Stev. 34.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1910.
Leto XXIII.
Kmet-dolžnik.
V zadnjem državnozborskem zase-, tlanju se je sklenila dobra postava, po kateri se eksekucije prosti dohodki zvišajo na letnih 2000 K. Upnik potem-Itakem ne more zarubiti uradniku ali delavcu plače, razen kdor ima nad 2000 •tfiron letnih dohodkov. Varstvo dolžnika proti upniku pomenja ta postava, bozdaj je bilo rubežni odmaknjenih letnih 1600 kron. Zdaj se je ta vsota zvišala za 400 kron. Ta postava se nam zdi eelo važna zavoljo načela, na katerem feloni. To načelo se glasi: Dolžnik ima pravico do življenja in ta pravica je močnejša nego tista, katero ima upnik na to, da se mu vrne dolg.
Zdaj, ko je delo tako na drobno razdeljeno, ko ljudje ne pridelujejo in ne izdelujejo zato, da bi svoje pridelke in izdelke sami rabili, marveč zato, da jih prodajo, in da s skupilom zadoste svojim potrebam, mora biti kredit zelo živahno razvit. Treba je takorekoč vsakemu od časa do časa vzeti kaj na posodo. To se pa ne da izpeljati, če ne skr-toe postave, da se more dolg tudi plača-fti. Sila mora biti v tem oziru stroga. Prenežne postave glede na dolgove bi |bile kakor prenežen zdravnik; škodo-|,vale bi upniku in dolžniku. Toda tudi lita strogost mora imeti svoje meje; sicer
I je nečloveška in dolžnika ubije.
Rimska postava je bila v ti reči ,. silno huda. Upnik je smel dolžnika | umoriti, ali prodati za sužnja. Dokler ga je pa imel zaprtega, mu je moral dati vsak dan po en funt moke. Zadet je bil pa vendar-le dolžnik sam. Če pa sme upnik vse prodati dolžniku, zadene s item tudi njegovo družino. Zadolžen ikmetič ali obrtnik delata le za upnika s celo družino. Vjeta sta vse svoje žive
dni; tudi funta moke ne dobita, kakor v rimski dobi. »Takoj ga grem tožit, ko bi mi kdo podaril kak zadolžen grunt«; to krepko, pač nekoliko pretirano izjavo smo že večkrat slišali od naših ljudi.
Postava, ki smo jo začetkom omenili, je samo za take, kateri nimajo gospodarske samostojnosti, ki dobivajo samo plačo: za uradnike in delavce. Nič nimamo proti temu, toda obrtnik ali kmet ima kot dolžnik ravno take pravice, kakor uradnik in delavec. Če se torej uradniku ali delavcu ne sme zarubiti vsota, ki ne presega 2000 kron, se morajo primerni dohodki varovati tudi pri kmetu ali obrtniku proti upnikovim terjatvam. Toliko dohodkov, da moreta četudi zelo skromno, preživeti vsak svojo družino, se mora tudi njima pustiti. Zato se njima pa mora pustiti ne-zarubljenega toliko posestva pri kmetu in toliko orodja pri obrtniku, da to zmoreta.
Morda bo kdo zmajeval z glavo, češ, da je to nemogoče. Njemu bodi povedano, da imamo take postave že nad 70 let v Severni Ameriki. Država Teksas je leta 1839. sklenila tako-le postavo: Kdor ima družino, se mu na kmetih ne sme zarubiti 50 akrov zemlje, v mestu pa hiša do 500 dolarjev vrednosti. Zarubiti se tudi ne sme kuhinjska oprava do 200 dolarjev vrednosti; in tudi ne orodje, kar ga kdo potrebuje za svojo obrt. Kmetu se tudi mora pustiti 1 konj ali dva vola, do pet krav, do 20 prašičev in zaloga za eno leto.
Teksas vslecl tega ni propadel, marveč omenjeno postavo so uveljavile po razmerah nekoliko izpremenjeno skoraj vse države v severno-ameriški zvezi. Naše ljudstvo ve, kako silno je tam razvito gospodarsko življenje, in kako ogromno še vedno napreduje.
Kmet in obrtnik živita in si tudi v sla6« ših časih ohranita svojo samostojnost; pa tudi kredit gre svojo pot naprej, ži-. vahnejše in boljše nego drugod po sve« tu. Saj imajo upniki pri nas tudi to iz« kušnjo, da se na prisilnih dražbah red« ko dobi toliko, da bi se pokril ves dolg. Ko se je imel odpraviti zakon, da so sme dolžnika spraviti v zapor, če no more plačati, so upniki vpili, da se po« dere s tem vse kreditno življenje. Ko je pa zakon porušil zapor za dolžnika, ja šlo vendar vse mirno in brez težav. Kre« dit ne more biti naslonjen na dolžniko« vo zadnjo last,- taka podlaga je silno šibka.
Severna Amerika — najbolj na« predna dežela — nam je s svojo posta« vo, ki ž njo varuje tudi kmeta dolžnika, za najlepši zglecl. Postava se imenuje po anglešo kome-stead (komsted), po naše bi rekli stalen dom. Lepo imel Amerikanci so prvi spoznali, da je treba v gospodarskem življenju svobode; nikjer ni toliko svobode, kakor tam. Vedeli so jia tudi, da mora država sla« bega varovati in braniti proti močnej« še mu, sicer ga ravno svoboda pokoplje. Zato so pa sklenili postavo, s katero se je v neizmerno korist zlasti kmečkega stanu, omejila upnikova pa tudi dolžnikova svoboda, da bi z vsem svojim premoženjem delal, kar ga je volja.
Pisali bomo še o tem. Za danes rečemo le to-le: Naš kmet je postal svoboden; tlake in desetine so ga oprostili, prepustili so ga pa samemu sebi in začelo se je razkosavanje; boben je jel peti po vseh krajih. V kratkem času je že propadlo nebrojno kmečkih domov. Pojmo za Amerikanci!
Volitev v novomeško-črnomaljskem okraiu.
Namesto odstopivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta bo volitev poslanca za državni zbor 18. oktobra. Dočim nasprotniki za sedaj še ne počenjajo drugega, kakor da spuščajo papirnate bombe v svojih časopisih, je priredil kandidat S. L. S. v tem okraju, deželni odbornik profesor Evgen Jarc že veliko prav dobro obiskanih shodov. V novomeškem okraju so bili doslej shodi v Šmihelu, Beli Cerkvi, Št. Petru, Stopi-čah in Valti Vasi. Povsod se je pokazalo, da ljudstvo zaupa naši stranki in njenemu kandidatu. Kakor kaže vse, bo predla 18. oktobra za liberalce v novomeškem okraju presneto slaba. Sploh pa naši nasprotniki še niso postavili svojega moža, ker se še med sabo kregajo. Nekateri takozvanih »mladih« so hoteli postaviti vodjo liberalnih učiteljev, Gangla, ki je pred kratkim v Novem mestu govoril za to, da se naj odpravi krščanski nauk iz šol. Bolj pametni liberalci pa tudi ž njim niso zadovoljni in še iščejo svojega moža. Pa tudi Bela Krajina je pokazala na štirih shodih, da je zastonj vse liberalno upanje na uspeh med našim ljudstvom.
Kandidat S. L. S., profesor Jarc, bo priredil v kratkem še več shodov. V nedeljo, 28. avgusta, bo po rani maši shod v Prečni, 4. septembra v Mirni peči, 11. septembra v Metliki.
Volivci okrajev Novo mesto - črno-melj-Metlikal Pridite kar mogoče vsi na te shode! če še kdo dvomi nad delom S. L. S., se bo prepričal na teh shodih, kako lažejo nasprotniki o delovanju naše stranke.
Ko je odložil deželni glavar pl. Šuklje svoj državnozborski mandat, je pisalo liberalno časopisje, da se je zbal svojih volivcev in zbežal pred njimi ter da se sploh S. L. S. boji novih volitev. Kandidat S. L. S., deželni odbornik Jarc je pa priredil v nedeljo in ponedeljek, 14. in 15. avgusta, v Beli Krajini s sijajnim uspehom štiri izvrstno obiskane volivne shode, enega celo v kraju, kjer so pred poldrugim letom Ma-zelletovi pristaši dejansko napadli naše govornike. Pokazalo se je zopet, kakor vod 110, da je vse liberalno pisarjonje — prazna laž in da je belokranjsko ljudstvo v ogromni večini v taboru S. L. S. !
V nedeljo, 11 avgusta, je bil v S c ni i č u shod po rani maši. Shod je o tvoril dež. posl. Matjašič, vodil ga jo pa domači župan g. Plut, poleg katerega so bili na shodu tudi še ostali trije župani občin somiške župnije. Profesor Jarc je razkrinkal lažnjivo pisarjonje liberalnih časnikarjev o belokranjski železnici. Da se železnica še nc gradi, je največ kriva vlada, sokrivi pa naši liberalni poslanci, ker se Slovanska Enota ne more zanesti nanje v boju zoper proti-slovanski zistem. Govornik je osvetlil tudi »svobodomiselno« učitelistvo ka-21
fero pozna ljudstvo ravno v semiški župniji prav dobro, ker so neznosne razmere na šoli v Štrekljevcu prisilile ljudstvo do šolskega štrajka. Do 300 volivcev je sprejelo kandidaturo ofici-jelnega kandidata S. L. S. soglasno in z odobravanjem.
V ponedeljek na praznik je bil zjutraj shod v Črnomlju. Predsedoval mu je domači župan Skubic. Profesor Jarc je razjasnil politični položaj sploh in posebej še rovanje Masarykovo in političnih njegovih prijateljev pri nas zoper delo poslancev S. L. S. Glede potrditve župana Hribarja je izjavil, da stoji S. L. S. na stališču, da je treba tu varovati občinsko avtonomijo ter je v ilustracijo navedel, kar se je zgodilo svoj čas dr. Luegerju. S. L. S. ni storila proti potrditvi Hribarjevi ne doma, ne na Dunaju nikakega koraka, ker tudi noče delati reklame za »narodne muče-nike« take vrste. Župan Hribar naj uredi to stvar sam z vlado in s tistimi ministri, ki jim je obenem v strogi opoziciji in se jim ob istem času klanja. — Kar se tiče gonje liberalnega učitelj-stva proti S. L. S., je izrekel govornik domnevo, da bo protest, ki ga je poslala »Zveza« na ministrstvo zoper razširjenje ljudskih pravic v novi postavi o šolskem nadzorstvu, imel na regulacijo učiteljskih plač jako slab vpliv. Volivci so navdušeno pritrdili mnenju, naj se ne podpira ljudi, ki prepovedujejo otrokom krščanski pozdrav in bi radi ustvarili francoske razmere (klici: »Če jim ne ugaja na Kranjskem, pa naj gredo na Francosko!«), ampak samo tisto učiteljstvo, ki misli in dela pošteno po naših načelih. Nad 200 volivcev je sprejelo kandidaturo prof. Jarca z navdušenjem. Vršil se je tudi razgovor glode gospodarske organizacije Bele Krajine in se bo vršil v kratkem v ta namen poseben shod zaupnikov vsega okraja.
V D r a g a t u š u bil shod po dopoldanski maši in ga je vodil domači g. župnik Novak. Par zapeljancev, opi-kanih od liberalnega sršena dragatuš-kega, je hotelo nekaj godrnjati, pa so se samo osmešili pred svojimi soobča-ni. Nad 200 volivcev jc sprejelo soglasno kandidaturo in niti pol tucata Ma-zellctovih prijateljev ni glasovalo proti. Nato je dr. Malnerič z govorom o izobrazbi pripravil tla izobraževalnemu društvu. Volivci so se oglasili proti škodi, ki jo povzroča zajec po vinogradih. Ljudstvo zahteva, da dobi veljavo postava, sklenjena v deželnem zboru kranjskem. Čule so se tudi pritožbe proti visokim notarskim pristojbinam.
Na Vinici je prišlo na šliod popoldne nad 300 volivcev. Poleg drugih vprašanj se jc govornik dotaknil tudi liberalnih laži o deželni električni centrali. Čo izpelje dežela to podjetje -prvo svoje vrste v Avstriji, — bo mogoče misliti na izrabo drugih vodnih sil in tudi Kolpe. Kakor v vsoj Beli Krajini, ki je obdarjena (?) v posebni meri s »svobodomiselnim« učitelj-stvom, je tudi tukaj ljudstvo odločno
na stališču S. L. S., zlasti ker so uči. telji napram starišem radi šolskeg([ obiska neupravičeno prestrogi in bi n!i Vinici celo radi, da bi se opustilo časti, vredno sedanje šolsko poslopje, rojstni hiša Ivana in Ljudevita Tomšiča, ter' sezidala brez potrebe z ogromnimi stroški nova palača. Volivci so sami izrazili še razne krajevne želje in na-vdušeno pritrdili kandidaturi. Dr. Ad-lešič je govoril nato o kmetijskem za-družništvu. Zanimanje med ljudstvom za .zadružno delo raste in upati je, da se tudi v Beli Krajini vzbudi tudi v Ioni oziru živahnejše delo. Shodu je predsedoval župnik Konig in je bil navač tudi domači župan.
'anDnanaganapnanc,;,
Političen pregled
□
OB CESARJEVI OSEMDESETLET-NIČI.
Vsa svetovna javnost je bila pretekli teden pod vtisom osemdesetlctn<<-ga jubileja avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Listi so slavili modrega vladarja, ki si je v poznih dneh svoj<va življenja s svojo zmernostjo in vo.ja- . > ostrostjo proti sebi ohranil prav min niško čilost in živahnost, za katero Ka lahko zavidajo ljudje, ki še niso niti 50 let stari. Strog do sebe, ljudomil lo drugih, obziren in ljubezniv, mož, ki veže vse avstrijske narode, je slika, ki jo podaja o njem časopisje. Z modrim vladanjem ni samo svojim zvestim podanikom zagotovil mir in blagostanj:-, ampak za dolgo vrsto let tudi vsej Evropi. Cesarju so ob njegovem 80. rojenem dnevu brzojavno častitali vsi vi >.-darji. Sveti oče Pij X. jc častital cesarju po avstrijskem poslaniku pri \ . -tikanu. Zahvalni službi božji so v v- n državah prisostovali poleg osobja do-tičnega avstrijskega poslaništva tm/r zastopniki vlade in vladarja. Iz miw{!'»-brojnih in prisrčnih častitk vladarkv moremo sklepati, koliko spoštovanji ni priljubljenost uživa naš presvitli cc- u' pri vseh evropskih kakor tudi izven' v- 1 ropskih vladarjih.
POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJT.
V drugi polovici preteklega tod .a . so se vsak dan vršila ministrska po- : svetovanja. Razpravljalo so je predvsem o tekočih zadevah. Polog tega -o , je pečal ministrski svet tudi z .vprašanjem, kako napraviti sporazum nf l Nemci in Čelii ter tako omogočiti de! )- j vanjo češkega deželnega zbora n | ustvariti nove razmere v parlamenti. | Ministrski predsednik Binert namer - j va s tem, da napravi sporazum rn 1 1 Nemci in Čehi, pridobiti slednje /a J vladno večino v državnem zboru. Za nemško-češko spravo se je zavzel tu 'i prestolonaslednik Franc Ferdinand, k kor to poroča češki list »Narodni listi-'. Prestolonaslednik bo baje v kratkem j| imel priliko se v tem oprašanju bolj na-
tančno poučiti od mož, katerim gre sodba v tej zadevi. Obisk pri grofu Černi-nu je tudi najbrže imel ta namen. Neki drugi češki list piše, da mora prestolonaslednik zvedeti, kakšno pravico poznajo Nemci, ki hočejo v Pragi to, če-i sar sami Slovencem v Gradcu ne marajo dati. Treba je, da so na najvišjih mestih poučeni o nedoslednosti nemške politike in posežejo vanjo.
Češko konservativno veleposestvo : stoji glede narodnega sporazuma na i tališču, da mora ostati enotnost češke :o!ežele nedotaknjena. Dalje zahteva tudi, da se pri razdelitvi novih sodnih okrajev upoštevajo poleg narodnih tudi krajevne, prometne, tržne in gospodarske razmere. V tem oziru se stališče veleposestva ne strinja z vladno predlogo, ki lioče napraviti nove sodne okraje le po narodnih razmerah. Češko veleposestvo tudi ne odobrava, da je češki narodni svet kratkomalo odklonil vladno predlogo, ker premalo Ustreza dejanskim potrebam. Zato hoče posredovati, ker zavzema stališče, da mora posredovalno delo v spornih narodnostnih vprašanjih na Češkem priti najprej na dnevni red v češkem deželnem zboru.
Glede državnozborske večine meni poslanec Udržal, da je najnujnejša potreba Slovanov, da se Slovanska Unija pogodi s češko delegacijo v svrho skupnega postopanja po istem načrtu. Od Vodstva češke katoliške narodne stranke javljajo, da stranka želi priti v močno delavno večino in da ni stranka, ki bi se lovila za ministrske sedeže. Češki katoliki bi pozdravili dejstvo, ako bi zveza čeških klubov stopila v vladno večino, da bi tako s svojim delovanjem okrepila Poljake in Nemcem postavila nasproti krepak jez. Seveda bi se moral novemu položaju primerno preosnovati tudi ministrski svet. Katoliški narodnjaki vztrajajo pri prvotnem namenu slovanske opozicije, omajati do&eclanji sistem-.
Ministrski predsednik bar. Bienerth se je posvetoval tudi z načelnikom Poljskega kluba poslancem dr. Glabin-skijem glede vodnih naprav v Galiciji. Glabinski je potem poročal parlamen-itarni komisiji omenjenega kluba. Poroča se, da se bodo Poljaki dalje pogajali z Bicnerthom, ko se vrne iz I šla ter se bo ta zadeva takrat konečno rešila.
Kdaj bo sklican državni zbor, še ni prav natančno določeno. Sklican bo ■ enkrat v jeseni, toda le za par dni, poltem bo dobil zopet daljši dopust, ne da bi bil razpuščen.
Na Hrvaškem se bo po volitvah vlada znatno spremenila. Podban bo postal dr. Amruš; Rorauer pa načelnik bogočastnega oddelka. Tudi Supilo bo igral važno vlogo. Ban se je večkrat posvetoval s Supilom po več ur. Ban se je mnogo posvetoval tudi z zastopniki stranke prava in napredne stranke, da bi po vzgledu ogrskega ministrskega predsednika vstvaril novo delavno večino v hrvaškem saboru.
Bosensko-liercegovski sabor se bo
v jesenskem zasedanju pečal s postavo o izločitvi Baltalika in Merasa, dalje o postavi o obveznem delavskem nezgodnem zavarovanju, o izvršitvi ročnih obrti in o cestni zgradbeni postavi.
Te dni je bila v bistvenih potezah objavljena nova trgovinska pogodba s Srbij o, ki jo je Avstro-Ogrska po dolgotrajnih ovirah in zavlačevanjih dne 17. julija vendarle srečno spravila pod streho. Seveda pogodba ne stopi takoj v veljavo; avstrijska vlada jo more sicer uveljaviti začasno potom poobla-stilne postave, a ogrska vlada nima nobenega pooblastila od zbornice in mora zato slednji pogodbo šele predložiti v rešitev. Ni pa nobenega dvoma, da bi se ogrska zbornica kaj upirala. Tudi na kak zadržek v srbski zbornici ni misliti. Nova pogodba sicer ne varuje popolnoma naših kmečkih koristi, a je vendar za naše razmere dosti boljša, kakor so bile prejšnje. Z naše strani se je jako omejil uvoz srbskega mesa, zlasti govejega; zato je pa Srbija zvišala več ali manj občutno carino na nekatere naše izvozne izdelke in blago.
ČRNA GORA KRALJESTVO.
Vse evropske države simpatično pozdravljajo korak črnogorskega kneza Nikite, ki namerava svojo deželo ob pri_ liki petdesetletnice svojega vladanja proglasiti za kraljestvo. Slavnosti se bodo udeležili nekateri vladarji osebno, drugi po svojih odposlancih. Bolgarski car Ferdinand se bo osebno udeležil proglasitve in je že odpotoval na Cetinje. Potoval je skozi Hrvaško in Peko ter se potem po morju odpeljal v novo črnogorsko pristanišče Bar. Tudi turški sultan je odposlal posebno poslanstvo, kateremu načeluje bivši veliki vezir Hilmi paša, da se pokloni in čestita knezu. Vsi evropski listi priznavajo opravičenost proglasitve Črnegore za kraljestvo; kajti hrabri Črnogorci so si v večletnem boju za vero in svobodo prav tako zaslužili to čast, kakor so jo Srbi ali Bolgari. Edino belgrajsko časopisje dela izjemo ter napada bodočega črnogorskega kralja, ker mu zavida kraljevski naslov. V Cetinju pa se za belgrajske napade bore malo zmenijo, ker znajo, da jih narekavata zavist in ljubosumnost.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Španski kulturni boj se nikakor ne mara tako razviti kakor bi bilo to ljubo framazonom, predvsem ministrskemu predsedniku Canalejasu. Odločni nastop španskih katolikov je spravil Canalejasa v toliko zadrego, da si ne upa zbornici predložiti zakona o ločitvi cerkve ocl države po francoskem vzorcu. Meseca septembra odpotuje na Francosko, Belgijo in Angleško, da se posvetuje z ministri, kako naj bi se rešil neljube zagate. Mož kaže, da je od francoskih in angleških lož plačan; vendar mu to ne bo nič koristilo, ker se španski katoliki zavedajo svojega položaja in so dobro organizirani. Sicer vlada skuša ves odpor označiti tako,
kakor da bi ga bila povzročila in vodila rimska stolica. Toda rimski listi to odločno zanikavajo in trdijo, da sveti oče ni v nikaki zvezi s tem odporom in da tudi ni nikogar pooblastil, ki naj bi se pogajal s špansko vlado.
TURČIJA.
V Turčiji tudi ni vse v redu. Nastal je spor med vlado in grškim pratriar-liorn zaradi cerkva v Makedoniji. Patri-jarh grozi v slučaju, da bi vlada ne ugodila njegovi zahtevi, s tem, da bo dal zapreti vse cerkve in potem odstopil. Zunanji minister Hakki paša se mudi te dni na Češkem, kamor se je prišel zdravit. Razgovarjal se je tudi z Erentalom, na kar polagajo zlasti ruski listi veliko važnost. Druze nameravajo Turki ukrotiti za vsako ceno in so pripravljeni poslati proti njim novega vojaštva.
Med Bolgarijo in Turčijo vladajo precej napete razmere zaradi številnih makedonskih beguncev. Do popolnega spora ne bo prišlo, ker je Bolgarska napram Turčiji zelo popustljiva. Baje je tudi Rusija pripravljena posredovati med njima.
FRANCIJA.
Francoski predsednik je bil na potovanju in je obiskal Švico, kjer je bil slovesno sprejet. Istočasno se je pripetila pri mestu Sonjonu grozna železniška nesreča. Vlak, ki je vozil izletnike, je trčil ob tovorni vlak ter se popolnoma razbil. Mrtvih je bilo do 60 oseb, še več pa je bilo ranjenih. Par dni pred to nesrečo je bil velik požar v Bruselju, ki je uničil skoro popolnoma francoski oddelek tamošnje svetovne razstave. Vsa škoda, katero je povzročil požar, se ceni na mnogo milijonov. Da je škoda tako velika, je vzrok to, da je zgorelo ali bilo vsled gašenja in drugih rešilnih del uničenih zelo mnogo dragocenih starinskih predmetov.
Črna lena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran, (Dalje.)
Drugo jutro je korakal KroparskS možek navsezgodaj iz Bodešič skozi gozd proti Brdom. Ob svitu jutranje zarje se je ustavil na nekem prijaznem gričku pod Špikom in se oziral okrog sebe. Zamislil se je: danes je torej napočil dan, ki prinese kmetu-trpinu zlato svobodo, dan, ki ga reši iz neusmiljenih Hartmanovih in valpetovih rok, danes bo zagospodoval blejskemu kotu nov, dober gospodar, gospod Andrej, ki se že bliža s svojo četo, da pomaga kmetom pregnati kruteža z gradu — in potem bo on sam zapovedoval, on, ki jih bo ljubil in bo imel srce zanje ter jih bo
3J
varoval nadlog in jim pomagal v nesreči. — Tako upapolne misli so se porajale v glavi možka, ko je videl, kako natanko so se držali vsi kmetje njegovih navodil za upor, kako je sedaj že vsak na svojem mestu iii kako gredo vsi kakor en mož v boj za skupno srečo. Stopil je nekoliko višje in tedaj mu je vsa pokrajina stopila pred oči v vsi svoji mogoči čarobni krasoti ob žarkem jutranjem solncu. Pod njim se je vila po prijazni dolini Bohinjka kakor srebrn pas, ki oklepa devo, ko stopa k poroki in se veseli svoje mladosti, a obenem zre v resno bodočnost; nasproti njemu so se dvigale proti nebu kakor nepremagljiv branik mogočne Karavanke s Stolom, čogar snežnoodeti stožec so lahkotno obdajale bele jutranje meglice. Z nebotičnega pogorja mu je padlo oko na ravnino in se razveseljevalo nad prijaznimi selišči in vasicami, ki so bile posejane kakor dragoceni biseri in dragi kamni na zelenem, deloma še s snegom pokritem prtu. narave. In sedaj mu je oko obstalo in se vjelo z naravnim očesom — z blejskim jezerom in dolgo časa je zrlo oko v oko in možek je stal kakor zamaknjen in premišljeval. Čez dokaj časa je zopet dvignil glavo in se ozrl proti zapadu; tedaj pa so se mu prsi dvignile in srce mu je začelo jačje biti, ko je zagledal pred seboj velikana, orjaški Triglav, ki je stal na straži kot čuvaj in kot priča moči gorenjskih kmetov, pa obenem kot porok boljše bodočnosti, Triglav, čegar snežni vrhovi so se ravno kopali v zlatih žarkih jutranjega solnca in se lesketali kot demanti in briljanti, zdaj zopet kot zeleni smaragdi.
»Ljuba, krasna, veličastna jo ta pokrajina,« je rekel možek napol glasno sam sebi in dal desnico na oči, da bi se mu nc bliščalo, »in vredna, da se njeni sinovi borimo za svojo svobodo in rešimo svojo in njeno čast.«
Možek je sedel na debelo korenino in takorekoč vsrkaval čarobno pokrajinsko podobo v svojo dušo. Naenkrat je zaslišal petje. Bili so jasni mladeniški glasovi, ki so brzeli po zraku čvrsto in drzno kakor zveneče vodno kapljice, ki skačejo brezskrbno po pečinah, ki so se pa nato odbili na bližnji skali in se potem glasili počasi in mehko kakor žalostinke velikega tedna.
Možek se je ozrl proti oni strani, odkoder so prihajali glasovi, in takoj je zagledal na bližnji skali oboroženega •mladeniča s precej dolgimi, bledimi lasmi in z nežnim obrazon, čegar poteze so vendar kazale veliko moč in odločnost.
Mladenič sc jc oprezno ozrl okoli sebe in ker ni nikogar opazil, je pel dalje, da je veselo in krepko odmevalo po okolici:
»Krasen, krasen dom si moji
Lepa moja domovina!
Močen, krepek rod jo tvoj;
vsa boji se te tujina!
vsakdo rad gre zate v bran, vsakogar pogum navdaja.«"
Štefuljček še ni nikdar čul tako jasnega in polnega mladeniškega glasu. Lahek nasmehljaj je obkroževal njegove ustnice, ko jc napeto poslušal na-daljne mladeniče ve vrstice:
»Sužnja ti ne boš nikdar, dokler živ bo en Slovenec; kmet le tvoj bo gospodar, on ti spletal zmage venec.
»Dvigni narod se krepak, bič nad tvojim sinom šviga; neusmiljeni graščak zdaj roko nad kmetom dviga.
»V boj za svobodo sinov! Dvigni, kosa se krvava, da zašije dan ti nov in še poznih vnukov slava!«


41
Če zatira le tiran, boja če vihar razsaja:
Možek je sedel na delielo korenino in takorekoč vserkaval čarobno pokrajinsko podobo v svojo dušo.
Zadnji glasovi so izginili v dolini. — V Bodeščah je zazvonilo jutranji pozdrav nebes in zemlje Kraljici. Mladenič se je odkril, pokleknil na skalo in molil svojo jutranjo molitev.
Sedaj je možek vstal in šel proti mladeniču. Ko ga jo ta ugledal, ga je nekoliko oblila rdečica, ker je mislil, da ga nihče ne opazuje.
»Nič se ne sramuj!« ga je pohvalil Štefuljček; »krepak in navdušen bojevnik si, kakor vidim; le tako dalje!«
»Z veseljem zrem v bodočnost,« je odgovoril mladenič, »ker vidim, da bodo zasijali mojim bratom lepši dnevi; rad bi jih učakal, — toda prej bom uro.'!.«
»Čvrst si in mlad in neustrašeno greš v boj; zato ne smeš govoriti o smrti!«
»In vendar rad umrjem za pravice svojih bratov, Če mi bo nasprotnik v
boju porinil meč v srce, bom veselo za, vrisnil, prepričan, da umrjem za pra' vico.«
»Krepak mladenič si, — toda zal smrt si vendar še premlad.«
»Pristaš ,krvave kose' se ne sme bati smrti; in tak sem jaz. Pravila nam ^ velevajo: zmagati ali umreti. Boriti se moramo do zadnje kapljice krvi. Ce kmet podleže, ne sme noben pristaš ,krvave kose' ostati živ.«
»Kdo te je pa sprejel v ,krvavo koso'?«
»Oni stari samotar, ki prebiva v ogljarski koči na Kupljenku.«
»Samotar na Kupljenku,« je zam% Ijcno ponovil Štefuljček; »povej mi še, kako ti je ime!«
Med temi besedami sta pa začula odzgoraj močan žvižg. Mladenič se je zganil, se pokril in hitro rekel:
»Iti moram; potrebujejo me. — Jiog vas obvaruj!«
Naglo kakor veverica se je zmuznil mladenič skozi drevje in izginil izpred možkovih oči. — Možek je zmajal z gla-vo in šel počasi svojo pot naprej. Premišljeval je o ,krvavi kosi': navdušenje, s katerim gredo njeni pristaši v boj, mu je bilo všeč, a njeni načrti so se mu zdeli še vedno preveč neprevidni in preveč drzni.
Možek je šel počasi dalje in prišel na senožeti, kjer je srečal oboroženega vojaka:
»Pozdravljen, Bregar«, mu je klical možek že od daleč; »ravno tebe sem si želel; pa sem se bal, da si se monla kam skril, ker se tako bojiš, da bi te domači nc spoznali; zdaj jo pa ravno prav da sva se srečala.«
»Kaj hočemo sedaj začeli, Štefan? Andrej še ni došel s svojo četo. Ali naj ga čakamo?«
»Dokler ne pride Andrej, se pri- i družite našim bojevnikom. S svetom ' jih lahko mnogo naučite, zakaj vi ste izurjeni v vojskovanju. Vendar če | udarimo, se nikar ne postavljajte v največjo nevarnost — zlasti ne ti — zakaj ti se moraš ozirati še na druge razmere.«	' |
Pri teh možkovih besedah je padla temna senca na vojakovo obličje. — Nc-1 kaj časa je žalostno razmišljal, potem pa je rekel napol glasno:
»Ah, da, Nigana me skrbi. — Ko smo odšli iz Krškega, jo žal nisem mogel obiskati in ji povedati, kdaj se vr< nem.«
»Vse skrbi moramo prepustiti ljubemu Bogu«, je pristavil nato Štefuljček z resnim obrazom; »On ve, zakaj nam pošlje težave in skrbi, On pa tudLj more vse obrniti na dobro.«
»Štefan, ti nekaj veš, kar mi zakri- i vaš«, je ves vznemirjen kriknil vojak; jj »tvoje poteze na obrazu razodevajo ne-j srečo. Vendar — lepo te prosim — nicj mi ne zakrivaj! Povej mi vse, naj bo.j karkoli hoče, na vse sem pripravljen.«
»Res vem nekaj novega«, je sedaj pristavil možek bolj mirno, »toda tako hudo pa zopet ni.«
(Dalje prih.j
t

RAZGLED PO DOmOVINI

Nepotrjena izvolitev župana. Izvolitve ljubljanskega župana Ivana Hri-. 'barja cesar ni potrdil. Pravijo, da je to ,v zvezi s septemberskimi dogodki pred dvema letoma.
Sijajna slovenska zmaga v celjski okolici. Celje, 23. avgusta. Pri občinskih volitvah so Slovenci v tretjem razredu zmagali s 340 glasov večine, v drugem s 15 glasov večine in v 1. razredu z enim glasom večine.
O preganjanju učiteljev piše »Slov. Dom«. Najimenitnejši pri vsem pisar-ijenju je konec, ko pozivlje: »Govoriti •ima in mora ljudstvo.« Tako je! Tudi mi smo istega mnenja. Ljudstvo bo moralo govoriti in nastopiti proti učiteljstvu, ki razširja še danes liberalizem med narod. Uverjeni pa smo, ko dobi ljudstvo glas in pravico, potem ta govor ne bo ugajal liberalnim učiteljem.
Svobodomiselci bi radi zažigali mrliče. Ustanovili so posebni odsek, ki naj sc bavi s tem vprašanjem, vlada pa je ustanovitev takega odseka prepovedala. Svobodomiselci so tako za nekaj bla-maže boljši. Sploh imajo pri svojem delu toliko smole, da bodo brez zažigalne-ga zavoda kmalu zgoreli njihovi pristaši med Slovenci.
Hud boj napoveduje liberalno časopisje S. L. S. Pravi, da se mora ta boj pričeti pri državnozborskih volitvah ter ipobrati »klerikalcem« en mandat za. % drugim. To se res prav lepo sliši. Liberalci bodo imeli kmalu priložnost pokazati svojo moč. Ko se bode vršila volitev v belokranjskem okraju, imajo liberalci priliko pridobiti si en mandat samo če si zraven ne opeko prstov.
Na dekliškem lice ju v Ljubljani je imenovan za kateheta č. gosp. Janko Mlakar.
Nove bankovce po 100 kron izda avstro-ogrska banka. Ti bankovci bodo Smeli datum 2. januarja 1910. Stari bankovci bodo v veljavi do 31. avgusta j!912. Po tem času pa se bodo mogli stari stokronski bankovci samo še izmenjati pri avstro-ogrski banki in nje filijalkah. Od 31. avgusta 1918 naprej
i pa izgube sploh veljavo.
Odlikovanja. Povodom cesarjeve | osemdesetletnice so bili odlikovani sledeči Slovenci: Vitežki križec Franc Jo-žefovega reda so dobili č. g. nadžupnik Hrastelj v Konjicah, č. g. monsignor f 'Anton Kržič, profesor v Ljubljani, g. Karol Pollak, tovarnar v Ljubljani in g. dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. Zlati zaslužni križec s krono so dobili č. g. Martin Osenjak, župnik pri sv. Petru pri Radgoni, č. g. Anton Carli, župnik v Volčah na Primorskem, gosp.
Franc Omersa, trgovec v Kranju in dr. Otomar Krajec, mestni fizik v Ljubljani. G. Doberlet, predsednik kranjskih gasilcev je imenovan za cesarskega svetnika, sestra Benigna Župevec, prednica Elizabetine otroške bolnice, je dobila zlati zaslužni križec in rav-notako pisarniški pristav gosp. Franc Barle.
Novi vrhovni ravnatelj Salezijan-
cev. Dne 16. t. m. se je vršil v San Sa-lice blizu Turina generalni svet Salezi-jancev. Navzočih je bilo 74 odposlancev iz celega sveta. Za novega vrhovnega predstojnika Salezijancev (po smrti d on Mihaela Rua) je bil izvoljen duhovnik profesor Pavel Albera.
Vojaki pobegnili. Listi poročajo, da je z avstrijske vojne ladje »Karol VI.«, ki je pristala v Ameriki, pobegnilo 38 mornarjev. Vsled tega dogodka opozarjajo listi, naj se pazi, kako se dela z moštvom, ker se tako pogostokrat pri vojaštvu ponavljajo dezertacije in sa-moumori.
Poštne izkaznice. S 1. avgustom t. 1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje. Stare izkaznice veljajo do 31. decembra t. 1. v prometu. Do tedaj se morejo stare zamenjati z novimi.
Kontrolni zbori odpadejo. Vojno ministrstvo je odredilo, da letos odpadejo vojaški kontrolni zbori.
Novi vojaki nastopijo letos glasom odredbe vojnega ministrstva vojaško službo dne 7. oktobra; enoletni prostovoljci, rekruti vojne mornarice in žreb-čarskega oddelka pa 1. oktobra. Nadomestni rezervisti bodo poklicani 3. oktobra, ako pa ne bode dovolj prostora v vojašnicah, pa nastopi del nadomestnih rezervistov šele na spomlad.
Deželni odbor kranjski je dovolil Janezu Kunčiču z Bleda napeljavo električne naprave na deželni cesti od Lesec do Bohinjske Bele. Tako dobi Bled morda že prihodnje leto električno razsvetljavo.
Konj ubil dragonca. Ko so 18. t. m. prišli dragonci od cesarske maše na »Lipicah« pri Lescah domov in krmili konje, je udaril korporalov konj dragonca Voršnika, rodom Slovenca, doma v bližini Gorice, smrtno nevarno na glavo. Služil je nesrečnik prvo leto pri 1. eskadronu dragonskega polka št. 5 in stanoval sedaj v Begunjah pri gosp. J. Avseniku. Domači g. župnik mu je mogel podeliti le še sv. olje, nakar je revež izdihnil. Pogreb se je vršil v soboto, 20. t. m. popoldne na pokopališču v Begunjah.
Razglas. Delna odprava oddajnih listov. S 1. septembrom t. 1. stopijo v veljavo, in sicer za sedaj samo začasno,
v predpisih o dostavljanju brzojavk sledeče izpremembe: 1. Proti podpisu oddajnega lista se bodo dostavljala sa-. mo sledeča brzojavna naznanila: a) dr-i žavne brzojavke; b) pristojbin prosta in istim podvržena službena obvestila,' kojih vsebino je sporočiti strankam; c) zasebne brzojavke s predplačanim odgovorom; d) zasebne brzojavke a brzojavnim ali poštnim prejemnim nat znanilom, kakor tudi ta naznanila sa-( ma; e) zasebne brzojavke, katere naj se naslovniku lastnoročno dostavijo; f) za -i sebne brzojavke, katere se v smislu § 5. brzojavnega reda izročijo sodiščem aH upravnikom konkurznih mas; g) zasebi ne brzojavke, od katerih mora naslov* ljenec plačati potnino ali naknadno pristojbino. 2. Vse ostale brzojavke se bodo naslovniku, oziroma po § 36. brzo-i javnega reda za sprejem sposobnim osebam splošno brez oddajnega lista' izročevale, in odpade torej za naprej izdajanje oddajnih listov k brzojavnim sporočilom, katera niso navedena pod točko 1. a) do g).Brzojavke, katere naj se brez oddajnega lista izroči, s« sme eventuelno vložiti tudi v zasebn« pisemske Skrinjice naslovnikov, ako s« na namembenem kraju nihče ne naha^ ja, kateremu bi se jih moglo pravilni vročiti.	1
Slovenec umorjen v Ameriki. ,y Frontenacu, državi Kansas v Ameriki^ je šel Jakob Podbevšek dne 23. julija t Breezy Hill, Kansas, na neko veselic^ od kjer se ni več vrnil. Poizvedovanj^ za njim je bilo brezuspešno in 25. julij« so ga našli na Breezy Hill v rovu št. ^ mrtvega. Preiskava je dognala, da bil ranjki napaden z nožem in s prero) zanim oprsjem vržen v rov. Kdo ga ji bil napadel in zakaj, je do danes še taji no, toda roki pravice ne sme oditJf Omenjeni rojak je bil star 27 let. Rojen je bil v Št. Ožbaltu na Kranjskem in njegovo zadnje bivanje pri Mariji Dol vici na Beki ina Štajerskem, kjer za* pušča žalujočo ženo s tremi otročičklj Umrl je dne 29. julija t. 1. v Cleves landu mladenič Jožef Krečič, doma ^ Ustja 46. Odšel je v Ameriko pred dob. rimi tremi leti, da bi si kaj prislužili Nekaj sto kron je res poslal domov, alj to je slaba tolažba žalostnim starišem! Njegovi tovariši poročajo iz Clevelanda, da bi bili rajnega Jožeta v bolnici sežgali, ako se nikdo ne oglasi za pogreb Zato so vsi tovariši in drugi Slovenci v Clevelandu pomagali, da se je spo< dobno pokopal. Pogreb je stal nad 50( kron, tudi kamniten spomenik za 40 B so mu kupili. — Naj slede imena daro* valcev: Franc Kompare 50 K, Alojzij Čebron 25 K, Jožef Č.rmelj 25 K, Fr Črmelj 7 K 50 vin., Jos. Cernigoj 5 K
5'
St. Lokar 5 K, Fr. Valič 5 K, Fr. Bolko 5 K, Ant. Gregorič 5 K, Ant. Bavčar 5 K, Jan. Krušič 5 K, Jan. Kompare 10 K, Josip Bizjak 1 K 51 vin., Jos. Črnigoj 1 K 51 vin., Ant. Stegojc 2 K 51 vin., Andr. Bratina 5 K, Fr. Lipuš 1 K 51 vin., A. Baučar 50 vin., Jos. Slokar 2 K 50 v., A. Semič 5 K, Jos. Bačar 25 K, A. Kompare 10 K, Ant. Lavrič 4 K, Fr. Fakuč 1 K, Jak. Smrdelec 2 K 50 vin., Avg. Sen 25 K, Jan. Slabe 2 K 50 vin., M. Caltar 5 K, Al. Žerman 5 K, Ant. Gerdicon 25 kron, Teof. Barroski 5 K, Kat. Buš 5 K, Alb. Miller 1 K 25 vin., Osk. Render 1 K 24 vin., P. Vajnc 2 K 50 vin., Cir. Stibilj 15 K, Jos. Stibilj 15 K, Jan. Crmelj 15 K, Al. Gomizelj 10 K, A. Nevreden 5 K, S. Crmelj 5 K. N. Milialjevič 5 K, Al. Zorman 5 K, A. Taboj 1 K 50 vin., M. Fink 5 K, P. Vesel 2 K 50 vin., E. Bernard 5 K, Jan. 2 K 50 vin., L. Štrancar 5 K, Jos. Kastelic 5 K, J. Kamčič 1 K 50 vin., J. Kaučič 5 K, I. Kante 5 K, N. Grum 2 K 50 vin., L. Pintar 1 K 24 vin., J. Kolenc 2 K 24 vin., Fr. Vidoja 1 K 24 vin., R. Rifel 24 vin., M. Končan 5 K, J. Žovna 1 I< 24 vin., A. Sejač 1 K 24 v., G. Ramovš 1 K 24 vip., A. Lesjak 5 K, Fr. Lesjak 10 K, Fr. Tevče 10 K, M. Ma-raski 2 K 50 vin., V. Zaje 5 K 50 vin.; celo 13 Poljakov je darovalo za pogreb 8 K 70 vin. Bodi tem potom vsem blagim darovalcem za njih velikodušen čin krščanskega usmiljenja do bližnjega izrečena najprisrčnejša zahvala ! — Rodbina Krečič.
Služba provizoričnega deželnega živinozdravnika je razpisana za sodni okraj mokronoški s sedežem v Mokronogu. Plača 1800 K na leto. Prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenščine in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 31. avgusta t. 1. poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila.
Program delitve premij za govejo živino, ki bo v ponedeljek dne 19. septembra 1910 v Kandiji pri Novem mestu na ondotnem semnjišču. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbujajo za napredek živinoreje in se o nji pouče; b) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z državno in z deželno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1.) Pravico do premij imajo vsi živinorejci iz političnega okraja Novo mesto. 2. Do devetih dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki ji streže. 3.) Da živina more biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati S spričevalom svojega županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovanju živine, sc zbero po dotičnem predpisniku c. kr ministrstva za kmetijstvo in sc morajo ravnati po predpisih, za to določenih. 5.) Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da 6'
spolni vse, kar veleva omenjeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano plemensko žival najmanj eno leto obdrži za pleme. 6.) V razstavo se pripuščajo: a) biki od pol leta starosti naprej, b) breje telice, ki so najmanj dve leti stare, c) molzne krave, ki so imele eno, dve, tri kvečjemu 5 telet. K premovanju je dopuščena goved enobarvne in pisane pasme in živali domače reje. 7. Za lepo živino so določene naslednje premije: I. za bike 20 premij, in sicer-ena 70, ena 50, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 10 po 10 kron; II. za krave 15 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 kron; III. za breje telice 15 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, 6 po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, ki pripeljejo k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presoje-valni odbor prisoditi vrh gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izredno posebno premijo. S seboj je treba prinesti živinske potne liste! Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani dne 10. avgusta 1910. Frančišek Povše, predsednik. Gustav Pire, ravnatelj.
Goveja, prašičja in perutninarska razstava se priredi dne 19. septembra t. 1. v Kandiji pri Novem mestu in sicer prva za novomeški okraj, druga za novomeški in krški okraj in tretja za celo deželo. Pozivljemo naše živinorejce in gospodinje, da se mnogoštevilno udeleže razstave, pri kateri se bo razdelilo na premijah okroglo 2000 K. Kdor želi kaj razstaviti, naj se priglasi do 31. t. m. razstavnemu odboru ali pa kmetijski podružnici v Novem mestu.
Vsem Gorenjcem, posebno pa onim iz bližnje okolice mesta Kranj, najtop-leje priporočamo knjigarno »Ilirijo« v Kranju, ki se nahaja v Sodarjevi hiši na Glavnem trgu. V tej knjigarni se dobe po istotako nizki ceni kot v Ljubljani vse učne knjige bodisi za gimnazijo, bodisi za ljudske šole, kakor tudi šolske potrebščine brez izjeme. Knjigarna ima največjo zalogo raznih mo-litvcnikov, poučnega in zabavnega čti-va, rožnih vencev, križev, velikih stenskih slik in krasnih malih podobic, sploh največjo izbiro vsega blaga, ki spada v to stroko. — Knjigarna »Ilirija« je podružnica znane velike Katoliške bukvarne v Ljubljani in zatorej to domače podjetje vsem Gorenjcem kar najtopleje priporočamo.
g S Suhe nad Kranjem. Knjižnica S. D. Z. priredi dne 28. avgusta v nedeljo ob pol 4. uri popoldne v prostorih ga. Jakoba Basaja ljudsko veselico s petjem moškega zbora, z A. Medvedovo narodno igro v štirih dejanjih: »Stari in mladi« in prosto zabavo na vrtu. Naslednjo nedeljo dne 4. septembra so veselica z istim sporedom ponovi na istem
prostoru in ob isti uri. Pridite obilno k lepi poučni igri in razvedrit se k pošte-ni zabavi.
g Iz Moravske doline. Umrla je no. davno Rozalija Cerar, hčerka našega vrlega somišljenika Ig. Cerarja, posestnika v Tustanju, previdena, v 25. letu starosti. Naše globoko sožalje! — Na n j iv i je umrla M. Malin iz Štorovja. Ko je žela, jo je zadela kap. N. v m. p.! —J avno tehtnico so omislili naši vrli Moravčani. Stala bo do tisoč kron. Nova naprava bo moravškim kmetovalcem velekoristna.— Zopet je za- ! c v i 1 i 1 moravški liberalni dopisnik. Spravil se je na Vrhpoljčane. Ne gre mu v trdo bučo, zakaj Vrhpoljčani ne plešejo, kakor se jim diktira v Tomano-vem salonu. Boli ga, ker ga prezira vsak otrok ter se norčuje iz njegove lenobe. Nas dopisi »Slovenskega Doma : ne morejo jeziti. Mirno jih preziramo, naj jih napiše tudi sam vrli Toman ali kak praški študent, najmanj pa nas more žaliti, kar v lažisvobodni konfuz-nosti napiše novopečeni ciganski godec. — Cela truma ciganov je romala pred tedni skozi moravško dolino. Naše ljudstvo se jc spogledovalo: toliko brezdelnih postopačev, delavcev pa tako manjka! Tako seveda ni govoril tisti, ki je sodeloval na ciganskem »koncertu«. Bil je baje častno zastopan. Cigani so zgubili namreč nekje »svojo ljudi«, zato so mislili, da vidijo osebo bivšega kolege. Ravno taka barva morda...? Kako je dotičnemu ugajala ciganska družba in zakaj ni šel ž njo, bo poročal enkrat v »Slov. Domu«. — Za župnika v Polšnik so odšli iz Moravč gospod Ign. Zust. Bili so med nami vobče priljubljeni, delovali skozi celo leto brezplačno pri ljudski posojilnici ter storili na cerkvenem in ljudskem polju mnogo dobrega. Naj jim povrne dobri Bog z obilnim blagoslovom v novi službi.
Da ko bo sodbe dan napočil, Vam lahek tamkaj bo račun: »Glej, tu so, ki si mi jih zročil, šel nihče ni iz Tvojih trum. Strela je udarila v hlev posestnika Koruna na Vrhpolju. Pogorel je do tal, zraven tudi vsa krma in gospodarsko orodje. Škode ima čez dva tisoč K. Moravška požarna bramba je prihitela na mesto nesreče, vsa čast nepristranskim gasilcem, ki se s požrtvovalnim delom trudijo pomagati bližnjemu. Naše največje ogorčenje pa proti takemu, ki pride na pogorišče pod gasilno čelado, da gleda in kadi cigarete. Z imenom lahko postrežemo.
g Ustanovitev telovadnega odseka planinskih Orlov na šenturški gori. V, nedeljo dne 7. avgusta je doživela Šen-turška gora velepomemben dan; ustanovil se je namreč novi odsek Orlov, vrlih boriteljev za mili nam slovenski rod. K temu slavlju so prihiteli tudi odseki Orlov iz kamniškega okrožja in sicer kamniški, komendski, mekinjski ter mengiški odsek, 76 v kroju po številu, s svojim dičnim okrožnim predsednikom br. Meierjem na čelu. Pri vhodu
v vas je pozdravil vse te odseke predsednik novoustanovljenega odseka br. Cibašek, nakar mu je odzdravil v imenu kamniškega okrožja njega predsednik br. Meier. — Po pozdravnem govoru so fee podali vsi odseki k slavnostni sveti maši, ki jo je daroval preč. g. Dre-šar, ter v krasnem govoru povdarjal dolžnosti, ki jih ima vršiti Orel napram sv. Cerkvi. Po sveti maši se je vršil skupni bratski obed, nakar so se podali vsi Orli k litanijam. Po litanijah je bilo zborovanje, na katerem se je br.
K predsednik šenturškega odseka v prelepem navdušenem govoru še enkrat aiajtopleje zahvalil bratskim odsekom na tako častni udeležbi. Nato je brat načelnik šenturškega odseka povdarjal dolžnosti Orlov do vere, naroda ter do vsacega posameznika, nakar je br. 'Meier še obrazložil dolžnosti do S. L. S. Povdarjal je, da mora vsak, kdor je pošten, iti v S. L. S. ter pospeševati njena načela, kajti edino ona deluje v korist 5n procvit ljubega nam slovenskega ljudstva. — Po slavnostnem zborovanju !je bila na vrtu posestnika Jagodica javna telovadba, s katero je bilo vse zadovoljno. Vse se je čudilo, kako da more priprost kmečki fant doseči tako spretnost. Splošen vtis je bil ta, da so bili ,vrli Šenturčani tako navdušeni za Or-Ja, da se bo število Orlov, dosedaj 20 po Številu, V kratkem času pomnožilo. — iPo prisrčno bratskem slovesu so bratski odseki odkorakali ob pol 7. uri, le fekoda, da jim je na povratku nekoliko Jiagajal dež. —■ Ta dan je b^ dan veselja ter bo vsem ostal v najdražjem in Živahnem spominu. — Na glavnem zborovanju se je sprejela z »Na zdar« klici naslednja resolucija: »Prevzvišeni knez an škof dr. Anton Bon. Jeglič — Gori-«ane. Zborujoči Orli kamniškega okrožja _ 96 — na najvišji postojanki, na ŠenturŠki gori, pozdravljajo ob ustanovitvi planinskega Orla šenturškega navdušeno svojega prevzvišenega zaščitnika, izražajoč neomajano udanost svojemu škofu.«
g Uganka. Dne 16. t. m. se je vršila pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku kazenska obravnava proti špitališkemu župniku, na ovadbo plemenitega baroma Rudolfa Apfaltrern iz Crnelega zaradi poljske kvare, povzročene po njegovi perutnini, ker grajščinski paznik Frančišek Erzin ni pustil župnikovim 'služabnicam, da bi stopile na grajščinski svet in svoje kure domu zapodile. Baron tudi ni hotel od župnika mu po-Jiujane odškodnine, ampak zahteval, iiaj se proti njemu vrši kazenska obravnava. Kaj ne, da je to »plemenito«! In res, župnik je bil obsojen na ogromno denarno globo 2 K 80 v; od 1 kokoši po 10 v, od 1 gosi po 20 v na dan. Ugani, či-tatelj, koliko je bilo kur in koliko gosi? n 'Ako bi vsi posestniki kur hoteli to posnemati, bi bilo treba v vsakein okraju sezidati novo sodišče, reklo bi se mu »Kurja krvava rihta«.
g Iz Siare Loke. Na Veliki Šmaren so imeli naši Orli skupaj z loškimi in selškimi skupen izlet v Crngrob, da so
se poklonili Materi božji, kraljici slovenske mladine. Po slovesni službi božji je bil zunaj cerkve shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva. Orlom sta navdušeno govorila Ivan Podlesnik in Ivan Baloh, o deželnem zboru pa je poročal poslanec g. Ivan Zabret. Orli ne bomo pozabili besed Podlesnikovih, ko nas je navduševal za ljubezen do trojne matere: Marije, telesne matere in slovenske domovine. Nobeden odsek ni to-likrat napaden kot naš starološki — pa to je naš največji ponos! Kar je slabega, se mora popraviti, nobeden ni brez napak, a od liberalcev se ne bomo učili morale, najmanj pa od tistih, ki pravijo, da so rajši podgane, kot pa klerikalci. Ko smo Orli ponosno korakali, se nam je zaničljivo smejal mlečnozobi bognarček. Mi ga prijazno opomnimo, obenem pa še njegov sorodni ženski jeziček, naj nas pusti pri miru, drugače bo odletel še nekje drugje, kakor je od-letel iz kora. Kakor pustimo mi druge pri miru, tako zahtevamo, da se spoštuje naše prepričanje. — Za Orla je daroval gospod župnik - pesnik Fr. Krek 10 kron. Bog ga živi!
g Radeckijev veteran. Zopet je izgubila slovenska mati enega svojih sinov, ki zasluži, da se ga tudi »Domoljub« nekoliko spominja! Težko nam je bilo, ko smo dne 19. t. m. spremili na pokopališče starega vojaka, Radeckije-vega veterana Martina Janša, p. d. Ži-beršanovega očeta iz Loga pri Brezovici. Šele v 86. letu se je spomnila smrt njega, ki je kot slovenski vojak v vojski na italijanski zemlji videl tolikokrat umirati svoje brate. Skromno in zmerno je bilo njegovo življenje, zato mu je smrt toliko časa prizanašala, dasi je moral v svojem življenju mnogo trpeti. Globokoveren in pobožen mož je bil celo svoje življenje izredno priden in delaven. Kot 861etni starček je še sam opravljal najtežja poljska dela. Smrt ga je ugrabila sredi dela — tri dni pred smrtjo je delal še na polju. Bil je miroljubnega značaja, zato ga je vse rado imelo in spoštovalo. Kako rad je vsakdo poslušal njegove zanimive spomine iz vojaškega življenja pod slavnim Radeckijem! Tako živo je znal opisovati, kakor bi se vse godilo šele pred enim letom. Vseskozi je kazal izvanredno nagnenje do zgodovine. Pozimi je neprestano prebiral zgodovinske knjige in Časopise. Najljubši prijatelj do zadnjega mu je bil .Domoljub', zlasti kadar je poročal o vojskah. Pred tremi tedni se je udeležil še nove svete maše svojega vnuka g. A . Snoja v Lescah. Vesel se je povrnil z Gorenjskega domov dne 17. t. m. pa so mu zapeli zvonovi. Bodi mu lahka ona zemlja, za katere čast se je pred več kot 60 leti boril!
g Iz šinarce. Dr. Krekova igra »Tri sestre« se je tako priljubila.ljudem, da je bila naša dvorana obakrat nabito polna, in so ljudje pri najhujši vročini z živahnim zanimanjem sledili dejanjem. — Tudi »Kovačev študent« je pokazal ljudem, kaj dela izprijeni lah-
koživi študent v velikem mestu na stroške svojih starišev. — Naš Društveni dom sta si pri tej priliki ogledala dva prijatelja krščanske organizacije, gg. Janez Golob ill Aleš Krumpestar iz Zaloga in sta darovala za društveno dvorano 9 K. Bog jima stotero povrni! — Gosp. bivši naš deželni poslanec Andrej Mejač je kot posestnik tovarne za sode v naši vasi tudi pristopil kot ustanovni ud našemu društvu. Bog ga živi in zbudi mnogo posnemavcev! — Iz naše vasi gredo trije v sveto deželo, iz cele fare pa 5. Bog jih spremi in ohrani zdrave!
g Z Vrhpolja pri Moravčah. Na Vrh-polju smo imeli v kratkem dva požara in pred več časom tudi dva. Pri prvih dveh so nekateri nestrpni moravški liberalci samo zabavljali. Pri tretjena so nas Vrhpoljce prijeli v »Slovenskem Domu«, da smo surovi in nam dajali nasvete, naj si napravimo kak rezer-var zunaj vasi. Ko smo na vse to molčali, jih je menda še bolj jezilo. Zato so pri zadnjem požaru, ko je treščilo v Ko-runov hlev, se hoteli temeljito znositi nad nami. V »Slovenskem Domu« do-, pisnik kar ne more prehvaliti Tomana in pOž. brambe iz Moravč, n. pr. »vrli Toman, vrlo društvo, vrhpoljskim kle-> rikalnim petelinom ni bilo všeč, da ja prišla požarna bramba pod načelstvom. g. Tomana, ki je naprednjak, hoteli so, da se odstrani, a pogorelec se je odloč-. no uprl klerikalnemu nasilstvu (kdaj?), ker je vedel da bi sicer prišla vsa vas v. veliko nevarnost (on je pač najprej mislil na svojo nevarnost!):« Na to hvalo nič ne damo, saj poznamo Tomanovo baharijo. Lastna hvala se pod mizo valja! Nekaj drugega pa je, kar hočemo prijeti. V liberalni list »Jutro« so med drugim tudi-zapisali: »Naši klerikalni petelinčki naj bodo prepričani, da jih pred ognjem ne more obvarovati niti božje oko niti sam sv. Florjan, ampak le z vsemi.-potrebnimi pripravami preskrbljena pož. bramba.« To je bo-gokletstvo in skrito brezverstvo, katero sicer dostikrat kažejo razni vrli pristaši in pristašinje moravških liberalcevl Vprašamo Vas Toman, ali niso bili vsi štirje slučaji ognja po vaših besedah večja požarna nezgoda? Ali jih je vaša vrla požarna bramba preprečila? Pri-, šla je na mesto, ko je bilo že vse na tleh, torej brez večje nevarnosti. Ko bi bil pa kak hud vihar, bi bilo vse naokrog v ognju, predno bi bili vi prišli. Le norčujte se iz Boga in sv. Florijana in povzdigujte sebe nad vse. Mi vas dobro poznamo. Hvala Bogu! Še jih je nekaj, ki niso pri društvu iz liberalne politike. Ako bi oni nastavili cevi na vaše glave, da bi vam nekoliko ohladili prevzetnost, bi moravška pož. bramba bila vsega spoštovanja vredna. Sedaj gre čast in priznanje tistim, ki so pri vas, pa se z vami ne strinjajo in so pripravljeni tudi političnim nasprotnikom gasiti, kolikor jim je v danih razmerah mogoče. Končno še nekaj Tomanovim somišljenikom. Ali je pošteno, da v takih prilikah vlečete na dan le besedo klerikalec in klerikalni petelini? Ognjc-
7'
gaseč ne sme tega storiti. Ali je pošteno, da pravite, da so vrhpoljski klerikalni petelini hoteli odvrniti pomoč? Če je eden kaj sitnaril, zvračate na vse, ki smo bili hvaležni za pomoč. Tako se neti razpor med Moravčani in Vrhpolj-ci, sploh povsod, potem pa pravite vedno, duhovniki delajo razpor. Kadar bo mera polna, nastane požar, pred katerim vas ne reši ne Toman ne njegova brizgal na!
g Iz Smlednika. Ker je otvorjen novi most pod Šmarno goro, imamo krajšo zvezo z Ljubljano, Ta most je za nas velikega pomena, ker Smlejci radi hitro kam pridemo in potrebujemo tudi dobre zveze s svetom. Zdaj bo treba še listo pot malo popraviti, po kateri hodijo naša pisma med svet. Ta pot ima večkrat hude klance in ovinke, zato je promet po njej večkrat oviran in zadržan. Kako je to, g. poštarica, da je bilo neko pismo v nabiralniku oddano v ponedeljek, pa je šlo iz vaše pošte šele v sredo? Ne zamerite, da smo tako radovedni; pa tudi se nad nobenim ne jezite. Če želite vedeti, kdo to piše, gotovo tisti, ki jc imel radi nereda na pošti že veliko sitnosti in jeze. Ker med uradnimi urami tako radi okrog hodite, ali bi ne bilo dobro, da bi kar vi prevzeli službo selskega pismonoše? Pa pošto bi spet radi spravili v šolo, kaj ne? O pa ne bo šlo, dokler je Smlednik na Gorenjskem! Kaj pa če pride kakšno pismo na izobraževalno društvo? Saj veste, da bi vsaka reč od društva šolo okužila — saj se spomnite š6 latj nazaj, ali ne?
g Tržiške novice. Na cesarjev rojstni dan je bil naš trg slavnostno okrašen z zastavami, na predvečer pa sijajno razsvetljen. Mod reveže se jc razdelilo ta dan okoli 700 K denarja. Opoldne pa so bili reveži pogoščeni z izbornim kosilom v znani gostilni g. Jegliča. — Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje Sobrovo pri Sv. Ani. Posestnik je bil zavarovan lc za malo vsoto. Škoda je velika in pomoč potrebna. — V župni-šču jc dosedaj še ne prijet tat ukradel srebrno uro in še nekaj drugih manj vrednih predmetov. V zadnjem času se vedno več klativitezov pojavlja po trgu, ki baje vsi prihajajo čez Ljubelj in gredo iskat službe. — Za čvekanje liberalnega dopisuna v »Gorenjcu« nc da noben pameten in pošten človek niti počenega groša.
g Boh. Srednja vas. Cesarjev SOletni rojstni dan smo tudi pri nas proslavili s čarobno razsvetljavo na bohinjskem jezeru in kresovi po gorah: — Pred kakimi 14 dnevi je imela zgornja dolina dva visoka obiska: presvetlega gospoda goriškega nadškofa Sedeja in ministra barona Ritt. Oba sta sc o krasoti Zgornje bohinjske doline posebno pohvalno izrazila. —Ker se je vreme nekoliko izboljšalo, imajo naše gore zelo veliko obiskovalcev. Posebno privlačno silo ima novi »Triglavski dom« na Kredarici (2515 m) tik pod vrhom Triglava. Urejen je ta planinski dom res silno lepo in izborno oskrbovan. Vkljub slabi
letošnji sezoni je imel do srede avgusta že nad 480 obiskovalcev. Tudi Vodnikova koča na Velem polju je vrlo dobro oskrbovana in zelo obiskana, ker je sedaj prestavljena prav k novi poti nad Velim poljem. Doliod na Triglav je iz Srednje vasi zelo laliak. Do Kredarice je zmerne hoje 6—7 ur. Pot gre skoraj ves čas skozi gozd ali po planinah in rovtih. Žal, da Slovenci razmer-no s Čehi in Nemci premalo obiskujejo in poznajo svoje gore. — One, ki imajo iz društvene knjižnice izposojene še kakšne knjige, prosi odbor izobraževalnega društva, naj jih takoj prinesejo nazaj v društveno sobo v »Zadrugi« ali v.kaplanijo, ker se bo knjižnica na novo uredila. — »Slovenska Straža, ki se je ustanovila dne 10. julija, šteje 52 udov. Naj se vpiše vanjo vsak naš somišljenik!
g Iz Križa pri Tržiču. Zadnji dopisi o občinskih volitvah so precej razburili nekatere duhove, splošno pa povzročili živahno zanimanje za naše javne občinske razmere. Prvi dopis jc prinesel »Gorenjec«. Ta dopis je pokazal, kakšen duh hoče v občini priti do veljave. Ta dopis je kriv, da se je vložila pritožba zoper obč. volitve, ker je vse nasprotne volivce zmerjal z backi in liujskal zoper župnika. Ta dopis je kriv, če bodo še enkrat volitve in bodo novi stroški. Ta dopis je kriv, da »Domoljub« že tretjič piše o občinskih volitvah in ljudstvo poživlja, naj ne trpi, da bi liberalni duh zavladal v občini. Tudi v občinski odbor krščanski mož ne sme voliti nasprotnika krščanske misli! Tu morajo pasti vsi oziri na krajevne razmere! Seveda je prvi dopis razburil Dupljane, ker je poročal, da so odločili zmago za stranko gostilničarjev, velika-šev in liberalcev, in da so bili na drugi strani samo možje odločnega krščanskega prepričanja. A ta trditev je resnična, saj ne trdi, da so Dupljani zato sami liberalci in alkoholiki! Reklo se je, da se mora tudi v Dupljah glede občinskih volitev izvršiti ločitev duhov. In do tega mora priti! Kdor jo res krščanski mož, ni to samo pri volitvah v deželni in državni zbor, ampak tudi pri občinskih volitvah. Če se hoče krščanski mož pri občinskih volitvah ozirati pred vsem na krajevne razmere, mu vendar ni treba zato potegniti z liberalci in nasprotniki krščanske organizacije in jim pomagati v odbor! In da je Šlo pri zadnjih občinskih volitvah v Križali ravno zoper to, da bi zmagala krščanska misel, kažejo vsi dopisi o teh volitvah v »Gorenjcu«, kazala je tudi agitacija, češ, danes bomo pa »ajmoht« jedli. Katoliško izobraževalno društvo leži v želodcu dopisniku v »Gorenjcu«; zato se sedaj s tako silo zaganja vanj. Za smeli in kratek čas naj pa povem, da se dopisnik v »Gorenjcu« podpiše: v verskem prepričanju krščanski mož. Krščanski mož — dopisnik »Gorenjca«! Kaj ne, to je predebela barva! Ali misli, da bo s to barvo res zakril svojo liberalno kožo? Ali nas ima res za tako neumne? Pokažimo mu, da se moti, da
na njegovo krščanstvo že toliko ne držimo kot na lesene kline v čevljih!
g Zflor. Bernik. Nekaj vrstic iz naše vasi, ki jo pač smemo šteti med no j. večje vasi prijazne Gorenjske. Strnena' žetev sponesla se nam je še dokaj do- 1 bro zlasti radi tega, ker je bilo skozi celo leto dosti moče. Jarnino nadlegujo pa nam zelo črv tako, da ima vsak posestnik dokaj škode. Ta nadležni mrčes je ugonobil zlasti proso, koruzo, peso itd., tako da se teh pridelkov nimamo nadejati na izobilje, pač pa na pomanj-kanje. Občina sama je izdala za zatira- , nje tega škodljivca lansko leto precejš- rt njo svoto, okrog 650 K, toda kljub velikemu zatiranju razmnožil se je ta toliko, da njegovo veliko požrešnost sedaj močno čutimo pri poljskih prideli kih. Ljudje, stopite do gospoda župana, da ta pospeši vse potrebne korake za odpis davkov, sklicujte se na to, da ste se močno prizadevali črva zatreti, toda kljub velikemu prizadevanju ostal jo trud brezuspešen. — Dne 5. avgusta okrog 5. ure popoldne obiskala nas je strela, udarila je namreč v jagnjed, ki je stal tik skednja Ivana Jelar, seveda zanetila je tudi streho. Vrlemu gasilnemu društvu zgornjeberniškemu se imamo zahvaliti, da se ni požar razširil* Društvo je bilo takoj po udaru alarmirano k gašenju. Pri gašenju se je društvo odlikovalo tako spretno, da se ljudje splošno čudijo veliki spretnosti gasilcev. Istega dne udarila je strela < tudi v hrast g. J. Hočevarja, ki stoji v. četrt ure od vasi oddaljenem gozclu. Hrast je od strele močno razoran. Ga;-silno društvo sezidalo si je tudi krasen nov gasilni dom, čegar dela bodo kmalu dovršena. Blagoslovljenje se bode menda vršilo dne 11. septembra t. 1. Društvu želimo velikega uspeha ter mu polagamo na srce, da se i za naprej trdno drži svojih smotrov in ciljev, katerih se je dosedaj držalo.
□1		
D □ n	Dolenjske novice	G □ n
pciaannannaannaaaB		
d Zvirške novice. Po naših senožc-tih imamo letos jako dobro košnjo, kakršne še ne pomnimo. Upamo, da bo lc- * tos naš gospodar glede krme dobro preskrbljen. — črv po našem polju kaj hiti s svojim uničujočim delom. Fižol je po njem malodane uničen. — To poletje ! smo imeli že več nalivov. Največ škode so napravili po naših potih, ki so jako razorana. Vemo sicer, da bodo morali1 naši voliči in vozovi veliko trpeti, pa za sedaj si ne moremo pomagatb
d Iz Suhe Krajine. Cesta Zvirče-Hinje je dodelana. Zgodilo se je to v nepričakovano kratkem času. Ta pre-koristna naprava je zasluga naših vrlih poslancev. Krajinčani se bomo ob' prihodnjih volitvah dobro zavedali, cla je treba glasove oddati za može, ki delajo za nas.
d Iz Radeč. Nova cerkev, ki so gradi v Radečah, bode v oči radeške
»liberalne« fantaline. Ti »napredni« po-biCi so pač vedno neradi hodili v cerkev in zato jim je žal, da ne bodo več mogli izgovarjati se staršem, mojstrom in poštenim ljudem, češ »saj nimam kam iti«. Tudi se jim nekaj blede o »ubogih žepih davkoplačevalcev«. Seveda, taki fantalinčki ne plačujejo davkov in zato ne morejo vedeti, da se cerkev zida s prostovoljnimi prispevki in ne z »ubogimi žepi davkoplačevalcev«. :— Cerkev pa le lepo napreduje in so že celo okna v obokih. Kajne, je že hu-dir, da liberalizem na Kranjskem propada in v Radečah tudi.
d Podšentjurjem na Izlakah je umrl č. g. Viljem Paulus, duhovnik v pokoju. Rajni je služboval kot kaplan ,v Šmarju, v Dolu, v Šmartinu pri Kranju in slednjič kot župni upravitelj na 'Šenturški gori. Tu se je nekoč, ko se je peljal k bolniku, močno poškodoval in je od tistega časa vedno bolehal. Lansko leto o sv. Petru in Pavlu je prišel Podšentjurij, da bi tu opravljal svojo službo, kolikor mu je bilo še mogoče. Rajni gospod je bil znan posebno kot priljubljen pridigar. Tudi pri dolgi bolezni si ga dobil vedno dobre volje. Gotovo ga čaka za udano potrpežljivost plačilo v nebesih. Kako priljubljen je bil rajni gospod tudi pri nas, se je pokazalo pri pogrebu: trinajst gospodov duhovnikov in obilno ljudstva ga je spremilo k zadnjemu počitku. Naj ljubljeni gospod uživa večno plačilo! — Podšentjurjem bo treba napraviti ekspozituro. Možje, stopite skupaj, da bo-dete vedno in gotovo imeli mladega in močnega gospoda!
d Vače. Na predvečer cesarjeve 80-letnice so v našem trgu nekateri naši somišljeniki razsvetlili okna in v obli-žju zažgali tri kresove. Naši »napred-njaki« se kaj takega niso domislili, zato so po končani razsvetljavi v onemogli jjezi na trgu zapeli kaplanu svojo navadno barabsko himno. Kaj boljšega niso bili ta večer zmožni storiti. — Blagajne tovi šolarji, kateri so kdaj zahajali v njegovo »telovadnico«, so čim-daljebolj posuroveli. Za vsakim našim somišljenikom žvižgajo in »čukajo«, tudi tujce in celo člana deželnega šolskega sveta so ti paglavci izžvižgali. Posebno se odlikujejo otroci nekaterih obrtnikov, kjer jim je doma na i'azpola-go najgrši zakotni list, ki ravno z Vač prinaša najpodlejše dopise in ga naročniki sami skrivajo kot nečisti greh. ^Obrtnikom s takimi otroci in takim časopisjem bodi enkrat za vselej povedano: Mi od vas ne zahtevamo, da bi bili našega mišljenja, hočemo pa za naprej 'dostojnost in mir. Sicer pridemo z imeni na dan, četudi ste občutljivi kot pri-sadne pike. Naših somišljenikov je veliko in ti bodo izvajali posledice, škodo pa si sami sebi pripišite! Svojih sramo-jtilcev ne bomo podpirali. Mi nikogar ne napadamo, branili se pa bomo, če vas 'magari še tako boli in še tako kričite, pešali se boste, ko bo prepozno. Stariši Dnega fanta, ki ga je Blagajna najprve ujel, se že danes slabo pohvalijo. Na se-
manji večer, kakor se po našem trgu splošno govori, je šel Blagajna mirit nekega svojega člana, da ni lastne matere pretepal. Blagajnetov zakotni listič je načvekal tri dopise in »Narod« nalagal 90 vrst o »klerikalnem« uboju na Vačah. O tej stvari bo jasnost prinesla sodnija. Potem se bo videlo, kakšna banda sedaj vlada na Vačah.
d Draga. Menda je tudi nam enkrat solncs posijalo, tako smo mislili v nedeljo, ko smo imeli tako lep in izreden popoldne. Nenavadnega nekaj za nas: javen shod pred cerkvijo smo imeli. Prišli so tuji govorniki, ki so nani povedali marsikaj dobrega in koristnega. Shodu je predsedoval državni poslanec g. Jaklič. Ta je kot prvi govornik govoril o potrebi kmečke organizacije, o koristi, ki jo kmet ima iz skupnih zvez, zlasti v sedanjem času, ko se vse druži v dosego lastnih koristi. Lep, stvaren govor je bil sprejet s hvaležnostjo in odobravanjem. Deželni poslanec g. dr. Pegan je govoril o stanovski zavesti, o davkih, o cestah, o koristnih postavah, ki jih je sedaj sklenil dež. zbor. Iskrena mu hvala! Koliko koristnega nam je podal v svojem govoru gospod poslanec! G. Škulj pa nam je slikal pomen, važnost in korist shodov, ki imajo namen kmeta ne le spominjati na njegove dolžnosti (kar se sliši na vseh krajih, zlasti pri uradih), marveč pokazati mu tudi njegove pravice. S krepkimi dovtipi osoljen govor nas je razvedril in navdušil. Konečno se domači gosp.. župnik zahvali ljudstvu, ki se je odzvalo vabilu, govornikom pa za njihov trud z zeljo, da bi ta shod, ki je bil prvi (doslej pri nas javnega shoda še ne pomnimo), bil začetek mnogim še drugim in še lepšim. Mirno in lepo se je končal lepo uspeli shod. Udeležba je bila prav dobra. Zastopane so bile vse vasi naše fa-re. Vrli sosed Loški potok, je tudi dal en voz nam prijateljskih mož. Shoda so se udeležili skoro vsi možje, kar jih je doma, pa tudi lepo število naših žena in deklet. Tem se je pa tako dopadlo, da so se kar oglasile za lasten shod! Zakaj pa ne! Navzoči so bili tudi Hočevarji-Nemci, nič ni bilo nesporazumljenja. Stvarni govori so se jim dopadli. Glede koristi kmečkega stanu potrebujemo vsi izobrazbe in pomoči in konečno naj bo ta ali oni, Slovenec ali Nemec, je res, kar je rekel govornik Škulj: »V želodcu se vsi srečamo.« Da bi le bil ta shod začetek novega življenja v Dragi!
d Draga. Nek človek, ki okrog nas po naši fari kupuje les za trame, prodaja vino, je tudi kaj radodaren prodajalec puhlega nauka, ki diši kaj po liberalizmu. Zabavlja čez vse, kar ni liberalno in vsiljuje tudi liberalne liste. Pravijo, da je doma nekje z Loškega potoka. Ga že dolgo časa opazujemo, sedaj mu pa svetujemo, da naj mož mirno in tiho ostane pri tramovih in sodih, druge reči pa naj pusti, če ne ga bo spe-klo. Toliko za danes!
d Iz Ribnice. V sredo, 24. t. m. je bil v Ribnici živinorejski inštruktor gosp. Krištof. Zaznamoval je živino zadruž-
nikov in vpisal v rodovnik, zaradi ohra« nitve in prireditve čistega plemena sive; pasme. Zadruga si je oskrbela lepega, sedaj sedem mesecev starega mrjasca, velike, jorkširske pasme. Tehta že se« daj čez sto kilogramov. Ima ga posest* nik Anton Boh na Jurjevici, št. 44. V ne« deljo 28. t. m. bo predaval gospod Kri« štof po jutranji maši v hranilnični dvo-i rani o umni živinoreji, kakor je v nava^ di po drugih krajih, kjer se svet bolj za« nima za to, kakor pri nas. Vabljeni stei vsi gospodarji in gospodinje.
d Iz Dragatuša. Kandidat za držav« nozborske volitve v Beli krajini, deželni odbornik g. profesor Jarc, je priredil tudi pri nas volivpi shod na Veliki Šmaren po deseti maši. Zbralo se je ki shodu nenavadno veliko število mož, ki so z velikim zanimanjem poslušali go« vornika, ko nam je razvijal svoj pro-/ gram. Povedal nam je tudi vzroke, za-i kaj se toliko časa odlaša z gradnjo na« še železnice in kako o tej stvari lažejo liberalni časopisi. Ko je govornik z ostrimi besedami prijel tudi naše svobodomiselne učitelje, so to vsi pričujo« či odobravali. Med govorom pa so se oglasili s svojimi neslanimi opazkami nekateri od dragatuškega liberalnega sršena opikani zaslepljenci. Pa slabo so bili naučeni, osramotili so le sebe in svojega generala! Tebi pa, gospod Miško, svetujemo prav resno, da v svojo lastno korist prenehaš s svojo neumno politiko! Kakšne ljudi pa imaš na svoji strani? Razni pijančki in zapravljivci, to so tvoji prijatelji! Pojdi no, pojdi, če ne drugam, pa vsaj na — Brdarce koze past!
d Iz Temenice. Veliko radosti je prinesla naši župniji vest, da je oproščen naš občespoštovani gospod župnik A. Oblak obtožbe, katero mu je s hudo gonjo naklonilo brezvestno liberalstvo. Gospod župnik se je potegoval za župnijsko premoženje in to so mu hoteli zapisati za hudodelstvo. Lagalo in splet-karilo se je po vseh kotili in vogalih in izrekla se je marsikatera beseda, ki ni bila resnična in radi katere bi znale do-tičniku še sitnosti nastati; tudi priče obtožbe so si nasprotovale v svoijh iz-povedbah, tako, da ni izključeno, da bo sodnija povpraševala, kdo je resnica govoril in kdo lagal. No, to ni naša zadeva, mi župljani v Št. Lovrencu smo le veseli, da je pravica zmagala in da je naš ljubljeni gospod župnik oproščen. Sicer smo bili prepričani, da ne more zadeva drugačna biti, a nasprotniki so osramočeni, ker se jim hudobna nakana ni posrečila.
d Bučka. Delavcev pri nas jako primanjkuje, gre vse v Ameriko. Mlatičem plačujemo po 60, 70 in tudi po 80 krajcarjev na dan. 19. preteklega meseca j*, bilo pa toliko toče, da je na koruzi, sadju, v vinogradih -in sploh na vseh pridelkih napravila občutno škodo. Krim je letos obilo, a težko jo je bilo posušiti, ker, če je bil en dan lep, je potem deževalo dva ali tri dni. Pšenica je jako sne-tiva, krompir pa zelo gnije. Na vinograde je letos hudo pritisnila strupena ro-
82
sa in nazadnje še toča, tako, da je za letos skoraj vse uničeno in Se drugo leto bo škodovalo. Lansko leto bilo je toliko vina, da jc bil letos skoraj pri vsaki hiši »pušenšenk«, tako, da se skoraj ni bilo za podati od doma. Če si šel mimo »pušenšenka«, so te klicali noter in prigovarjali da pij. Mladi neizkušeni svet pa ob takih prilikah vse zapravi. Posebno pri I. K. v S. je skoraj vsako nedeljo godba in ples. Marsikateri oče in mati sta žc proklela ta »pušenšenk« radi svojih otrok. Kje ste poklicani možje, da tega ne vidite!
d Ponikve pri Dobrepoljah. Par-krat se je že oglasil »Slovenski Dom« z dopisom iz naše vasi, pod katerim je podpis »Ponikovski kmet«. Toda dopisnika dobro poznamo, da ni kmet, ampak kočar, kajti naši kmetje so vsi somišljeniki S. L. S. Ako mogoče dopisnik pozna kakšnega liberalnega, naj ga nam imenuje, smo zelo radovedni. Do-pisunu bi svetovali, naj rajši molči in ne dela naše poštene vasi za liberalno, kar pa hvala Bogu še ni in menimo, da tudi nc bo. Sicer imate v gorenjih Ponikvah par sosedov »kočarjev« liberalnih, toda ti niso ponikovski rojaki. Zatorej ne zlorabljajte naših poštenih kmečkih mož v liberalne namene, da se ne bodete kesali. — Ponikovčan. Iz raznih krajev Notranjske.
n Otvoritev »Društvenega doma« v Dolenjem Logatcu. Kdo ne bi smel vži-vati poštenega veselja? Na Veliki Šmaren, t. j. 15. avgusta t. 1., nudilo se je tako veselje Dolenjelogatčanom in vsem, ki so se hoteli udeležiti slavnosti slovesne otvoritve našega »Društvenega doma«. Ljudje, ki so v duhu in resnici krščanskega mišljenja, posebno nekateri izmecl njih, prizadevali so se mnogo, da sc ta dan tudi na zunaj dostojno proslavi. Zato jim ni bilo odveč žrtvovati časa, denarja in svojih moči, da so označeni namen čim častneje doseže. »Društveni dom«, - katerega so z vso vnemo in posnemanja vredno požrtvovalnostjo zidali, naj bi obhajal ta dan svoje zmagoslavje nad vsemi tistimi, ki so se zakleli preprečiti njegovo zidanje, odnosno njegovo dovršitev. Vitki mlaji, na njih slovenske zastave, obdajali so naš dom kakor mladostno krepka častna njegova straža. Istotako so tudi drU-f,"xl mlaji pozdravljali goste-somišlje-ivilic, ki so blagovolili v tolikem številu od blizu in daleč prihiteti na naš dan v Dolenji Logatec malo se razvedrit pri lepi slavnosti in isto poveličat. — Komaj smo že čakali, da pride popoldan, ki je bil odmcnj.cn za slavnostno prireditev. Zjutraj se je sicer držalo nebo malo žalostno, da razveseli zaviclne duše naših nasprotnikov in jih potem tem občutneje vznevolji in popari, ko pokaže svoje jasno, naši slavnosti naieri-72
jaznejše lice. Ko smo proti 2. uri popoldne šli pod vseskozi spretnim in nesebičnim vodstvom g. abit. A. Gosarja v nepreglednem številu — bili so: odločni možje, pogumne žene, čvrsti mladeniči Orli in za lepo in dobro navdušena dekleta »Bogomile« —• pričakovat dragih nam gostov in prijateljev k vlakoma, ki prihajata v malem presledku od Trsta in Ljubljane, bilo jc najlepše vreme, med krščanskim našim ljudstvom pa navdušeno-veselo razpoloženje. Na kolodvoru smo poleg bratov Orlov in obilnega števila naših somišljenikov iz drugih krajev imeli čast pozdraviti svojega nadpastirja, prevzvišenega gospoda knezoškofa, kateri se ni obotavljal priti k nam, da blagoslovi naš društveni dom, zbirališče tistim, ki hrepene po pravi krščanski omiki in pošteni, brezgrešni zabavi. Prevzvišenega in mile nam goste spremili smo nato v žup-no cerkev, kjer so bile pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Množica je bila tolika, da cerkev nikakor ni mogla sprejeti vseh v svoje prostore. Po cerkvenem opravilu odšli smo v društveni dom, katerega je prevzvišeni blagoslovil in ob tej priliki imel tudi krasen nagovor, v katerem je kazal na izvor evropske in vse prave omike — na krščanstvo, ter pričujoče navduševal za izobrazbo na katoliško-verskem temelju. Navzoči so sprejeli primerne besede gospoda knezoškofa z odkritim odobravanjem. Prične se oficielno zborovanje v društvenem domu. Predsednikom zborovanju je bil soglasno izvoljen č. g. Leopold Turšič. V jedrnatih, jasnih in krepkih besedah je razvil pregledno zgodovino društvenega doma in sarkastično potipal žilico tistim, ki so se toliko repenčili ob času, ko se je začel dom zidati in tudi ka,sneje, ko se je bližal dozidavi. Velikodušno jih je od-vezal obljube, s katero so zastavljali svojo glavo, če bo kdaj dom stal na mestu, kjer se sedaj tako ponosno dviga. Ta govor je bil tem bolj znamenit, ker je govornik tako rekoč duševni oče lepega našega društvenega doma in je čutil vsa strupena nasprotstva, ki so bila naperjena zoper zidavo prepotrebnega društvenega doma, na lastni osebi. Govoril je tembolj ognjevito, ker je govoril iz lastne skušnje. Čast mu in zalivala za trudapolno delo, katero je izvršil za dobro skupno stvar! Badovali smo se tudi ob nastopu drugih govornikov, katerim jc prihajala beseda od srca in segala v srca poslušalcev. Ti govorniki so bili, da registriramo samo njihova imena, gg.: poslanec J. Gostinčar, Slavko Ravnikar, dr. L. Pogačnik in župnik Remškar. Društvena dvorana je bila natlačeno polna, dasiravno ni majhna, in še je moralo veliko ljudi ostati zunaj. Živahno ploskanje občinstva bilo jc govornikom najboljša pohvala in zahvala. Zastave katol. izobraž. društva iz Borovnice, lirščanskosocialne zveze iz Ljubljane in zastava domačega izobraževalnega društva so bile neme, a znamenite priče temu svečanostnemu zborovanju. — Prišel jc čas odhoda iz
prijaznega društvenega doma na mič-no prirejeno teloVadišče, kjer se je imelo razviti zabavno življenje do pol. ne mere. Koristno in prijetno se je dru, žilo na tem prostoru. Točni nastop vr-lih Orlov, katerih se je v neskaljeni vzajemnosti zbralo do 200, posebno težke vaje na orodju, ki so se izvrševale precizno in elegantno, so vzbudile vse-, splošno pohvalo in zadovoljnost, — seveda ne zelenih, nevoščljivih nasprotnikov. Našim Orlom se ni treba sramo-vati javnih nastopov, saj so pokazali ta dan, da imajo drzna krila in vzvišen, polet v vsakem oziru. Sramote jih samo tisti, ki jih niti od daleč ne morejo doseči v popolnosti glede telovadbe in resnične izobrazbe. Da je tudi telo dobilo krepčila, zato je bilo bogato preskrbljeno v številnih paviljonih, kjer so čvrsta, zala in poštena dekleta »Bogomile« v bujnih narodnih nošah prii jazno nudile raznotere jestvine in pijače, tudi brezalkoholne. Kdor je hotel z ozirom na glad in žejo biti postrežen, sa mu je takoj dopolnila njegova želja. Tudi pri prodaji listkov za srečolov so dosegle članice »Bogomile«, ki so sicer, vzbujale splošno pozornost s svojim ne-svarljivim, neprisiljenim in ljubko-taktnim nastopom, velik gmoten uspeh, »Bogomila«, na potu poštenega dela na-t prej, tvoji nasprotniki nimajo kaj tai kega, zato njih skrivna in javna jezica! Marljiva idri;3ka rudniška godba je z neumornim in ubranim svojim svira-njem poživljala veselo razpoloženje med udeleženci. Seveda ni smelo ostati brez privlačnega popevanja narodnih in umetnih pesmi, tako da nam je prelepi dan le prehitro minul. Mi smo bili prav zadovoljni ž njim, ako niso nekateri, ki jih ni bilo blizo, ker je naša družba bila zanje preveč dostojna, pa ne moremo pomagati! Dan otvoritve, oziroma blagoslovljenja društvenega doma ostane za nas, ki hrepenimo po napredku v poštenosti, ne pa v lumpa-rijah, zgodovinski dan, pri katerem imajo svoj delež tudi vsi tisti, ki so ka« korkoli pripomogli povečati sijaj in pomen tega dneva. Vsem tem najtoplejša' zahvala, odkrito priznanje in bratski pozdrav. Nasprotniki pa naj si zapii šejo s kemičnim črnilom ta dan. našega vstajenja v svojo črno knjigo v trajen dokaz, da pri nas krščanska misel oživ* lja in gre neovirano svojo pot naprej.
n Senožeče. Veselica ali velikanski dirndaj v korist družbe sv. Cirila in Metoda je izpadla zelo klaverno. Došli, oziroma pripeljani tujci so bili neje-i voljni, ker se jih je preziralo. Kavčičev, fantek iz Razdrtega se je držal užaljenega, ker se ni veselica priredila v go-; stilni njegovega očeta; nekateri zopet zato, ker sc ni napravila na prostem, ln tako mučnega razpoloženja ni mogel pregnati niti šampanjec gospe pl. s°d< nikovc, niti pivo, niti vino, niti slaščice, niti kava naših »frajl«. Šele ko j« »cajnar« prignal svoje kompanjone na ples, so malo oživele gospodične; veni dar vse še niso prišle na vrsto. Na ljud* stvo pa je vsa prireditev vplivala
Icoi' »ringelšpil«, ki ga pripeljejo v trg cigani: odrasli od daleč gledajo in po-milujejo mladino, ki je v naših izobražencih našla tako žalostne vzglede po-nočevanja, pijančevanja in plesa. — V ivoji ošabnosti so pa naši liberalci že daleč prišli. Mislimo, da bi nikjer na Slovenskem ne bilo več kaj takega mogoče. Ljudje, katere plačujejo tudi kmetje s svojimi davki, ti ljudje se danes očitno in na tako sirov način norčujejo iz kmetskega ljudsva. Na svojih vabilih na veselico so med drugim kmete izzivali z besedami: toče, sodre itd. se ne bojimo. Ljudje so bili zelo ogorčeni, ker ravno toča in uime delajo največ gorja po naših krajih. Drugi zopet so se čudili, da sploh županstvo pusti kaj takega plakatirati. Ako mi pogledamo dva rodu nazaj, bomo našli, da dedje in očetje vseh teh ošabnežev so bili kmetskega stanu; sedaj se norčujejo iz stanu svojih očetov, ko bodo prišli pa v Trst, se bodo pa iz materinega jezika. Hvala Bogu, da so tudi pri nas pričeli spoznavati, da liberalec dela le zase in da le S. L. S. hoče ljudem dobro.
n Iz Podlipe pri Vrhniki. Kat. slov. izobraževalno društvo naznanja, da se vrši v nedeljo dne 28. avgusta, točno ob 3. uri popoldan I. redni občni zbor v društvenem prostoru. Pridite gotovo vsi člani! Dalje opozarja društvo na veselico, ki se bo vršila v nedeljo 4. septembra. Natančen spored objavimo prihodnjič. Vsem prijateljem izobrazbe in poštenega razvedrila bomo pripravili obilo veselja. Ker je veselica namenjena v prid nameravani zgradbi društvenega doma, zato vljudno vabimo vse naše somišljenike, od blizu in daleč, prihiti-tc vsi 4. septembra v prijazno podlipsko dolino.
n Iz Verda pri Vrhniki se nam poroča: V nedeljo dne 14. t. m. popoldne ob en četrt na dve oglasili so se zvonovi sv. Pavla na Vrhniki, naznanjajoč ogenj in klicali na pomoč. Dolgo časa se ni vedelo, kje pravzaprav v Verdu gori, ker ni bilo videti niti zadostnega dima niti plamena. Pač pa se je nad tukajšnjo parketno tovarno vzdigoval mali dim, vnele so se sušilnice lesa, ki so močno zazidane. Ljudstvo je hitelo takoj na pomoč, posebno še, ker je vsakdo vedel, da je večina verdske požarne brambe kakor tudi vrhniške v Ljubljani pri slavnosti ognjegasnili društev. Hitro je bilo vse orodje pripravljeno in krepko se je delalo ž njim. Verdski va-ščani prijeli so urno za delo, njim pridružile so se pa vsa dekleta ter delale do skrajne svoje moči. Lepo je bilo videti, kako so te vrle dekleta, katere so kazale, da imajo sočutje z ognjegasci in da zamorejo v slučaju njih odsotnosti tudi one veliko pripomoči, cevi ravnale, prenašale, ter gonile vodo v stroje, ako-ravno jih je zadela večkrat vsled neprevidnosti voda v curku iz brizgalne cevi. Vsa čast vam, vrla dekleta! Ogenj je bil vsled velikega napora ob 5. uri popoldne pogašen. Parketna tovarna, katera bi gotovo še kake dva do tri dni gorela,
ker jc ogromno založena s suhim lesom, je rešena. Škoda je neznatna.
n Predsedstvo vipavskega okrožja Orlov sklicuje na 28. t. m. odborovo sejo okrožja v Log pri Vipavi ob četrti uri popoldne. Bratske odseke se pozivlje, da pošljejo svoje zastopnike! Na zdar!
n Iz Horjula. Dne 18. t. m. zvečer so priredili Horjulci svojemu ljubljencu, g. nadučitelju Ivanu Pokornu slovesno serenado. Župan je z deputacijo treh občinskih zastopnikov stopil k slavljen-cu in mu pripel častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje. Pred slavljen-čevim stanovanjem se je zbrala množica ljudstva; prikorakala je požarna bramba z lampijoni in za njo vrla četa naših Orlov. Zbrali so se pevci in iz njihovih grl je zadonel mogočni »Pozdrav«. Nato izpregovori župan in naslika delo, ki ga je izvršil slavljenec v dolgi dobi 40. let. — Štiri desetletja biva pri nas g. nadučitelj Pokorn in poučuje z ljubeznijo našo mladino. S solzami se jc ločil od nje koncem leta, ko ji je povedal, da stopi v pokoj, in s solzami so se poslavljali od njega učenci, videči, da izgubijo svojega očeta - učitelja. Govornik želi, da bi današnji slavljenec preživel še mnogo let v miru in pokoju med ljudstvom, ki ga je ljubil in vzgajal dolga štiri desetletja. Nato priredi ljudstvo slavljencu navdušeno ovacijo, ena želja kipi iz src vseh navzočih: Bog ga živi še mnoga leta! — G. profesor Prebil čestita g. nadučitelju k odlikovanju v imenu inteligence in dijaštva, ki ga je vzgojil. Slednjič zapojo pevci Gregorčičeve »Stražnike« in ko se še gosp. slavljenec zahvali za nepričakovano slovesnost, ga ljudstvo zopet navdušeno pozdravi in se razide z željo: Blagega g. nadučitelja naj nam Bog ohrani še mnogo let v naši sredi!
Idrijske novice. Novi hotel, ki ga je g. Franc Didič otvoril v nedeljo, 14. t. m., je bil prejšnji dan popoldne blagoslovil g. dekan Mih. Arko. Zelo srno potrebovali takega gostišča, posebno ker ni bilo za popotnike zadostno reskrbljeno v našem kraju. Stavba jc lepa in vsi njeni prostori so skrbno razdeljeni. Lahko rečemo, da tako lepo izvršene stavbe ni daleč naokoli. Vse delo je vodil domači stavbenik g. J. Kacin iz Jageršč. Rokodelska dela so izvršili domači gg. mojstri, in sicer: Janez in Mihael Tratnik, Janez Praprotnik, Fr. Jenko in Tom. Seljak. Ker je bila stara gostilna g. Didiča že od davnej na dobrem glasu, priporočamo tudi novo somišljenikom liajtopleje. Kdor bo prišel v Idrijo, naj se v hotelu oglasi, sprejet bo prijazno, postrežen dobro in po nizkih cenah. — Z 1 e t so napravili idrijski in spodnjeidrijski Orli v nedeljo, 14. t. m., k županu g. Jan. Šinkovcu v Belo. Zleta se je udeležil tudi naraščaj, tako da je telovadilo skupaj nad 60 Orlov z naraščajem vred. Telovadba je lepo uspela, posebno so se ljudstvu dopadle vaje na bradlji in drogu. Škoda, da jo vreme nagajalo, sicer bi se bilo še več prijateljev Orla udeležilo njegovega zleta, kakor se jih je. — K o n j s k a s m r-
k a v o s t se pojavlja v našem kotu. Posestniku Revenu v Kanomlji so ustrelili dva konja, da bi zabranili razširjenje te bolezni. Hlev gostilne »Pri črnem orlu« je kontumaciran in zaprt, ker se je v njem baje nahajal na smrkavosti bolan konj. Govori se tudi o ne-* kem posestniku blizo mesta, da ne sme z dvema paroma konj iz hleva, ker sta bolna. Huda šiba je to za kmeta! — Meso. se draži pri nas. Brali smo v časnikih, da se v Ljubljani vkljub večjim režijskim stroškom prodaja goveje meso veliko ceneje, nego pri nas. Mesarji trde, da je pomanjka-nje živine krivo draginje. Morda je res, da si kmetje vsled obilne krme letos žele zopet pomnožiti živino ter je nočejo prodajati. Pa če mesarji na Hrvaškem kupujejo buše po ceni, čemu dra-že meso? Vsaj imajo vendar ogromen dobiček! Meso od buš pa ni primerjati mesu od domače živine. Vsakemu privoščimo pošten dobiček, odiranja se pa brani vsak človek, posebno pa še revež. Radovedni smo, kako bo ljudstvo izhajalo, ker cene najpotrebnejšim živilom vedno rastejo? V par letih bo s svojo plačo na tistem, kakor pred 30 do 40. leti. Pravično je, da vlada določi vsaj za glavna živila maksimalne prodajalne tarife. Včasih je bilo tako in bilo je dobro za ljudstvo. Pričakujemo odpo-moči v tem oziru, sicer bo treba misliti v prvi vrsti na zadružno mesarijo! — Odlikovanje. Naš rojak, gospod župnik Anton Zarli. v V&lčeh pri Tolminu, je od presv. cesarja odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge. Časti-tamo! — Revizijo glede oskrbovanja občinskega premoženja v Jeličnem vrhu pri Idriji je odredil deželni odbor. Revizijo je vodil deželni nadoficial g. F. Kristan iz Ljubljane. Radovedni smo, kdaj bo prišlo idrijsko gospodarstvo na vrsto? — Lepo zračnopri-kazen srno opazovali 19. avgusta ob 9. uri zvečer. Utrnila se je zvezda na severnem nebesnem oboku ter v nekaj sekundah izginila na jugozahodu. Kljub jasni noči in luninem svitu je utrinek trenotno razsvetlil mesto ter se razpršil v lepih barvah, kakor raketa,
štajersko. Spremembe v štajerski kapucinski provinciji. Iz Celja jc prestavljen P. Jožef Lapuh v Sv. Križ na Vipavskem; mesto njega pride P. Odilo Mekinda iz Gorice. Iz Lipnice je prestavljen P. Kerubin Koller v Wolfsberg; na njegovo mesto pride kot vikar P. Ciril Goričan iz Celovca. P. Placid Paar iz Lipnice v Wolfsberg. P. Valerijan Sartory je nastavljen v Gorici. Iz Wolfs-berga pride P. Anaklet Waltl v Mura-vo za gvardijana in P. Tomaž Puff v Knittelfeld kot katehet. Iz Sv. Križa pride P. Filip Semlič začasno v škofjo Loko. Iz Muvave pride P. Gottfried Voj-
tek kot katehet v Lipnico. Iz Celovca dojile P. Anzclin Eberhart v Wolfsberg, P Franc Reiter pa v Iiartbcrg kot katehet in P. Emanucl Turnšek je nastavljen v Celovcu. V Hartbergu postane P. Sigismurid Wagner vikar in l' Norbert Ladinek gvardijan. Iz iVVolfsberga pride P. Tadej Ranftclj v Celovec kot katehet. Iz Krškega je prebavljen Fr. J ust Kragelj v Knittelfeld.
lto.oška. B o r o v 1 j e. — N e s r e-č a. V Rutah nad Rorovljami so se igrali otroci okrog mlina. Neko 12 let staro dekle zleze na stoječe mlinsko kolo. Njen brat pa za šalo vodo spusti pod kolo, ki se z dekletom vred zavrti, jo potegne pod sebe in v par trenutkih popolnoma zmečka. Tu se vidi zopet, kako nujno potrebno je, da pazijo stariši na otroke.
Goriško. Duhovniške spremembe v goriški nadškofiji. Premeščeni so: čč. gg.: Andrcjšck, kurat v Logu, za vikarja v Sedlo; Friderik Kroupa, kurat v Lomu, za k ura t a v Štanjel; vikar Fer-folja iz Trnovega, za kurata v Lom; kaplan Grbec v Kobaridu za excurren-do provizorja v Trnovo; kurat Grilam iz Kobljeglavc za provizorja v Nemški Rut; vikar Janez Vuga v Gabrovici za excurrendo provizorja v Kobljoglavo; kurat Fon iz Novakov za vikarja v Za-potok; kaplan Kenda iz C.crkna za kaplana v Kanal; kaplan Kos iz Kanala za kaplana v Cerkno; kaplan Klobučar iz Bovca za kurata v Log. — Nastavljeni so čč. gg. novomašniki: Močnik za kaplana v Bovec; Pisk za kaplana v Črniče.
čebelarski sbod v Kobaridu sc vrši 28. t. m. po jutranji maši v ondotni šoli. Na shod pride tudi zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Vsi ondotni čebelarji se vabijo, da se shoda ninogobrojno udeleže.
aaaaaciaaaaaaaannp
a
D
I Si
Dobre knjige
□ C=3C3C3C3C3C3C3DC3tZaC3IZJCI3C3CJn
Foersterjcva »Cnntica saera«. I. del.
Cerkvena pesmarica za. moški ali ženski zbor (Čveleroglasno). Cena 2 K 40 v. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Nov popravljeni natis te že več let težko pogrešane in vsestransko zaže-ljene zbirke jo ravnokar izšel. Z njim bo zelo ustreženo našim cerkvenim moškim in Ženskim zborom. To zbirko našega nodosožnoga in velezaslužnega skladatelja priporočamo posebno Marijinim družbam in našim društvom ter cerkvenim zborom sploh, ki razpolagajo z jodnakimi (samo moškimi ali samo ženskimi1* glasovi. Ta krasna zbirka nudi za mal denar izbiro naših najboljših in najpriljubljencjših cerkvenih skladb; doli so v pot glavnih dolov, mod katerimi obsoga prvi mašnili pesmi, drugi dol nudi skladb za razno praznike eorkvenoga lota, daljo imamo v Iretiom
dolu razno Marijino, razno svetniške pesmi, 5*
v četrtem dolu zadnji dol pa
obsega »O salutaris liostia«, potem šest lepih Ta n t um ergo, Odgovore, Psalin po blagoslovu, Zahvalno in h koncu Avstrijsko himno. Zbirko je odobril pre-častiti knezoškofijski ordinariat v Ljubljani, dne 19. januarja 1910, št. 286. Priporočamo zbirko našim cerkvenim pevcem v splošno porabo.
„Že dolgo let uporabljam naravno Franc Jožef-ovo grenčico tako na kliniki kakor tudi v zasebni praksi, ker učinkuje natančno in zanesljivo, ne da bi provzročala neugodne počutke."
Profesor G. Baccelli, ravnatelj »Clinica Medica" na kralj, univerzi v Rimu. 23
auuaanaanaaauancja
Smelnice
n«—» « ir-ini-irmnnnnrmt
Nehvaležen. Odvetnik: »Ali ste zadovoljen z menoj? Kaj takega nisto pričakovali?« — Jud: »Ko bi bil vedel pred obravnavo, da sem lak poštenjak, bi Vas ne bil naprosil, da me zagovarjate!«
V	gostilni. Natakar: »Vi ste en kozarec premalo plačali!« — Pivec: : Mogoče, da je to tisti kozarec, ki sem ga preveč izpil!«
Pred sodiščem. Sodnik: »Ali ste bili že večkrat kaznovani?« — Zatoženec: »Ja. ... pa sem bil tudi že večkrat oproščeni«
V	zadregi. Tujec načelniku gasilcev: »Ali se kaj pridno vadite? — Načelnik: >0 ja, . . . samo premalokrat gori!«
V	nevolji. Bolnik: »Nikar ne bodite hud, gospod doktor, da ste se k meni potrudili. Tri dni me je tako vilo. da nisem bil za nič, danes sem pa čisto zdrav!« — Zdravnik: »Seveda, to je že stara pesem, da doktorja zmeraj prekasno kličejo!«
Kako se podpira umetnost. Občinski tajnik: »Gospod župan, glavarstvo zahteva tudi sporočilo, kaj se je kaj storilo za u m e t n o s t!« — Župan: »No. zapišite, da smo naročili dva vagona u 111 e t n i h gnojil!«
Pri zdraviliški skušnji. Profesor: »Če Vas bo kdo klical k bolniku, kaj boste najprvo vprašali?« ■ Dijak: »Kje da bolnik stanuje!«
Nevoljen policaj. »Vrag vzemi vse avtomobile! Če vozijo počasi, jih ne smem zapisati, če pa prehitro, pa številke nc morem brati!«
čudno žalovanje. Gost: »Ali je umrl gostilničar. ker nosite znak žalovanja?« — Natakar: »Nc. ampak našemu najboljšemu gostu je doktor prepovedal pivo piti. Zato žalujemo.«
Pred porotniki. Zagovornik: »Da, gospodje. le lakota je kriva, da je založenec kradel, kajti želodec mu je tako krulil, da so mu klobase kar same od sebe v roke padle!«
Zmeraj priden. A: »Kaj počne gospod rod nik sedaj, ko je vpokojen?« — B: »Je tak, kakor prej — vedno tcM. koliko ima opraviti!«
Dobro je pogodil. Agent: »Edini mož. ki sem ga pri naši zavarovalnici zavaroval za sto-tisoč kron, je umrl dva ledna potem.« — Pri-jatelj: v Kaj pa si ti storil?« — Agent: Vdovo som vzel!«
Vinski trgovec: Tisoč kron izplačam tistemu. ki mi dokaže, da so moja vina zdravju škodljiva in sto kron. če mi dokaže, da jih 1 vodo mešam!«
Neprijetno. A: Zakaj se tako jeziš nad snegom?' — Berač: /Zato, ker mi vsak. katerega poprosim, veli. naj grem sneg kidat!«
Dober brivec. Gospod na kmetih: -.Kje pa imate brivca?< — Kmet: iLe pojdite po cesti naprej, pa boste prišli do hiše. kjer ljudje zmeraj cori in dol: hodijo, pa se i.e upajo notri. Tam je!«
Smola. Pivček: »Nikdar več ne vzamem palice seboj v gostilno! Še vselej, kadar so se stepli, sem bil ž njo tepen!«
Pri poroki. Kako se ženin žalostno drži — nevestin oče je pa tako vesel!« — »To ni Čudno! Dati je bolje kot vzeti.«
Zmeraj enak. A: »Jaz nabiram abstinente, ali pristopiš tudi ti?« — B: »Zakaj ne, če plačaš par litrov!«
Mnenje g. dr. M. Sofronieff-a,
Sofija.
Gospod J. Serravallo!
Trst.
Vaše Serravallovo Kina-vino z železom mi je znano že več let nazaj po dobrih uspehih, ki se jih z njim doseže tam, kjer je treba obuditi tek in povrniti rekonvalescentom moči. Še sedaj imam slučajev, ki to potrjujejo in nikdar ne zamudim prilike posluževati so njegovih obnavljajočih moči.
Sofija, 21. oktobra 1908. ' Dr. M. S o f r o n i e f f.
Tržne cene
Gospodarske Zoeze
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 23. avgusta 1910.
Deželni pridelki:
Plenica......
Ri.........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proso belo. . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Koruza nova . .
Leia........
Grah........
Laneno seme . .
Gradca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbnlčan . Fižol Prepetlčar Fliol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje svaie . . . Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveia . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kamni......
Orehi.......
Gobe suhe . . . .
Jeilce.......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno........
Slama.......
Stelja.......
Cena
tt	iO
1« •	-
14	;o
it	;i>
1»	SO
ia 1	so
u	-
u ,	so
i! -
1« M
« -
8 4
; » i: a
2«
80
Ce
Živina, nese 1 K
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta teika . . Teleta mala . . . Prailtl .....
KoStrunl.....
Kuretnirain drugo:
Maslo kuhano od K HM — do . . Maslo surovo od K S«0 — do . . . Slanina sveža (»peh> Slanina preka-
Jena .....
Mast svinjska .
Loj........
jajca 10« kom Pitanci ... Golobi ....
Raca......
Gos.......
na I
81 1S4 100 1M 18!
IM -
164
irs
Kolonijalno blago | na debelo
Rli Rangon od
K »■- do . . . Kava Santos od' K 11» - do . Sladkor ... Petrolej....
ti	-
•18	-
60	M
Si	,0
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 17. avgusta: 41, 55, 49, 46, 85. Gradec, 20. avgusta: 10, 42, 82, 45, 43. Dunaj, 20. avgusta: 22, 29, S2, 32, 45.
CLiMMinotoriiiapetNliij
Hajoenej&i obrat
iNfcriGk i Cl.
ti trn n aetirli Dunaj XIX 6
BciliimtMttntr.n.