228. številka.
XXIII. leto. 1890.
Ichaja vsak dan avečer, izimši nede'je in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avbtro-ogerske dežele za vse  leto  16 gld., za pol leta 8  gld., za četrt leta 4 gld., za
joden mesec 1 gld. 40 kr. _      Zn Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računu M
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Dpra vnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Shod slovenskih poslancev v Ljubljani.
(Dalje.)
O drugi točki programa, o pravosodji in politični upravi poročal jo tudi državni poslanec g. dr. FerjanČič. Oglašale so se pritožbe iz vseh pokrajin slovenskih, ne izvzemši samo Kranjsko, kjer smo vender nekoliko na boljem, čeravno je seveda tudi pri nas še mnogo želeti. Naglašali so poslanci iz Štajerske, da vkljub vsem dosedanjim prizadevanjem se ni prišlo s slovenskim uradovanjem dalje, kakor, da se slovenske uloge vsprejemajo in deloma slovenski rešujejo. Omenjalo Be je nadalje, da so sodišča si pač omislila s toliko težavo pri* borjene slovenske tiskovine, da jih pa večinoma puste, da se praše v omarah. Iz tega, kako se bode zasedlo izprazneno mesto predsednika okrožnega sodišča v Celji, se bode dalo razsojati, ali ima vlada v istini namen izpolniti željo Slovencev, da se na to mesto postavi predsednik, ki ne bode mrzii slovenščine in jo zaviral pri sodišči. Iz Koroške se je poročalo, da se je po hudih naporih izposlovalo pomnoženje števila avskultantov, (5 mest), ki naj bodo v govoru in pismu slovenščine zmožni, da bi se 8 tem opomoglo najhujši nepriliki, da bi ne bilo treba posluževati se v občevanji s slovenskim ljudstvom zloglasnih tolmačev. Intenciji sodne uprave odgovorilo se je tako, da imenovani avskultanti neso bili v istini vsi slovenskega jezika zmožni, in da so ravnu isti, ki so bili zmožni, polagamo se odpravili iz Koroške. Tam še sploh o nikakem začetku slovenskega uradovanja nitigo-v ora ni. Glede Koroške kakor tudi Š ta j e r s k e, sličale so se silne pritožbe proti političnim organom, kateri vsakoršne slovenske narodne pojave in težnje zavirajo. Govorili so tudi poslanci iz Istre v jed-nakem smislu in tudi od Goriških in Tržaških poslancev čule so se jednake pritožbe. V obče se je naglašalo: Da v pravosodnem postopanji so se videli še pred par leti nekaki nadepolni pričetki. V zadnjih letih je pa stvar silno opešala in se ra-zun Kranjske o slovenskem uradovanji v pravosodji in v politični upravi več govoriti ne more. (To je pač žalostna ilustracija dobe grofa Schon-borna!) Sklenila se je naslednja resolucija:
LISTEK.
Dr. Dragotin Prus f-
Tu toraj gomila zduj Tvoja leži,
Tu toraj zdaj srce pokojno Ti spi ....
A. Alk erc.
Kdo zamore raztolmačiti in razjasniti, kako to, da naši odlični možje v tako krepki, moški dobi ginevajo? Komaj da si pribore stalno mesto, komaj da si izberejo torišče svojemu delovanju, komaj da začne to delovanje kazati plod, komaj da že cvet duhti, ki obeta, obilen sad, — pa prihruje smrtonosna Morana in ugasne luč življenju; pa kaj — prihruje! Ne; ne prihruje v podobi tulečega viharja, ne pridrvi kakor deroče valovje proti jezu, ne zažene se, kakor ljuta boriteljica proti sovražniku — počasi, raudno a zavratoo se ti približa, ta neuami-ljenka, počasi ti začne glodati in izpodkopavati korenine življenja tvojega; prav po tihotapsko začne ta kradljivka svoj posel, a s tem bolj demonično silo ga konča. Ako si toliko in toli ljudem pomagal v bolezni, ako si toliko in toliko revežem rešil življenje, revnim in prostim ljudem, ki te kot dobrot-
Iz člena XIX. temeljnih zakonov z dne 21. decembra 1867 št. 142 drž. zakonika izhaja pravica zahtevati: Da uradi vsake vrste slovenskemu prebivalstvu v slovenskih pokrajinah izključno slovenski poslujejo in se zahteva v ta namen: a) da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu slovenščine popolnoma zmožne, katero znanje imajo dokaza ti pred redno komisijo višjega sodišča, oziroma namestništva. b) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo. Ravno isto se zahteva glede uradov za hrvatski jezik v Istri.
V pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da se napravi oddelek štajerskega namestništvaza Spodnji Štajer po vzgledu onega za južno Tirolsko; da se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za slovenske in iBtrske pokrajine; da se ustanovi v Ljubljani pravniška akademija z vsemi pravicami vse-učiliških fakultet i "popolno pariteto slovenskega in hrvatskega učuega jezika.
0 tej točki za daues pristavljamo samo toliko, da je povsem naravno, da zahtevamo vsaj najpotrebnejše pripomočke, ter mogočost, da se že vendar jedenkrat izkopljemo iz sedanjega nenaravnega stanja. Povsod prevladujejo nas nasprotniki, da nam ni mogoče priti do svojih pravic. Obširneje pa hočemo govoriti prilično.
0 tretjej točki, o š o 1 s t v u slovenskem poročal je g. državni poslanec Klun. V vBeh pokrajinah razun Kr an j s ke, konštatovali so se veliki ne-dostatki, ki so večinoma znani iz raznih razprav v državnem in v deželnih zborih. Navajale so se nekatere prav drastične ilustracije naših šolskih razmer. V Pulji na novo osnovani višji gimnaziji z nemškim podučnim jezikom, še z a n e ob 1 i g a t e n poduk  v slovenščini   ali   hrvaščini ui
nika blagrujejo in častijo, — reši si sebi življenje, od podi angelja smrti od sebe v temno kraljesto, v katerem vlada večna noč, reši si življenje, ti zdravnik, ti rešitelj tolike množice — ako si moreš t Drugim si pomagal, za se ne veš pomoči, ne vidiš rešitve, ne najdeš olajšave.
In tej usodi ni se izognil dragi naš dr. Dragotin Prus, zdravnik v Konjicah, katerega smo nedavno spremili k večnemu počitku. Bil je to uzoren značaj, kremenit narodnjak in priljubljen zdravnik. Vsak, kdor ga je poznal, veselil se je, da je mogel ž njim občevati, zadostil se ob njegovem pripove-danju mnogih izkustev, katere si ji pridobil na svojem pomorskem potovanji; vsaka poteza njegovega značaja bila je tako markantna, tako koncizna, da niti njegov neprijatelj ne bo tajil, da poleg svoje odločnosti ni imel one vzvišene plemenitosti, katera je sad prave strokovne in splošne društvene omike.
Porojen je bil naš Dragotin v Konjicah dne 26. oktobra 1843. leta. Kakor navadno bil je sin revnih roditeljev. Kaj so mu mogli dati ? Bogastva ne, imena ne, pač pa bister um, prebrisano glavo. To je bila svetinja, ki jo je podedoval. Končavši pouk na domači ljudski šoli, poslali so ga leta 1855
mesta. Koroški poslanci so povdar jali, da tam ne bode prej miru, dokle r vlada ne bode upeljala pro-stovol)no slovenskih šol. Kakšne ovire se stavljajo sloveuskim Šolam je razvidno iz naslednjega: Će prosi občina za slovensko šolo, zahteva se, da prosi zanjo tudi krajni Šo Isk i svet, če prosita oba, prositi morajo še sturiši, če se združijo vsi trije, še nič ne velja — potem odločuje še le deželni odbor, češ, da on je zastopnik občin ! Kako pa odločuje, to je znano! Z Goriškega se je poudarjalo, da je ravnatelj gimnazije trd Nemec, ki ne ume slovenščine, se manj hrvaščine. O toli potrebnih slovenskih paralelkah ni nič čuti Na Štajerskem je še vedno v veljavi zloglasni germa« nizatorični ukaz, katerega vkljub vsem naporom naučna uprava še ni odpravila. Le nekatere bolj pogumne občine dosegle so nekaj malega na tem polji. Sklene se naslednja resolucija:
Opiraje se na ravno isti člen temeljnih zakonov je glede šolstva zahtevati:
a) da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske, oziroma iaterske hrvatske mladine povsod vredi na podlagi verskega izpovedanja in z izključno maternim učnim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se šolsko nadzorstvo deželno, kakor tudi okrajno izroča le nadzornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni.
Ravno isto velja glede obrtnih šol, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvi vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani, obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podučevalo tudi v slovenskem jeziku.
b) da se na novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na gimnaziji v Mariboru tudi na gimnazijah v Celju, Gorici in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom, ali pa da se vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimnaziji v Pulji.
Vodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvatsko mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk naj se izroča takim ravnateljem in de-
na gimnazijo v Celji. Gimnazijo dovrši leta 1863*z odličnim zrelostnim spričevalom. Leta 1864 bil je vsprejet v tačasni Josephiuum na Dunaji, kjer je študiral zdravilstvo in kjer se je tudi zavezal najmanje 10 let služiti pri vojakih za zdravnika.
Leta 1870. postane doktor zdravilstva in se odloči ustopiti pri c. in kr. mornarici v službo. Služil je deset let, preplul vse Sredozemsko morje, bil v vseh pristaniščih itd. Leta 1875 odplul je k svetovni razstavi v Sydney; razume se samo ob sebi, da je pri tej priliki videl in opazil toliko raznovrstnosti in posebnosti vzhodujih ljudstev in dežel, da bi lahko spisal cel „compendiumu. Žal, da se to ni zgodilo. Leta 1880 izstopi iz mornarice in nastani se kot zdravnik v domačem rojstvenem kraji, v Konjicah, potujčeuem trgu, v katerem se je odpadništvo in renegatstvo tako razširilo in raz-šopirilo, da bi se skoro uresničile besede Prešerna, ki prepeva o „zemlji domači, ki ima grob komaj za nas". Takrat je živel še pokojni dr. Ant. Prus, odvetnik v Konjicah, ki mu je bil stric. Oba moža, sorodnika po duhu in krvi, bda sta zdaj kot pravi pravcati par Dioskurov; oba delavna, omikana, vztrajna, jekleua značaja, katerih ni noben napad brezozirnih nasprotnikov ustrašil ali omečil. Žal, da
želnim šolskim nadzornikom, kateri so slovenskega oziroma hrvatskega jezika zmožni v besedi in pisavi.
r) Deželni šolski svet v Gradcu in Celovcu naj se razdeli v dva oddelka v slovenski in nemški.
d) Pravica absolviranih srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu naj se raztegne tudi na mladenče iz Tržaškega, Goriškega, Kranjskega, štajarskega in Koroškega. (Konec prih.)
Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani
dne 24. septembra 1890. leta.
(Dalje.)
5. Mnogo podružnic je že več let zaporedoma prosilo podob družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, katere bi se delile o zborovanjih družbenikov in o raznih šolskih svečanostih mludini. Druge zopet so prosile primernih vsprejemnic za svoje člane, na katerih je razvidno, kedaj je kdo pristopil in kake vrste član da je.
V začttku kupovali smo nekake podobice — srednje umetniške cene — ter jih pošiljali dotičnim podružnicam, ker lastne bi dokaj stale. A slednjič se je vodstvo odločilo za vse družbenike napraviti podobi 06 -vsprejemnice, tako, da je na prvi strani slika sv. bratov, na drugih pa molitev k našima apostoloma, izvleček pravil in prostor za vpis dotičnega člaua. V teh dneh bi morale biti gotove pri češki tvrdki A. L Koppe v Pragi. Teb vsprejemnic poslalo se bode podružnicam toliko, kolikor imajo članov, in kolikor jih bodo še potlej želele. Upati je, da se na ta način pospeši pristop novih članov in povišajo družbini prispevki.
6. Neizprosua smrt zasekava britke rane, kakor slovenstvu sploh,  tako  posebej   tudi naši družbi. Podpredsednika naše Zužemberške podružnice, župnika Ign. Vrančića je pokosila smrt komaj da se je preselil na svoj   novi dom v Kolovrat. Tajnika Braslovške podružnice, Iv. Gabrščka, iztrgala jo prezgodaj iz srede delavnih rodoljubov. ObčeČislani Štefan Lapajne, podružnični prvomestnik in mestni župan v Idriji, čegar občina kot jediua  se nahaja mej pokrovitelji naše družbe, preselil se je v več nost.   Včasih   še  le smrt  odkrije, kako gorko, da je kdo ljubil svoj narod, akopram ni stal iz raznih vzrokov   kot burni   bojevnik v prvi  vrsti odličnih mož.   Tak je bil dr. Lovro Cucek, c. in kr. pol-kovni  zdravnik v pokoji,  ki je preminol v Selnici ob Muri, skoro ob meji slovenske zemlje. V svoji oporoki je volil — proti izplačilu nekaterih legatov vso zapuščino družbi  sv. Cirila in Metoda, kar je slavno c. kr. okrajno sodišče v Mariboru na levem D. br. naznanilo  vodstvu z dopisom dd. 14. junija 1890, št. 8449. Da se Čem prej dožene vsa obravnava, pooblastilo je vodstvo kot družbinega zastopnika notarja dr. Frana II a daj a v Mariboru in kot nadzornika  pohištva ter posestva župnika Mihaela Kelemina v Št. Ilju. Obravnava še ni končana, torej  ne moremo obvestiti slavno skupščino o ko-nečnem resultatu. Istotako je raestuo deleg. sodišče
v Gradcu dne 10. junija 1890, št. 14.560, javilo, da je družbi zapustil kapelan Iv. T i k v i č v Wund-schuh-u 100 gld. Pokrovitelj Fran Kotnik, veleposestnik z Vrda pri Vrhniki, spomnil se je še v smrtni bolezni naše družbe ter jej kakor je c. kr. deželno sodišče Ljubljanske dne 30. avgusta 1890, št, 6614, javilo, volil 500 gld. — Prvomestnik Konjiške podružnice dr. Dragotin Prus preminol je v najlepših letih.
Da se kot kristijaui oddolžimo tem in drugim nenaštetim že zamrlim rodoljubom, sklenilo je vodstvo, naj se ob veliki skupščini opravi presveta daritev zanje, kakor tudi za vse žive člane, ki Me kot velika — na tisoče brojeČa družina — zbirajo okrog svojih zavetnikov, blagovestnikov naših sv. Cirila in Metoda. Vodstvo s tem daje migljaj, da i siavna načelništva vseh podjužnic po naši zemlji posnemajo to staro slovensko navado v svesti, da nam z oltarjev rosi božji blagoslov. (Na pozi v prvoinestnikov skup-ščinarji Božalno vstanejo.) (Dalje prih.)
Politični razgled, ftoi B*«fiuj<* <ležele.
V Ljubi jun i, 4. oktobra. Slovanski klub.
Rumunski list „Dilo' ve povedati, da se je že lani razgovarjalo, da bi se osnoval skupen slovanski državnozborski klub, Mladočehi so že vprašali Rusine, bi li ustopili v tak klub, in poslednji ko pritrdili. Ideja, da Be osnuje slovanski klub, se nekda še ni popolnoma opustila. Češki listi pa ne-čejo dosti vedeti o tem, da bi se bilo ob osnovi slovanskega kluba razgovarjalo. Kakor sedaj stoje razmere, se slovanski klub nikakor ne bode osnoval pred državnozborskimi volitvami, pa tudi potem ni dosti upanja.
►  Deželnozborske volitve.
Izid dolenjeavstrijskih deželnozborskib volitev ni posebno razveselil židovskih liberalcev.   Na Du-naji voljenih je 10 liberalcev in sedem protisemitov, v jednem okraji je pa ožja volitev.   Poprej so bili vsi Dunajski poslanci liberalci.   V drugih dolenjeavstrijskih mestih   pa protisemiti  neso imeli take sreče.   Pridobili so jeden mandat jednega pa izgu bili. Večina v deželnem zboru bode najbrž liberalna, ker bodo liberalci zmagali v velepoeestvu. Ko bi se pa  le  primerilo, da zmagajo konservativci  v pa liberalci  izgube   večino.   Glavno   glasilo nemških liberalcev zaradi protižidovskih uspehov jako vzdihuje.   Pravi, da od deželnozborskih  volitev neso mnogo pričakovali, .ia pa je izid še slabši  nego so bile nade.
Dr. Itief/er. Po časopisih se širi vest, da se dr. Rieger umakne političnemu življenju. Letošnjega deželne-zborskega zborovanja ne več udeleževal ne bode. Ko je bil na Dunaji, je grofu Taatfu bil objavil pogoje, pod katerimi je pripravljen še nadalje zagovarjati spravo. Grof Tuaffe ga pa ni bil posebno prijazno vaprejel. Staročeški vodja se je izjavil, da zahteva odločen odgovor, predno se snide deželni zbor. Če do tedaj ne pride ugoden odgovor, bode pa odložil mandat. Ker pa vse kaže, da vlada se ne misli ozirati na Riegrove želje, bode torej prisiljen popustiti javno delovauje. Dr. Rieger poj de zdravit se v Italijo, ker je na očeh bolan.
V nanje dr/riiv(h.
Srbske volitve. Vodja srbske napredne stranke, Garašanin je voljen  na dveh krajih,  ali v obeh krajih le vsled
tega, ker so po srbskemu zakonu v skupščini zastopane tudi manjšine. Absolutne večine pa ni dobil nikjer. Ker je njegova stranka pri volitvah dobila le dva mandata, nekda Garašanin nobenega mandata ne bode vsprejel, temveč bode popustil vsako dalnje delovanje. Tako je tudi najbolje in žaloval nihče ne bode.
Armensko vprašanje. Rusija in Turčija sta se popolnem sporazumeli o armenskem vprašanji. Rusija je obljubila, da Be tako dolgo ne bode brigala za Armence, dokler bode Turčija nadaljevala vsa prizadevanja glede zboljšanja stanja v Armeniji. Priganjala ne bode, da se izvedo vse reforme, ker ve, da bi popolna avtonomija Armeniji bila nevarnost za celokupnost Turčije. Tako se poroča iz Peterburga „Pol. Corr.", katerega lista dopisnik ima zveze z ruskimi vladnimi krogi.
Nekateri drugi listi pa hočejo vedeti, da Rusija zaradi tega ne mara, da bi se uvela avtonomija v Armeniji, ker se boji, da bi potem ondu tudi prevladal protirurfki upliv, kakor je v Bolgariji
Dopisi.
Iz Zugrebu 1. oktobra [Izv. dop.] V nas gre vse po etarem, vse je danes mirno, kakor na
— — grobišči. Bode li to dolgo trajalo, ali nas bode vsaj deželni zbor* probudit iz mrtvila? Jaz bi ne znal, a malo upam tudi od bodočega zasedanja.
— O čem se bode razpravljalo v bodočem zasedanji?   To je ono, česar nihče izvestno ne zna, jedino le, da bi se zbor mogel sniti v 10 —15 dneh. Ta okolnost Vam bodi dokaza dovolj, da je zbor v nas gola formalnost.   Zastopniki se zbirajo, da glasujejo za vladne predloge. — Z veliko radovednostjo se ipak pričakuje, kaj bode vlada, oziroma ban izvestil o zemljišno-odveznem zakladu.   To iznaša štiri milijone.   Dolžnost bi bila torej banova, Bkrbeti za to, da ga Madjari izroče Hrvatom v posest in upravo.   No tega on ni storil in ne bode. Kakor Pilat umil si bode roki in predlagal, da se stvar izroči regnikolajnima deputacijama. Kaj bosta poslednji storile, to je lahko pogoditi. Naša deputacija bode za to, kar bode hotela madjarska, skušnja pa naB, žal, uči, kaj bodo Madjari hoteli. V najpo-voljnejem slučaji bodo Madjari za to, da nam od dohodkov našega zaklada dajo tangento 44°/01 a to bi bilo krivično.   Kadar bi  do tega prišlo, moral bi ban, svest si Bvojega naloga, dati svojo ostavko, ž njim pa voh zbor. No,  kdo pa kaj tacega pričakuje od sedanjega bana in sedanje večine ?
Ne ve se še, kaj bodo predlagali ali pa in-terpelovali poslanci. Kar vem, to je, da se bodo Čuli energični glasovi za medicinsko fakulteto in da bodo oni zastopniki, ki so bili v Dalmaciji, dali duška svojim utisom, ki ho z narodnega stališča najpovoljneji. Misel o zjedinjenji bode se vsekako sprožila.
Uprašanje o takozvani nuzpinjačitt. ki ima spajati dolenje mesto z gorenjim, približuje se koncu. Stvar bi imela biti popolnoma lokalna, sedaj pa ima drugo obliko. Mestni zastop zaradi nekih nagibov ni hotel dovoliti otvoritve „uzpinjače". Do-tičnik zatekel se je k vladi in veste kaj je ta storila? Poslala je vsa pistna komunikacijskemu mi-nisterstvu v Budimpešto, češ, to ni avtonomna stvar,
je dr. Anton Prus kmalu potem 1. 1884 umrl in da je nekaj let preteklo, da ni dobil naslednika, narodnega odvetnika. Ni dvomiti, da bi se fanatičnim Konjiškim renegutom greben malo skrčil, da bi se njih število bolj znižalo, nego zvišalo, da stojita dlje Časa narodni odvetnik in narodni zdravnik z naudušeno narodno duhovščino kot nerušljiva falanga na braniku narodnih pravic.
Usoda nam ni bila mila; umrl je kmalu odvetnik, g. dr. Prus in ostal njegov nečak, pokojni Dragotin sam s častito duhovščino in peščico narodnih meščanov; dobil je naslednika odvetnik, a zdaj umre naš Dragotin, zapustivši spet predor v falangi.
Kako je umrli dr. dr. Dragotin Prus za svoj narod deloval, to se ne da ložje presoditi, nego po besnih napadih, katerim je bil izpostavljen v nasprotnih obskurnih in neobskurnih listih. Nasprotniki so takoj uvideli, da tak mož, ki dela tiho, a vztrajno in neumorno, škoduje več njihovim naka nam, kakor Bog si vedi, kak „voditelj", ki ima polna usta in prazno srce, prazno glavo.
In kako plodovito, kako raznovrstno je deloval! Kot zdravnik je mnogim revnim okoličanom in meščanom dajal zdravniško pomoč brezplačno, kot predsednik „Posojilnice"   pomagal materijalno tla-
čenim kmetom in kot predsednik podružnice svetega Cirila in Metoda skrbel intelektuvalno za narodni prospeh! In končno si je pred par leti ne baš po vzgledu drugih narodnjakov izbral za družico hčer narodnega trgovca g. Rosbacherja v Ce-lovci, s katero sta živela v srečnem, presrečnem zakonu, žal, da tako kratek čas. Bila mu je zvesta tovarŠica, blaga postrežuica v bolezni do zadnjega trenotka in skrbljiva mati majhnega sinčka Bernarta, kateremu iz srca želimo, da se razcvita in pride na tisto pot, po katerej je hodil blagi pokojnik. In naš Dragotin bil je žrtev svoje zdravniške dolžnosti.
Preteklo zimo prehladil se je pri nekem bolniku, h kateremu je bil po noči poklican. Dobil je unetje pluč, katero bolezen je sicer navidezno srečno prestal; a korenina smrti ni bila izruvana; dne 8 septembra t. 1. izdihuil je svojo blago dušo za plučnim „emphyzemomu.
Ko smo korakali dne 10. septembra žalostnim srcem za krstjo pokojnika, videli smo jedno črno zastavo viseti izza proBtorne „Posojilaice". Saj tudi ni čudo. Podrl se je močen steber., Ostali stebri bodo mogli odslej še težja bremena nositi, kot do-sihmal. Obilna udeležba čestitih gospodov duhovnikov, ki so pritekli iz bližnje in dalnje okolice, da
spremljajo pokojnika do hladnjega groba in ogromna množica kmetskega stanu, ki je molila za krstjo, bodi tudi nasprotnikom v »loka/, da še ideja, katero sta gojila oba gg. doktorja Prusa, ni iztrebljena in da se sploh iztrebiti ne Ja: četudi je trg zdaj sam za se, če tudi je ločen od okolice Konjiške, ostane vender le „navis in gurgite ..."
Ti, dragi pokojnik, ki gledaš iz jasnih višav na nas, Ti nam ostaneš v spominu do zadnjega vzdibljeja, Ti si nam zvezda, ki se je utrnila, a ni otemnela, Ti si nam voditelj, kateremu je iztrgan meč iz rok, a njegovo povelje razlega se še vedno in vedno glasneje! Solza mi sili v oko, a solza uaj zopet se skrije! Seme zasejano bo cvetelo, bo rodilo, vrlemu Dragotinu na slavo, a njegovim nasprotnikom na stid in sramoto. Telesni okovi so razpali, a duh ni izginil; moč njegova Be širi in oživlja. Mi zaostali pa druge utehe nemarno, nego da Be spomnimo besed pesnika, ki vije venec nepozab-nosti možu, rekoč:
Pretke naj grob Ti gosta trava, Nad njim naj kamen 86 zdrobi; A v vek no mrkne Tvoja slava, Tvoj duh moj nami v vok živi.
Tristis.
Priloga „Slovenskemn Naroda" St
. 228 4. oktobra 1800.
ampak spada pod vkupno vlado. Vsled tega je ministeratvo poslalo svojega komisarja, da stvar pregleda in pričakuje se, da podjetnik danes ali jutri dobi dovoljenje iz Budimpešte, da „ uzpinjaću w izroči prometu. Taka Vam je nnša toli hvaljena avtonomija! A mestni zastop ? Protestoval bode proti temu, kakor pri vsaki priliki protestuje proti rušenju kornpetenee svoje. A ti prot°sti ostanejo brezuspešni.
Najsijajneje vidi se pri železnicah, kako Madjari spoštujejo naše pravice. Tu se proti jasuim besedam zakona nastavljajo Madjari, ki ue znajo našega jezika. V tem je dvojno rušenje zakona Prvič, ker se ima po uradnikih, ki neso sinovi Hrvatske in Slavonije, posezati v največji sili in le izjemoma, drugič, ker na železnicah na teritorij Hrvatske ue sme biti druzega službenega jezika, nego hrvatski. Pri vseh žaloBtnib stvareh in žalostnih razmerah, je vender jedna ugodna, da bodemo po prizadevauji g. Štrige v prihodnjem letu imeli operno sezono, tem znamenitejo, ker se bode peval prvikrat našega Lisinskega „Porin". Pri operi bodo
_ z malimi izjemami — sodelovale naše sile : hr
vatske in slovenske. Konstatovati mi  je ipak, da po tolikem hrepenenji po operi, in ko so od vseh 8tranij nagovarjali g. Štrigo, da se loti tega po la, sedaj on ne nahaja v nekaterih krogih one pod pore, katere bi smel pričakovati.
Slavnostni večer na čast slovenskim poslancem.
Želeli bi obširneje donesti izborne govore nogo nam pripušča tesno odmcmeni prostor. Gosp. dr. Majaron, predsednik slavnostnega odbora pozdravlja poslance. Velik narodni praznik, vesti dan je danes, ko so zjedinjeni zastopniki Slovenije. Po-s. bno toplo pozdravlja hrvatske poslance, ki so polnoštevilno došli, ter dokazali tako sijajno vzajemnost s Slovenci. Narodna društva, mestni zastop, obilo narodnih obitelij in venec domoljubnih dam zbrali so se, da Vas pozdravijo. Bog blagoslovi Vaše sklepe! (Živeli!) Podžupan g. Petri čič pozdravlja poslance v imenu mestnega zastopa in narodnega meščanstva. Srečna je bila misel sklicati ta shod in vzbudila je občno radost. Povzdigniti je treba glab za brate ob mejah, za ves slo vtuski rod. Ne smemo ae zadovoljevati z drobtinicami, ne beračiti. Zahtevajte pravice naše s lož u o. Solidarnost je ona skala ob katerej se bodo zlomili valovi nasprotnikov. Slovani smo velik narod, mnogo dosežemo če bodemo složni." Nazdravlja slogi in solidarnosti poslancev. (Dobro I Živela sloga!) Deželni glavar g. dr. Poki u k ar Ee zahvaljuje za častno zaupanje, da se mu je izročilo vodstvo shoda in zborovanja. Sloga, katero smo želeli vsi, se je danes dosegla, to z veseljem povdarjam. Zahvaljujem se v imenu poslancev osnovateljem slavnostnega večera. Prv i korak se je daues storil, uspehi ne morejo izostati, ključ vsemu daljnemu delovanju naj bode sloga. (Živo odobravanje.) — Dr. Laginja, hrvatski {**)«!»ec isterdki, zahvaljuje se v imenu isterskih zastopnikov, kot predsednik kluba isterskih hrv.-8lov. poslance Prinašamo vam idejo jedinstva našega, narod mora imeti pogum in vero v samega sebe, tako se bodo izpolnile L esede sv. evangelija: Mučeni narod moj, ustani iu hodi/ vera tvoja ti je pomagala. Obče je bilo odobravanje tega izbornoga govora v slovenskem jeziku govorjenega. Dr. Smet v imenu štajerskih poslancev se zahvaljuje poslan cem kranjskim, ki so vse pripravili za shod in predlagali konkretne točke, „Sokolu", podžupanu in vsem društvom. Cvet naroda je pokazal z obilo udeležbo, da dobro uvaža pomen prvega shoda slov. poslancev, (Dobro !) Prof. S p i n č i č v ognjevitem hrvatskem govoru naglasa jedinstvo mej Hrvati i Slovenci. Došli smo v Ljubljano, kjer ste nas vsi lepo vspre-jeli. Prvi korak je storjen. "Osobito mi je drago nazdraviti tu navzočemu zastopniku ideje jedinstva hrvatsko-slovenskega poslancu sabora hrvatskega Fran u Fol nego vi ću. (Živio Polnegovi51) Folnegovič odgovarja takoj, pozdravljajoč prvi sastanek poslancev, ki se vrši po 30letuein ustavnem življenji. Hrvati vidimo v Vas predstražo, ki vzdržuje gigantsko borbo mej Nemcem in Slovanom. Mi se borimo z Madjari, a ne za jezik, ta je nam priznan, a borimo se, ker v Madjarih vidimo pionirje Nemštva proti nam. Bojimo se Vas, kakor se bojimo za aebe. Ne prašam po Vaših sklenjenih resolucijah, sklenili ste jih složno, zato ne mo rejo biti zle. A sloga  ue zadostuje, v slogi se
da tudi spati, odločnosti je treba, smelih je svet. Nadeja se druzeg.i shoda v kratkem. Solidaren in vz trn jen mora biti boj vseh zastopnikov slovanskih avstro ogerskih iu p oraču nje u Ne UBtrašimo se klevetnikov in obrtkovaleev. Ni kdo nema pravice Slovanom očitati nelojalnost, toliko krvi ni nobeden drug narod prelil za državo in dinastijo Ne bili bi vredni, da nas nosi zemlja napojena s krvjo in solzami naših pradedov, če ne branimo domovine svoje. Burno odobravanje kazalo je uaudušenost, s katero je bil vsprejet ta govor. Dr. Tavčar, živahno pozdravljen, omenja, da mu je teško govoriti po predivnih besedah predgovornika. Taki shodi so jako koristni, Slovencev nas ni tako malo. Slovani nestno zadnji, ravno mi Slovani rešili smo dinastijo na bojnih poljih lahkih iu ogerskih, preponižni smo bili Slovani, to mora pot-tati dtugače. Hrvatski narod nam je bil vedno prijatelj, prišel bode čas, da bodo spre vuleli isti, ki vladajo usodo Avstrije, da naše zje-dinjenje je v interesu države, potomci naši bodo doživeli fciečneje dni 1 Hrvatje naj uas ne pozabijo! Nazdravljam narodu hrvatskemu! Burni Živio-klici odmevali so po dvorani, v priznanje zares izbornega lepega govora. Dr. Stanger konečno v daljnim hrvatskem govoru nazdravlja krušnemu spolu. Ko bi bili sami, ne imelo bi natle delo uspeha, treba nam je ženskega dela narodnega, Bog poživi slo-v trnke majke i djevojke, k so nas počastile. (Živele !) Proti 12. uri zaključil je dr. Majaron oficijelni del, zahvalivši >c vnem, posebno Še pevskemu zboru čitalnice, ki je tako izborno vršil pevski del programa. In tako zaključil s*; je ta zares lep in zanimiv večer. Y.
Domače stvari.
— (Presvetlega cesarja imendan) praznoval se je jako slovesno. Razni šolski zavodi so imeli božjo službo po raznih cerkvah. Po maši pela se jo povsod cesarska pesem. Vojaštvo Ljubljansko imelo je sv. mašo v nunski cerkvi, kateri je prisostvoval vrhovni poveljnik žandarmerije F. Z. M. G i es I pl. Gieslingen in general pl. Sch.il-h a v s k y, pred katerim so vojaki potem deiilovali. V stolni cerkvi služil je slovesno sv. mašo knezo-škof dr. Misija. Navzočni so bili: deželni predsednik baron Winkler z uradniki deželno vlade, finančni vodja, dvorni svetnik Plahky, podpredsednik deželne sodnijo, nndsvetnik dr. Gerčar, državni pravdnik g. Pa j k , uradniki pošte, cesarski svetnik g. M umik, podpredsednik kupčijske zbornice g. Klein, župan G r a s s e U i, vodje, profe-sorji in učitelji tukajšnjih šolskih zavodov in mnogo občinstva.
— (Cesar i dinja vdova Štefanija) došla je, kakor se nam javlja iz Opatije, včeraj z Lloydovin parobrodom „Najade" tjakaj. Pri uhodu v „Vilo Angiolino" je zdravniška godba svirala cesarsko himno. Vsprejem bil je na molu. Ilazven dostojanstvenikov bilo jo pri vsprejemu na tisoče občinstva. Koliko časa ostane tukaj, še ni znano. — Nadvojvoda Ludovik ostavil je dne 23. septembra Opatijo, kjer je bival tri tedne.
— (Gospod deželni glavar dr. Po-klukar) odpeljal se je včeraj na Dunaj.
— (Mestni občinski svet) ima prihodnji torek, 7. dne t. m., uejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki.
— ( „P o d p o r n e in u društvu za slovenske velikošolce na Dunaj i") so tudi letos darovali sledeči rodoljubi v Trstu: Velečastiti gospodje in sicer: Mons. dr. Janez Šust, stolni prost 5 gld., mons. Peter Flego, kanonik 3 gld., mons. Janez Legat, gimu. profesor 5 gld., dalje N. N. slovenski rodoljub v Trstu 1 gld. in g. I. i. učitelj v Trstu 5 gld. Skupno svoto 1'J gld. reci devetnajst goldinarjev poslal je društvu g. Josip Skočir, stud. med. na Dunaj i, sedaj bivajoč v Trstu. Iskrena bodi hvala plemeniti.a prijateljem revnih slovenskih visokošolcev na Dunaji. Društvene doneske spre-jemlje društveni blagajnik, g. I- Pukl, Dunaj I. Bog nergasse 11.
— (Čitalnici Celjski) pristopilo je zadnji čas dvanajst novih udov, mej njimi par Nemcev. To so naravne posledice surovosti Celjskih nemškutarjev.
— (Pri sv. Peti u pri Mariboru) imenovan je nadučiteljem g. Josip Dernjač.
— (Ogenj.) Danes zjutraj ob 3/48. uro pričelo je goreti v Solu pod, Ljubljano.   Ker je bila
megla zelo gosta, je čuvaj oge rj zapazil še le ob !i. mi in to naznanil i stnlom. Ljubljansko gasilno društvo pod vodstvom g. A liri n-a hitelo je takoj na pomoč. Bled tem so vojaki državne žrebarnice na Selu, pod vodstvom svojega stotnika pridno gasili. Ogenj je najbrže zanetila hudobna roka. Pogorela je hiša in skedenj pri Polički. Poslopja neso bila zavarovana.
— (Potrjena) je volitev g. dr. Ivana Geršaka, notarja v Ormoži načelnikom, g. Albina S v i n g e r j a. dekana pri sv M klavži, načelnika namestnikom v okrajnem lastopu ormoškem. — Za konjiški okraj potrjena je volitev dr. Ledererja načelnikom J Wallanda namestnikom okrajnega zastopa.
— (Iz Opatij e) se nam piše: Dežja že štiri mesece ni bilo. Vodnjaki bili so že pred šestimi tedni suhi. Jedini izvirk je v Opatiji. Na ta studenec hodijo ljudje iz bližnjih in daljnih krajev po vodo. Nosijo jo po cele dni, kajti nekateri prihajajo celo iz Zvoneč, to je 15 kilometrov daleč. Ljudje pravijo, da jednake suše že dvajset let ni bilo.
— (Pozi v.) Pri zabavnem večeru na čast slovenskim poslancem jo nekdo po pomoti zamenil svoj klobuk z drugim. Dotičnik se pozivlje, da to pomoto popravi in tuji klobuk prinese nazaj in ga izroči čitainiškemu kustosu.
Tatogrami „Slovenskomu rtarodu":
Beligrad 3. oktobra. Srbski vladi došla je z Dunaja vest, da se je nota o formalni rešitvi vprašanja zaradi izvažanja prašičev, že grofu Kalnokvju izročila.
London 3. oktobra. Izvcstje Reuter-jevo : Angleški poslanik Drurnmond-VVolff teško zbolel in bode nemudoma odpotoval na Angleško.
Pariz 3. oktobra. Za prišlece iz Adena določena je v francoskih in alžirskih Lukah karantena. V Alepu je dne 1. oktobra 40 oseb za kolero zbolelo, 28 pa umrlo. Prebivalci be/.e Iz mesta.
Dunaj 4. oktobra. Cesarjev imendan praznoval se je slovesno kakor na Dunaji, tako tudi po vseh kraljestvih in deželah, v Bosni in Hercegovini s svečanimi cerkvenimi opravili v prisotnosti oblastev in mnogih vernikov.
Dunaj 1. oktobra. Zasebni telegrami javljajo, da jc pri včerajšnjem obedu v Mftrz-Btegu cesar Viljem povodom današnjega imen-dne cesarju Franu Josipu napil in mu v najtoplejših besedah čestital.
Dunaj 4. oktobra. Grški kralj došel zjutraj ob 8. uri 44 min.
Murzsteg1 4. oktobra. Povodom imen-dne avstrijskega cesarja bila v vaški cerkvi maša, pri kateri sta bila oba cesarja, kralj saksonski in drugi visoki gosti. Po maši bil je lov na divje kozle v takozvani „Burg".
Atene 4. oktobra. Vest o zaroki ruskega carjeviČa z grško princesinjo se zanikava.
Ha/iiie vesti.
* (Trojka v B i s m a r c k o v e m življenji.) Veliko ulogo v Bismarckovem življenji igra trojka. V njegovem grbu je rek: „in trinitate robui" potem trohstek in trije hrastovi listi, v karikaturah slikajo Bismarcka s tremi lasmi.'Imel je troje otrok: Herberta, Viljema in Marijo, ima tri graščine: Fii -drichsruhe, Varzin in Sclionhausen. Doktor je treh fakultet, vodil jetri vojne, .sklenil tri mire, uprizoril shod treh cesarjev in sklopi) potem zvezo treh cesarjev, nazadnje pa tripelalijanco. Napravil je kompromis mej tremi strankami, ultramontanci, konservativci in narodnimi liberalci, služil je trem cesarjem in boril se za tri ideje: „za prasko, nemško in idejo miru !*
* (U n i f o r m e z a uradnic '.) Nemška poštna uprava je sklenila, da imajo uradnice pri pošti in brzojavih nositi uniforme. Nosiie bodo temooraodre suknene jopiče z pomarančastimi ovratniki, kakor moški uradniki. Ki\la bodo pa še zanaprej nosile, krkor jim bode ugajalo Nošnia je še precej lepa, ali vender dame neso prav zadovoljne ž njo. Ker v Avstriji v vsem radi posnemajo Nemce, dobe morda tudi naše poštne ekspeditorica Be uniformo.
* (Nesreča pri prevažanji zvona.) V Braili prigodiia se je v soboto velika nesreča. Pet tisoč kilogramov težek svon namenjen za cerkev v Čruivodi, hoteli so naložiti na ladijo. Most, ki so ga naredili na ladijo, bil je preslab in se je zlomil pod veliko težo. Zvon pal fe v vodo in ž njim ljudje, ki so ga na ladijo spravljali. Devet Ijudij je mrtvih, več pa težko ranjenih.
Poslano.
Na večstranska vprašanja, zakaj slov. del. pevsko društvo „Slavec" ni sodelovalo in niti bilo zastopano pri slavnostnem rečeni . prirejenem na čast zbranim ik)vraškim poslancem, odgovarja podpisani odbor naslednje:
Društvo rSlavec" bilo je vabljeno, da naj sodeluje in naznani svoj vspored. Vsled tepa je odbor vse potrebno ukrenil, da „Slavec" dostojno proslavi ta velevažen sestanek narodnih BMtopnikov in je svoje sodelovanje zagotovil. A v našo veliko presenečenje naznanilo se nam je, da je eitalniški pevski zbor sklenil, da pri tem slavnostnem večen nikakor ne sodeluje, gospod predsednik eitalniški pa se odločno izrazil, da se za ta večer niti dvorana čitalniška ne prepusti, ako bi društvo „Slavec" sodelovalo pri tej velevažni slavnosti.
Ker nam je bilo torej na tak način sodelovanje zabranjeno, bila nam je udeležba nemogoča.
To objavimo v pojasnenje, dostavljamo pa še, da je društvo „Slavecu pri vsaki narodni slavnosti drage volje sodelovalo in si je v svesti, da je povsod čast društva tudi dostojno rešilo.
V Ljubljani, 3. oktobra 1800.
Odbor slov. del. pev. društva ..Slavec-.
Miii^'olciiia opazo tanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do judij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ S oi d 1 it z-praški" zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prcbavljonjo pospo-šujočiin in želodce okrepčujučim ter kri čistecim uplivom. Cena Skatoljici 1 gld. l*o poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (5f)-18)
KVVIZDE fluid za protin,
preverjeno iil.rc|Mil<> pred in po kudili (H) unpoi lli. Uolgili marcih itd. 201)
€'«•11» »v. vel j, gl«l. 1.—. Pristen le z varstveno znamko, kakeršua je  zraven. — Dobi se v vseh lekarnah; slednji dan ga razpošilja po pošti
-lavna taloga: okrožna lekarna i Korneuburgu pri Dunaji.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-4)
Stoji
za vive leto ghl. -I.<»0: sen pol letu gld« 2.30; za eetri leta gld. I.lff.
&,&\----ra.t
rM? njo i :
3. oktobra.
Pri HaJiel: Gerlitt, Piok, Berčk, Bohab, Miller, Bo-lak, (.Jeiringer, b'lurl t Dunaja. — LJreu iz Brna. — Stei-ner iz Siska. — Ainčič iz TrBtti. — Mirnel i/ Gorice. — Miserowtky, Retoh iz Grade«. — Looadelli iz Vel. Knniže.
Pri Moiiu : Stei n, 1'iotnik, Klern, Feldscharek z Dunaja. — Murgel iz Idrije, — Biodjovin, Prevvcudar Iz Zagreba. — Wei»a iz Kanižu. — Dr. Roje, baron Bauer iz Gorioe. — Geggi iz Trata. — oubic iz Monukovega. — Mihor iz rodkkšcra. — Semtn iz Starega Trga na Koroškem.
Pri južnem kuloihura : Jonke iz Kočevju, — Kaspa:- iz Zugitha. — llolicr iz P ulja. — Majdić iz Kranja.
Umrli so v fi Jn3»ljaj6i :
3. oktobra: Jakob Mdiolie, bogoslovec, 23 let, Gospodske ulice št. 11, za srčno hibo.
Meteorologično poročilo.
i Q	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki i iia v
3. okt.	7. zjutraj 2. popol. y.zvočur	744 G mm. 748*6 mm. 743 8 „„„.	0O" C 16 2" C 8 0" C	si. svz. si. avz. al. avz.	jaa. jan. j «8.	OOOairn.
Srednja temperatura 11 **J', za 2*8   pod normalom.
H)ijL3ni£i,jsl-ra. borza
dne 1. oktobra t. 1.
(Izvirno telegratično por. čilo.)
včeraj 8.7*86 Htt 40 ;i.i;i;o i. 1 20 9G7 — 808*35 i i 8*60
Papirna renta ....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°'0 državne srečke iz I. 18IV1 Državne srečke iz 1. Ib(i4 ngeraka zlata renta 4°/„ ■ ■ OgerBka papirna renta &•/„ . Dunava rog. srečko 5°/0  . . Zemlj. obč. avstr. 4 V/u zlati
Kreditno srečko.....
Kudolfovu srfidke .... Akcijo anglo-avatr. bauku . Traiiiway-Urušt. velj. 170 gld.
gld.
gld
dan cm 87* 5 88 5G 106*95 10115 y68---
308 —
ii2^r>
8 88«/,
v 33 ■■22«/, U60 gld. 100 .
- - 8-02'/,
- ■ ;>*36
- „ 65*4»V| 131 gld. 40 kr. 17i>   .   - .
/.as t
luO gld.
, lieti . . 100 gld. io „
120 .
a. v.
100
;»;i
J 21 112 184
te
1G<> 222
85 25
75 50
Izkaz avstro-ogerske banke
I dno 30. septembra 1800.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   4 16.176.000 gld. i-f- 16,713.001» gld) 245,733.000   „    (-\-    2,32*3.1100  „ ) 186,168.000 ,   i-f- 19,670.000 „ ) 24,606 000   ,    (-}-    1,316.000  . ;
Zaklad v gotovini Portfelj .... Lombard .... Davka   pn sta ban kovčna reserva
7,817.000
1—  91.706.000 , )
Težko prebavljen je,
katar   v  želodci,   dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
katar i v sapniku^
zaslizenje, kaablj, iiripavost mnoge andltgu-jejo in t« opozarjamo na (lf)-4)
GLAVNO SKLADIŠTE
MATTONjjEVE
najčiatijo lužnu
katera so po izrekih najprvib medicinski!) avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
'1! d. neoženjen
mizarski mojster
Inčc Ntalne ttlnžbc. Zmožen jo hkratu tudi raznih gospodarskih in obrtniških del. Spričevala se pošljejo na zahtevanje. — Ponudbo prod se z naslovom: N. I", postu ■eatante Nuva van pri llakelcii. (722—2)
Zobozdravnik
AVGUST SCHVVEIGER
pričue s 15. ols:t©"Vor©:»o. delovanje kakor do sedaj (742—1)
v hotelu „Stadt Wien", II. nadstropje.
trgovina s knjigami in
v
ima na prodaj nastopne nove, priporočljive, praktične in potrebne novo knjige in pričakuje naročil:
< 'urreulii »i-Tarif* tur  A «1 voktttcn (plakat) 30 kr., po pošti 32 kr.
N e u m a n u: .\eu es * e r tttenipcl- uud « j vh u lir en - Tu rl I"
(vezano! 36 kr., po polti «i8 kr. VorNehriften he*refl'<ler FiiIh-jionI fViiiikiruug mil
1*3 i«i-i, o..s"1 plakat napet) SO kr., po polti 2f» kr. ntv in'oi'   I 'tilirpi nI frituli i run t;  mil Xou«rwcisrr
10 kr., po pošti 12 kr.
Cseippi Pwrari Sfelne WneM*f->Kiur« Von Ibtn dnroh
30 Jalne Sflbst erpndit.   20. izdaja.   1 gld. 56 kr., po
pošti 1 gld. 66 kr. Kneipp, Ptairtr: Si* solit i lir leben. Winko und Uatli-
Bohlfige iiir Gesunde ui;d Kranko. 1 gld. f»6 kr., po pošti
1 gld. 66 kr.
Uieui-r Hote.  llustrlrter Kalender pro 1891.  40 kr., po
pošti f)0 kr.
llutitrovani uui-odnl k«»li*dur za leto 1891. 50 kr., po pošti 60 kr.
Nadalje prodaja po najnižji ceni
(726-3)
šolske knjige in šolsko orodje
Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889.
Dobiva se v vseli trafikah in prodajalnieah galanterij. (21)   Glavna zaloga: OTTO KAN1TZ & CO., Dunaj. (134)
Odprtje pekarije in prodaji aioke.
Uaojam si p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem naznanjati, da sem udprl due 1. oktobru t. 1. v
svojej hiši
v Florijanskih ulicah št. 12
pekarijo in prodajo moke.
Prizadeval si bodem »Vojnu p. n. naročnikom po-slnči s lluo |M'kari,o. ti uvežim belim iu čruiuui krulioui na vce in v BtrUJbab, z izvrstnim rs.i-ur.io kruhom Itd. po najnižjih oenabj \u zabtcvunje puMiijaui Kruli tudi itn dom. — l.»»-e«- ho tudi doume kruli. — Zajedno opozarjam častit« gospodinje na svojo bogato zalogo vHiikovrMtue uiolk«.
Z oviličuim spoštovanjem
('w-8'      KaiU Žužek.
Išče se mesta
V   n*:i ini I .i K I u i u«- i jih pM|»iruo|   I i-«i\ini  za n« « n< n
iz dobre hi.šo, ki jt* dovršil dva giinrnizijska razreda in je molM nemšeine in slovenščine. — Kaj več se izve pri npravniStvu ^Slovenskega Naroda". (721—2)
izvrsten pred pečjo in tudi v mešanji, kateri je že več let služil za poslovodjo, !*«•«• Mtuliiega dela. Posestnikom pekarij priporoea se kot dober iu zaoealjiv delavec. — 1'onudbo upravništvu toga lista. (732—2)
St. 17.554.
(727—3)
V četrtek dne 9. oktobra
1^90 dopoludne ob 10. uri se bode v mestni klavnici postavljeni
plinovi motor l konjskih sil
sistem „Otto" orodal potom očitne dražbe.
K tej dražbi, ki se bode vršila ob določeni uri v mestni klavniei, vabijo se kupci z dostavkom, da podpisana mestna občina do dneva dražbe vsprejema tudi pismene kupne ponudbe.
Mestna občina v Ljubljani
dne 25. septembra 1890.
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
Hovi YorIi, Raltimore, Južno Ameriko
i. t. d., ter se žele hitro, varno in prijotno voziti, dnin'' natančnejša pojasnila v nciaskum aH slovenskem jeziku, uko se  pismeno obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v
koncesijoniran pošiljaleu zavod za potnike s hitrimi parobrodi:   Lahn, Saale, Trave, Allor, Emi, Eider, Fulda, Werra, Elbo.
Vos.iijir. truja lc kakih & dulj. Voznino zaračuuiva izredno eemi.
2V" AHIIjO T ^er npmava v I^lnbljani in na . ■ Duuaji  agentov,  in se je često
zgodilo, da so potniki, ki so so dali pregovoriti, da ho tam vozovnice kupili, jih dohili mesto čez Hrometi za druga pristanišča, iu katere so zabarantali za počasi vozečo ludije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur ne dogovarjajo radi oskrbljeuja vozovnic.
(686-18)       Karesch & Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
Sr. Bose »Toi&i hlsam
je nad HO hi znano, probavljanje in slast pospešujoče in »apenjunja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo.    (88—s«)
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh dolih zavoj ni ne je moja ta dodana, zakonito varovana j varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrske.
P
Tam se tudi dobi
rasko Mivcnalno domače mazilo
To sredstvo pospeSuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skufinje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V škatljieah po 86 kr. in 2"> kr- Po posti 15 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamko.
0-lst-vra.a, zaloga
li. FRACrNER-j Praga,
it. 208-204, Malu slnna, lekarna „pri črnem orlu". Postna raz po&ilj atev vsak dan.*"^rfl
44
3218
1947
¥ notarsko pisarno
vfprejme ae takoj zanesljiv pisar, vešč nemškega in slovenskega jezika. Kje? pove uredništvo .Slovenskega Naroda". (733-3)
Za prodajalko
v kako prodajalnico s špecerijskim ali mešanim blagom želi ustopiti gospodična, ki ume tudi dobro šivati. (730—3)
Ponudbo upravništvu ^Slovenskega Naroda".
V IZ IIN1G E
priporoča
v Ljubljani.
—>■ .J«-<liiiti tapecirurHku 1*tu|>č-1 ju. v LJutolJant.
F Tapeoirar I ln dekorater
ANTON OBREZA f~
v Ljubljani, Šelcnburgove ulice št. 1,
c(*ne izven konkurence. — Priporočam moj iliiNti ovam cenik in uzorce blaga,
ecirar 3 £ in dck:rr.ter. *
priporoča okusno in trdno nandene zimnice, modrnce na peresih, divane, stide, otomane, garniture za salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracijo za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je prepoznano dobro in brezhibno, kar go-tOVO priča moja razstava v Kuriollimunu, in stojim z oziram na nizke pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo kar razpošiljam zastonj in franku.
^       "Vsa.ls: dan sveže, na. pol presajene II
I kranjske klobase It
jI in
I klobasice za pečenje |
.A* (Bratvviiratel), samo Iz svežega svinjskega mesa narejene; vsako ti Tj sredo in soboto v obce kot izvrstne priznane nT
^ rizove. jetrne, irvave Hobase ia noleflvice ^
(Jungferbraten) dobe se pri (744—1)
IVI ARIJI KOPAĆ
II iiioss«,r"i<*i na *np*. JPetr*«, nasipu št. X4.
pri
„Zlati kosi"
pri
„Zlati kosi"
Gustava Gradišnig-a
v Ljubljani, stari trg št. 26 (nasproti prodajalnice g. Trdine)
priporoča l»ogato zalogo
raznega hišnega in kuhinjskega orodja
dalje okov za vrata in okna, ključavnic, verig, žebljev in žic
(drota), vijakov, (B92—8)
nagrobnih krizev
yg decimalnih, ravnotežnih in kuhinjskih tehtnic, poteznih in ročnih
žag, vsakovrstnih pil i. t. d.
W SJ^ Zunanja naročila se točno in a prvo poŠto izvršujejo. "VBQ
AWSBBBKMM
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednom komična tovarna), V., HundstburmetrasBti 1U. v6i2~r>)
Gradb3dVanmkfb^SSS* p,< Trnk6czy-ja- dMn* Nepresegljivo za zobe
jo
I. salicilna ustna voda
aromatičnu,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjiiobo zob ter odstranjuje iz uHt neprijetni duh.—Jodna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćev.ijoče, obranuje sobe svetlo-bele, a oU kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkooiy-ja, »prtzlatem 110 011    D      I Fll ICdRZlT levn\ Vm., Joseffltadterstrasse 80. UU1U   ui, HUHUUtlJ
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczv ja, „pri Ra- diplomovani posestnik lekarne in dcekiju", 111., Radetzkvplats 17. kemik poleg rotovža v Ljubljani.
BSgr* Zunanja naročila se s prvo noMto izvršujejo.
«
S i
J
«
3
4 4
S
M Trgovina z železnino yH
A^BIKiL C.
v Ljub\jani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato -.lin-., poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih, vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo-
bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za. vodnjake, mesingastin plošč za komate, potem rož, šteselcev, ds, zavornic za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, k6s, srpov, alamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
JJSP"" Staro železo, mesing, baker, koaitar, olnk, svineo kupuje se vedno po najvišjih cenah. "tMBi (76—Ul)
ITaJljolJae r.a.Jm9dnc]šo
Brnsko blago za obleko
v odrezkih po .'V10 metrov za vso obleko za gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12.—, 14.—, 16—, 18.-, 20.— in več.
Iftlugo v.u zimske Mikiij«* in ogrtače
v odrezkih po S 10  metra za jedno zimsko suknjo ali ogrtač gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12—, 15.—, 20.— in več.
ŠlisjorsSki    lorieil   za   lovsko  ;   IMagO XII podlag" ogrtačev suknjo in menčikove v odrezkih po      In zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. T).— , G.—, 8.— in več.      ITjO, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknjo častite duhovščine, črni peruvieno in  doskine za salonsko obleko, črni in barvasti tilel prodaja
tovarniška zaloga finega suknja
VINGENG NOVAK. BRNO
JlfT    Zelnv   trli, lit.
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Čo se poprej plača, pošlje se blago poštnine prosto. Neugajajoče se nazaj vzame.
Uzorci zastonj in franko. (6(J6 —5)
O
M
o
cd N
O
tuoS
O
M
<A
G
V-,
Trgovina z železnino
Albina C. Ahčin-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 priporoča svojo bogato zbirko
nagrobnih križev
pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih.
Dalje  se  priporoča   sa  izdelovanje   grobniIi in cerkvenih omreži) (gavtrov) i. t. d. (78—9)
Za čas stavbe
priporoča
ANDREJA DRUSKOVICA.
Mestni trg št, 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v vellltt'in izboru iu po zelo ni/.i.i ccui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, saniokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, /.nuno najboljši Kani niš k i Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedi Ina ognjišča i u njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesin^aste trombe in ventile in železne okove. (9—4.r>)
■V* Za poljedeljstvo: ~V|
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Močan
konj za kočijo
ne izpod b do C let star, piimavrn za potovanje, se Irupi.
(749 Tovarna Tschinkel-nova.
Ravnokar ju izšla knjiga:
Die
VVelt der Slavven
Friedrich von Hellvvald.
411 stranij, broširano uld. it.lio, vozano 1.20, po
pošti 15 kr. več.
Delo, ki stoji na stališči strogo znanosti, brez ozira na Btrank sovraštvo ali prijateljstvo, vzbudilo hode pozornost vsega omikanega svota. (7^5—1)
Naročila točno rešuje
knjigarna Ig. pl. Kleinniavr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Pozornosti vreden
stranski zaslužek,
ki se vedno vekša in mitozo let traje, uiorejo dobiti spretne in zanesljive osobo (dosluženi žandarini imajo prednost), katero pridejo mnogo v dotlko z občinstvom. — Vprašanja pod: ,,<». H, IHOO (.rn<l r< . poste resi- (819—95)
Po so^lasnej .sodbi odličnih .strokovnjakov
koroški
vrelec
jako odlična zdravilna stmlenčnica  pri  vratnih, želodčnih,   mehnrnlh  in  oliistaih   boleznih, pri kntarn, hripavosti, kasljunji, posebno za otroke, poles tega pa tudi (481 —16)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh orfjaničnih in želodec otežujočih primesi, (••lavna zaloga \ lijnhljuni pri       K. ttupnii-u; prodajajo ga nadalje:  M. Kastuer in J. Klaner; V   Krmi ji:   F. Oollcnz;  V I.ogatci :  .1. lolazr.i.
Novost! Novost!
Okvirje za fotografije
iz naravnih  planink, ki neinajo sebi jedna« Ih,
priporoča ('40;
I. Kočevska domača obrtnija v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4.
JA1TES OGHIS
pUŠkar (841-45) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča vsakovrstne dobre pnske iz svoje delavnice. Ob jed nem naznanja, da tudi preuareja kresne puško na puške zadovko dlintorlader) in provzamo druga popravila po najnižjih cenah.
Cenike s podobami dopošllja brezplačno in franko.
P. n.
Usojam si svojim velečastitim narodnikom uljudno na znanjati, da so došle vse
novosti za jesen in zimo
in priporočam svojo veliko izher vsakovrstnih
ženskih in dekliških nareienih oblek
naj pri prostej šega do najfinejšega genro
5W' po priznano najnižjih cenah.
Z velespoštovanjem (741)
Gradec
m ■       **»  aiinuiiiijv. Gospodske ulice 25.
22&akarol Kmelniger,
«4
Sladciča rim „v Zvezdi
Kongresni trg št. 13 (Fischerjeva hiša).
Podpisana usojam si naznanjati p. n. častitun gospem In gospodinjam, da se dobi odslej pri meni v obilnej množini fina čokolada a vani'jo aH brez nje za ukuhavanje v tablicah raznih volikostij od 1 do 65 kr.; daljo kakao-prašek, znati na mleku zakuhan kot zelo priljubljena ter rcdilna pijača za malo in odrasle, dobiva so v škatljicah po «/bi V* 'n Vi ^9, t>r(iz škatlje tudi manj in to po nizki ceni. Mallnoveo (Himbeersaft) iz letošnjih malin v steklenicah, na drobno liter 80 kr., kg 65 kr. Zolzen marellčen, ribeze! 1, mallnčen kij po 80 kr., dobi se ga tudi manj. Kandlte, Boks & Drops, motlnko, različne drugo bonbone, fine čokoladne bonbone, likere, fondant, prallne i. t. d.
Č3©ls:ola.d-et po zniža/ni ceni.
Naročila izvršujem točno. Za dobro sveže blago jamčim. Na željo pošljem cenik franko.
(713 - 2)
JOSIPINA SUMI v Ljubljani.
I
3
Izvrstno, dobro ohlajeno
Graško marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Puntigamsko
t steklenicah
s patentiranim zatvorom.
Naroča se pri gospodu Gruber ji v gHuvit*  tolmćiii  zalogi v I^jiiblfnisi, mestni ivg nt. IS. (645—11
i
i i
I I
>
1LUSTKOVAN
^.i- <mw      m>m      mm      mm      m-^—   wm   '^^—mm      mm-w.m-mm-> m      n ni
$r...........--------------.....—..........-.....-—............--------------------.....— ^Tm
I
za leto 1831.
Uredil, izdal in založil Dragotin. ECriToar. Dobiva se v ..Narodni Tiskarni'* in v hukvaruah J. diiontini-
jeri
in  JW. Cicrber-fevi v Ljubljani.
bukvsrnah.
Naroda se pa lahko v vseh
-k8 Cena 50 kr., po posti 60 kr. H-
Vschlun: Popolen kalendarij, koledar in cerkveni koledar. Vremenski ključ. Statistički pregb-d A\stro-Ogerskc Žrebanje sreek. Dežolni patroni in njih praznovanje. Nadalje: Genealogija cesarske biSe. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni za.stopi, deželni odborniki, dežolni poslanci, mostni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati, zdravniki, trgovina in obrt, kmotijska družba, cerkvena uprava, rudniška oblastva, učilisča, prometni zavodi, gasilna društva i. t. d. Vojaška oblastva. PeSpolki. Konjica. Lovski bataljoni. Bosansko četo. Topničar-ska četa. Ženijska čuta. Sanitetna četa Povozoa četa. lirainbovci. Mornarica i. t. d. Državne barvo evropskih držav. Splošno določbe c. kr. pošto. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbino kolokov ter pristojbino za pravne posle in privilegije, koncesije, potne liste i. t. d. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje: Dr. Jernej Zupauec (s podooo). Božidar Kaić (s podobo,. Jane« Sublc (s podobo). Ivan DoUnar (s podobo . Razgled po svetu.   Humoreska. Naznanila.
:»:
II
i
II m II
i
i
i 1
I 1
0
11 srečk 1# gld. m sreek 5 gld.50 kr.
M Iti
(699—17)
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C-
ji.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne8.
J9Q
52