Published and distributed under permit No. 208 authorised by the Act of Oct. 6,191?, < the Post Office of Chicago, HI By order of the president, A. 8. Burleson, Postmaster K nmdmUvfd r«tan t« ' GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL; Retara Poste«« CiurutM^. The largest Slovenian Weekly in tke United States of America. Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako srede. Zrn nečlane............$2,00 Za inozemstvo .........$3,0» nAslov urednUtT. I* npraroStra jos 1004 N. Chicago Street, Wednesday Subscription price: For aiabm yearly . -$0.96 Pot bob members.......$2.00 Porolaa Countries.....$3.00 Telephone 1048 LASKA DRUHAL V TEST RAZDEJALA TISKARNO "EDINOSTI." Trst, 8. febr. — panes zjutra je vdrla v uredništvo in tiskal no ''Edinosti", edinega sloven skega dnevnika v Trstu, laik fakinska banda ter s sekiram padla po tiskarskih strojih. .. V par minutah je bila vsa ti skarna razdejana, vsi tiskarsk stroji uničeni, ves stavek rai metan. . .Laška druhal je torej uničil poglavitno slovensko pošto j ar ko v zasedenem ozemlju, uniči la je najustrajnejš^ga branilo slovenskih pravic, časopis "E dinost". Povod napadu je toajbrže da neki članek, ki je bil pred krat kim °bjavjen v "Edinosti". • Članek je ostro napadal po godbe, sklenjeno v Rapallu te pozival Slovence, naj nikdar n pozabijo svojega naroda. Najbolj značilno pri vsen tem je pa to, da ni bil aretiral nobeden izmed napadalcev. Načrti republikanskega kongresa. Washington, D. C. 13. febr.— Voditelji republikanskih kon-kongresndkov pričakujejo sleherni dan s kakimi načrti bo nastopil bodoči predsednik Harding za prvo leto svojega poslovanja.; je li bo odobril revizijo direktnih zveznih davkov in preosnovo carinske tabele? Republikanski pristaši bodočega kongresnega zasedanja o-dobravajo: 1) Podaljšanje izplačila za $4,000,000,000 izdanih bondov zmage (Victory bonds) ki poteče jo že leta 1923; vse vladne zadoižnice naj bi se izplačalo še le tekom 40—50 let. 2) Odpravo davka na preobilne dohodke in uvedbo dohodninskega davka na stari, ali predvojni podlagi. 3) Omejitev vladnih izdatkov. 4) Uvedba posebnega davka pri prodaji gotove vrste blaga; ta vrtota naj bi se porabila za t priboljšek (bonus) dosluženim vojakom, 5) Povišanje carinskih davkov. Fftnačni tajnik Houston je mnenfja, da na j bi se v svrho izplačila . bondov zmage ' do 1923 skupaj spravilo 4 milijarde dolarjev; na ta način bi veliki del vojnega dolga odpla- -čala že sedanja generacija. Temu načrtu pa republikanci odločne) nasprotujejo, češ, da naj trpi vojne stroške prihod- 1 nja generacija. Ena izmed glavnih took, katere bo moral prihodnji kongres rešiti je tudi preosnova ameriške valute na povsem zdravi podlagi. Legar v New Yorku. New York, N. Y. 14. febr. — V New Yorfeu je nastal velik strah med lSndstvom, ker so 1 inozemski potniki ali izseljenci zanesli legar. Prv i dve žrtvi- legarja, en moški/ in ena ženska sta danes umrli ;v bolnišnici na Hoffman-skovein otoku je pa še 33 bolnikov na opazovanju. To kužno bolezen so v New Yor uro. Včeraj sta Ca rušo tj obiskala dva italijanska katol duhovnika in ga pripravila m smrt. Op. ured. Slovečf tenoris Carulso je baje rodonj. Slovenec doma iz beneške Slovenije sin kmetskih starišev po imeni Koruznik. Zasedanje konzistorija v Rimu Novi ameriški kardinal Rim, 12. febr. — Iz zaneslji vih krogov se poročr^ da se U pričelo prihodnje zasedanj konzistorja dne 3. marca t. na katerem by imenovanih ve novih kardinalov. Sprva sta bila za Združen države določena dva nova kai dinala in sicer: mil. nadško Dennis J. Dougherty iz Fi-la delti je in mil. nadškof Georg Mundelein iz Chicag^. V kolikor do sed^j uglotov ljeno, bo za enkrat podel je kardinalski klobuk damo nac škofu iz Filadelfije; plri prihoc njem konztetoriju pride pa pi vi nadškttf MundeleiiJ na vrste Med drugimi bo doletela kai dinaiska Čast tudi nadškof Karol Schulteja v Colpgne nad škofa Dr. Faulliarberja v Mc nakovem in MonsignOra Rago nese-ja apostol, nuncjjo v Ma dridu. Erie železnica ne sme zniiati plače delavcem. Ker je znana Erie železnica te dni svojim navadnim prožnim delavcem znižala plačo na 30c na uro, so se dne 14. t. m. razne unije železničarjev pritožile na zvezni delavski odsek. Ta odseik je še isti dan izdal prepoved proti znižanju plače železničarjem. V svrho sporazuma in poravnave v tej zadevi se bo dne 23. februarja vršilo v Chicagu zaslišanje lastnikov Erie zelezniške družbe in njenih uslužbencev. • Tudi Ogri se naveličali republike. Budimpešta, 12. febr. — Po zgledu Grške, so se tudi Ogri že naveličali svoje republikanske vlade. Admiral Horty, sedanji 'odrski regent je moral danes državni zbor zapuistiti iz razloga,ker pretežna večina poslancev zahteva zopetno uvedbo dinastije Habsburžanov, kar bi uvedlo ponovni red in mir v državi. Ak'c. Horthiju ne bo na noben način mogoče doseči kakega sporazuma, bo razpisal ponov-volitev v državni zbor Brezposelnost v Baltimore pojema. Baltimore, Md., 13. febr.— Trgovska zbornica tuk. mesta zatrjuje, da bo brezposelnost v našem mestu v kratkem pojenjala. Doslej je tukaj še vedno okrog 16,000 ljudi brez zaslužka. V par dneh bode začelo zopet obratovati 12 večjih tovarn za pločevino, ki bodo potrebovale več tisoč delavcev; razne predilnice in druge tovarne Pa že redno obratujejo. Cera stavbinskega lesa pada. Spokane, Wash., 13- febr. - Največja lesna družba na zaps du, The "Weyerhouser Salt Co. je z ozirom ni padan; cen raznih predmeto^ na trg znižala cenj> navadnega sta* binskega lesa od $2 (lo $5 pi 1000 čevljih. . 1 ||» AGITIRAJTE ZA K. sT3 ! JEDNOTO! J ARJA 1921 Dne 12. febr. je v bolnišnici sv. Jožefa umri rojak Jernej Sega samec, star 33 let, doma iz Srednje vasi (po domače Zgorajni) pošta Loški potok na Kranjskem. V Ameriki je živel od leta 1910 ter je sprva delal v rajnikih v Minnesota kjer si je za verigo pokvaril svoje zdravje. Revež je hiral in bolehal zadnje štiri leta, ker se mu je večkrat udrla kri. Pokojnik zapušča 70 letno mater, 7 bratov in 4 sestre. Mati, dVa brata in dve sestri so v stari domovini, ostali pa živijo v Ameriki in sicer: bratje Jakob, Alojz in Anton v Jo-lietu; Join v Chisholmu, Matija (samostanski brat Antonin v Pulaski, Wis, sestri Frančiška omož. Laurktfi in Antonia omož. Rifel v Jolietu. Pokojni blagi mladenič je spadal k -društvom sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in k cerkvenemu društvu Najsvetejšega Imena, ki sta mu v krogu številnih sorodnikov in znancev dne 14. t- m. priredila lep po-breg. Iskreno sožalje prizadetim Svetila mu večna luč._ Joliet zmagal v "Base-Ball" Kolekta za. slikanje cerkve ........ Dar za križev pot Skupaj.... $43.818.78 ! Skupnih stroškov je bilo.........$34,073.76 Poleg rednih izdatkov se je plačalo za izvanredne ali nove stvari spadajoče k cerkvi: Za orgije...........$ 6420.00 Za slikanje cerkve ................ 5683.27 Za Križev pot...... 1400.00 Za križ na pokopališču .............. 480.00 Za pleskanje sestrske hiše ............ 365.76 Toraj vnašajo samo ti izvan-redni izdatki $14,349.03 kar je vse do centa plačano. Skupni dohodki so * znašali ..........$43,818.78 Skupni stroški so -fcnašali .......... 34,073.76 Čisti prebijtek. .$ 9,745.02 Preostanek leta.. ............. 8,315.94, Dolga se je odplača- ; lo............... 3,000.00 Preostanek 31. dec. r 1950 ............$15,060.96 Pri tej priliki prinašamo še §liko.. notranjščine naše na novo preslikane cerkve; sliko ^ajni- je iz prijaznosti posodil g. župnik J. Plevnik. Sliko pri občujemo y današnji številki na 3. strani. ACKTIR^JTE ZA K. S. K. JEDNOTO! pošiljanje rienarja V kronah in dinarih) 1 i v vse kraje Jugoslavi.e potom pJ >te in telegrafifno po 1( najnižji ceni. J IZPLAČUJE SE V gota VEM DENARJU v vsi Jugoslaviji točno in s polni« jamstvom. Mesta v katerih s« lahko osebno prejme Cenar so Zagreb, Osijek, Vršac. Čabac, Du. brovnik in Brod. Za vsako po si Ijatev svote $100.00 phča se $3.00 Najnižja cena je $1.0).'. ..Prodajamo parobroc vse črte po vstanovni ceni. Prejemamo denar 4a vloge i| plačamo po 4 odst. ob^eCti. 1 1 Dajemo nasvete in j pojasnila i vseh ozirih Jugoslovanom brez plačno. EMIL KISS, bankir 132 Second Ave., New York, N. Y. KAKO SE UČITE Vzemite v roke angleško kn, tjo ali časopis, beločnico (no book) in Anglešk j-sioveas besednjak, ki ga je iiestavil c Jvern. Vsako neznano beset poglejte v besednjaku, kako izgovori in kaj pomeni; zapi* te neznane besede v beležnik jili večkrat ponovite. V par m secih boste imeli lep zaklad a gleških besed, katerih bi ne d li za stotine dolarjev. Cena b sednjaku je $5 s poštnino vre Vsaka hiša bi morala imeti knjigo. Naročite jo j na ta n slov: Dr. P. J. Kern 6202 St. Clair Ave. ' Cleveland, Ohio. Estotako lahko narouite za $! 25 Zormanove pesmj, ki bo< ugajale mladim in starim. HOČETE LI ZASLUŽITI KAJ DENARJA POSEBEJ. Ženske in deklice, tu se vam nudi lepa prilika, da si v prostih urah prislužite kaj postranskega denarja s tem, da izdelujete raznolične stvari iz malih krogljic, n. pr. priveske za žepne ure, verižice, ročne torbice i. t. d. Pletenje ročnih del s takimi krogljicami je zelo prijetno in zanimivo. Za take stvari je vedno veliko povpraševanje. Mi vam bomo pojasnili. kako zamore-te take stvari dobro prodajati. Pošljite nam en dolar in mi vam bomo poslali po paketni pošti posebno "Simplex"' pripravo za tkanje takih stvari. Ista obstoja iz 3000 (tri tisoč) različhih malih koravd (beads), 2. šivank. lepih vzorcev in navodla. Isto je zelo. lahko izdelovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam ni po volji, vam denar vrnemo. Mi prodajamo raznovrstne koravde (beads) po ponujenih cenah. Ni nam treba pisati, ampak pošljite samo en dolar na ta oglas in nam vse pošljite. Označite tudi j svoj natančem naslov, čez par dni vam vse skupaj dopošljemo. Storite pa to takoj. Novelty Manufacturing Co., Room 18, Southern Bldg., Dept. 109-a, Tampa, Fla. SLUŽBA ORG A NISTA in CERKOVNIKA je razpisana. Plača po dog; voru. Obrnite se na: Rev. Francis J. Ažbe 620—10th St., Waukegan, d V NAJEM se odda v jolietskem pre« mestju nova hiša s 6 sobam v hišo je napeljan pli4; pod h šo je lepa klet. Zravjen spaq ludi 2 akra obdelane i zemlje skednjem in hlevom ter kokoj njakom. Samo 5 minut hod do dveh bližnjih pocestnih ž* leznic. Na prodaj je itudi ra no pohištvo. V najem se oc da vse to pod zelo ugodnin pogoji ker se preselimo na ve«, jo farmo. Pišite ali vprašajt pri: MR. F. FABEK. 1506 N. Broadway, Joliet, D V BLAGOHOTNO UVAŽE-VANJE. Ta banka je odprta vjsak da od 9. ure zjutraj do 3. ure pc poldne. Poleg tega je itudi oč prta vsajro soboto in vsak ph čilni dan (pay day). Zvece od 7. do 8. ure. S tem se nuč lepa prilika vsem onii n, ki del lajo čez dan, da lahko svoj bančne posle zvečer izvrše. A ko pa vseeno nikdar nimate ča sa in imate morda kako poset no važno stvar za urediti, po kličite nas na telefon "Chifl holm 51" do 6. zvečer, kasne jo pa "Chisholm—106" te vprašajte po vašem rojaku Ja cob OsJboIt-u, ki vam bo jšel na roko s postrežbo vsak, vam pri vjuden Čas. FIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minnesota. Največja slovenska banka v Ameriki detnar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šifkarte za vse -narobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET NEW YORK, N. Y Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00. VELIKI OLTAR IN SANKTU ARIJ CERKVE SV. JOŽEFA v jolietu, ill. _ ___^ SUtviUfefafživ, . t f t Jav ili Hmm ■ ■ 1 " ll - UM KmiitUo-Slovenike t Združenih državah JOLIJST, ILL. thtfe, n* i&«...............$0.96 r............. v.'......... • $2.00 OFFICIAL ORGAN PWgw: ■ of th« ' ' ' : GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES QF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. "U- ----I- Issued every Wednesday. 1001 V. Chicago 9t OFFICE: Telefon: Chicago 1048. JOLIBT, ILL For Member*, oer rear Subscription price: For Foreign Countries . ......|3.00 ^^4 • rs --- -rfj • >J ^ J ■» f^fc if. . 7T - :ongresna zbornica - tKako jp tobn^iti doloea, da naj bi so v* atostkov oseflb (naroda) inozemcev. Vlada daljo ne bo sedanje bo trajalo samo nekaj Japoncem. Senator Johnson način priseljevanja* vendar trdi, 3, ali 4 odstotke, nikakor pa ne 8, ■ Mr. Dillingham je izračunal, 4a bi se po njegovem zakonskem načrta lahko veliko več inozemcev iz soveroaapadn e Evrope semkaj naselilo, n>ed tem ko bi se priseljevanje it ostalih delov Evrope skoro za eno tretjino omejilo. Pri tej priliki jo Mr. Dillingham predložil sledečo tabelico v dokaz:_ tudi odobrava ta omejeni naj bi se določilo samo 2, Lincolnov rojstni dan. H J ■ ^ i Kakor običajno vsako leto, tako se je tudi letos 12. febr. ud sirom Združenih držav na primeren način praznoval rojstni tu dan največjega ameriškega domo-in rodoljuba in mučeniškega ce predsednika Abraham Lincolna. ai O življenju in patri jot ičnem delovanju tega vehnoža smo v? zadnja leta priobčili že daljše članke in podatke. Njegovo živ-k i 1 jen je je odprta knjiga za vsakega domoljubnega Amerikanca. M Abraham Lincoln je bil rojen dne 12. febV. t 1809 v leseni d^koci v Hodgenville, Ky. Stariši sp mu bili revni. Brez kakega pi šolanja se je sani povspel do najvišje časti, katero zamore m kak mož doseči v Združenih državah; do predsednika. Izvoljen hjl, 1860iu ponovni 11864 z veliko večino. . Njegovo največje delo kot predsednik Združ. držav je bila Bcmanapacijska Reklamacija z dne 22. sept. 1862, ko je osvobo-indil črnce suženjst U Belgija ................. 49,400 5,690 2,470 Danska................ 181,649 6,694 9,082 Francija ................ 117,418 8,601 5,»71 Nemčija ...............2,601,333 32,239 125,066 Nizozemska............ 123,134 . 7,147 6,157 Norveška .............. 403,877 11,416 20,194 Švedska ............... 665,207 17,843 33,260 Švica.................. 124,848 3,762 6,232 Anglija ................2,673,534 89,188 128,677 -JS^rt znesek Priman, POK. PREDSEDNIK ABRAHAM LINCOLN. SUKA NJE GO VE ROJSTNE HIŠE IN KAPITOLA V WASHINGTONU. Skupaj ..........6,740,400 182,850 337,020 Avstro-Ogrska .........1,670,582 22§,931 83,529 Bolgarija .............'. 11,498 575 Srbija ................. 4,639 4,964 232 Črna gora ............. 5,374 269 Grška .................. 101,282 • 26,442 5,064 Ifalija.................1,343,125 220,967 67,156 Portugalska ............ 59,360 10,380 2,968 Rumunska ............. 65,923 2,570 3,296 Rusija.................1,732,462 210,922 86,623 Španska ............... 22,108 5,722 1,105 Turčija v Evropi....... 32^0 13,930 1,612 Turčija v Aziji.......... 59,729 16,780 2,986 Povodom njegovega drugega inavguracijskega govora 1. 1865 je nepozabni Abraham Lincoln ta svoj govor sledeče zaključil: "S slabim proti nikomur. Z dobrim napram vsem. c Z gotovostjo za resnico, kakoršno nam Bog daje spoznavati. Naslednje zlate besede o priliki njegovega govora v Gettys-i burgu, Pa. dne 19. nov. 1863 bodo tudi za vedno ostale v spo-l f minu ameriškega naroda. Lincoln je ta svoj znameniti govor 1 sledeče zaključil: "Da naj vlada ljudstvar po ljudstvu in za % ljudstvo nikdar ne zgine z zemeljskega površjal'9 Najbolj sloveči 16. predsednik Združenih držav, A. Lin 1 čoln je umrl v Washingtonu, D. C. dne 15 aprila 1861 zadet od ^morilčeve krogi je; pokopan jo v krasni nagrofbnici v glavnem 1 mestu države Illinois v Springfieldu. Bodi mu ohranjen trajen in časten spomin! Omejitev naseljevanjau^^^| Ne samo v naši deželi, ampak celo v stari domovini je nameravani ali noyi naseljniški zakon vse duhove razburil. Tafko so tukaj v Ameriki razni "šifkarlarši" in javni no-: tarji za Ameriko in stari!! kraj" razbobnali vest v svet, da . bo tsako priseljevanje že meseca februarja t. L docela ustavlje-jno za dobo enega leta. To je gotovo razburilo tudi ljudstvo v stari domovini, da se je marsikdo zbal potovati v "obljubljeno" deželo, boječ se deportacije. V resnici je ta predlog kongresna zbornica že pred nekaj tedni a veliko večino odobrila. Ni pa samo merodajno to, kar gg. kongresni k i sprejmejo; vsak zakonski načrt mora potrditi tudi senatna zbornica, nakar zakon šele predsednik Združenih - drŽav s svojim podpisom uveljavi. Kakor znano, je novo naseljniško postavo izdelal kongres-nik Johnson iz Washingtona. Na podlagi iste naj bi se priseljevanje inozemcev v Združeno države za dobo 1. leta ustavilo. Kakor večkrat, tako je tudi ta predlog dne 9. febr. v senatu * propadel; posebni tozadevni odsek ga je namreč zavrgel s 5 J proti 4 glasovi; vsled tega ta točka sploh ne pride pred celo senatno zbornico na glasovanje. Za omejitev priseljevanja so , glasovali sledeči senatorji: Johnson iz Wash., Harris iz Ga. Harrison iz Miss., in King itz Utah;—proti: Colt iz B. J., Dillingham iz Vt., Sterling ib S. Dak., Keyes iz N. H. in Plielan iz ^ Kalifornije. Večina teh senatorjev je bila mnenja, da kongres ni prišel z zadostnimi razlogi na dan, čemu naj bi se priseljevanje do cela ustavilo in kake koristi bi imele Združene države od tega , . Ker fcf^i J^nsonov naseljniški predlog s tem propadel' oode posebni senatni odsek v^el v p ' ----- kongresno za- Skupaj ..........5,108,312 738,612 255,416 V Dillinghanovi predlogi se pač dovoljuje neomejeno število domačih poslov n. pr. kuharic, hišen, dekel pestunj itd. Števila takih ženskih priseljencev bi novi zakon nič ne omejeval. . . Iz gornje tabelice^baš mi ameriški Slovenci nikakor ne moremo posnoti koliko bi znašalo odstotno število naših novih naseljencev vsako leto; Slovenci ali Jugoslovani sploh tu niso označeni. Pač bi pa lahko primerno razdelili število skupnih prebivlcev iz Avstro-Ogrske, 1,670,587, iz leta 1910 in predpisano 5 odstotno število 83,529 in če k temu pridenemo še Srbijo 4639 prebivalcev v Ameriki in 269 izseljencev. . . Slovencev nas je dandanes v Ameriki nekaj nad 200,000; po uradnem štetju iz leta 1910 je znašalo naše število 183,000, ki pa ni popolno. Ako torej računamo 5 odstotkov predpisanih izseljencev po novi postavi, bi prišlo vsako leto 10 tisoč Slovencev iz stare domovine v Združene države, kar je primeroma, zelo povoljno in veliko število; po našem mnenju se Še nobeno leto ni 10,000 Slovencev v Ameriko izselilo. Skoraj gotovo bodo pa še zanaprej ostali v veljavi posebni predpisi za iseljence, namreč, da bode dovoljeno potovati v A-meriko samo našim bližnjim sorodnikom. Pred leti je lahko prišel semkaj na slepo srečo vsakdo; dandanes je pa v tem o-ziru bolj strogo. Kdor nima tu v Ameriki nobenega sorodnika, sploh ne dobi potnega dovoljenja. Nam, ameriškim Slov-vencem se torej ni tre/ba dosti bati, da bi nam nova našel jniška postava kaj škdovala pri dopremanju rojakov iz domoyine. Ako jih pride vsako leto saj odst. od našega celokupnega števila, bi nas bilo takoj prihodnjih 10 let lahko že okrog 300,-000. Ni težka stvar ugibati, čemu senatna zbornica odločno nasprotuje prepovedi priseljevanja tujcev v Ameriko. Senatorji so po večini veleindustrijci in velekapitalisti, katere so baš žuljeve roke inozemcev obogatile. Amerški podjetniki jemljejo v obče velike raje nevednega inozemskega delavca v tovarne, rudnike itd. kot pa domačina Amerikanca. In čemu? . Zato ker Amerikanci v obče nočejo opravljati tako nevarnih in težkih del in tudi ne "garati" za tako nizko plačo. Senatorji v Washington* povsem in dobro znajo, ,kje jih čevelj žuli in radi tega niso nasprotni priseljevanju inozemskih delavcev. Stroški vzdržavanja prohibicije. Dne 9. februarja t. 1. je bila pred proračunskim odsekom kongresne zbornice v Wash-ingtonu na dnevnem redu točka glede vzdržavanja prohibicije. Kongresnik Good iz Iowe je pronašel, da je prohibioi j-ski komisar Kramer za svoj u-rad potrošil cel milijon dolarjev več kakor predpisano in določeno. Pri pregledovanju računov so pronašli dosti pomanjkljivosti in nevednosti, ki kažejo, da Mr. Kramer dtosti svojejga poslovanja ne razu- so služili I — DrŽava, ali pii davkoplačevalci. Prav je imel kongresnik Juul iz Illinoisa, ko je pri tej priliki Kramei^u sledeče ,očital: "Mi smo že plačali $6,500,-000 v enem samem letu za vzdržavanje prohibicije. Pri tem se nam pa ne zdi umestno, da bi kaj ukrenili za omejite? cestnih ropov in nagaJdov!" Naravno, da je Krajnerja zagovarjal znani kongresnik Vol stead, oče, ozir. stvaritelj proti bicijske postave, Naglašal je, da vlada v resnici nima šc popolnih prohibioi jskih agentov; da se je vso stvar v naglici sestavilo in da so ti agenti preslabo plačani, ^ k#r jim Ker je pokazal prvi letni račun vzdržavanja prohiMcije toliko deficita se je obrnil to- sf pokrival z avkom .$6.40 pri-g«Iom fca-nja določenega v zdravilne svrhei% i' Torej nad sedem milijonov ilarjev na leto velja Združene države prohibicija. Ta denar bi naša viada lahko porabila za kake bolj potrebne namene XL pr. za gradbo bolnišnic, sirotišnic, hiralnic ali za gradbo stanovanj za slabo plačane delavce in svoje uslužbence; od tega bi imela javnost saj kaj dobička, med tem ko se meče milijone za pošto-o novodobno finanoarstvo. [o so prav za prav ti finan-oarski agentje? Dolamržni ljudje, ki zasledujejo svoje žrtve kakor pes divjačino. Dosti iz med jpjih je celo takih, ki imajo celo črno preteklost za sabo; menimo namreč bivše kaznjence in kriminalne osefoe. Nedavno se je nek višji prohibioi jsk i uradnik v Chicagu izrazil, da za ta posel sploh ni mogoče dobiti nobenega poštenega in krepostnega človeka, ko mu je pokazal, neki .gost bivšega kaznjenca, nastavljenega v njegovem uradu. Pri teh agentih je "graft" glavno geslo. Gor'je stranki, katero dobijo ti ljudje v svoje roke. Dokler mu daje desetake še molči, ko mu pa pokazete samo dolanček te bo aretiral. To smo čuli iz ust prieadetih oseb še pred nekaj meseci v Chica-gu. Naj še pri tej priliki navedemo nekaj podatkov iz delovanja prohibicijskih apostolov v milijonskem mestu Chicago tekom leta 1920. Centralni department je porabil $efcerni meseci okrog $50,000 pri izvrševanju svojega posla. Kršenja Volsteadove postave je bilo 4480 slučajev; 2000 izmed teh slučajev je prevzel o-krožni pravdniik v rešitev. Pro-hibicijski . agentje so zaprli 150 gostiln*v Ohicagu. Skupno je . bilo, zaplenjenega okrog 50,000 galon žganja v vrednosti $3,500,000; tabo so ti urad niki twdi zaplenili 1400 kotlov za žganje&nho. Od 22. marca do 31. dec, je ta department izdal 25,000 knjižic po 100 nakaznic za zdravnike; torej so iadali zdravniki 25,000 "receptov" za žganje v skupni koliščini nad 300,000 galon. Največ dobička imajo v tem slučaju zdravniki pri izdelovanju teh "receptov". V 1 minuti lahko zasluži $2 ali $3, ko izda tako nakaznico. "Recept" velja $3 pajnt žganja pa $2.50 torej ostane največ za zdravnika. Če je to lepo in pravilno od zdravnika ali ne, si lahko sami tolmačite. Živimo pa čv dobi pro-hibicijje. svojo usodo z vami, mi veni jemo v vas in bomo živeli z vami. , "Dežela, tako sestavljena mora umevati druge n Morala bi xnati, kako br se z njimi in njim pomagati. "Amerika je že prijateljica človeštva, ker je sestavljena iz vseh narodov, in mora spasiti svoje pokoljenje. "Pokazati bi morala, da ne igra za nikako zasebno rok Pokazati bi morala, da ša služiti vsem plemenom čl veštva, iz katerih se je rodila. In več kot to, dragi rojaki, pi bi morali neprestano dokaac^ vati, da znamo/kaj je sv da." Te Wilsonove besade iz vora 4. julija to vredne, da jih vsi Amerikanci—tu—in norodci—ao-re lahko spraviti od sebe; zato je pa potreba, da »e v i^em slučaju posluži, kakega odtar ianega sredstva. Trinerjfvo grenko vino je to sredstvo; is-pospešuje prebavo in izčifcoa črevesja Vsakdo kdor ie to •vino le enkrcrt - pokosil, ie * njim zadovolien. O tem npni Diše g.* Fermino Lot»* iz N. Bedforda, Mass: "Jaz sem poskusil Trinerievo srenko viko. tear morkm priznati, da mi jeia-bonjro pomagalo." Vaš lekarnar ali prodaialec adravil v^na bo sam pritrdil, da so Triuer-jeva zdravila neorekosaa. T* ko izborila zdravila »o tudi t Trine rje v Linhaent, Trinerjev olfljševftlec kašJja, (Trinefr's Cough Sedative) itd.—Joeejph Triner Oompanv, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, HI. de nekaj stenskih koledarjev K. S. K J» nam je preostalo. Iste smo pri volji brezplačno doposlati posameznim članom raznih društev na potnih listih; ki jih morda še niso prejeli. Pri nartcčilu nam mora sleherni naznaniti številko društva kamor spada. Naiš krasni stenski koledar pošiljamo tudi v Jugoslavijo. GLASILO K. S. K. JEDNOTE 16. FEBRUARJA 1921. Svetec umrl—Dne 21. jan. je umrl v Litiji znani slovenski rodoljub, notar v pokoja Luka Svetec v 95 letu svoje starosti. Pokojnik je bil svo-jecasno deželni in državni poslanec, ustanovni k ter večletni prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda; častni član mnogih narodnih društev j. t. d. Njegovo geslo je bilo: Ne delajmo za se, delajmo za narod; ne ločitev ampak združitev bodi na še geslo! - . Očaku slovenskega rod olju bja bodi ohranjen trajen spomin! Umrl je v deželni bolnici g. Franc Kerc, posestnik, gostil-nar in večletni župan na Viru pri Domžalah, star 77 let. Pokojnik je 'bit zaveden in navdušen naprednjak, ki je vedno z vso vnemo podpiral napredna "društva zlasti Sokola. Sokola v Domžalah se je spomnil še na zaiclnjo uro. Bil je velik prijatelj reveže v, ki jim je posebno kot župan pomagal. Bodi blagemu možu ohranjen blag spomin, gospe vdovi pa nase srčno sožalje! Smrtna kosa. V ljublj. hiral niči na Vidovdanski cesti je u-mrla ga- Julija Crnagoj, roj "Čerin, soproga barjanskega nadučitelja g. Frana Črnagoja. Iskreno sožalje! Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani pisarniški ravnatelj .ljubljanske predilnice g- Franc Debevc iz znane ljubljanske trnovske rodbine. V občni bolnici pa čevljarski mojster g: Rudolf Vertnik. P. v m.! \ - Umrla je v Ljubljani Marija Šircelj roj. Bevčič, soproga re-.vid. juž. železnice v pok. R.I.P. • Smrtna nesreča v gozdu. Posestnik, 461efni Tomaž Zupin iz Pšate pri Cerkljah je dne 18. jan. zjutraj odšel s svojim sinom, 141etnem Tomažem, v svoj, na veliki strmini se nahajajoči gozd "Za dnom", da bi prežagal vsled snega izrovano debelo bukev. Ko je bila bukev prežagana, se je debela krona korenina zvrnila »oba jpodsula in je - očetu zlomila vrat, da je bil takoj na liou mesta mrtev. Sin Tomaž se je s .težavo nepoškodovan izkopal izpod korenine. Nesreča v rudniškem rovu. Rudarska delavca Prislov Leopold in Rozman Ivan sta 20. jan. odšla v rudniški rov na Ži rovniški planini pri Jesenicah. Seboj sta vzela čisto navadno -karbidno svetilko,Čeprav je rov 'okoli 250 metrov dolg. V ro-"TO so se vžgali plini, ki so zabeli goreti in so težko ožgali o--ba delavca po glavi in rokah. * Rodbinska drama. Na strmem bregu Gruberjevega kanala v Ljubljani se je dne 18. jan. ponoči zaključila rodbinska drama, ki se je odigravala •tefcom šestih tednov mec} dvema rodbinama. Oficijal deželne bolnišnice, 32 letni vdovec Anton Adamič, je bit človek ne mirnega značaja. Ravno pred šestimi tedni je poročil mlado, -tiho in marljivo gospodinjo Jo-sipino roj. Marcutti. Njen o- — star ljubljanski tip — i-ma leipo, na samoti stoječo hišico pod Gradom ob strani poti. Adamiča njegov nemirni značaj ni mogel prikleniti na samotni dom in pred tednom dni }e odišel od žene ter šel k svoji intimni znanki Rozi Klaj-nenevi, poročeni ,v Spodnji Šiški. Skupno sta živela. V torek. cine 18. jan sta še do 10. do in obupen ženski klic iz valov. Ko je pogledal z mostu v kanal, je zapazil, da se nekaj v valovih bori n vali dalje. Za-Čuli so se tudi klici na pomoč, ki pa so povsem utihnili; kakih 30 metrov pod mostom. Ko so preiskali okolico Gruberjevega kanala^ so na levem bregu pri Cečevi vili našli črn žen ski muf, okrvavljen, in zavitek s petimi poslovilnimi pismi in G dopisnicami, v&e pisane z moško roko. Iz teh pisem "so u-gotovili, da sta utopljenca gori imenovana, ki sta šla v smrt zaradi ljubavnih odnošajev. Vest o tej drami se je bliskovito raznesla po mestu. Ob zgodnjih urah je prejela ga. Josipina Adamič kratko obvestilo: 44Končano je! Hešeno je vse!" Umrl je v nedeljo popoldne 2. jan. Lovro Lenac, župnik v Turkih pri Osilnici. Zadela ga je kap na potu k bolniku in je bil na mestu mrtev. Ljudstvo je z mrličem, ki je imel na sebi Najsvetejše, čakalo tri ure, da je prišel odvzet Najsvetejše župnik iz Osilnice. Pokojni je v Turkih služboval celih 35 let in je imel pri ljudstvu velik vpliv. Pogreb grofa Attemsa. V Slovenski Bistrici je umrl grof E. Attems, ki je bil Slovencem zelo naklonjen. Pogreb se je vršil 20. jan. Pogreba se je u-deležila požarna hramba iz Zgornje Bistrice, kateri je poveljeval, seveda v nemščini znani Blutamueller. Temu nem škemu poveljevanju so se podredili tudi slovenjebistriški gasilci. Čudno je, da so to izzi vanje mirno prenesli pri pogrebu navzoči višji jugosloven ski častniki! V mednarodnem razsodišču v Haaga so imenovani za pred stavitelje naše kraljevine: Mi-hail Jovanovič, predsednik ka sacijskega sodišča v pok., dr. Ivan Žolger, vseučihški profe sor v Ljubljani in dr. Ladislav Polic, vseučili^ki profesor v Zagrebu. . . Grozna rodbinska tragedija v Ljubljani. Dogodki kronike zadnjih dni nam razlagajo globino morale, stoječe pod vplivom povojne psihoze človeške družbe. Dne 22. jan. zjutraj okoli pol 4. se. je odigraja na Sv. Petra nasipu grozita rodbinska tragedija. V pritličju hiše št; 53, ki je last sester Svetic, na Sv. Petra nasipu, je stanoval Ivan Vr hunc, prefkupec deželnih pridelkov, rojen 12. decembra 1884 v Prašah, občina Mavčiče, okraj Kranj. Tu je stanovil že dve leti. Pred 12 leti se je oženil z Emilijo Pavli«, hčerko rudarja, ki.se je pred vojno preselil na Westfalsko. Imela sta troje otrok: 121etno Josipi-no, 81etnega Josipa in 51etnega Mirka. i Preld dvema letoma je odšla Emilija k svoji materi na Westfalsko, ker jo je mož vedno pretepal. Z materjo, 751et-no starko, se je 6. dec. 1920 povrnila k svojemu možu v Ljubljano.. Med tem časom je mož vzdrževal neko priležnico Tončko. Trgovski posli so mu baje dolbro uspevali. Usodni ples. Zvečer 20. jan. sta skupno odšla na ples, katerega je priredilo Društvo ljubljanskih ia-voščekov v hotelu Tivoli. Ob treh sta zapustila plesno zaba- ženo, prijel jo za vrat, jo tre- mo in poživljamo vlado, naj po- svečer popivala v neki znani vo na dom> kamor sta gostilni na Dolenjski cesti. Na to sta se poslovila in odšla. — Ob 22. uri 30 minut pa je zaslišal službujoči stražnik Gril v bližini Čeceve vile nad Karlov-*kim mostom silen pljusk v vo- dospela okoli pol 4. Vnel se je med njima prepir zaradi— Tončke. Mož je ženo psoval, grdil njene otroke, žena pa mu je vračala *1 Tončko"! V raz-jarjenosti se je mož zakadil v Ščit v kot ter držal nad njo revolver. Žena ga je vsa drhter ča prijela za roko, skušajoč mu izviti revolver, ki se je sprožil ter je strel zadel moža v glavo. Mož se je mrtev zgrudil na tla. Tako nam-dogodek opisuje 751etha starka, mati | Emilije, ki je v strahu zrla ves dogo: dek. 'V. W Emilija je po dejanju zbeža-Ja ven ter poklicala bližnje sosede, ki so po dogodku pozvali stražnika. . Okoli 5. je došel na lice mesta revirni nadzornik Jože Ha-be, da. je ugotovil * dejanski stan. Sodni zdravnik izvedenec dr. Lesjafc je ob 6. zjutraj ugotovil,, .da je Ivan Vrhunc mrtev. Emilo Vrhunc so aretirali... Samomori. V Mariboru se je ustrelil 55 letni mešetar Anton Rokavec. Bil je takoj mrtev. — .V Domžalah se je kovaški mojster Franc Vidmar spričo svoje žene Ustrelil v prsi- Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da bo okreval..— Kmetski sin K. Novak iz Zenkovcev pri Radgoni je 'bil nevaren tihotapec, ki je ustrelil nekega našega finančnega stražnika ter pobeg-,nil v Avstrijo., Ker pa so ga tudi avstrijski orožniki iskali zaradi poneverb in tatvin, pri-bežal je. v Cankovo ter se v neki hiši zaJbarikadiral. Ko so ,naši orožniki hišo obkolili, se je Novak ustrelil s, samokresom — V Motniku pri Kamniku se je pri belem dnevu v sobi obesila 201etna gospodinja Marija Dobišek. Poročena je bila samo šest. tednov. Vzrok malenkosten prepir z možem,. Smrtna kosa. V Lukovici pri Domžalah, je umrla ga. Marija Vever, stara 83 let; v, Ljubljani pa ga. Leopoidina Napret roj. .Schwartz, stara 32 let. R°jak, ki se spominja domovine. G. Fran. Hostnik, rav natelj pošte v Soochowu, v velikem mestu na Kitajskem/ je poslal glavnemu uredniku Ra stu Pustoslemšku ček za 10,000 avstrijskih kron s prošnjo, da raadeli ta denar takole: 3000 avstrijskih kron za siromake in uboge sirote v Kamniku, ki je rojstni kraj g. ravnatelja, 3000 K za slepe vojake. 1000 K za Družbo Sv. Cirila in Me toda, 1000 K za Jugosolvensko Matico, ostalih 2000 K pa lahko urednik razdeli po svobodnem preudarku. Teh 2000 avstrijskih kron porazdeli naslovnik takole: 1000 K za "Go-sposvetski Zvon" in 1000 K za MNarodno galerijo.'?. G. ravnatelj, ki mu bodo imenovana društva gotovo hvaležna za ra-doljubna darila, se odpelje meseca aprila s Kitajskega preko Jokahaane - Honolula-St. Fran eisco-Chicaga-New Yorka, Londona in Pariza in dospe mese ca julija v domovino, kjer osta ne dalje Časa na dopustu. NEODREŠENA DOMOVINA Aneksija Beneške Julije se slovesno proslavi začetkom februarja meseca v Trstu. Na vzoči bodo zastopniki vlade vojaštva, poslanci zbornice in senata ter vsi župani. Isti dan stopi v veljavo ustavni statut kraljestva. Rateče in razmejitvena komisija. Pišejo nam: V Rapal-lu določena mejna črta Peč-Ja-lovec seka občino Rateče na dva dela. Ena tretjina občine z vasjo ostaja Jugoslaviji, dve tretjini zemlje z železniško postajo, 11 hišami in romantičnima jezeroma pa pripadeta Julijski Benečiji. Večina gospodarjev ima po tej pogodbi svoja najboljša zemljišča na oni strani. Kako naj ti žive, ko i-majo vsa zemljišča v Italiji.Vse to se je že svoječasno obrazložilo vladi v Ljubljani in v Beogradu. Na to znova opozarja- kliee,v razmejitveno komisijo, odločne, zanesljive in teren poznavajoče veščake, ki bodo lahko ob razmejitvi zastopali z uspehom naše občinske, gospodarske in politične koristi. V posvet naj se pritegnejo tudi domačini, ki najbolje poznajo krajevne razmere, Ako ostane občina nedeljena in pripade Jugoslaviji, pridobi tudi drža-va velike gozdne komplekse, ki jih cenijo Italijani z onimi v Beli Peči na 95 milijonov lir. Zato pozor, gre za blagor Rateč in veliko državno korist! Pa tudi sosednji trg Bela Peč svojo lepo razvito industrijo nima pod Italijo nikake bodočnosti. To Belopečani uvideva jo, zato naj naša vlada to vpo-šteiva in zastavi ves svoj vpliv, da se . postavi državna meja tam, kjer je tekla preje kranj-ska-koroška. Naše narodne zastopnike v konstituanti poei varno, da store v tem pziru svojo dolžnost. Pričeti pa je ta koj, da nas čas zopet ne prehiti, kakor običajno. Torej vendar v Ajdovščini! Dne 17. jan. sta se mudila v Ajdovščini civilni komisar iz Gorice in. učiteljiški ravnatelj Žndaršič, ki sta pregledovala prostore za gimnazijo, ki se i-ma tam otvoriti. Tak zavod tiče edino le v Gorico in ne v malo Ajdovščino. Z Gorico bi bili zadovoljni Goričani in No-tranici, z Ajdovščino pa nihče. Ako hoče 'hiti Italija res moderna država, ne bo postavlja la učnih zavodov v stranske kraje, marveč v naravna središča. Naravno središče za nameravano gimnazijo je Gorica! In Gorica ni "Italjanissima". kakor je rekel Sforza po krivih informacijah, marveč le sredi šče Slovencev in živi in bo živela v glavnem le od Slovencev! Stališče klubov glede prisege. 1 Belgrad, 17. jan.—-Na seji načelnikov klubov se je • danes razpravljalo . o prisegi. Dr. Korošec je predlagal v imenu Jugoslovanskega kluba, da se iz formularja prisege izloči prisega kralju in da naj bo prisega fakultativna, to je, da smejo poslanci, ki nočejo položiti prisege, tudi daljo vršiti svoje dolžnosti in pravice, ki jih imajo na podlagi mandatov. Za to stališče je nastopil v imenu komunističnega kluba tudi dr. Širne Markovič.. V imenu Narodnega kluba je predlagal dr. Šurmin poseben formular prisege, ki se razlikuje od ostalih v tem,. da ne omenja Boga. Zemljoradniki so stali na stališču, da so glede vprašanja prisege desinteresirani in da jim je samo. na tem, da se vlada in opozicija sporazumeta glede poslovnika. Socialisti so bili za to, da se ohdrži prvotni for mular prisege, ako pa to ne bi bilo mogoče, da naj se nanovo zaprisežejo.vsi poslanci. Vzrok takega postopanja. socialistov pripisujejo prisotnosti Antona Kristana, Jri je te dni dosel v Belgrad ter vplival na to, da se socialnodeinokratski klu!b i v vsem strinja z reakcijonarni ,mi čini demokratskih kapitalistov......... Dr. Šustersič v Julijski Benečiji. Kakor smo že svoječasno poročali, se je mislil dr. Šustersič nastaniti na Goriškem. Vložil je že tozadevno prošnjo na italijansko vlado, ki (mu je pa naselitev in izvrševanje advokature na Goriškem zabranila, češ da je opasen labsburški agent. Ubogi Šu-steršič, še Italijani, ki sicer trpe med ealbo Saolise in Franke, ga ne marajo! Opustošenje Krasa. Pogozdovanje Krasa, ki se je pred vojno s tolikim trudom in denarnimi žrtvami .pospeševalo, so Italijani v preteklih dveh letih zopet popolnoma opuštošili, tako da se od Postojne do Št. Petra kažejo popotniku zopet stare goličave. Tako razumejo Italijani pospeševati gozdne kulture. Ista se godi prej go- sto zaraščenim notranjskim gozdovom toStran Krasa. I Na vsem zasMenem ozemlju s4 kažejo sledovi italijanske ipva-zije. Pošiljanje denarja. Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze onimi kraji, karniar je denar namenjen. Naše nove zve za pošlijanje denarja v slovenske kraje izborno poslu; jo; o tem smo se prepričali. Pošiljatve so izplačane v 1 do 24 dneh. Nakazila izvršuje poštni čekovni urad SHI v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da je nov država manj lahko ponosna. Prejemniki dobe poslahi denar na svoj dom na njdhovo domačo pošto. To se pravi, da jim ni hoditi po denar na to ali ono banko. Denar se jim ča v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka. Vsaka pošiljatev je garantirana proti izgubi. j Vse druge naše bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani in za Venezio Giulio p^i Jadranska banka v Trstu. Pripomnjeno naj bo, da jfe Jadarnska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji Svoje podružice ima tudi v Kranju, Celju, Mariboru, Bel*-gradu, Zagrebu,Dubrovniku,Kotoru; Metko vidu; Opatiji; Sarajevu, Spljitu, Šibeniku, Zadru in na Dunaju. Imenovan banka točnio izplačuje naše čeke (drafts) katere zaradi varnosti proti izgubi, tatvini in dru slučajem, zlasti potnikom priporočamo. Kar se tiče bančnih in dragih denarno zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobeni banka ali firma, pa naj bo ie tako velika ali stara, boljšil, zvez, kakor jih imamo mi. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naročila se iz« vršujejo na podlagi dnevnih kurznih cen. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA. Do sedaj še ni bila sprejeta nova naselniska postava. Predlogo, ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popo nov zakonski načrt. Zaradi tega bo nedvomno vzelo mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno, .tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta nova postava veljavo. Vse to kaše, da bodo imeli oni rojaki, ki žele dobiti svoje ljudi iz starega kraia, dovolj časa, da to dosežejo. Za vsa nada-ljna pojasnila pišite na nas naslov. Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja s posredovanjem naše tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevne posle poverite naši tvrdki. POTOVANJE V STARI KRAJ. •V •r Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in sicer, eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nujnih opravkov, tretji na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže, da bodo vsi parniki na poletje zopet prenapolnjeni, vsled česar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati, da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem, oziroma junijem ter se tako izegine-jo neprijetnemu drenjanju in drugim neprilikam, ki so v zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu so na razpolago se vsi parniki. Kakor je sedaj odločeno, bodo parniki odhajali v sledečem redu: New York — Havre 15. febr. Son Giusfco (Bismarck). 24. febr. Calabria 16. marca Columbia 19. marca Argentina 26. mar. President Wilson 2. apr. Belvedere 13. aprila Saxonia 3. maja Aqutania New York — Havre 35. febr. Chicago 16. febf. Leopoidina 17. febr. La France £6. febr. La Savoie 2. marca La Lorraine New York — Cherburg 8. marca Rochambeau Francija 26. febr. Aquitania 7. marca Saxonia 10. marca Imperator 15. marca Abania 22. marca Aqutania 7. aprai Mauretania 12. aprila Aqutania 15. marca La Touraine 17. marca La France 19. Chicago 26. marca La Savoie 2. aprila La Lorraine 12. aprila Rochambeau 14. aprila La France 30. aprila La Lorraine Pri jugoslovanskem konzulatu je sedaj odredba v veljavi, da se mora vsak potnik izkazati s kako uradno listino, bodisi krstni list, domovinski list, vojaška ali delavska knjžica ali kaj sličnega. Psmo iz starega kraja ne zadostuje* Kdor nima nobene take listine nj piše na svojo občino po domovinski list. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tvidko: Zakrajšek & Češark 70—9th AVE., NEW YORK, CITY. | ŠIFKARTE ^SSSSW^ E SO voljnejih cenah za najsigurneje brzoparnike. ffi DOPREMAMO osebe iz starega kraji z malimi stroiki in bret ta- i 1 GB vlačenja. ' l ffl POŠILJAMO DENAR ▼ domovino, ter iadajemo čeke na dolarje ali S krone, katere izolačujejo razni deoarni zavodi r starem kraju. B g ZAVARUJEMO hiie proti požaru, osebe za življenje in oonesrečbe ffl 1 NAS ODVETNIŠKI in javni notarsld oddelek prevzenu toibe tir- I m jatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tu- a kaj in v domovini. ^ ffl PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji g ZA DOBRO POSTRE2BO JAMČI I John A Lajevich & Co. 1137 W. 18th Telephone Canal 4] 16 Street :: ffl m M B CHICAGO, ILLINOIS g MILIJONARJI. Marsikomu iamed nas se bo- Odkritje sedanje diti krasno moštranco za T^^^^it m Kolumbovo H "%$. Amerike. Ves navdušen, ve$el in zadovoljen je Krištof Kolumb prvič stopil na suho zemljo dne 12. oktobra 1492. Dtrzec v svoji roki zastavo španske »kraljevine in zastav0| sv. križa, je v L-menu španskega kralja Ferdinanda in kraljice Izabele proglasil to zemljo za špansko last in jo je imenoval "San Salvador." Iz nelkega Kolumbovega privatnega pisma poenema-mo, čemu ravno je Kolumb to. zemljo tako krstil: 44 Prvemu otoku, katerega sem odkril, sem dal ime "Sen Salvador" (Božji Odreženik) v spomin na božjo Vsemogočnost, ki ini je na čudežen način vso to podelila." , 1 Otok "San Salvador" je spadal k številnim Bahamskim otokom; vendar se pa nikda* ne bo znalo in vedelo, kje ravno je Krištov Kolumb prvič stopil na ameriška tla. Stanovalci onega otoka so novodošle belokozce z velikim začudenjem gledali. Tako so jih tudi Kolumbovi mornarji radovedno opazovali. Kolumb, misleč, da jd došel v Iztočno Indigo, je te ljudi nazival z Indijanci, in od onega časa do danes, se je ohranilo to ime prvotnih stanovnikov Amerike. - T; Od otoka Stin Salvador jo je Kolumb krenil daljo proti jugu, kjer je dospel na otok Kiu-bo in otok Haiti; slednji otok je imenoval "Hisgianiola" (Španska). Po nesreči se je pa bas tulkaj njegova najboljša ladja 4 4 Santa Maria" zelo poškodovala; bas vsled tega ni bilo "nazaj Na že označenem otofcu je zgradil malo trdnjavico iz lesa porušene ladje in pustil za sabo malo kolonijo broječo 40 mož, nakar se je samo z ladjo Pinta in Kina vrnil nazaj na Špansko. Kolumbov povratek. Kolumb je srečno dospel v Palos na Španskem dne 15. pustil tedanji španski guver-marca 1. 1493. Bliskoma ka- ner iz zlobnosti in po nedolž-kor ogenj, se je razširila po nem aretirati. Kolumba so u-Evropi novica o1 njegovem od- klenili, vrgli v ječo in poslali kritju novega sveta. Španski nazaj na Špansko v Cadiz. Na kralj je takoj pozval Kolumba potu je kapitan one ladje ho-in njegove'mornarje k sebi na Jtel Kolumba 'oprostiti okovov dvor v mesto Barcelono, kjer kar je ,pa le ta odločno zavrnil jili je sprejel in pozdravil z ve- in se z verigami na rokah po- 'mi- .tedfralo v Sevijli, katero še, dandanes rabijo ob velikih praznikih. Ponovno Kolumbovo potovanje. Krištof Kolumb se je 7 mesecev po svoji prvi uspeš ni vožnji proti novemu svetp zopet odpravil na pot čez za-padno morje. To je bilo meseca septembra 1. 1493. Oni mornarji ki so se njegovemu prvemu pozivu rogali, so ga sedaj lepo prosili, da naj jih sedaj vzame torej Kolumb pri drugi vožnji ni imel nikar kih ovir za spremstvo proti zapadu. Kolumjb je s primernim številom španskih izseljencev srečno dospel na današnji otok Haiti; odkril je otok Jamaica, Porto Rico in otočje v CaTribeanskem morju. 2al, pa da Spanci niso lepo ravnali z dfomaeini (Indijanci) v novem svetu. Ko so se vedno bolj in bolj množilo te span ske naselbine, fco 'jim mojcaM* Indijanci po rudnikih delati tlako kot sužnji. Na ta n^čin je veliko teh sužnjev pomrlo. Še le dominikanski redovnik Bartoiome :de Las Casas je s pomočjo misijonarja Antonio Montesino in drugih to tlako odpravil in uvedel red. Vsled tega bodo te vrle misijonarje potomci domačinov ohranili v trajnem spominu. 5 let zatem (1498) se je Kolumb se podal že na svoje tretje potovanje proti zapadu. Ustav\l se ja fin. odkril otok; Trinidad (Sv. Trojico) in reko Orinoco. Na noben način se ni Kolumbu posrečilo najti prave direktne poti proti in-dijglkemu oceani- Ker ni novem svetu, mu španska .kraljev^ dvojica ni hotela več plačevati velikih prevoznih stroškov; na ta način je zanimanje za novi svet od strani Špancev polagoma prenehalo. Ko je Kolumb na 'enem izmed svojih raiskavanj dos(pel na otok San Itomingo, ga je litimi svečanostmi. Kolumb je prinesel s sabo kn$ju\ in kraljici raznovrstnih čudnih darili iz novega sveta: redkih ptičev, zlata, čudne živali in rastline; takole privedel s sabo tudi nekaj domačinov iz novega sveta, ali 4 iIndijancev, katere so Španci radovedno gledali in opazovali. Španski kralj Ferdinand je <¥oločil; da naj se v zahvalo Bogu bere slovesna sv. maša z Zahvalno pesmijo; te službe božje se je udeležb tudi Ferdinand in kraljica Izabela z vsem svojim dvornim spremstvom; tej zali-lialni sTužbitb ožji je prisosto-val tuJdi Krištov Kolumb in njegovi pogumni mornarji. V priznanje za Kolumbovo junaško delo, oziroma odkritje novega sveta je Kolumba kralj klonil kraljici Izaibeli. Špan-,ska kraljica je Kolumba s solzami v očeh gostoljubno sprejela na sVojem dvoru, zaeno je določila da naj se velikemu admiralu izkaze vse časti, katere zasluži; vendar pa Ko-lumib nikd&r ni dosegel onih pravic in moči, katere so mu bilo na podlagi pogodbe zajamčene. v Še enkrat (1. 1502) se je Ko lumb podal na potovanje v novi svet. Dospel je v Hondu ras in v panamsko ožino (v srednji Ameriki). Ves obupan, zapuščati in ubožan je Kolumb umrl dne 20. maja 1. 1506 v Valladolidu. Kolumbove zad nje besede so bile: 44V Tvoje roke o Gospod, izročam svojo dušo!" Bo svoje z&dnje ure je Kolumb vedno mislil da je Ferfcfmand odlikoval z najviš- dospel do Azije po- najbolj rav jimi častmi. Imenoval ga je admiralom oceana in- kraljevim "vicerojem" novega sveta; zaeno mu je tudi dovolil dese-tinski delež vrednosti vsega zlata in dragih kamenov, katere se lbt> dobilo v novem svetu Kakor že omenjeno, je'Kolumb na svojec prvem povrat-ku iz novega sveta prinesel tudi velike kose * naravnega zlata. Iz tega zlata je dala španska kraljica Izabela nare- ni poti; ni pa revež vedel, je octkril novi svet, ali Ameriko. Naj bo še pri tem omenjeno, da so že tedajj Portugalca že d al ječ asa skušali najti vodno črto do Indije, s tem da so jadrali okrog Afrike. Leta 1^98 je sloveči 'brodar Vasco de Gama po tej poti dospel v Indijo. To je povzročilo, da se e\T( pska javnost ni hotela več dosti zanimati za Kolumbova odkritja v novega svetu* (Dalje prih.)? meriški bogatini kot posamezniki, ali pa njih družine. Človeku se morajo res zjeziti lasje ali ga pa prime jeza če ponesli koliko denarja imajo drugi med tem ko se mi borimo za vsakdanji kruhek. Nastopno poročilo o ameriških bogataših je tekom večletnega prOTDČavainja sestavil H Klein, pomožni računski komisar v New Yorfcu. Te številke nam kažejo razne človeške porasite ki grabijo if spravljajo narodno bogastvo Amerike v svoje žepe. Navede©! strokovnjak zatr juje, da dandanes živi v Združenih državah 50 družin, ki rpromorejo več kot po 1Q0 milijonov dolaijev vsaka; 100 dru-žin, ki iniajo več kot po $50, 000,000.00 in nad 500 družinski imajo nad 10 milijonov dol. promožeuja. 200 oseb y Združenih državah kontrolira več 'kot 15 milijard (bilijonov). Najbogatejši med vsemi znani petrolejski kralj John D Rockefeller, ki premore od 3 do 5 bilijonov dolarjev. Temu sledi: tu. Pozneje je osnoVal Nemeth State Banko in postal njen predsednik. On ostane še nadalje kot predsednik American Union Bamke, ter bo tudi v bodoče opravljal s glavnimi posli. To vam jamči, da bodo interesi naših odjemalcev strogo varovani, ter vsi ki so ige posluževali Nemeth State Banke v prošlosti so naprošeni, dat se še nadafje poslužujejo na American Umion Bank tudi v bodoče. Samoposebi je umevno, da American Union Banka prevzame vse odgovornosti za vse vloge, denarne izkaznice in vse transakcije Nemeth State Banke, le ime se je spremenilo, kar je bilo popolnoma odobreno pd bančnega oddelka in vrhovnega sodišča dtžave ^lev York. Na,čin poslovanja in vse osobje ostane i* $premenj«no. Sredstva (resources) American Union Banke iznašajo sedaj $2,224,7753$. American Union Bank IVAN NEMETH, predsednik. p Glavni urad je na: 10 East 22nd St. New York City v Bank Building. y- : * . • o i" • IIIBIItWJ, II Urad podružnice je na: 1597 Second Aye., vogal Sftrd Street, m m Pozor gg. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično i^de%na _ kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, ohr-nite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na narodno tiskarno 2142-50 Blue Island Ave , -'r • t', Severa'« Cough Balsam (preje Severov pljučni balzam) je bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja in kašlja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zaviitek. Odrastli, otroci in celo do jenčki ga lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 26c in 60c. w. f. severa co. CEOAft RAPIDS, IOWA 16. Februarja m. PATENTI. k Pišite po mojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam pošlje ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI iini drugi, naročite si to knjigo. Ime A. M. Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se sprejme pri nas z zvso paznjo. Pošljite nam model aH obris vaše iznajdbe v pregled. Pišite še danes po to slovensko knjigo na sledeči naslov: A. M. Wilson, Inc. Registered Patent Attorneys, 31S Victor Bldg., Waashington D. C. go celo najvišji dostojanstveni ki so se obračali v ostrog, ka dar je obolel komu konj, dasi je bilo v mestu več pravih ži-vinozdravnikov. ■ Kulikov ni -mel do prihoda Jolkina, sibirskega kmetiča, nobene konkurence, pač pa obširno prakso, ki mu je prinašala precej dobička v denarju. On je silno cigianil in šalatanil, znal pa je . mnogo manj, nego~se je delal. Po svojih dogodkih je bil med nami aristokrat, in že zdavnaj se mu je bilo posrečilo pridobiti s sVojo spretnostjo, umnostjo, smelostjo in odločnostjo instinktivno spoštovanje vseh are-stantov v ostrogu. Njega so pri nas poslušali in ubogali. Govoril pa je malo; kadar je izpregovoril, se je zdelo, kakor da bi rublje delil, into je bilo le v najbolj važnih slučajih. Dasi gizdalin vseskozi, je imel vendar mnogo resnične, pristne energije. Bil je že prileten, a vseeno zelo lep in jako p'ameten človek. Z nami plemenitasi je občeval še posebno vljudno, obenem pa z nenavadnim dostojanstvom. Zdi se mi, ako bi ga bil lepo oblekel ter ga pri-vedel pod grofovskim imenom v kak rezidenčni klub, bi se bil razpoznal tudi tam, igral whist, porazgovoril so izvrstno, ne mncgo a tehtno, in morda bi ne bil zaslutil nihče ves večer, da ni grof, nego vagabund. Ne šalim se; zmožen je bil tega, tako zelo je bil umen, spreten in bistne glave. Vrhutega je imel fine, elegantna manire. Gotovo je videl in izkusil marsikaj v svojem življenju. Sicer pa se jo njegova preteklost o-devala s temo in zagonetko. Pri nas jo bil v> posebnem oddelku. Po prihodu Jolkina, ki je bil sicer kmet, a gotovo izmed naj-pretkanojših razkolnikov, pa je Kulikinova živinozdravniška slava zatemnela. V kakih dveh mesecih mu je odvzel skoraj vso njegovo mestno prakso. Z največjo lahkoto je zdravil tudi konje, ki je bil Kulikov že zdavnaj obupal nad njimi, zdravil celo takšne, ki jim mestni živi-nozdravniki niso vedeli vec pomoči. Ta kme*tič je prišel v ostrog z več drugimi vred zaradi ponarejenja denarja; tre- sodo, Jolkin je bil poražen nadvse nepričakovano in umetno in (hi.si mu je njegov ugled ostal, vendar je biLa zadovoljna tudi Kiulnkovska stranka. "NV otroci, njega no užene-te kar tako v kozji rog; on.se zna postaviti !" ao govorili nekateri. "A Jolkin ?na več!" so ugovarjali drugi, toda zelo popustljivo in miroljubno. Sploh jo zavladal med obema stranicama naenkrat silno mirolju **ll ton. ne, do bi znal, samo lag-!jo roko mx% Pri živini se pa tudi Kulikov. nikogar ne us-Ira^** "Ne ustraši se!" "Ne ustraši se..." Novega Gnjedka so naposled izbrali in kupili. Imeniten konjiček je bil; mlad, lep, krepak in nenavadno milega, veselega obraza, če smem rabiti to besedo. Razume se da je bil tudi v vseh drugih pogledih brez napake. Začeli so se pogajati za ceno: prodajalec je hotel i-moti trideset rubljev, naši pa so .jih ponujali petindvajset. Pogajali so se vneto in obširno, dodajali in popuščali. Naposled se je samim zazdelo smešno. "Ali boš dal denar iz svojega žepa, kaj ?" so vpraševali nekateri. "Čemu se pravzaprav pogajaš?" "Ali se nam naj država smili?" so kričali drugi. "Vseeno, bratci, saj je vendar takorekoč nas denar..." "Naš denar! Ne, vidi se, bedakov, kakršni smo mi, ni treba sejati oni rasto sami od se-Jbe..." Nazadnje so se pcgodili za o-semindvajsot rubljev. Sporočili so to majorju in kupčija je bila gotova. Beveda so takoj prinesli kruha in soli ter s častjo in slavo sprejeli novega Gnjedka v ostrogu. Menda ni bilo arestanta, ki ga pri tej priliki ne bi bil potipal po vratu in pogladil po gobcu. Še tisti dan so zaipregli Gnjedka .vozit vodo in vsi so gledali z radovednostjo, kako je novi Gnjeidko vlekel svoj sod. Naš vodovoznik Roman se je -oziral na novega konjička z neizrek- VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronchialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kašlju (preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. V dvojnih merah: 25c in 50c. Severjev novi slovenski Aiamanah za 1921 I je izSel. Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo " vprašajte zanj. če ga ne dobite ▼ vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt. znamko. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS IOWA POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Miran, in okolici! Kadar želite uložiti denar na hrainilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro im zanesljivo banko: Miners State Bank CHIŠtiOLM, MINN. Fra"k Gouže, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je naše geslo. ba se mu je bilo spuščati na .^ s^ozaaovoljstvom. Bil j taksno rec! Sme-'. AJ ,, , _ , __ ,v je petdesetleten kmet, molčečega in solidnega značaja. Precej resnico jo na tem, da daje vsakdanje opravilo s konji človeku nekakšno posebno, važno solidnost. * (Dalje.) stara leta v jal se je sam nakl seboj, ko nam je pripovedoval, kako so napravili iz treh pravih zlatov vsega skupaj samo enega ponarejenega. Kulikov je bil nekoliko užaljen nad njegovimi ži-vinoadravniškimi uspehi; tudi njegova slava med arestanti je začela vidno temneti. Imel je ljubico v predmestju, hodil v nabrani bluzi ter nosil srebrn prstan, uhan in lastne, obrobljene škornje — zdaj pa je moral postati zaradi pomanjkanja dohodkov žganjamar v ostro- ........................ en in zato so se že vsi nadejali, §e3t kos skupaj aH več, vsaka....$2.50 da se nasprotnika na vse zad- Garnitura klepalnega orodja ....$1.50 THE DOLL AH SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. Zanesljivo in hitro . • •V' »' '' ■ 1 poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja drnge bančne posl« ' FRANK SAKSER ! STATE BANK I 82 Cortland St., New York, N. V. Rojaki, poslužujte se v vseh zade^h te slovensk.e banke, ki je jpod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,0d0.00 glavnice in $50,000100 rezervnega zaklad«. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" — za FRANK SAKSER STATE BAN|( ' FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranila* «k(f« po 3 odstl ki Jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazoret-vom vlade Združenih držav b članica federalnega rezervne* ga sistema. Pri pošiljanja denarja v Jugoslavijo bodite previdni« Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cd-ne, ker se hočejo okoristiti nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v ttaro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET IS AT!ONA L BANfc JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 -H-- P - • - •. U"' - T £ » . ji- • , t ■ ^ 1 V' , f1 -- v' '' V .: ' ■ • • ' -. -f: ... r - -v *! ■ }< - - .rttoM----j ^ * r, - r.;- • ^Ck'. yx.jj'-au . u? asS?. ^ * v • .-T i**HI 11IAMQJJ 1111 ** • Starokrajske kose Ker me je več rojakov naprosilo, naj jim preskrbim nekaj pravih sta-rokrajskih kos, sem jih naročil par sto in kose sem že dobil. Kedor želi katero, naj si jo takoj naroči in ob jed-nem pošlje denar. Ena kosa z rinčeo in ključem nje še spopadeta pri nakupu novega Gnjedka Z radovednostjo so čakali, kar} bo. Oba sta imela že vsak svojo stranko;,voditelja obeh strank sta »e že začela razburjati, in poma- ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place. Brooklyn, N. Y. PRISTOPITE V K. S. K. JEDNOTO! Naznanilo in priporočilo Hrvatska krojaška delavnica v Chicagu, 111., stopa sedaj v 8. letn svojega poslovanja z velikim številom zadovoljnih odjemalcev. Mnoge novosti so se dodalo naši izberi, tako, da se slovanski narod lahko na nas popolnoma zanese. Boljša kvaliteta sukna, izvanredno izgotovilo in nizke cene. Sukno in kroj po Vaši želji nahaja se pri nas v ceni od $30.00 do $65.00 JAMČIMO POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Imamo zastopnike po celi Ameriki, kateri služijo v zadovoljstvo odjemalcev. Ako v Vaši bližini ni našega zastopnika, pišite nam. Iščemo vešče zastopnike za še nepopolnjena mesta. Zgla-Bite se nam prec in mi Vam pošljemo natančna pojasnila. Croatian Tailoring Co. 1044 W. 18th St. Chicago, Illinois. Agencija v STERN'S BIG STORE Pošiljamo denar v staro domovino Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine / vam prodamo parobrodni listek veljaven od .kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako .pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parnike, ki odpljujejo iz New Yorka: 19. febr. Finland v Cherbourg in Antwerpen. 22. febr. Aqutana v Cherbourg in Antwerpen. 24. febr. Manchuria v Hamburg. 24. febr. Calabria naravnost v Reko, Trst in Dubrovnik. 26. febr. Gothland v Hamburg in Gdansko. 26. febr. La Savoie v Havre. ZA VSE INFORMACIJE ALI POJASNILA PRIDITE V NAŠO PRODAJALNO, ALI PA NAM PIŠITE STERN'S BIG STORE 903 N. Chicago St. . Joliet, 111. Slavna društva K, S. K. J., pozor! ' k k^k0r Papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške list* društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prŠl hUrn V„er-rc' VStop",ce- ve,iki' sredn'ii in mali plakati, se izdelajo h,t«, m heno kakor tudi po zmerni ceni v nasi tiskarni, ki je največ ? in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. ^jvecja j^PrCSkrbim° ^ ",jo Prestav0 praviI * slovenske- Kadar torej rabi vaše si. društv^ kaj tiskovin, obrnite se do naa. V naii tiskarni se ti.lca "Glasilo" S K J AMERIKANSKI SLOVENEC PRVA SLOV. UNIJSKA TISKARNO Phone 100 1006 N. Chicago St, Joliet, IIL