Zenske so že spoznale, da učinkujejo najbolj elegantno, če izbero preprost kroj in dober material. Gornja obleka je vzor modeme, solidne obleke. Ogrinjalo za zvečer je iz temnomodrega blaga iste kakovosti, podloženo z belo svilo in okrašeno z belimi gumb^
Rešitev problema št. 123 1. Lbl
Rešitev problema št. 124 Ta3 (z grožnjo Th3+); g4. 2. Ta4 1. .. Kh4. 2. De6 1. .. Kg4, 2. DI3 +
= LJUBLJANA, Wolfova 4 = niiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
3. TU. 1M1-XIX.
kozmetika polti in las
Marsikatera ima sicer čisto, gladko polt, toda nekako sivo, brezbarvno. Za takšno polt še tako dobre kreme ne pomagajo, kajti vplivajo predvsem na vrhnjo plast polti, ne dosežejo pa korena tistega zla, ki tako kvarno vpliva ha polt, da postane sivkasta, brezbarvna, ne dosežejo krvnega obtoka.
*e je krvni obtok slab, potem nimamo lepe rdečice na licih, polt se zdi uvenela, brez prave barve. Krvni obtok Pa lahko poživimo z masažo in ščet-J^em ol>raza. Zjutraj, ko si umijemo otce in obraz — če hočemo imeti lepo v~., ‘^e smemo dotikati obraza samo s istimi prsti — jo masiramo takole: z "~inimi udarci udarjajmo lica in čelo lic Z?0raj nuvzdol, nalahno ščipljimo rde i^° ^olgo, dokler močno ne za-- ■ Kakor hitro je polt rdeča, je to šumenje, da je masaže dovolj.
Ifčasih polt rajši zardi kakor sicer, Tr^®’h pa prav nerada. Tedaj se poslujmo ne pretrde in ne premehke ščet-■ Natremo si polt z milim milom, Putem pa T krožnem ščetkanju ščet-tako dolgo, dokler ne začutimo Prijetne topline in dokler izpod mil-ne pokuka zdravo zardela koža. Sčetkanje in masaža sta tudi med “UJboljšimi pripomočki proti gubam.
■^ti utrujenosti obraza je najbolj Rhiporočljiva in najbolj izdatna parna J^Pel obraza. Mislim, da smo je že to-i«>krat natanko popisali, da ni več Potrebno podrobno opisovanje tega preprostega lepotila.
Pripominjam samo, da je zelo ko-istno, če po parni kopeli v mrzlo vo-®0, fci smo ji pridali nekaj kapljic mkture benzoe, namočimo robec in hjim do dobra iztepemo obraz. To je mvrstno poleti, ko smo se potili, prav koristno pa tudi pozimi, ko nam J* bilo v obraz mraz.
Enkrat na teden je parna kopel za dbraz neobhodno potrebna, bodisi da se v®® zdi polt premastna* ali presuha, “Odisi da imamo nahod. Kadar imamo nahod, je polt še posebno občutljiva, *uto tedaj vsak dan delajmo parne kopeli. Po vožnji z vlakom, sta maža ih P^rna kopel prav tako koristna. Saj ublažita polt, ki je bila izpostavljena rusiu nečistoči, sajam, potu slabemu zraku.	’
Eno najboljših zdravil za lepo polt m proti gubam je pa mirno spokojno spanje Prav tako je redno, ne pretežko duševno delo eno tistih pripomočkov, ki ohranijo naš izraz svež mladosten, živahen.	’
Mnogo obrazov srečamo, mnogo lepih, manj lepih in povprečnih obrazov. *n vendar se nam včasih zazdi povprečen obraz vse prijetnejši, pristnejši kakor izrazito lep obraz. Zakaj? Ker 1® razgiban, ker beremo v njem življenje, ne pa zdolgočasenost, ki se tako r; pridružuje modernemu idealu le-Pega obraza. Poglejmo v revije, poglej-fn° filmske slike! Lepe so te ženske, manjka jim izraza, manjka jim "ivljenja. če srečamo na cesti takšno Rilsko, se za hip občudovalno ozremo j njeno negovano polt, na njene lepe ase; čedno postavo, toda posebne na-dušenosti ne občutimo zanjo, ker je rezizrazna, moderna lutka ki se boji nvejati, govoriti, veseliti in čustvovati, g10 da ne bi škodovala svoji lepoti, j časom se takšnim ženskam izraz Praznote tako začrta v obraz, da jim j* na prvi pogled beremo iz oči pleh-in brezdelje iz njihove hoje in njihovega gibanja.
tJrejeno življenje, pokojno spanje in f*Pretežko duševno delo so izvrstni ^*metiki za lepoto polti in izraza.
Se zmerom je mnogo žensk, ki po-«čajo precej pažnje negi svoje polti, krati pa mislijo, da lasje ne potre-posebne nege in da je lepa, sve-g Polt dovolj za lepoto obraza. Nap>ak! č teko pravilne ali ljubko nepravilne j. . obraza, še tako sveža polt ne mo-ipJo °Prazu dati tiste naravne lepote - miline, če imamo slabo negovane, mstne, presuhe, lepljive, ali celo očit-0 Umazane lase.
normalne lase in zdravo lasišče Potrebna le ena kozmetika: ščetkali Marsikatera si sicer redno ščetka Vendar z usp>ehom ni kaj prida j^dovoijna. Lasje kljub ščetkanju kma. k Po umivanju postanejo mastni, se brili10 in dobe zlogtasni prhljaj. Pre-dev a sem, da si od desetih žensk et ne zna pravilno ščetkati las. tr?a ščetkanje las sta potrebni dve bre* tinusti ščetki brez ročaja. Naj-v J h a j povem, da ščetkanje ni dosti tra -0, ne ščetkamo las redno zju-Si J m zvečer. Da, zjutraj in zvečer, r se ne moremo zanesti na uspeh. *to»aJpreJ masiramo lasišče s konci pr-jjg °d čela proti temenu in v krož-Ribanju. Potem vržemo vse lase ^četk°kraz ™ iiii ščetkamo z obema b^ma v smeri od lasnih korenin i lasnim vršičkom, s u smo dovolj dolgo ščetkale v tej ččetkamo vse lase od leve proti ka i m od desne proti levi. Zdaj ščet-Vsak° lase navzgor, tako da dvigamo kat5 koder posebej in ga pazljivo ščet-Prost* sP°daj navzgor. Tako lasje in 0 aadihajo in se iznebe nečistoče šČeM-1^P^rcbne maščobe. Tista pa, ki kor £ lase, prilepljene ob lasišču, kale bilo doslej v navadi, ne bo ime-
			fATERINA SLIKA
			
		*	IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
			
33. nadaljevanje
In Lewis mu je dejal pred odhodom samo tole:
»Trije otroci, ki o njih govori Mik, so otroci sira Mollisona, nekdanjega pribočnika na ameriškem poslaništvu. Morda boste od njih izvedeli, kdo je bila dama, ki je bila z njimi.«
»Kako naj jih pa vprašam?«
»Srečali jih boste pri njih.«
»Nemogoče. Saj ne poznam njihovega očeta.«
To je bilo kratko in jedrnato, toda Lewis je slovel tudi po svoji trmoglavosti in se ni dal zlahka odpraviti.
»Poznali jih boste bolje, lord Blackenfield, če boste preživeli z njimi eno popoldne ali dopoldne.
V	veslaškem klubu boste prav lahko našli prijatelje, ki vam bodo predstavili sira Mollisona, ostalo prepuščam vam samim.«
»Dobro, Lewis, v klubu se res lahko seznanim. Pod kakšno pretvezo naj pa vdrem k njemu, človek božji?«
»Poslušajte, svetoval vam bom!«
»Vi?«
»Ali ni dolžnost mojega poklica, da sem v vsem poučen? Torej poslušajte: sir Mollison je strasten zbiralec starih tobačnic. Naredili mu boste veliko veselje, če ga boste prosili, naj vam pokaže svojo zbirko. To bo pretveza, da vas bo povabil k sebi...«
In tako je Blackenfield, sicer brez posebnega navdušenja,. res prišel v hotel Savoy.
,Na videz se moram živo zanimati za tobačnice,1 sl je nekoliko ironično prigovarjal. Tedaj je pa že vstopil sir Mollison in mu stisnil roko s pravo ameriško prisrčnostjo. Po nekaj nepomembnih frazah o vremenu in zdravju, je sir Mollison dejal:
»Rad bi vam pokazal vso zbirko, lord Blackenfield, kajti ena najredkejših je na svetu. Skoraj popolna je in sami dragoceni kosi. Na nesrečo je pa vse skupaj ostalo v Bostonu.«
»Mislil sem si, da ne boste potovali s tako dragoceno prtljago,« je vljudno odgovoril Harry.
»Res, posebno pa zato ne, ker se samo mimogrede mudim tukaj, sem na nekakšnem krožnem potovanju po Evropi. Poglejte, tudi tukaj sem se nastanil v hotelu, ker ne nameravam dolgo ostati v mestu.«
Vstal je in odprl predalnik bližnje pisalne mize.
Z nekakšno zbirateljsko pobožnostjo je vzel iz nje dragoceno flamsko tobačnico iz sedemnajstega stoletja.
»Pokazal vam bom svojo najnovejšo pridobitev... Ta vrsta je zelo redka, in prav zato zbuja mnogo zanimanja. Ta je iz leta...«
Sira Mollisona so zmotili capljajoči otroški koraki, ki so se hitro bližali vratom, že je stal na pragu fantiček kakšnih štirih let; zakričal je zmagovito in na ves glas:
»I want to see my daddy!«*
Brez ceremonij je malček stopil v sobo in s prepričanjem svojih štirih let stekel naravnost k očetu.
»Eh, Teddy, kaj pa pomeni to vedenje?« je vprašal sir Mollison z glasom, ki je skušal biti strog.
Ko je malček zagledal tujca, se je sredi poti ustavil. To pot je ponovil po francoski, toda prav tako energično:
»Je veux voir mon papa, moi!«
»Zdaj ni pravi čas za to, ljub. ček,« je odgovoril oče. »Slabo vzgojen otrok sl, takoj se vrni v svojo sobo!«
Se preden je Mollison dobro dogovoril te besede, so se odprla vr&t&
»Oh, Teddy, grdavšek, kaj pa delaš tukaj? Pojdi hitro sem!«
Ob tem glasu je lord Blackenfield zadrhtel po vsem telesu. Sunkovito se je obrnil. Presenečenje mu je bilo skoraj zadrgnilo grlo.
V	mladi ženi, ki je prišla v sobo po otroka, je bil spoznal VI-vlano.
Tenčica komaj zadrževanih solza mu je zagrnila oči.
Viviana!... Viviana je stala pred njim!
Obličje moža je pobledelo, obličje mlade žene, ki je obstala pred njim kakor vkopana, je pa zagrnila kakor škrlat temna rdečica
Njegove oči so se proseče in nekoliko plašno ozrle v njene, da bi tam dobile odgovor na svoje vpra. šanje.
Po tej dolgi ločitvi in po slovesu, ki se je bil končal s tako burnim
* »Hočem videti svojega očko!«
prizorom, sta se oba vpraševala, kaj prav za prav drug o drugem mislita.
Vendar sta bila toliko prisebna in tako dobro vzgojena, da sta po prvem trenutku ganotja in presenečenja skrila svoja čustva in se potajila. Položaj je zahteval, da se ne spoznata v tem hotelskem salonu, kjer je bil eden gospodarjev gost, drugi pa tako rekoč njegov uslužbenec.
Prva se je zavedela Viviana. Prijela je malčka za roko in ga skušala odpeljati iz sobe.
»Pojdi hitro, Teddy,« je dejala milo in po francosko. »Lepo pozdravi gospode,« je še pristavila in se je spet kradoma ozrla na Har. ryja.
Sama ga je pozdravila z lahnim naklonom glave, ki ni pomenil drugega kakor hladni vljudnostni
pozdrav.
Ko je pa stopila skozi vrata, se je morala nasloniti na zid, tako jo je bilo to srečanje pretreslo.
Harry!
Ali je bilo mogoče, da je nebo dopustilo to pretresljivo srečanje?
Prvi občutki mlade žene so bili bolj podobni instinktivnemu strahu, ki se je pa umikal nežnosti, ki jo je vsa obšla ob misli nanj.
»Ali ni bila pravkar videla svojega zakonitega soproga? človeka, ki ga je tako žarno ljubila! Tisti, ki mu je bila še dekle podarila vso svojo nedotaknjeno čistost in ljubezen! Ali pa ni srečala tudi človeka, ki ji je bil prizadejal najhujšo bol v življenju?«
Nekakšen nerazložljiv obup jo je zajel ob misli, kaj vse se utegne še zgoditi. 2e toliko je bila pretrpela zaradi Harryja! In čutila je, da ni še neranljiva in da bi utegnila še hudo trpeti.
Počasi šele se je umirila. Prijela je debelušno Teddyjevo ročico in odpeljala fantiča v otroško sobo.
Tisti trenutek Viviana ni imela druge želje, kakor bežati, bežati...
Harry ni spregovoril niti besedice, videč da odhaja iz sobe. Niti z očmi, niti z besedo, niti z najmanjšim gibom ji ni dal čutiti, kako rad bi jo bil zadržal, njo, ki jo je doslej tako dolgo in brezuspešno iskal.
Prisotnost sira Mollisona ga je pa prisilila, /la se je naredil slepega in gluhega. Vendar je vse v njem vzvalovalo, tako da se je le stežka obvladal, da ne bi česa dejal.
Vsa ta drama se je pa odigrala tako tiho in prikrito, da ni sir Mollison ničesar opazil.
Skušal je samo zabrisati nekoliko nerodni vtis, ki ga je bil zapu stil za seboj njegov .slabo vzgo jeni1 sinko. Vendar je pa očetov-
Med zdravniki
»Rečem vam, moža so prinesli k meni s trikrat zlomljeno nogo in pozdravil sem ga tako, da je čez leto dni postal športni tekač.«
»Ali tedaj, ko je dobil v roke vaš račun?«
Dokler je kaj boljšega*..
Gospa veliko da na higieno in za-bičuje srčkani pestunji, ki se odpravlja z otrokom na sprehod:
»In pazite, Marička, da ne bo kak tuj človek naše Bebice pobožal ali ce-
lo	poljubil!«
»Nič se ne bojte gospa, dokler sem jas zraven, se Bebioe ne bo nihče dotaknil.«
Vse ge mora nehati
Janez vpraša Toneta:
»Imaš ogenj?«
»Imam,« reče Tone in mu da vžigalice.
»Imaš kaj tobaka?«
»Imam,« reče Tone in mu pomoli mošnjo.
»Pa imaš tudi pipo?«
Tone potegne pipo iz iepa, jo da Janezu in pravi:
»Tu imaš še pipo, ali ad&j te prosim, nehaj, ker ust ti ne bom posodil!«
Logika
— Vidite otroci, in ker pubka m ubogala svoje mamice, je šla sama v gozd, kjer jo je potem lisica požrla.
— Kajne, mamica, če bi bila putka pridna, M jo pa mi pojedli.
Pohvala
— Mamica, danes me je pa gospod učitelj pohvalil.
— Pavelček, nikar ne laži!
— Res me je pohvalil, mamica. Peterčku je dejal: »Ti si najbolj neposlušen otrok v Soli. Mi je pa te Pa-velček vendarle ljubši.«
ska ljubezen zmagala nad družabno konvencionalnostjo in si utrla pot v svobodo v besedah:
»Trmasta bučka, ta moj prvorojenec! Kakor vidite, je zelo energičen in že kar dobro ve, kaj hoče.«
»Res, da,« je odgovoril raztreseno Blackenfield, čigar misli so se še zmerom mudile pri Viviani.
»In ta nesrečni pobič naju je bil zmotil prav tedaj, ko sem vam hotel razložiti zgodovino te dragocene najdbe...«
Ponudil je tobačnico Harryju; ta jo je vljudno vzel in jo jel z navideznim zanimanjem ogledovati, čeprav se ni kaj prida razumel na starine.
»Premislite, da sem to dragocenost kupil pri nekem zakotnem starinarju v Strasburgu; možak še vedel ni, kako dragocena je... Pomislite, kako lahko bi jo bil prodal komu drugemu in kako bi se izmuznila moji zbirki!«
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
In jel je s pikolovsko natančnostjo strastnega zbiralca razlagati Harryju, kako je dragoceni kos dobil, koliko je plačal zanj in še tisoč podrobnosti, ki našega obiskovalca niso prav nič zanimale.
Vse misli lorda Blackenfielda so hitele k njej, ki jo je bil toliko let zaman iskal in ki jo je zdaj zagledal živo, zdravo in čudovito lepo pred seboj!
Viviana, njegova žena! Bila je tukaj, nekaj korakov od njega, in vendar mu bedasti družabni zakoni prepovedujejo, da bi jo še videl, govoril z njo... Po več letih ločitve jo je naposled našel, in vendar ne sme govoriti z njo, ne sme ji razodeti, kako je hrepenel po njej, kako si jo je želel...
Njegova žena, njegova Viviana je bila tukaj!
Kako rad bi stekel k njej, jo objel, jo ljubkoval, da bi pozabila vse bolečine, ki ji je bil njega dni v svoji neizkušenosti in nebrižno-sti prizadejal!
Tukaj je, toda on, lord Blackenfield, mora ostati miren, da se iz ogne jezikom, sramoti... Ostati mora miren, negiben, poslušati mora vljudno in z narejeno pozornost-
jo tega vrlega Američana, kako mu
pripoveduje neznane stvari, ki ga prav nič ali pa prav malo zanimajo.
Kako naj ga tudi zanima zgo-vodina starinske tobačnice, ki mu jo sir Mollison tako vneto in natanko opisuje, ko bi pa tako rad vprašal, kje je spoznal Viviano, kaj dela v njegovi hiši ona, ob strani njega, ki je že dve leti vdovec...
»Da, da.« je ponavljal avtomatsko na razna vprašanja, da bi vsaj na zunaj pokazal, da ga stvar zanima. Mislil je pa samo eno:
»Spet moram videti Viviano! Govoriti moram z njo! Vse ji moram razložiti!«
Ko je sir Mollison naposled končal svojo razlago o tobačnici, se je Harry ojunačil in na videz ne-brižno vprašal:
»Kdo pa je ta dama, ki je bila pravkar prišla po vašega sinka?«
Prav ko je premišljeval, ali je zelo nevljudno, da nadleguje svojega gostitelja s takšnimi vprašanji, je Američan odgovoril, kakor da bi bil to vprašanje pričakoval:
»Miss Grammontova, vzgojiteljica mojih otrok.«
»Kako ste dejali?« se je na videz začudil Harry, »Miss Grammontova? Torej je Francozinja?«
»Da. Ali jo mar poznate?«
Lordu Blackenfieldu se je zazdelo, da je to pot iz Mollisonovega glasu zazvenelo lahno začudenje. Zato je s spretnostjo dobrovzgoje-nega in zapetega Angleža odgovoril:
»Ne. Vendar sem bil silno presenečen ob podobnosti te Francozinje z neko mojo daljnjo znanko. Zelo simpatična je,« je pristavil, da ne bi pomenek krenil v kakšno drugo smer, ki mu ne bi bila tako pri srcu.
»Ljubka, zares,« je odgovoril gostitelj. »Ljubka in še vse več. Miss Grammontova je ženska, ki jo dandanašnji lahko z lučjo iščeš. Inteligentna je in ekromna in silno požrtvovalna. Odkar mi je umrla žena, je postala ona mojim sirotam druga mati.«
Blackenfield se je odločil, da ne bo tako hitro izpustil te niti, ki bi ga utegnila pripeljati do Vivia-nine skrivnosti. Zato je z očitnim in to pot prav nič hlinjenim zanimanjem dejal:
»Imeli ste srečo. Tudi jaz sem pred podobnim problemom. Imam sinka, ki je približno istih let ka kor vaš.«
»Teddyja je Miss Grammontova dobila, ko je bil še dojenček. Ona ga je vzgojila. To dekle se je vzgo ji mojih otrok posvetilo s tolik, šno ljubeznijo in takšnim samoza-tajevanjem, da si še zdaj ne znam razložiti, kako je tega tako mlado bitje zmožno. Rekel bi, da je v njej materinsko čustvo že tako raz vito, kakor da bi sama že bila imela otroka!«
Harry je ob teh Američanovih besedah zatrepetal po vsem telesu. Sle so mu do srca. Spomnil se je, da je prav on tej čudoviti vzgojiteljici, tej požrtvovalni ženi prepovedal biti mati. Sir Mollison pa ni opazil njegove zadrege in je ne-brižno nadaljeval pričeti pogovor:
EH3
ANEKDOTE
Ko je bil Beaumarchais zaprt v Ba-' stilji, so bile stene ječe na gosto počečkane s stavki, ki so hvalili čednost potrpežljivosti. Beaumarchais jih je prebral, potem pa spodaj pripisal: »Prav, a to je čednost za osle!«
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obe* nem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P aspekte .n vsa potrebna navodila iošl|e gratis in i veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Casi
Stric: »Ko sem bil jaz mlad, so dekleta še zardevala.«
Nečakinja: »Oh, striček, povej mi no, kaj si jim takega pravil!«
Med prijateljicami
»Včeraj mi je Branko ponudil sroe.«
»Prav, ali če ga vzameš, ravnaj previdno s njim, zakaj pred štirinajstimi dnevi mi je očital, da sem mu ga jaz strla.«
Beaumarchais,
slavni pisatelj komedij »Seviljski brivec« in »Figarova svatba« je imel humor tudi v najtežjih trenutkih življenja. Nekoč je imel za ljubico igralko, ki jo Je vadrteval neki vzvoda. Vojvoda, ki so mu to prinesli na uho. je zdivjal in iskal vsepovsod pisatelja, da bi ga pri priti ubil. Toda nikjer ga ni našel in slednjič so mu povedali, da mora biti v palači Louvre. Beaumar-chaia je bil res tam, odet zaradi nekega sprejema, v slavnostno togo. Vojvoda ga veli poklicati, in čim se Beaumarchais prikaže, mu vojvoda jezno zakriči:
»Hočem razparati vaše sroe, hočem piti vašo kri!«
Beaumarchais mu hladnokrvno odgovori:
»O, če ni drugega, Izvolite! Potrpite samo trenutek, da opravim sprejem, kajti saj veste, prvo je dolžnost, potem pride šele zabava na vrsto.«
Ponesrečen dokaz
James Whistler je bil slaven ameriški portretist, ki je živel v Londonu in umrl tam v začetku našega stoletja. Njegov sodobnik je bil nekoliko starejši John Ruskin, znan sociolog in umetnostni kritik. Kakor se večkrat primeri — še celo pri nas — je umetnik ljuto sovražil kritika ter mu očital, da o umetnosti sploh nič ne razume.
Skupni prijatelji so se pri Whistlerju zavzeli za Ruski na in so dejali:
»Ruskin ne more biti nevednež v umetnosti, saj je vendar že od otroških let prebil veliko časa v muzejih in umetniških zbirkah.«
»če naj bo to dokaz,« se odreže slikar, »bi moral biti največji umetnostni kritik stražar, ki čepi že trideset let v Narodni galeriji.«
Iz Hollywooda
Aliči Fayevi, slavni filmski zvezdi, razlaga njena znanka: »Moje poskusne slike so dobre, toda režiser pravi, da nimam dovolj lepega glasu...«
»Skoda!« vzklikne Alioe.
»Ali misliš, da je glas res tako važen?« jo nekoliko užaljeno vpraša prijateljica. »Glej, o labodovem petju govori ves svet, pa moraš vendar priznati, da ima labod grd glas...«
»To je res,« odvrne duhovita Aliče, »toda pomisli, da je labod dovolj obziren, da zapoje samo enkrat, pred svojo smrtjo, ti pa utegneš živeti še petdeset let...«
»Zelo mi je pri srcu to dekle! Sicer pa mislim, da bo ostala Miss Grammontova pri nas, dokler ne bodo otroci odrasli, vsaj večkrat je tako dejala. Visi na njih, kakor da bi bili njeni! Doslej nas je spremljala povsod: v Mehiko, v Carigrad, v Združene države, kjer zdaj preživim večino svojega pr®-stega časa.«
Med tem pripovedovanjem ie Harry računal, kako dolgo je b*1 iskal Viviano. In glej, vse se je ujemalo. Zdaj je tudi razumel, kaj je ni mogel najti ne v Franciji ne na Angleškem.
»Zdaj se odpravljamo v Boston. Miss Grammontova bo šla z nami. kajti moji otroci so tako rekoč njena družinica...«
Tedaj je Harry nenadno prekinil razgovor in ga obrnil v drugo smer. Nemogoče mu je bilo poslušati, da bo Viviana spet odšla v tujino, strašna mu je bila misel, da bi se to utegnilo zgoditi prej' preden bi on lahko govoril z njo in jo prosil odpuščanja...
»Viviana vendar ne more pozabiti, da čaka nanjo otročiček, ki je tako potreben njene vzgoje in njenega ljubkovanja,« je sam pri sebi pomislil.
In zavest, da je sam zamoril v svoji ženi ljubezen do njunega otroka, mu je postajala vse in vse neznosnejša.
Nekaj trenutkov nato se je že poslavljal od sira Mollisona; povabil ga je, naj se o priložnosti oddolži za obisk in oglasi pri njem
»Zelo me 1e zanimala vaša zbirka, sir Mollison,« je vljudno dejal. »Jaz sam imam dve stari škotski tobačnici z zlatimi vstavki-Morda bi vas zanimali. Sicer sta vredni samo kot starina, toda morda ju boste gledali vi z očmi zbiratelja in poznavatelja... Zelo bi bil srečen, če bi ju mogel poklonit1 v vašo zbirko.«
In komaj poslušajoč zahvaljevanja presenečenega Američana. 36 je Harry hitro poslovil z eno samo mislijo v glavi:
»Našel sem Viviano!... Tukaj J®| Govoriti moram z njo... ji razložit* vse... jo prositi, naj mi odpusti-Vrniti se mora k meni kar naj hitreje mogoče! Njeno mesto je o° strani najinega sinka!«
XII.
Blackenfield je bil pravkar 1*' stopil iz dvigala in koračil čez veliko, s palmami razkošno okrašen® hotelsko vežo.
Za trenutek se ga je polotila tnj' sel, da bi kar tukaj počakal, bi prišla njegova žena mimo. da to misel je kmalu zavrnil, kaj** spoznal je, da to ne bi bilo ne pošteno ne korektno.
Sicer pa zdaj ni bil pravšnji <5*?’ da bi čakal Viviano. Edino 81 Mollison bi morda prišel mimo **! bi se začudil, kako da se še n»u®
v hotelu.
Potem se je domislil, da bi n1?*' da boya poslal s pismom k Viv1"' ni. Ne bi se podpisal, saj bi ta* uganila, kdo jo čaka in zakaj.
Napisal je nekaj besed na setnico in jo oddal boyu. Ves v7'\n mirjen je čakal v sosednjem sa» nu, kdaj se bodo odprla vrata * bo vstopila ona, Viviana. že ta* živo jo je videl pred seboj, da J ves presenečen obstal, ko so se n“ posled odprla vrata in je vstoP boy:
»Miss Grammontova je pred n ' kaj minutami odšla.«
Blackenfield je bil hudo ra«°*i ran. Vendar se je odločil, da. , ne bo po nepotrebnem vznemirijo Dejal si je, da ji bo pozneje te foniral.	f
Podal se je torej za nekaj v svoj klub. Sele potem, ko Je *Ll kadil nekaj cigaret in se Polcre^ift s kozarcem whiskyja se je ^ vrnil v hotel.
Krenil je peš. Počasi je in premišljeval, kaj ji bo PraJwj' dejal. Rahlo razočaranje je ne liko pomirilo njegovo vzhičenost Dalje prihodnji
neve
nero
egli
croce
molto
cdsa
dro
mdrte
luglio i »Leta
»Ernestina, Ja prova che tu ingiassi i, che quest'anno mi fai piu ombta dell'anno scorso!«
Razlaga besed
barzelletta (bardzelletta) f dovtip, šala.
prova f dokaz. ingrassare rediti se. guestanno to leto, t. j. letos. (gue-sto lkuesto], guesta se pred samo-
ia 7. Dele knjig, poglavja, izraža italijanščina takole: = Parte prima ali Parte I; = Parte seconda ali Par-zvezek =* Tomo terzo ali 1ume (okrajšano: vol. 111); — Canto quinto ali Canto V; je = Capltolo ottavoi 10.
20. učna ura
Slovnica
19. učna ura
Ali znanje latinščine pomaga pri učenju italijanščine ?
Naš tečaj je prirejen tako, da mu s pridom sledi vsakdo, kdor ima količkaj pojma o svojem lastnem jeziku in mu vsaj osnovna pravila slovenske slovnice niso španska vas Drugo šolsko znanje za naše učence ni pogoj.
Zato se po metodi »Družinskega tednika« uči predvsem glavni sloj slovenskega naroda, t. j. naš mali človek.
Uči se pa po njej tudi naš srednji stan. V času, ko imamo vsi polno glavo drugih misli in skrbi, si ničesar manj ne želimo kakor suhoparnega dociranja: vsi bi hoteli čim laže priti na cilj.
Za izobraženca., ki se je v srednji soli učil latinščine, je nje znanje pri učenju italijanščine bolj ali manj mrtev kapital, ako ga ne more smotrno uporabiti. Če naj bo naša metoda vsestranska, ne smemo torej »la-tincev« docela prezreti.
l^e smemo se pa tudi ne preveč nanje ozirati, zakaj drugače bi prikrajšali srenjo nelatincev, ki je med našimi učenci nedvomno v veliki večini. Zato bo pričujoče »latinsko« razmišljanje omejeno zgolj na najvažnejše momente. Nelatinci naj si « tega poglavja samo izpišejo nove besede, vse drugo pa lahko brez škode preskočijo in preidejo preko tatinske učenosti na dnevni red.
*
73. Odgovor na naslovno vprašanje: da, znanje latinščine dosti polaga pri učenju italijanščine
1. Samostalnik in pridevnik
Latinska moška končnica druge ® četrte deklinacije (-us) in sred-JJJa (-um) sta se v italijanščini zvezne izpremenili v -o, ženska končnica prve deklinacije (-a) je pa ostaja neizpremenjena. N. pr. lat. cae-um n — ital. cielo (čelo, nebo) m; J®t._ bonus, bonum; bona — ital. oučno; budna; lat. exercitus m — 'tal. esercito m (vojska, armada).
Latinska tretja deklinacija je italijanščini dala samostalnike in pridevnike, končujoče se na -e; toda važno je vedeti, da za primerjavo ni primerna nominativska oblika latinske besede, ampak akuzativ, ker se Je iz njega razvila ustrezajoča italijanska beseda. Zgledi: lat. militem______
jtal. milite (vojak); lat. grandem — «al. grande (velik); lat. fortem — •tal. torte (močan); lat. habitudinem f
ital. abitudine f (navada)..
Spol je v italijanščini skoraj dosledno ostal isti kakor v latinščini; latinski srednji spol se je v italijanščini tako rekoč brez izjeme izpre-nienil v moškega.
2. Glagol
Če primerjamo nedoločniške oblike, f6 Prva in četrta konjugacija v atinščini in italijanščini v glavnem ,"Jeta- N. pr.: lat. laudare — ital. odare (hvaliti); lat. in ital. cantare 'Peti); lat.
in ital. dormire (spati), ve-,re (priti), tinire (končati).
Paralelnost med latinsko in italijansko drugo in tretjo konjuga-'Jp je manj izrazita. Tako srečamo
italijanščini kopico glagolov druge Pregatve, ki so v latinščini spadali »iv, i ti° k°nju8acijo. in obratno: la-nska druga konjugacija je v italijanščini postala tretja. N. pr.: lat. la?V6re —	mudvere	(gibati);
i .' miscere — ital. mescere (mešati); lat’ s?pere — ital. sapčre (vedeti),-l-cadere — ital. cadčre (pasti); itd. i Y spregatvi sami sorodnost obeh te ni povsod tako očitna; kjer tinnam 130 zdel° potrebno, bomo »la-8mce,( nanjo posebej opozorili, kakor j ° nekajkrat že storili. (Isto velja nk u3n ostalih oblikovnih sorodnosti beh jezikov.)
3. Vokalizacija
a) Kratki (v nekaterih primerih tu di dolgi) naglašeni latinski i v italijanščini postal ozek (zaprt)
italijanski	slovenski	latinski
legno m	les	lignum n
negro m	črnec	nigrum
nero	črn	nigrum
neve f	sneg	nivem f
lede [	vera	tidem f
meno	manj	minus
pešce m	riba	piscem m
segno m	znamenje	signum n
egli	on	illi
b) Dolgi	(pa tudi kratki) nagla	
šeni latinski e se je		izpremenil
širok e (e):		
italijanski	slovenski	latinski
piede m	noga	pedem m
pieno	poln	plenum
tieno m	seno	ienum n
miele m	med, strd	mel n
ventre m	trebuh	ven trem m
vi ene	pride	venit
si e de	sedi	sedet
dieci	deset	decem
legge f	zakon	legem f
c) Kratki	naglašeni latinski	
je v italijanščini postal		zaprt o:
italijanski	slovenski	latinski
bocca f	usta	bucca f
colmo m	vrh	culmen n
croce f	križ	crucem f
dolce	sladek	dulcem
molto	mnogo	multum
piombo m	svinec	plumbum n
sopra	nad	super
torre f	stolp	lurrim f
č) Naglašeni latinski o in naglašeni dvoglasnik au sta v italijan ščini postala širok o (o):
italijanski	slovenski	latinski
cosa f	stvar	causa f
lode f	hvala	laudem f
dro m	zlato	aurum n
tesoro m	zaklad	thesaurum m
mdrte l	smrt	mortem i
tuoco m	ogenj	focum m
poco	malo	paucum
Izrečno moramo še enkrat poudariti, da velja vse to, kar smo navedli o vokalizaciji, samo za naglašene latinske samoglasnike. Pri n e n a -glašenih ni moči postaviti določnih paralel.
4. Soglasniške skupine
Tod moremo govoriti samo o temeljni tendenci- jezik je pri razvoju iz latinščine v italijanščino stremil za poenostavljenjem; latinska soglas-niška zgoščenost se je v italijanščini bolj ali manj zredčila:
italijanski slovenski
assolvere odvezati esempio m zgled costrutto zgrajen
latinski
absolvere exemplum n constructum
Vse to, kar smo navedli o prehodu iz latinščine v italijanščino, drži seveda le v glavnih obrisih. Jezik ni matematika, zato zanj ni moči postavljati absolutnih matematičnih pravil. Kljub temu bo gornji sumarni pregled razvoja latinščine v italijanščino marsikod pokazal našim »Iatin-cem« pot, kjer bi sicer tavali v temi, navezani zgolj na duha in voljo ubijajoče memoriranje.
H koncu važno opozorilo:
Kdor zna latinski, mora posebno paziti na to, da ga to znanje ne zapelje v latinsko izgovarjavo italijanščine. Te nevarnosti seveda za ne latinca ni.
Osebni zaimki v stavku
Slovnica
Še o imperfettu
V točki 72. smo zapisali, da ima edino pomožnik essere nepravilen im perietto. Nekateri drugi glagoli sicer tudi ne tvorijo nedovršnega preteklega časa strogo po pravilu 71., vendar je nepravilnost njihovega imperietta samo navidezna.
V mislih imamo nepravilne glagole dire (reči), lare (storiti) in bere (piti). Vsi trije so imeli nekoč v nedoločniku daljšo obliko, nastalo neposredno iz latinščine (dicere : dicere, fa-cere : idcere, bibere : bevere); daljši nedoločnik je izumrl (razen pri glagolu bere, ki je še do danes ohranil obe obliki, bere in bevere), iz njega izvedeni impertetto je pa ostal.
74. Impertetto glagolov dire, tare, bere:
dicevo
dicevi
diceva
dicevamo
dicevate
dicevano
iacevo
tacevi
taceva
tacevamo
iacevate
iacčvano
Glagol benedire (blagosloviti) se lahko sprega strogo po pravilu 71. ali
CstaU itaiiana
Due piccini, ai Museo etnogratico, stanno estatici davanti ailo scheletro d'un animaie preistorico:
»Vedi? Deve trattarsi di gualche bestia, che si e tolta la pelle perche essa aveva troppo caldoI«
Razlaga besed
piccino (piččino) majčken; m fantiček.
museo m muzej.
ttnograiico (množ. -ci) etnografski, narodopisen.
estdiico (množ. -ci) vzhičen, zamaknjen.
davanti a pred.
scheletro m okostje, okostnjak, skelet.
animaie m žival.
preistorico (množ. -ci) predzgodovinski.
vedi vidiš (2. oseba ednine sedanjega časa nepravilnega glagola ve-dere).
deve mora (3. oseba ednine seda-ni~ga časa nepravilnega glagola do-vere).
trattare obravnavati; trattarsi (nastalo iz trattare si) iti za kaj (nedoločnik povratnega glagola; podrobnejše o naslonitvi povratnega zaimka na glagol pozneje). Dšve trattarsi di qualche bšstia biti mora kakšna žival.
qualche kak(šen).
tolto (od)vzeti; sleči (pretekli deležnik nepravilnega glagola togliere toljere). pčlle f koža. aveva je imel(a) (polpretekli čas pomožnika avere; gl. 18. učno uro). troppo preveč.
caldo topel, vroč; essa aveva troppo caldo prevroče ji je bilo.
  ....................................
pa kot sestavljenka točki 74.:
beaedicevo	in	benedivo
benedicevi	in	benedivi
benediceva	in	benediva
benedicevamo	in	benedivamd
benedicevate	in	benedivate
benedicevano	in	benedivano
75. Omeniti moramo še glagola dare in stare. Njuno deblo je namreč da-odn. sta- (gl. 15/60); reči bi torej smeli, da je spregatvena karakteristika -a-, ki se mora v imperiettu drugih glagolov deblu posebej pritakniti, pri teh dveh glagolih ostala kar v njem. Njun impertetto se torej glasi:
davo	stavo
davi	stavi
dava	slava
davamo	stavama
davate	stavate
davano	stavano
S tem je poglavje o imperiettu zaključeno; poslej vam italijanski nedovršni pretekli čas pri nobenem glagolu več ne more delati težav.
Vrstilni števniki
1 numerali oidinali
76. Z glavnimi števniki (i numerali cardinali) smo se seznanili že v 2. in 3. učni uri. Da se nekoliko odpočijemo od glagolskih in zaimkovskih težav, obenem pa zadelamo občutno vrzel v praktičnem znanju italijanščine, si danes oglejmo še vrstilne štev-nike, in sicer — da ne bo preveč naenkrat — samo do 100.
1° il pri mo, la Ia prima 2° il secondo, 2a la seconda 3° il terzo, 3a la terza 4° il quarto, 4a la quarta 5° il quinto, 5a la quinta 6° il sesto, 6a la sesta 7° il settiino, 7a la seltima 8° 1’ottavo, 8“ 1'ottava 9° il nono, 9a la nona 10° il decimo, 10» la decima bevevo	110	ledino	primo (l undicesimo)
bevevi	12°	^	decimo	secondo (dodicesimo)
beveva	,3°	decimo	terzo (tredicesimo)
bevevamo	14°	11	decimo	quarto (quattordice-
bevevate	simo)
bevevano	^ decimo quinto (quindicesimo)
16° il decimo sesto (sedicesimo)
17° il decimo settimo (diciasettS-simo)
18° il decimo ottavo (diciottesimo) 19° il decimo nono (diciannove-simo)
20° il ventesimo 21° il ventesimo primo 22° il ventesimo secondo 23° il ventesimo terzo 28° il ventesimo ottavo 29° il ventesimo nono 30° il trentesimo 31° il trentesimo primo 32° il trentesimo secondo 33° il trentesimo terzo 38° il trentesimo ottavo 40° il quarantesimo 41° il quarantesimo primo 42° il quarantesimo secondo 50° il cinquantčsimo 60° il sessantesimo 70° il settantesimo 80° 1’ottantesimo 90° il novantesimo 100° il centesimo
Pripomba 1. Italijanski vrstilni števniki imajo kakor slovenski pridevniški značaj; zato dve obliki, moška na -o in ženska na -a. Enako je z množinskimi oblikami: moške na -i, ženske na -e. Pri sestavljenih štev-nikih dobita oba dela ustrezajočo končnico: »enaintrideseta« se pravi torej po italijansko trentesima prima.
Pripomba 2. Vrstilni števniki od 11.—19. imajo torej po dve, 11. in 12. pa celo še tretjo obliko (undicesimo, decimo primo, undecimo; dodicesimo, decimo secondo, duodecimo).
Števniki od 21, dalje imajo tedaj, kadar slede deseticam še enice, takisto dve obliki; druga je nastala neposredno iz glavnega števnika s pritaknitvijo vrstilne končnice -esi-mo, -a. Torej: 32. = trentesimo secondo ali pa trentaduesimo. Samoglasnik -o pred -esimo se izpusti: 21. = ventesimo primo ali pa vent-unčsimo. Prav tako odpade končni -o n. pr. v cento uno (101), ko se besedi spojita v eno:	centunesimo
(= centesimo primo).
Pripomba 3. Kadar izrazi Italijan vrstilni števnik s številko, stori to
a) s piko za številko (kakor v slovenščini: 6. = šesti, šesta, šesto);
b) brez pike:	(kakor	v srbščini);
c) z dvignjenim majhnim o (°) za moški in z a (») za ženski spol (6° = šesti; 6a = šesta); č) s piko za številko in normalnim o (odn. a) za njim (6.o = šesti; 6.a = šesta). V rabi so vsi trije načini; najpogostejši je c).
Pripomba 4. V datumih se samo pri 1. (redko tudi pri 2.) rabi vrstilni, povsod drugod pa glavni števnik, oboje s spolnikom. Tudi letnice izraža Italijan z glavnim števnikom.
N. pr. 1. julija = il primo (1°)
3. julija = il tre (3) luglio.
1941.« se pravi po italijansko nel 1941 (t. j. v 1941), z besedami: nel mille novecento quarantuno. Pri celem datumu se predlog pri letnici izpusti:
7. maja 1938. = il sštte maggio 1938 (mille novečento trentotto).
Pripomba 5. Pri datumih v pismih se spolnik navadno izpušča: Ljubljana, 3 luglio 1941 (pa tudi: L, il 3 luglio 1941, in: L., li 3 luglio 1941. h je stara množinska oblika spolni-ka il).
Pripomba 6. Za imeni vladarjev in papežev se rabi vrstilni števnik brez spolnika in brez pike: Franc I.. Francesco 1 (primo), Pij XII. = Pio (dodicesimo).
Pripomba 7. strani itd.
Prvi del Drugi del le 11;
Tirzo
Peti spev =
8. poglavje =
stran = Pagina aecima. — Pri cita-
glagola dire po
V 17. učni uri smo vam predstavili osebne zaimke, vas seznanili z njihovo sklanjatvijo in vam v nekaj preprostih stavkih ponazorili njihovo rabo. Danes bomo skušali dognati pravilo o besednem redu teh zaimkov v stavku.
Nekaj zgledov z naglašenimi osebnimi zaimki:
Voi parlate molto bene. — tei n on voleva (ni hotela) partire. — Egli č a casa. — 11 maestro si ricorda (se spominja) di me. — Dico a loro. — Maria dice a noi. — Maria guarda Iui.
Kaj ste opazili?
V nekaterih stavkih stoji naglašeni osebni zaimek v začetku stavka, drugod pa za glagolom. Na čelu stavka stoji kot osebek, drugod kot dopolnilo. Torej isti besedni red kakor pri samostalniku.
Pravilo:
77. Naglašeni osebni zaimek ima v
stavku isto mesto v vrstnem redu be-
stoji na
sed kakor samostalnik in
splošno tam, kjer bi stal samostalnik,
katerega nadomešča.
Zgledi z nenaglašenimi osebnimi zaimki:
Giovanni ml da la mano. — Tu gU scrivi (pišeš). — Maria dice loro. — Maria 11 guarda.
Pravilo:
78. Nenaglašeni osebni zaimek stoji
tik pred glagolom, pri sestavljenih
časih pa pred pomožnikom, Samo
loro stoji za glagolom
tih so pa (kakor v slovenščini) v navadi glavni števniki: Stran 22 (dva in dvajset) = pagina ventidue-, poglavje 5 (pet) = capltolo cirigue.
(To pravilo velja le za indikativ in konjunktiv. Pri velelniku, nedoločniku, glagolniku in preteklem deležni-Iku stopi nenaglašeni osebni zaimek za glagol in se z njim spoji v eno samo besedo. Podrobnejše o tem pozneje.)
Zaimki med seboj
' Dostikrat se zgodi, da trčita v stavku skupaj dva osebna zaimka. Kakor
v slovenščini ni vseeno, kako se zvrstita (n. pr. »dal sem mu jo«, ne »dal sem jo mu«), velja tudi v italijanščini določen red. Kateri zaimki imajo prednost?
1. Če je eden izmed teh dveh osebnih zaimkov naglašen, drugi pa ne, se besedni red za vsakogar oi njiju ravna po ustrezajočem pravilu 77. odn. 78. N. pr. To sem njemu pripovedoval [ne njej]: Lo raccontavo o lui [noji a leiJ. Zaimek lo (nena-glašen) se ravna po pravilu 78., zaimek a lui (naglašen) pa po 77.
2. če sta oba osebna zaimka nena-glašena, velja za oba pravilo ?8. Prednost ima pa dajalnik (3. sklon) pred tožilnikom (4. sklon). Pri tem utegnejo nastati tele kombinacije:
a) dajalniški zaimki mi, ti, si, ci,
vi -f eden izmed tožilniških zaimkov lo, la, li, le;
b) dajalniška zaimka gli, le -f eden izmed tožilniških zaimkov lo, la, li, le.
Te kombinacije so nekoliko zapletene in zahtevajo večjo zbranost, kakor bi jo mogli zahtevati tik pred koncem učne ure. Zato smo jih odložili za prihodnjič; takrat vam bomo postregli tudi s celo kopico zgledov iz vsakdanjega življenja, da boste to sitno poglavje laže prebavili.
Dotlej pa dober nasvet: preberite še enkrat počasi in s preudarkom poglavje o osebnem zaimku v 17. učni
BavzelUtta
f dovtip,
to leto, t. j. letos. (que-guesta se pred samoglasnikom apostrofirata.) piu... di več kakor, več od. scorso pretekel, minil (pretekli deležnik nepravilnega glagola scdrrere); ianno scorso lani.
UGANKE
ROBINZON na sam otnem
KRIŽANKA
pogosta v geometriji. 6. Najpogostej-J ši samoglasnik; zaradi njega vpra-5 šamo. 7. Preprost prehod čez potoki (črke premetane); ščinkavec. 8. Da ? nes zvečer, pa tudi dirja; romanska J nikalnica. 9. Mesto na Siciliji; ka-J žalni zaimek ali kemični znak za? tantal.	?
Št. 41. Zastava
Navpično:	1. Staniča, čumnata,?
zbornica (tujka, tudi italijansko);; dolžinska enota. 2. Vrh v Kamniških? Alpah ali gnus, žmitek; brate! 3.$ Glavni števnik, koristna trava, ki? služi kot krma. 4. Kemični znak za? fosfor ali okrajšava za pater, papež,? naslikal, tiho, stran in rimski znak? za 400; nosnice. 5. Predlog ali sibir-j ska reka; log; veznik. 6. Kolotečina;? kot prvo pod 6. vodor. 7. Ruski knez ♦ iz 10. stol., Eurikov brat in naslednik; ? krajevni prislov. 8. Nebesno zname-| nje, imenovano po neki živali ali? huda bolezen; umetni človek — stroj.? 9. Na (nemško); slovanska boginja? smrti.	?
J.'-
Vodoravno: 1. Fizikalna enota za delo; grehu mora slediti. 2. Dejanje, spis; ni zdrav. 3. Lirični pesnik naše moderne, ki je pred štiridesetimi leti umrl komaj 22 let star; zdravilo. 4. Znanstvenik, ki raziskuje vzroke dogodkov, zlasti bolezni; dolžinska enota ali rimski znak za tisoč. 5. Egipčanski bog sonca; klic; grška črka,
Čeprav je pa vse cvetelo in deh- ljudi opozorilo, da tam živi.	ladja, ki bi plula tam mimo.
telo, ni hotel zapustiti Robinzona Na konico visoke palice je pritr- Ker so se pojavili kaj kmalu občutek osamljenosti. Zato se je dil svojo srajco. Res, bila je že či- ogromni roji komarjev in muh, je odločil, da si bo na kakšno vidno sto raztrgana, toda še dovolj svet- bil Robinzon primoran, da si namesto postavil znamenje, ki naj bi la, da bi jo mogla opaziti vsaka bavi novo obleko in nove čevlje.
Št. 42. Robinzon postane krojač
ZLOGOVNA VERIGA
1—2 pleme; 2—3 tolšča; 3—4 tra-? ta; 4—5 krepilna pijača; 5—6 vab-J Ijenje; G—7 vrh v Karavankah; 7—8 j nevestina oprema; 8—9 z njim love t divje živali; 9—10 mandžurski fižol; J 10—11 globel; 11—12 naredijo ga iz? mleka; 12—13 močvirski ptič; 13—14? igralna barva; 14—15 padavina;?
15—16 slovanski kralj (7. stol.); ?
16—17 ponoči rada tlači; 3—17 pro-? stor v gledališču; 17—21 dvoživka;! 7—19 mesto v Italiji; 19—21 živi v J vodi; 11—20 žensko ime; 20—21? uporabljanje; 15—18 hrvatski zbor;* 18—21 boj.	?
Muhe so postajale vse bolj tečne obleko, če ji naj tako pravimo.	Na	ta primitiven način si je Pri"
in neznosne.	Ker	pa ni imel ne šivanke ne su- pravil tudi par sandal in še poseb-
In muhe so prisilile našega pri- kanca, je moral obleko sešiti z dol- no krinko za obraz. Nova obleka., jatelja. da je vzel nož v roko. Iz gimi trni in z usnjenimi trakovi, posebno pa usnjena krinka, sta ga kož nekaj ubitih lam si je ukrojil Dolgo se je mučil s šivanjem. naredila čudnega in kar strašnega.
Št. 43. Robinzon zboli
1. del hiše; 2. omogoči vstop na? predstavo; 3. kdor vrši posle za dru-? gega; 4. manj hudo kaznivo dejanje; | 5. nemški lirski pesnik (1724—1803;? Mesija); 6. po stari teoriji pomeni? toploto kot posebno snov; 7. mesto? na Dolenjskem; 8. pridevek sv. Ja-? neza, ki je govoril »kot da bi rožice? sadil«; 9. često; 10. veliki grški filo-* zof (384—322); 11. zakon o pošto-• panju; 12. gibanje v prostor; 13. oni,* ki je učakal sto let.	?
lel je. Nenadno se ga je lotila tako huda vročica, da se sploh ni mogel več obdržati na nogah.
Zbral je svoje poslednje moči i® si prinesel do ležišča nekoliko hrane in vrč vode. Potem se je naspo* mrtev zgrudil na krzno lam.
Robinzon se je še nadalje posku- je v posodi, kjer je pred žganjem šal v izdelovanju loncev, toda ni hranil sol, naredila steklu podobna imel sreče. Njegova roba ni držala prevleka. Tako je^naposled dosegel vode. Uganka mu je bila, kako naj po mnogih poskusih cilj, ki ga je bi naredil neprodušno prevleko. Na. bil iskal.
posled mu je lepega dne priskočil Kmalu nato se je pa zgodilo ne-na pomoč slučaj. Opazil, je, da se kaj, česar se je že dolgo bal: zbo-
št. 44. Zapuščen in bolan
Koliko jajc je ponesla kmetica na trg? Naloga je mogoče malo čudno oblikovana, ker govori o polovicah jajc, a rešitev ne bo težka.
PREMIKALNICA KOLESAR SEMESTER BREVIR K O S E S K I D IGNI TET‘A SIRIJA KOKARDA
Besede tako vodoravno premikaj, da dobiš navpično imena treh naših pisateljev in pesnikev.
Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. Čajkovski. 2. organ, daril. 3. fv. zato. Cie. 4. fen. lord, ir. 5. ekonom, enim. 6. n, te, b, le, o. 7. brat. oporen. 8. A, a. oblo, vrt. 9. ena, ralo. A. O. 10. Himen, ostrv. 11. Musorgski.
Čaroben kvadrat: 1. opora, 2. peket, 3. okapl, 4. repek, 5. Atika.
Enačba: Ana-Kreon. Ka-lužnica, rc-torta. ni-halka, na-ročnik.
Dopolnil niča: Vsaka pesem ima svoj konec.
Sofistični krokodil:	Mati je dala
edino pravilen odgovor. Ce bi namreč rekla: »Vrnil mi bos otroka!*, bi izgubila vse nadaljnje dokaze v primeru, da bi se krokodil obotavljal z vrnitvijo in prepira bi bilo že konec. Sploh pa je pogodba dvoumna in krokodil bi lahko z zavijanjem vedno prav imel, km- ni pred materinim odgovorom predal svoje odločitve tretji, zaupni osebi. Tako pa naj bi mati kakorkoli odgovorila in krokodil bi lahko proglasil odgovor za napačen.
ŽALJIVO VPRAŠANJE
Polž bi rad prilezel iz vodnjaka, ki je 20 m globok. Pa vzame težko pot pod podplat. Na dan se vzpne za 7 m, čez noč pa zdrkne za 2 m. čez koliko časa lk> zagledal beli dan?
Ne da bi se mogel prepričati, ali Kadar se je prebudil iz omedle. vse moči. Bal se je smrti, je noč ali dan, je ležal sam v svoji vice je z največjo težavo srknil sok Kadar se ga je spet polotil mra-2, votlini. Samo nekaj je spoznal. Zdaj limone, ki si jih je bil pripravil k se je pokril z vsemi krzni, toda ze pa zdaj je gorel v strašni vročici, ležišču. Včasih je požrl tudi kaj čez nekaj ur se je zbudil v nep°' nato ga je pa tresel hud mraz. trdnejšega, da ga ne bi zapustile pisni vročici, žejen in ves izmučen
Ši. 45. Ozdravljenje
JAJČARICA NA TRGU
Kmetica je prinesla na trg neko število jajc. Prva gospodinja je kupila polovico zaloge in pol jajca, druga spet polovico ostanka in še pol jajca; tretja je ravno tako odkupila polovico preostalih jajc in pol jajca in končno še četrta gospodinja pol ostanka in polovico jajca, kmetici je tako preostalo eno samo jajce.
Robinzon ni vedel, kako dolgo je pritekle naproti, tako beden ležal na svojem ležišču, Toplo sonce in sveže mleko lam vendar je poskusil lepega dne vsta- sta kmalu dobro učinkovala. Kmalu ti. Posrečilo se mu je in kakor pi- je začutil, da mu polje novo življe-janec se je opotekel iz votline na nje po žilah in od ure do ure je prosto. Krotke lame, ki so ga tako njegovo zanimanje za okolico na-dolgo zaman čakale, so mu vesele raščalo.
Najprej se je opotekel do svoj peči, da bi videl, kaj se je z&yk z njegovimi lonci. In v svoje ve*** veselje je spoznal, da so prevleč® z izvrstnim loščem, kakršnega sam ni pričakoval.
Dalje prthodnj1'
Hvala!
18. nadaljevanje
»No, Anni,« je spregovoril spotoma, »ali vam je bilo všeč?«
»Ne najdem besed; tako krasno je bilo.«
»Butterfly je prav čedna opera,« je menil Reynolds. In to je bilo vse, kar je rekel.
Anni je bila vsa vznemirjena, ko se je vrnila domov. Ni mogla pozabiti globokega pogleda in nežnega stiska njegove roke. Slutila je, da se skriva za tem več kakor Zgolj sočutje. Prešinil jo je gorečen občutek. Ljubila ga je — in za trdno je verjela, da ji tudi on v polni meri vrača ljubezen. Naj se je še tolikanj trudila, zaspati Vendar ni mogla. Neprestano ji je donel v ušesih ljubezenski duet iz Prelepe italijanske opere...
*
Drugo jutro je dobremu Toniju skorajda kri zledenela v žilah. Ker mu snoči Reynolds ni nič na-rpcil, naj čaka nanj, je odšel zvesti služabnik ob enajstih spat. Vsako jutro je bila njegova prva skrb: kopel za gospodarja. Sleherno juto0 ga je o pol osmih zbudil in mu prinesel skodelico čaja.
Tako je tudi danes natanko ob določeni uri potrkal na vrata in stopil s pladnjem v sobo. Na svoje Neizmerno začudenje je pa opazil, “a je bila slikarjeva postelja nedotaknjena. Tonny je postavil pladenj na majhno mizico in si mel oci.
»Tri sto kosmatih!« je mrmral. *To je pa res od sile!«
Stekel je po stopnicah k vežnim vratom, da pogleda, ali ni morda
Y nabiralniku gospodarjevo sporočilo. Nič! In ko je pomislil, da "■eynoldsa že od snoči ni bilo v stanovanju, ga je obšla skrb kakor se nikoli. Vse jutro je s strahom čakal poštnega sla, da prinese brzojavko. Ob slehernem zvenečem sumu se je zdrznil, misleč, da poje telefon. Mrmraje je Tony robantil Predse; gospodar mu je sicer zme-rom že ponoči ali vsaj zgodaj zjutraj sporočil, kam je odšel.
Ob desetih je prišla Anni. Spričo Tonyjevega preplašenega obraza se Je zdrznila.
se je kaj zgodilo, Tony?« je zaskrbljeno vprašala.
»Keptna ni doma. Snoči je bil o pol sedmih odšel in se še ni vrnil.«
Anni se je prestrašila. Saj sta se vendar malo pred polnočjo poslovila prav blizu njegove hiše... Strah in groza sta jo obšla. Spomnila se Je očetovega svarila.
Stopila je k telefonu in poklicala Brenta. Policijski nadzornik se je cez dobre četrt ure osebno zglasil
V Reynoldsovem stanovanju.
»Ali sem vas res prav razumel? Reynolds, pravite, je izginil?«
»Snoči se ni vrnil domov — in ronyju ni ničesar sporočil, da ga bo.«
»Ali tudi zdaj zjutraj ni dal glasu od sebe?« je razburjeno vpra S£d Brent.
»Ne!« je kratko odgovorila Anni. Jezno je stresel z glavo in začel zasliševati Tonyja. Zvesti služabnik je povedal po pravici, da ostane njegov gospodar včasih že čez noc zunaj, toda zmerom že prej Pove, da ga ne bo, ali pa vsaj zjutraj sporoči, kam je odšel.
»Bilo bi prezgodaj, če bi hoteli ?e zdaj kar koli sklepati iz tega,« Je menil Brent. »Poizvedoval bom n&iprej. Ce bi pa medtem vi kaj izvedeli, me, prosim, takoj obve-^te.«
, Toda dan je minil, ne da bi se ?ar koli zgodilo. Anni je postajala čedalje nemirnejša in Tony se je razburjen smukal po stanovanju. Ni se mogel umiriti.
2»i 0 se 3e Ani drugo jutro spet ji je Tony odklenil vrata «olgim obrazom.
se ni vrnil?« je vsa razbur-
il	vPraša*a Anni. xNe!« je pobito odgovoril Tony. Pa zdaj?... Edino nekdo...« ^»Kaj? Kdo?« je hlastno vzkliknil
°Qy.
»Na nekoga mislim, ki mu ni na-y,. ?^en. Pri priči morate poklicati Bolnika Brenta! Stojte! Ne... “cala ga bom sama.«
25. poglavje
ra5pza Harmerjeva je izvedela to novico še istega popol-i„ ® 12 Brentovih ust. Prestrašila se Vso moč. Od Maščevalčevega toiiL .do tega dne je minilo že uto časa, da nihče ni več mislil
\£evarn°st.
iP >**. kdaj ga pa že pogrešajo?« ,SVcn° vprašala.
'Ova dni že!« da* šele danes mi pridete pove-”•« je očitajoče zategnila Roza. Preri sem vas hotel prej razburjati, lig^n nisem pretehtal vseh oko-
zdaj mislite...« j$čpr^’ mislim, da je iztegnil Ma-Pač c sv°j° dolgo roko. Stvari si »^a-1 m°^’ drugače razložiti.« ^an-v *e strašno! Zakaj se Venr,' ni Polj pazil. Vsi smo mu
*se«5,.r nenehoma trobili, naj bo
ansko previden. Toda on se
KRIMINALNI ROMAN
je zmerom le smejal in se norčeval iz nas. Ali je bil tistega usodnega večera doma?«
»Večerjal je nekje v mestu, potlej je bil pa z nekim znancem v operi.« »Ali že veste, s kom je bil?«
»Z... Anni Blackhamovo,« je zategnjeno menil Brent in postrani ošinil Rozo z vprašujočim pogledom.
Roza je obnemela. Pri priči ji je postalo vse jasno. Anni ga je speljala v nastavljeno past... Rozina ljubosumnost je zagorela z divjim plamenom.
Zdajci je spet Brent izpregovoril: »Reči vam pa moram, da dekle nima prav nobenega opravka s to zadevo.«
»Kako le morete trditi tako vnebovpijočo abotnost!«
»Ker sem jo vsestransko zasliševal in jo tako zelo pestil, da mi je morala priznati vse podrobnosti. Da veste: Anni ga ljubi...«
»Ljubi ga!« je histerično kriknila Roza in se prisiljeno zasmejala. »Dekle s ceste! Ha! In vi, Brent, ste ji takšno iz trte izvito pravljico verjeli?«
»Draga Roza, pravljice zvene drugače. Sicer mi pa tega ni rekla, toda slepec bi bil lahko videl...«
»Jaz ne verjamem. Pomislite samo, kakšen je dekletov sloves, spomnite se samo njenega zločinskega očeta in dokazanega ji paj-daštva z Maščevalcem! Ali se mar v današnjih dneh poštena dekleta družijo z morilci?«
»Anni se niti ne sanja, da bi bil Maščevalec morilec. Razen tega je pa treba to trditev šele dokazati,« je s posebnim poudarkom dejal Brent.
»Sveta nebesa!« je planilo iz Roze. »Pa menda ne boste postali še vi sentimentalni zaradi poslednjih dogodkov. Ali niso mar sira Henryja Lusha ustrelili?«
»Res je, toda prav v tem primeru se je stvar čudovito zasukala. Nekdo mi je poslal neke prstne odtise s prošnjo, naj jih primerjam v policijskem arhivu, ker bi utegnili biti od kakšnega znanega zločinca...«
»In...?« mu je živčno skočila v besedo.
»Ugotovil sem, da so ti prstni odtisi istovetni s tistimi, ki sem jih našel po Lushovem umoru na drevesu. Komaj sem utegnil to
ugotoviti, se je že pošiljatelj pisma po telefonu zanimal, kaj in kako sem dognal. Seveda mu nisem hotel povedati resnice, pač sem ga pa prosil, naj me obišče. Odklonil je in zatrjeval, da ga vest
sili, da dokaže resnico. To pa, je dejal, bi lahko storil edinole, če mu na kratko odgovorim, ali sem kaj dognal ali ne. Naposled sem — hočeš, nočeš — moral z besedo na dan. Priznal sem neznancu, da izvirajo odtisi od nekega človeka, ki ga sumimo umora. Komaj sem to izustil, je neznanec obesil slušalko.«
»In kaj je s tem dokazano?« je nejeverno vprašala Roza.
»Na prvi pogled nič. Toda mnogo da misliti, če dobiš kar na lepem od neznanca prstne odtise, ki izvirajo od domnevnega morilca.«
»In vendar je morilec še zmerom lahko Maščevalec...«
»Lahko, toda po zrelem preudarku se ne zdi več verjetno. Ne morem si misliti, da bi bil Maščevalec tako nepreviden in bi dal kakšnemu tujcu priložnost, da bi mu odtisnil prste na papir. Za tako je vse preveč prebrisan.«
»Prebrisan ali ne, na drevesu je vendarle pustil odtise.«
»Prav to mi je dalo povod za dvome. Vse, kar sicer stori, je na moč imenitno premišljeno, pripravljeno in storjeno. Po mojem ta Maščevalec ni preprost hudodelec...«
Roza je nestrpno zamahnila z roko. Zdelo se ji je, da se preveč oddaljujeta od bistva njunega prvotnega pogovora.
»Morilec, hudodelec, ali ne to, ne ono, ničvrednež je prav gotovo
—	in to dekle ga ščiti! Treba bi jo bilo aretirati in prisiliti, da odpre svoj lažnivi kljun.«
»Aretirati res ni umetnost, toda izsiliti aretirancu kaj prida izjave, to je težava, včasih celo nemogoča stvar. Najsi je dekle kakršno koli ali najsi je kakršno koli bilo, zdaj drži samo to, da Harryja ljubi... To bi Anni tudi vi brali iz oči.«
»Ali je bilo zasliševanje tako prisrčno, da ste utegnili celo v njenih očeh brati?« je zafrkljivo menila Roza.
»Moj poklic je pač že takšen, da moram opazovati vedenje, izraz in gibe svojih ,strank' —■ da tako izvem, česar, nočejo povedati,« je resno odgovoril Bernt.
»Kaj pa nameravate zdaj storiti za Harryjevo rešitev?« In čez nekaj časa je zamišljeno pripomnila: »če ga bo sploh še moči rešiti...«
»Zatekel se bom k časnikom. Neko dobro Harryjevo sliko bom dal kliširati in potlej naj jo časniki priobčijo. Morda bo prav to ključ do uspeha.«
»Ali ste prepričani, da je še živ?« je plaho vprašala.
Brent je skomignil z rameni.
Anni je s težkim srcem brala članek o Reynoldsovi izginitvi in si je dolgo ogledovala sliko moža, ki ga je ljubila... Pod njo je bilo z debelimi črkami natisnjeno: »Pogrešan.« V njenem srcu se je zbudilo sovraštvo do Maščevalca in njena hvaležnost za vse storjene zasluge in usluge je čedalje bolj bledela. Brentu ni bila ničesar povedala o pariških pustolovščinah, niti lesene hišice blizu Londona ni bila omenila.
Zdajci se je odločila, da bo kar na svojo pest poizvedovala, zakaj obetala si je, da bo morda vendar kaj izvedela o Reynoldsovem biva lišču.
Samo uro vožnje iz Londona, pa je bila v samotnem kraju, kjer sta nekoč .z Maščevalcem pristala. Z lahkoto je našla samotno leseno hišico, toda vanjo ni mogla. Vrata so bila zaklenjena in tudi vsa okna so bila trdno zapahnjena. Le neka stranska lina je bila zaprta s preprostim kavljem. Kakor tatica se je zdela sama sebi, ko je tresla in razbijala po oknici, nazadnje jo je pa vendar prešinila radost, ko se ji je posrečilo oknico odpreti. Z utripajočim srcem, vendar pogumno, je zlezla skozi lino v hišico. Notranjščina je bila skoraj gosposko opremljena; v dnevni sobi je bila celo pisalna miza. Stikala je po vseh predalih, pisma pa ni našla nobenega. Sploh je bilo vse tako prašno, da je takoj sprevidela, da v tej hiši že mesece nikogar ni bilo.
V	spalnici je stal velik predalnik za perilo. V spodnjem predalu je našla nekaj, da je prestrašena kriknila. V roki je držala imenitno poslikano gumijasto krinko — in zdelo se ji je, da se ji naslikani obraz zlobno reži. Brž je zagnala krinko nazaj v predal — in jo urnih nog popihala odondod. Njena pot je bila zaman!
Ko se je proti večeru vrnila v London, jo je zdajci obšla — tako se ji je zdelo — odrešilna misel.
V	stari hiši v Wappingu je bil vendar nekoč nekdo zaprt... 2ivo se je spominjala čudnih šumov iz kleti... In verjetno je, da ima Maščevalec ključ od hiše, ki mu nemara rabi še zdaj v temne namene, kakor mu je rabil nekoč... čeprav se je medtem že zmračilo in ji je bilo na moč tesno pri srcu ob misli, da bi morala sama stopiti v zapuščeno
Naše zdravje
Vprašaj in razjasnjeno ti bol
Zakaj in kako se pojavi občutek gladu
Vesel sem vprašanja gospoda T. M. iz Ljubljane, ko sprašuje, zakaj mu je ostal občutek gladu kljub temu, da je izgubil skoraj ves želodec, ki mu je bil zaradi čira v bolnišnici odstranjen. »Saj v želodcu nastane glad,« pravi v dopisu.
Organizem se neprestano troši, izrablja. Naš pljunek, izločnine, kožni prhljaj, izpadli lasje in drugo so produkt žive celote in žive snovi. Za na-domestovanje teh delcev, ki vsak dan odpadajo in za pogon organizma je potrebna — hrana. V organizmu se pokaže potreba po hrani z občutkom gladu in žeje. Glad pri pomanjkanju energijskih hranil, žeja pri pomanjkanju vode v organizmu, ki ima vlogo raznašalca in ohlajevalca.
Glad je zložen pojem in ne enostaven. Ne prihaja občutek gladu samo iz želodca, kakor ljudje običajno mislijo, temveč, prihaja v največjem delu zaradi draženja nekega dela lobanjskega moz^a.
Pri različnih akcijah organizma trošijo organi različno svojo pričuvno hrano. Kakor poč miruje ali deluje organ. Vsi organi niso anerom v vsem svojem obratu. Kakor hitro se organ v opravljanju svojega dela izčrna in či»n izčrpa vse razpoložljive snovi v krvi, sporoči to preko krvi centrali — možganom. V možganih je center za vse.
V njih se osredotočijo vsa poročila in iz njih izhajajo navodila za uravnoteženje čudovitega biološkega avtomata.
Kri je izčrpana in izsrkana po napornem delu. Vsaka sprememba v krvi povzroči spremembe v organih telesa.
V skorji možganov prihajajo posredno ali neposredno v zavest občutki lakote. Kdor je lačen, občuti v želodcu nelagodnost. Sprva je ta nelagodna praznota prijetna, pri vse daljšem glado-vanju pa postane neprijetna s krčevitim stiskanjem želodca, kakor bi se hotel želodec sam sebe pojesti. Na hranilu osiromašena kri draži v mozgu center, ki nadreja gibanje želodca. Vzvalovi želodčna stena, ki povečava in dopolnjuje v zavesti obču-
tek gladu. V dolgotrajnem gladnem stanju se želodčni občutki porazgube in nastopi občutek nemoči in slabosti. Sanje o jedi v spanju, govorice o jedi v budnem stanju prihajajo na površje. Možgani izražajo ponoči in podnevi svojo tožbo o gladu.
Da je glad res zložen pojem, še spodnje v potrdilo!
Po vsaki jedi ostane hrana običajno dve do tri ure v želodcu. Potem odteče dalje, želodec ostane prazen, glad se pa pojavi navadno mnogo ur kacne<e. Praznota želodca, kakor vidite, tu ne odloča o občutku gladu.
So ljudje, ki takoj po obilni jedi postanejo lačni, želodec poln, pa že gleda lakota iz oči! Ali ni res čuden in kompliciran pojav gladu? Možgani so tu odločujoči. Za razumevanje procesov v njih pa se pojavljajo velike tež-koče.
ue/ fti fz>ož$ar»
moz^aosAo
ck.6k>
JnclifU
v/ega,
cfoveMej*/
£cce 6orno f
Včasih mora kirurg odstraniti več ali manj želodca, da bolnika ozdravi. Tudi brez želodca se da živeti. Brez želodca, a vseeno gladuje, kakor nam kaže primer gospoda T. M. iz Ljubljane in vseh tistih, ki jim je želodec delno ali cel odstranjen.
To in še marsikaj nam jasno govori, da glad ni isto kak«* prazen želodec, temveč da je globoko segajoča sprememba celega organizma, ki se pojavlja tu očito, drugje pa skrito. Vsak dražljaj, vsaka sprememba v poedinih organih, posebno pa še v krvi, se odraža na vsem organizmu!
Odgovori:
A. T., Trst: Ni običaj, da bi svetovali zdravnike po zdravniških rubrikah. Izogibamo se nevšečnostim. Ne vem, kakšne so vaše krčne žile, koliko ste stari in kako ste se doslej zdravili. 6e mnogokaj mi je neznanega. Navedeno zdravljenje je novejšega datuma in zahteva tudi zdravnika, ki je v moderni medicini razgledan.
P. K.. Kočevje: Vašemu otroku stoje zobje križem kražem v ustih! Lepi uspehi krase moderno zobozdravništvo prav v tem urejanju in zvrščanju poševnih, štrlečih in krivih zob. Zatecite se k dobremu in naprednemu zobozdravniku. Cimprej to storite, tem boljše bo. Zob je v kost vraščen in mlada kost se da izoblikovati.
»Družinski tednik« je pred kratkim odprl za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen je, svetovati in pomagati našim čitateljem v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področja prinašamo strokovne članke in odgovarjali bomo na vprašanja is tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo za stvarnost. kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Drašinski tednik« (Naše zdravje). Ljubljana.
hišo, je vendarle zbrala ves svoj pogum in se odpeljala v Wapping.
Pred vežnimi vrati jo je obšel neznanski strah. Grlo ji je postalo suho in srce ji je slišno utripalo. Nekaj časa se je obotavljala, naposled jo je pa misel na ljubljenega Harryja vendar toliko ohrabrila, da je odklenila vrata in vstopila. Notri je bilo vlažno in zatohlo — in malo je manjkalo, da se ni spet obrnila in zbežala. Prižgala je luč in stopila v veliko sobo. Vse je bilo še tako kakor prejšnje dni.
Zdaj pa velika preskušnja! Klet!
Po tihem in previdno je stopala po kamnitnih stopnicah, potlej skozi dve obokani kleti, dokler ni prišla do mogočnih hrastovih vrat pred vinsko kletjo. Na prvi pogled je ugotovila, da so bila vrata zaklenjena s skoraj novo veliko žabico.
Dokler je stanoval oče v tej hiši, ni bilo v kleti nikoli vina, zato ni bilo potrebno zaklepati tega prostora, razen če...
S pestjo je udarila po vratih in se zdrznila, ko je zaslišala od znotraj slaboten zategnjen glas; nič človeškega ni bilo v tem glasu. Zdajci je spet vse utihnilo. Spet je potrkala in spet je zaslišala čudni glas, vendar nekoliko glasneje.
»Mr. Reynolds!« je zaklicala Anni in v srcu se ji je užgal plamen upanja.
Odgovora ni bilo, le čudno stokajoče mrmranje se je spet oglasilo. Jetnik, najsi je kdor koli, je moral biti zvezan in obnemogel... Prav gotovo je hudo trpel. In Anni je bila v svoji razgreti domišljiji prepričana, da tam notri omaguje od trpljenja njen Harry Reynolds... Kaj naj stori? Ne da bi dolgo premišljala, se je odločila, da pokliče policijo. Stekla je gor, da bi telefonirala, toda telefonski aparat je bila poštna uprava že odstranila.
Zdaj ji ni preostajalo nič drugega, kakor da s silo odstrani žabico.
V	shrambi je našla v stari očetovi omarici uporabno pilo in žago za jeklo. Odločila se je za žago in brž stekla h kletnim vratom. Pot ji je lil po čelu, ko je žagala trdo železo, toda čez pet minut je ključavnica popustila in vrata so se odprla.
Tipala je po steni in brž prižgala luč, ko je našla stikalo. Presunjena je zrla grozo zbujajoč prizor. Na tleh je ležal zvezan človek, ki se je očitno zvlekel s postelje do tja, kjer je ležala skorja kruha in prevrnjena steklenica piva. Neznanec je bil z obrazom obrnjen v tla — in zdelo se je, da se ne more več premakniti.
»Mr. Reynolds... ali ste vi...?«
Jetnik je samo nerazumljivo grgrajoče mrmral v odgovor. Napela je svoje moči in obrnila težko telo. Uzrla je lopovski obraz neznanca. Ne, to ni bil Reynolds, temveč človek, ki ga živ dan še ni bila videla. Njegove motne oči so jo prosile usmiljenja. Sočutje je premagalo njen strah — in odvezala mu je ruto, ki je držala žmo-kelj.
»Vode!« je prosil jetnik.
Ponudila mu je omledno pivo in mu dvignila glavo, da je lahko pil.
»Kdo ste?« je vprašala.
»Zoper svojo voljo so me pripeljali sem — in skoraj bi umrl od žeje in lakote. Odvežite mi, za pet ran božjih, tele vezi! Vozli so zadaj!«
Njegov ostri pogled ji je spet nagnal strah v kosti. Sprva se je obotavljala, naposled si je pa vendar dopovedala, da ji ta oslabljeni človek ne more biti nevaren, tudi če ga osvobodi trdih vezi...
čez dve minuti je bil prost — in po vseh štirih se je splazil do postelje. Tam je sčdel na rob in se počasi vzravnal. S premrlimi rokami si Je drgnil ude.
»Dajte, jesti mi dajte... tako slab sem...« je prosil.
Kruhki so bili stari in trdi, toda Jukes jih je použil kakor lačen volk.
»Kdo vas je poslal?« je nezaupljivo vprašal Jukes.
»Nihče. Nekoč sem tu stanovala.«
»Potlej ste Anni Blackhamova?« je z zlobnim nasmeškom vprašal osvobojeni jetnik.
»Res je. Iskat sem prišla nekoga drugega, ki ga pogrešamo. Namesto njega sem našla vas. Kdo ste
—	in odkod veste za moje ime?«
»Ni važno,« je zagodel in ji ostro pogledal v oči. »Ali veste, kdo me je zaprl v to peklensko klet?«
»Kako bi naj vedela!« je plaho odgovorila Anni.
»Pes vseh psov! Sam Maščevalec! če tega capina dobim...«
Anni je obrnila neznancu hrbet, da bi ne slišala njegovih psovk in kletvic. Brzih nog je krenila s kraja tolikšnih strahot — in se spotoma očitajoče vpraševala, ali ni nemara storila napak, da je osvobodila človeka, ki je bil podoben živemu peklenščku.
»Kam hočete?« se je zadrl za njo.
»Domov! Saj ne stanujem več tu!«
Dal)e pithodnlli
= ŠPORTNI TEDNIK
Domače tekmovanje gre h kraju. — Najvažnejši dogodek: lahkoatletski dvoboj Italija-Nemčija. — Letošnji nogometni prvaki.
Suropat v našem nogometnem tekmovanju — pokalno prvenstvo — je dospel do svojega finala, šiškarji so spet izdatno porazili Slavijaše, rezultat je bil 7:1, in so se zasluženo postavili v finale. Belo-zeleni pa so v povratni tekmi dosegli proti dečkom s Poljan le 3:3, maloslaven remis, ki jim pa vendar zadostuje po zmagi prejšnje nedelje za udeležbo v dveh poslednjih tekmah. Iz zgornje polovice moštev so se torej pretolkli, sicer s precejšnimi težavami, do poslednjih bitk belo-zeleni, v spodnji polovici moštev, kakor jih je žreb razvrstil, pa so nemoteno gospodarili šiškarji in se premočno prerili do poslednje vrste. Ne bosta brez zanimivosti obe srečanji med Šiškarji in belo-zelenimi, tembolj, ker se šišenski nogometaši pripravljajo na to, da odnesejo zvezni pokal v svojo shrambo. Ali se jim bodo belo-zeleni pustili?
*
Podmladek je še za tri tekme bližji koncu svojega tekmovanja. Tudi to nedeljo je bil spored okrnjen, ker je zveza ustregla moščanski želji in v sporazumu s Poljanci odgodiia srečanje Moste—Mars. Tako je tudi tablica drugega razreda zabeležila nadaljnji zaostauek v svojem razvoju in ga bo nadoknadila šele 13. julija, ko se bosta odigrali obe zaostali tekmi.
Malo senzacijo so postavili šiškarji s svojo zmago 2:0 nad belo-zelenim podmladkom. Zadnjo nedeljo so ljubljanskim malim zabili Slavijaši prvi gol — do tedaj je bila debetna stran količnika obeležena z ničlo — to nedeljo pa so šli juniorji iz šiške nekoliko dlje in zabili dva gola ter odnesli tudi obe točki; vsaj začasno, kajti nemara bo treba spet za zeleno mizo "o-pravljati rezultat. Juniorski rezultati te nedelje so bili: Ljubljana—Hermes 0:2, Svoboda—Slavija 5:2, Grafika— Korotan 1:0. Grafika se je s to zmago za trenotek postavila pred Mladiko. Tablici:
I. razred
Ljubljana	7	6	0 1	35: 3	12
Hermes	7	5	0 2	15: 8	10
Jadran	7	2	1 4	10:15	5
Slavija	8	2	1 5	12:22	5
Svoboda	7 2 0 5 II. razred			9:33	4
Mars	7	5	0 2	24:14	10
Grafika	7	5	0 2	14:14	10
Mladika	6	4	0 2	16: 9	8
Korotan	G	1	0 5	7:16	2
Moste	6	1	0 5	5:13	2
Pri|>omniti je k tema tablicama, da					
Kakšno bo jutri vreme
KRAJEVNA VREMENSKA NAPOVED
OSNOVNI ZAKONI NAŠEGA OZRAČJA
Napisal prof. Marfan Čadež
S. nadaljevanje
Ker se je velik del vode izpreme-nil pred gorami v padavine, ne prihaja zrak v predele za hribi samo segret, temveč tudi suh. Opisani padajoči in segrevajoči suhi veter se imenuje fen, |x> njem povzročeno vreme pa f e n o v o vreme. Opazujemo ga v Celovški in Celjski kotlini, deloma tudi v Ljubljanski.
Nadaljnji razvoj južnega vremena zavi6i od najrazličnejših činiteljev. Pri napovedovanju nam v teh primerih še najbolj koristi barometer. Če namreč še naprej pada, lahko s sigurnostjo pričakujemo v najkrajšem času močno poslabšanje vremena. Dokazuje namreč, da se nam depresija bliža oziroma da se ojačuje in da prihaja zato k nam vedno več toplote in vlage. V takih primerih zajame kmalu obširno pokrajino deževje, ki iz gornjih južnih, toplih in vlažnih vetrov črpa svojo vodo.
Opozoriti moramo na dve stvari. Prvič d e ž s e nikoli ne pojavi p r e j k o t p o t e m , k o s o s e r a z -vili v višjih zračnih plasteh
kažeta pač vsakotedensko stanje po nedeljskih tekmah z rezultati, doseženimi na zelenem polju. Grajati je iz-vestne klube, ki postavljajo v svoj podmladek starejše igralce, tako da mora zveza skoraj vsak teden na upravičene proteste popravljati rezultate v smislu kazenskih določb zadevnega pravilnika. Nemara bosta tudi gornji tablici doživeli še nekatere podobne spremembe.
*
Dogodek dneva je bil to nedeljo lahko-atletski dvoboj med Italijo in Nemčijo. Prvi del so spravili že v soboto pod streho. Pozorišče borb je bil lepi bolonjski stadion. Spored je obsegal 18 disciplin, 11 tekov, 4 mete in 3 skoke. Prvi dan so Nemci odnesli C zmag, nasprotnikom so prepustili 3, v nedeljo so pa Italijani knjižili 6 zmag in pustili Nemcem samo tri. Italijani so zmagali večinoma samo v tekih, dočim so Nemci zabeležili tri zmage v tekih (na 1500, 5000 in 4X100), odnesli pa so vse mete in vse skoke, raz ven diska.
Rezultati so bili na višini. Italijani so med drugim postavili dva nova nacionalna rekorda (na 110 z zaprekami Facchini 14,6 in 4X400 3:12,2), dočim so enega izenačili (Lanzi na 800 1:49).
V pomanjkanju drugih možnosti prirejajo Nemci in Italijani že ves čas vojne medsebojne lahko-atletske dvoboje in je bil nedeljski že četrti po vrsti. Zmagali so Nemci 88:80; Italijanom se je posrečilo zmanjšati razliko od prvega srečanja, ki je znašala 40 točk, na samo osem točk.
Finalna tekmovanja za prestop v višji razred so že tretjo nedeljo na sporedu. Gre za prvake poedinih skupin tretje divizije, ki so v finalnem tekmovanju razdeljeni v dve skupini. Nedeljski rezultati so bili: Pro Patria —Prato 1:0; Cavagnaro—Sirncusa 0:3; Fiumana—Terni 4:2; Pescara—Audace 2:1. V eni skupini vodi Prato s štirimi točkami iz ireh tekem, v drugi pa Pescara v istem razmerju.
Nedeljsko povratno kolo v finalnem tekmovanju za prvenstvo podmladka je dalo te tri rezultate: Pirelli—CRDA 0:1, Bologna—Lazio 1:0, Napoli—Pescara 2:0. Med podmladkom iz Torina in onim iz primorskega Tržiča bo po-
Sl. 8.
kristalni oblaki. Meteorolog Findeisen je namreč pokazal, da imajo vse močnejše padavine svoj izvor v kristalnih oblakih in da se v oblakih, sestavljenih iz vodnih kapljic, samo ojačujejo. Drugič je važno, da v takem enolično deževnem vremenu povzročajo v veliki meri dež vetrovi, ki silijo v sredi'? če depresije in so pri tem prisiljeni tudi k d v i -g a n j u. Pri dviganju se diabatično ohlajajo, kar je prvi pogoj za kondenzacijo in sublimacijo.
Pojav dvigajočih vetrov v depresijah je baš obraten onemu, ki ga opazujemo v anticiklonah. Kot smo že omenili, tam zrak pada, se adoabatično segreva in jasni nebo. Ti padajoči in segrevajoči vetrovi v anticiklonah so vzrok, da nam visoko stanje barometra jamči za lepo vre-m e.
Ko se začne depresija oddaljevati od naših krajev, deževje počasi poneha, nebo se zjasni in težko pričakovani sneg izostane. Vse drugače pa je tedaj, kadar povzroči potujoča depresija novo depresijo na jugu Alp g središčem navadno v bližini Genove. Zakaj se pojavi ta depresija, si tu ne bomo razlagali, samo zapomnimo naj si, da se ona čeeto razvije in da ima odločujoč vpliv predvsem na naše zimsko vreme.
Kakor privablja severna depresija k sebi zrak, tako ga privablja tudi novo nastala genovska. Pri nas začno
.   -------------------
SI. 9.
kmalu pihati severo-vzhodni vetrovi, ki vejejo spočetka samo v najnižjih zračnih plasteh. V višinah namreč prevladujejo še močni jugozapadni vetro-
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«♦ »UMI
vi, toplejši in lažji od spodnjih kontinentalnih in silijo v depresijo na severu.
Vedno ni depresija na severu tako močna, da bi odplavila spodnji, že od prej ohlajeni zrak. Zato vejejo južni vetrovi ves čas samo v višinah in samo tam segrevajo ozračje. Pri ocenjevanju vremena, posebno pa še vremena gorskih predelov, moramo biti ob takih prilikah zelo previdni! Upoštevati moramo, da je v hribih vedno topleje in da nam v kratkem lahko prineso gornji južni vetrovi zmrzel dež in poledico. Za razlago tega pojava naj nam popolnoma zadostuje slika 11.
Posebej naj le opozorimo na vzrok postanka megel in oblakov, ki se razvijajo v višinah, kjer se topi eneg in malo niže. 2e pri nevihtah smo spoznali. da taleča se led in sneg odvzameta okolici toploto. Tako se v plasti*, kjer se tale snežinke, zrak ohlaja. Ohlajeni zrak pada navzdol in ohlaja tudi spodnje zračne mase. Vodni hlapi posta jajo, zato sčasoma nasičeni in deloma se začno kondenzirati v kapljice — v meglo.
V takem vremenu je nad vse zanimiv izlet v visoke gore .
V dolinah je okovan sneg v trden leden oklep, ki ga zmrzel dež še naprej debeli in ojačuje. V malo višjih legah je led še močnejši, ozračje še hladnejše. Pri nadaljnjem dviganju že opazimo, da postaja ozračje toplejše in meelo zmrzlega dežja se pojavi navaden. Takoj nato zaidemo v toplo vetrovno plast, vse se lopi, mokre cu-
g o vlage. N a v a d n o s e k u m u 1 i kopičijo pred hribi in planinami, kjer se morejo razviti katastrofalne nevihte.
Večkrat je potujoča depresija sedež samih neviht in ko se približajo te tudi našim krajem, doseže zračni tlak svojo najnižjo stopnjo. Slede močni nalivi z grmenjem in treskanjem. Nalivi se polagoma v teku enega dneva izpremene v enakomerno deževje in nebo »e začne od zapada sem jasniti. '1'edaj se je nevihtno področje — depresija preselila proti vzhodu, kjer divja z nezmanjšano silo naprej.
■ Ker močno deževje razmoči tla, se le-ta naslednji dan po žarčenju močno segrevajo in suše. V takih dneh moramo biti pri napovedovanju previdni. Vedno moramo namreč upoštevati možnost pojava toplotnih neviht, pri čemer nas ne sme zavesti niti dviganje zračnega tlaka.
Vrst južnega vremena je tudi poleti več in često traja izpremenljivo oblačno nevihtno-južno vreme nekaj dni skupaj. Vremenska napoved ni težka, če le pravilno upoštevamo vlago, žar-čenje in turbulenco.
Vpadi mrzlega zraka so poleti mnogo bolj p o r e d k i in kratkotrajnejši kot pozimi. Popolnoma deževnih dni je malo in so skoro v e d -I n o v zvezi z navalom hladnega zraka. Enakomerno deževje zavirajo čez dan vertikalni vetrovi, ki 1 jih povzročajo segreta tla.
trebna še tretja tekma, ker je bil z nedeljsko tekmo skupni rezultat obeh tekem izenačen. Oba ostala zmagovalca sta se kvalificirala za nadaljnje tekmovanje.
*
Začasni predsednik F1SE, katere sedež se za čas vojne nahaja v Švedski, je za prve dni avgusta sklical sejo upravnega odbora te mednarodne federacije v Malmoe.
Nogometno prvenstvo se je kljub sedanjim neprilikam v glavnem zaključilo že po vsej Evropi. Na nogometne prestole poedinih dežel so sedli naslednji klubi: Na Češkem Slavija — Praga; na Danskem Frem — Kjoben-haven; v Nemčiji Rapid — Dunaj; na Finskem Turun — Palloseura; na Holandskem Heracles; v Italiji prvenstvo Bologna, pokal Venezia; v Portugalu Sporting — Lissabon; na Švedskem Hfilsinborg; v Švici prvenstvo Lugano, pokal Grashoppers; na Slovaškem Bratislava; v Španiji FC Aviacion — Madrid; na Madžarskem Ferencvaios; v Franciji je stvar nekoliko komplicirana: v nezasedenem delu je prvak 01ympique — Marseilles, v zasedenem Red Star — Pariz, v severni zoni Stade Roubaisien; pokal so si priborili: v nezasedenem delu Toulouse, v zasedenem delu Girondins Bordeaux, v severni zoni SC Fives.	O.	C.
Sl. 10.
nje starega enega meče veter in toplota raz vej in še bolj namakajo snežno odejo.
Dvigamo se naprej; kmalu nas obda megla, že ee nam zdi, da postaja zopet hladnejše. — In res, kmalu opazimo med dežjem prve snežinke, malo više vidimo — med tem, ko se megle raz-kade — borovce pokrite z rahlo novo snežno odejo.
Snežinke vedno pogosteje padajo, kapelj ne opazimo več in vse okoli nas se zavija v sneg, ki ga je vedno več in postaja vedno bolj suh. Na vejah se pojavi ivje**, veter se zaletava v grmičevje in tla, megla je gosta, da vidimo komaj nekaj korakov naprej. Zašli smo v zimo, v ostro zimo, kaki šno lahko doživimo samo v visokih gorah.
Nadaljnji razvoj in uničenje južnega vremena po severovzhodnih vetrovih si bomo ogledali v naslednjem poglavju.
Poleti. Kot že omenjeno, so poleti depresije mnogo plitvejše kot pozimi. Zato poleti že majhne motnje v zračnem tlaku povzročajo velike vremenske izpremembe. Depresije so vedno združene z nevihtami, ki so v gotovih predelih celo močnejše od to-plotnonevilitnih.
Ko se pojavi na severu depresija, začno — obratno kot pozimi — pihati južni vetrovi že takoj prvi dan pri tleh. V toplih dnevnih urah opazujemo v nižinah zelo močne južne vetrove (sl. 9). Z večerom se popolnoma umire (sl. 8) in se preaele v višje sloje. Tako južno vreme more trajati nekaj dni, ozračje se ves čas polni z vlago in postaja radi turbulence vlažno labilno.
Redno lahko opazujemo, da se pojavijo navadno že po prvem ali drugem močto vetrovnem južnem dnevu naslednje jutro oblaki na zgornji zaporni plasti. Z dnevom se navadno posuše, a mesto njih se začno razvijati večji ali manjši k u m u 1 i (el. 10). Ti so posebno močni, če s* južni vetrovi bolj slabi in česoprineslissebojže m n o -
* Navadno je debela 200 do 300 m. ** Ivje se pojavlja samo v megli in raste proti vetrul
Severno in zahodno vreme
Južno vreme se pri nas zaključi včasih tudi z zahodnim ali s severnim, 'tedaj udarijo navadno mrzle zračne mase iz zahodnih do severnih strani. Te pripadajo- onemu mrzlemu zraku, ki zaaiplja depresijo, jo suši in uničuje. Zato sledi kmalu po vpadu zahodnih ali severnih mrzlih vetrov zboljšanje vremena, ki ga more pokvariti le novo nastala depresija.
Zahodno in severno vreme se odlikujeta po najiepši oblačnosti, ki jo opazujemo na zapornih plasteh. Znane eo ovčice severnega vremena, ki čeeto v tanki plasti pokrivajo nebo. Severno vreme je za nas tipično fenov o. Zato je oblakov mnogo več okoli planin, čez katere pada severni zrak v obliki slapa.
Glede vremenske napovedi smo v severnem vremenu še na boljšem kot v vzhodnem; kar v 90 odstotkih pre-
Sl. 11.
ide v brezpadavinsko. Vetrovi ne dosežejo vedno tal, zato se moramo zanesti na opazovanje oblakov. Ti nam po svoji lepi obliki in po smeri od koder prihajajo, določajo severno vreme.
Malo manj zanesljivo je zahodno vreme. Lahko ga namreč zamenjamo z južnim. Povzročiti ga more depresija, ki se preseli na severovzhod. V tem primeru se smer jugozahodnih vetrov izpremeni v zahodno do severozahodno, zrak začne dotekati iz bolj suhih predelov in napovedati moremo zboljšanje vremena.
Dalje prihodnjič.
Vzhodno vreme.
Oglejmo ai naše vzhodno vreme kot nadaljevanje južnega.
Ko začno pozimi pihati hladni severovzhodni vetrovi v depresijo na jugu, se začne zračni tlak dvigati. Hladni zrak prihaja često iz zelo oddaljenih polarnih predelov, kmalu ohladi ozračje. in dež se izpremeni v 6neg. Če se sila vzhodnika — b u r j e močno stopnjuje, kmalu jug oslabi tudi v višinah in ozračje se ohladi, izsuši ter zjasni. Če obratno vpad vzhodnih vetrov ni dosti močan in prevladuje v višinah še vedno jug, se sneženje ne pojavi ozir. se že pojavljeni sneg ponovno izpremeni v dež.
Z opazovanjem vetrov lahko skoraj točno ugotovimo širšo vremensko situacijo. Pri tem je težavno določiti razvoj depresij in katera od njih ima ali bo imela na naše vreme večji vpliv. Tudi v tem primeru nam dobro služi barometer. Če pada, imajo premoč topli južni vetrovi, če se dviga pa hladni severni.
Kadar torej pri vzhodnem vremenu močno sneži in pri tem tudi barometer pada, lahko prineso zgornji vetrovi toliko toplote s seboj, da 6e sneg izpremeni v zmrzel dež. Primerjajmo sliko U, kjer si mislimo mesto spodnjega mirnega zraka od severovzhoda premikajoči se zrak.	.
Močne padavine pri nizkih temperaturah izvirajo vedno iz relativno toplega vlažnega zraka in nas vedno opozarjajo n a močne južne vetrove v višinah.
Poleti je vpad mrzlih vetrov skoro vedno združen z nevihtami. Mrzle zračne mase izpodrivajo topli južni zrak v višine, s čimer dajejo možnost za razvoj frontalnih neviht.
Kadar vzhodni vetrovi popolnoma izpodrinejo južne, imamo tipično vzhodno vreme. Za napoved je to vreme zelo ugodno in več kot v 80-ih procentih vseh možnosti sledi po vzhodu nepa-davinsko vreme. Pozabiti pa zopet ne smemo na važen vpliv hribov, ki smo ga ponazorili v sliki 9 in deloma v sliki 11. Zato nam vzhodni vetrovi — če prav precej suhi — prineso ponekod padavine, drugje zopet nič.
CVETLIČNI MED Id la medico dobite naj ceneje v Medarnl, Ljubljana. Zidovska ul. ®-
FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirke po najvišjib tin#*vrnh cenah Istočasno nudim filatelistom Enamke * serijah ali posamezne
po najbolj ugodnih cenah Poirkusite 'n prepričali se boste Knjigarna Jane* Dolžan Ljubljana. Stritarjeva 4
KOLESA
damska in moška« oajnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Sir Mor leva ul.»
pri frančiškanskem mostu
»sntotrstna očaia, daljnogiedL toplomeri, barometri, tiigrometri, itd. Velita ubira or. zlatnine In srebrnina. Samo tialitetna optita	Ceniti	brerplatoo1
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21
telefon 44-90
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.