a Dto X do 100 rrst k Din *-*>, od Dtn 4.—. Popust po dogovoru.
ulica 1, telefon it. 65;
Ot> kolodvoru 101. T TJuUJsnt M. 10351.
Prvi začetki zavezniške ofenzive
General Weygand skuša s protinapadi na najnevarnejših točkah zaustaviti nemško prodiranje proti morja in zamašiti nastale vrzeli, da bi mogel nato organizirati strnjeno
Milan, 24 maja. z Posebni poročevalec »Popoia d" Italia« na ne.uškem bojišču poroča, da razkrivajo Weygandovi od.oki značilno jasnost VVevgand ie prevzel skraino obupno dediščino in bc moral izvesti gigantsko borbo da popravi položaj zavezniških armad.
Nova fronta ffre v glavnem od Abbe-villea preko Amiensa čez Ham in Chau-ny na Reihel ter odtud do Maginotove linije. VVevgand je začel prcgruperatl zavezniške sile v namenu, da izzove n»vo bitko ob Marni. Na odseku m?d Aisneo in MontmedyJem So zbrane n ijmočnejše zavezniške* ćete in tod bo s^ušu! VVejgand izsiliti prodor pro'i jugu, da obenem prepreči nemški napad v hrbet Magnotuve linije S tem operacijskim načrtom hoče Weygand izsiliti nov bojni red ter rešiti one armade, ki jim grozi nevarnost, da bodo doee'-i odrezane in obkol ene. Opažati Je tudi da Je \Veygand zbral mnogo številnejše letalstvo, kakor pa ara .ie poprej upora bi J: I Gam^Iin Na odseku Pe-ronne — Cambrai ?e je začel danes velik napad v cilju, da se razbremene armade na severu.
Slei ko prei Da ie po sodbi poročevalca položaj za zaveznike dokaj kritičen. Nemci so že na raznih krajih prodrli zamišljeno Weysandovo novo fronto Ce mu ne bo uspelo, potisniti Nerme tod nazaj, se bo moral umakniti nazai na novo fronto, ki bo imela slavno oporišče na Seini in Marni. V nobenem primeru pa Francozi ne smejo op-istiti Montmedvja. ksr bi bila s tem re>no načeta glavna Maginctova črta.
Protinapad na Sonuni
Pariz, 24. maja. (United Press). Vis°ka <"oja*ška o-soba je snoei izjavila dopisniku T nited Pressa, da so pred mrakom fran-
HkI^h &^J^^SSt^tTSSt i ^ obrambnih edinic v zaledju, ki bodo točkah ob reki Sommi. Rezultat teh borb     mflgf| prepreciti> ^ bi ^ ponovili napa-
di nemških oklopnih edtnic daleč v zajed-
cozom zavzeti Amkns, bi mesto lahko služilo kot oporišče za nadaljnje operacije, da se vrzel med A mi en som in Arrati°m zapre. Nemške čete ob obali Kanala bi prišle potem v nevaren položaj, zlasti one, v Abbevilleu. Zaenkrat pa skozi to vrzel še vedno pošiljajo Nemci nove oddelke proti obali in boji ob Kanalu imajo lahko, kakor je dejal sinoči ministrski predsednik Churchill v parlamentu, resne posledice.
Na severu nemškega vdora drže položaj angleške čete. Pri Ar rasu se pozicija ni spremenila in vdor ni postal širši. Na vseh angleških Položajih od Ar rasa do Vaienciennesa so v teku hudi b°ji. Kakor je javilo včeraj angleško vojno poročilo, se je Nemcem v Belgiji pri Oudenaardeu posrečil prehod preko šelde. Iz belgijskih, krogov pa ponoči javljajo, da so bili tudi tu Nemci vrženi nazaj preko reke. Zavezniške čete torej še veano držijo obrambno linijo šelde.
Z južnega dela bojišča ni mnogo poročil. Iz francoskega vojnega poročila je razvidno farno, da so Nemci ponovno brezuspešno napadali francoske postojanke pri Sedanu. Drugod so v teku samo topniški boji.
Fronta teče po uradnih podatkih sedaj približno takole: začenši ob Seldi se obrne pri VaJenciennesu proti zapadu, in teče v približno ravni črti do Arrasa. Tu ie potem presledek 50 km do Amiensa, Ta presledek je pod nemško oblastjo. Pri Amien-su gredo francoski položaji ob Sommi proti vzhodu, nato na jug do reke Aisne in od tod zopet proti vzhodu do Montmedvja. Francoske pozicije ob Sommi so dobre. Zavzema jih močna in dobro opremljena in izvežbana vojska. Tudi na severu je zavezniška vojska dobro opremljena in intaktna.
Oči vi dno bo sedaj prva naloga zavezniške vojske, da uniči prednje nemške oddelke, ki so prodrli do obale Kanala. Nato pa bo treba poskrbeti za organizacijo ta-
še ni znan.
Ista vojaška oseba je izjavila, da so zavezniške čete preprečile vse sovražne napade pri Valenciennesu in da je imel sovražnik velike igube. Samo na eni točki in sicer pri Oudenaarjn je sovražnik še na svojih položajih, ki jih je popre je zavzel. Bitka ie trajala ves dan. njen izid pa Še ni znan. Ista vojaška oseba je izjavila, da se je včeraj ob 16. pričel velik napa<i nemškega težjega topništva na Atili na reki Aisni. Napad še traja.
Zavezniška letala so preteklo noč napadla mehanizirane nemške enote, pomikajoče se proti severovzhodu in morju. Po uradnih obvestilih je bil to eden najbolj učinkovitih letalskih napadov.
Pariz. 24. maia. br. (Havas) Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je davi izjavil novinarjem, da s© francoske čete prodrle do Cambraia in da se sedaj razvijajo hudi boji na področju med Cam-braiom in Saint Quentinom. Boji so se razširili že na vso Piccardio.
Nemški napad ob Aisni
Pariz, 24. maja e. (Havas) Pri snoč-njem sprejemu novinarjev v francoskem vojnem'ministrstvu sta dve visoki vojaški osebi izjavili, da so nemške čete včeraj ob 16. pričele veliko ofenzivo na sektorju pri Atiliju in na reki Aisni, toda novinarjem ni bilo točno označeno, kje se je ta napad pričel. Rezultat tudi še ni znan, ' ker se je bitka pričela pozno popoldne. Odsek je 160 km severovzhodno od Pariza, južno od reke Aisne. kjer so francoske čete zavzele svoje položaje, potem ko so se Nemci prebili skozi francoske obrambne črte na Meusi. Na drugi glavni točki fronte ob Sommi in Aisny so Francozi začeli s protinapadi.
Potek fronte
je. Važnost tega problema poudarja tudi današnji >Times<r, ki piše, da morajo za-. vezniki v to svrho porabiti vsako sred-! stvo, tako da bo v bodoče vsako presene-! čenje izključeno. V zvezi s tem predlaga I list tudi v Angliji imenovanje Posebnega : direktorja narodne obrambe, ki bi skrbel ; za varnost pred nemškimi napada v zaledju.
Snočni položaj na fronti ie D© popisu teh dveh vojaških oseb naslednji- Fronta gre iz Belgije na iug ob reki Esco do Vaienciennesa. od tu gre na iugozpad proti Cambrai u in potem zapadno proti Arrasu Crta gre nato na jugozapad ter preseka cesto med Arrasom in Botonom, kjer preide v črto na Sommi in teče ob sommi in A:sny do Montmedva Nemškim motoriziranim kolonam se ie posrečilo, da so prebile zavezniško linijo na reki Sommi pri Bon omu in so prispele do morja
Angleški pregled položaja na fronti
London, 24 maja. s. (Reuter). V teku noči ni bilo izdano nikako novo uradno zavezniško poročilo o bojih v Belgiji in severni Franciji   Tudi o bojih prt BOulO-
gneu ni razen včerajšnje izjave ministrskega predsednika Churchilla v parlamentu nobenih novih podatkov.
Sinoćnje francosko vojno poročilo j© javljalo med drugim, da »o *e francoske čete približale Amiensu. Amiens je sedaj nekako južna meja vrzeli, skozi katero prodirajo nemške čete proti morju. Ta vr-
Drevi bo govoril kralj Jurij
London, 24. maja. AA. (Havas). Dvorska pisarna je izdala uradno obvestilo, da bo imel krajj o priliki đan&šnje proslave imperija govor. Gov<>r bodo prenašale ob 21. vse radijske postaje.
Angleški demanti
London. 24. maja br (Reuter) V tujini je sovražna propaganda razširila vesti, da so v Belgiji ustrelili ministrskega predsednika Pierlota in voinega ministra generala Denisa, da ie bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin izvršil samomor, da je poveljnik angleške ekspedicijske vojske general Gort zbežal v Anglijo, da ie bil bombardiran Dover in da ie francoska vlada zapustila Pariz Informacijsko ministrstvo v Londonu razpolaga s kontroliranimi informacijami, po katerih so vse te vesti izmišliene.
Zahvala kralja Haakona
London. 24. maja AA. Norveški kralj Haakon ie objavil po angleškem radiu proglas angleškemu naredu V tem proglasu se krli Haakon zahvali iie Angliji in Franciji ter vsem ostalim zavezn'^cm za pomoč, ki so jo poslal Norvešk5 Nato izraža kralj Haakon občudovanje do zavezniške vojske.
Letalske akcije
London, 24. maja s. (Reuter) Letalsko j ministrstvo je objavilo snoči poročilo o t obsežnih operacijah, ki jih je izvedlo angleško letalstvo v sredo in v noči od srede I na četrtek. Med drugim je bil bombardiran : glavni stan neke nemške oklopne divizije j tik za fronto. Letala so vrgla na glavni stan 100 bomb. Nadalje so angleški bombniki več ur napadali koncentracije nemških čet ter kolone vojaških vozil v severovzhodni Franciji in Belgiji. Zadet je bil med drugim neki  most in važno cestno križišče.
gleških pilotov nad 40 nemških letal. Sa- I šilec »Ladroit« in pomožna ladja »Niger«.
mo 5 angleških letal se * teh poletov ni vrnilo v svoja oporišča.
Nemška letala nad Rokav&kim prelivom
London, 24. maja. AA. (Havas) V gotovih delih vzhodne in jugovzhodne Anglije je bil v noči dvakrat dan signal za alarm. Opazili so tuja letala nad Rokav-skim prelivom. Protiletalsko topništvo na francoski obali je stopilo v akcijo. V gotovih krajih na angleški obali se je slišalo močno streljanje.
Kanadska letala za Anglijo
Ottawa, 24. maja. AA. (Reuter) Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je obvestil kanadski parlament, da je kanadska vlada ponudila angleški vladi vsa letala, s katerimi razpolaga kanadska vojska. Ta letala naj bi se prepeljala takoj v Evropo. Mackenzie King je dodal da je kanadska vlada obvestila angleško vlado, da bo storila vse. da se izpolnijo obljube glede proizvodnje letal.
Potopljene francoske ladje
Pariz, 24. maja s. (Reuter) Francoska ad-miraliteta je objavila davi naslednji komunike:
Pri operacijah v Severnem morju, ob nizozemski in flandrijski obali so bile potopljene francoska podmornica »Doris«, ru-
Posadki slednjih dveh sta bidi rešeni. Ostale edinice vojne mornarice so kljub ponovnim napadom sovražnih letal, pri katerih je bilo mnogo letal sestreljenih, vse še nadalje v akciji.
Podmornica »Doris« je bila zgrajena leta 1927. Imela je 550 ton in 40 mož posadke. Francoska mornarica je imela ob izbruhu vojne 78 podmornic. Rušilec »La Droit« je bil zgrajen deta 1928, imel je 1400 ton in 142 mož posadke. Francoska mornarica je imela ob izbruhu vojne 59 rušil-cev. Pomožna ladja »Niger« je imela 6000 ton.
Umik čet ob Švicarski meji
New York, 24. maja. e. »New York Times« doznava iz Basla. da sta francosko in nemško vrhovno poveljstvo umaknili vse svoje čete. koncentrirane ob začetku vojne na švicarski meji.
Prva smrtna obsodba Spijonov v Franciji
Pariz. 24 maja. e. (United Press) Vojaško kasacijsko sodišče ie odklonilo pritožbo na smrt obsojene Švicarke Carmen Mori in njenega soudeleženca Nemca Fri-tza Erlerja. ki sta bila 8 aorila obsojena na smrt zaradi vohunstva Kakor znano ie Morijeva prva ženska ki je bila v sedanji vojni obsojena na smrt zaradi vohunstva.
Strašno razdejanje v Rotterdamu
V središču je cel trgovski okraj v razvalinah — Ogromno število žrtev med civilnim prebivalstvom
Curfh, 23. maja z. Posebni dopisnik »Neue Zurcher Zeituns«, ki je odšel na Nizozemsko, objavlja zanimivo poročilo o strašnem razdejanju v Rotterdamu. V središču mesta, to ie v trgovskem okraju, je več kvadratnih kilometrov docela porušenih. Kjer so bile poprej največje palače, je sedaj samo še kup razvaiin. Število smrtnih žrtev nemškega bombardiranja ie izredno visoko. Poveljnik nemške posadke je izjavil poročevalcu »N. Z. Z.«, da je bilo ubitih pri letalskih napadih samo 300 civilistov, njegov adjutant pa je dejal, da znaša število smrtnih žrtev več tisoč. V nizozemskim krogih pa zatrjujejo, da je Rotterdam imel od vseh
nizozemskih mest največ žrtev. Po nizozemskih cenitvah ie bilo v Rotterdamu ubitih najmanj 15.000 civilistov, nekateri pa govore celo o 50.000 Nemci so mesto strahovito bombardirali, ker se poveljnik nizozemske posadke ni hotel udati Nemški bombniki so obmetavali mesto z najtežjimi bombami Bombardiranje ie trajalo neprenehoma eno uro in 35 minul Tudi pozneje so bile po ulicah strašne borbe zlasti na mostišču, kjer se ie pojavil oddelek nemških padalcev in koder je nastopilo tudi topništvo Luka ie razdejana in zadelana z ruševinami velikega nizozemskega parnika. ki je zgorel
Aretacije v Londonu
Izredne odredbe za očuvanje notranje varnosti Tudi več poslancev aretiranih
London. 24. maja. s. (Reuter) Ntranje ministrstvo je objavilo sinoči podatke o aretacijah v Angliji, ki so bile izvedene na podlagi izrednih pooblastil, ki jih je prejela vlada za očuvanje varnosti države. Predvsem je bil aretiran včeraj konservativni angleški poslanec Arhib ld Ramsay, predsednik kluba desnice v parlamentu. Nadalje je bil aretiran biv-i poslanec John Bakett, predsednik »Ljudske stranke«, istotako so oblasti zaprle vodio angleških fašistov sira Oswalda Mosleva In osem drugih vodilnih članov f šistič-ne stranke, Mos!ey je bil aretiran v svojem stanovanju v Londonu. Policija pa ie pozneje izvedla hišno preiskavo tako v Moslevevem stanovanju, kakor tudi na njegovem posestvu v grofiji Buckingham. Policijska preiskava je bila izvršenu tudi v prostorih ang-eške fašistične stranke v Westminstru v Londonu.
Oblasti posvečajo posebno pozornost tudi tujcem v Angliji, ne izvzemši holand- , . , . ske in befgijske begunce. Ko ie   prispela i V ukreP1 Povzeti za ohranitev varnosti dr-včeraj v neko v?hodno angleško luko lad- I zave   List1 smatrajo to za popolnoma na-
je večje število subverzivnih elementov oboroženo. Anderson je dejal, da je bilo veliko število tujih moških državljanov interniranih v določenih krajih. Njihovo število znaša okoli 5000. Na kraju svoje izjave je Anderson dejal, da je v teku minule noči dal oblastem navodila, naj nadzirajo številne osebe, katerih delovanje je bilo sumljivo. Ta akcija je bila izvršena zato. ker je obstajala nevarnost, da bi organizacije, v katerih so bile te osebe, lahko izvršile kako dejanje proti varnosti države.
Odobravanje tiska
London, 24. maja AA. (Reuter) Listi odobravajo energično iniciativo vlade, ki je odredila včeraj aretacijo vodje fašistične stranke Mosleva in osem njegovih pomočnikov. Po tem. kar se je dogodilo na Norveškem in Nizozemskem, smatrajo listi, da ni nikoli preveč previdnosti in da so bili
j a z begunci iz Belgije, ie bilo aretira "ih takoi 20 takih beguncev, po večini žens!:. ker sumijo, da so pr'padniki pe'e kolone. Vsi so bili odvedeni v zapore v London.
Današnji listi pozdravljajo odločne ukrepe vlade. »Dailv Herald« po dar i a. d- je med aretirana tudi član parlamenta in da torej hoče vlada izvajati svoje ukrepe za varnost države brez ozira na socialni položaj prizadetih.
Pariš, 24. maja. s. (Reuter) V Parizu ie izvedla policija včeraj  večje število h:š-
Ponoči so bombardirala angleška letala ne-   » nih  preiskav pri sumljivih osebah. IStO-
ki municijski vlak pri Geldernu v Nemčiji v bližini holandske meje Mak je bil zadet in je s strahovito detonacijo z letel v zrak. Težki in srednji bombniki so napadli nemške postojanke v južni Belgiji in poškodovali mnogo mostov, zlasti pri Charle-roiu in Namuru. Tudi položaj nemške vojske severno od reke Aisne so bili bombardirani. Eno izmed angleških letal je bombardiralo nemško letališče pri Haaga. Severno od Aachena sta bila napadena dva vojaška vlaka. Skupina angleških bombnikov je nadalje napadla z bombami elek
zel je široka približno 50 km In sega od trično centralo v mestu Rotha pri Leipzi-tofepaa do Arrasa. Ce se posredi Fr«w-   gu. V teku dneva je bilo sestreljenih od an-
tako ie bilo mnogo oseb legitimiranih, v Avignonu ie bilo aretiranih 40 komunistov.
London, 23. maja. AA. (Reuter.) Na današnji seji spodnjega doma Je notranji minister Anderson govoril o ukrepih proti komunistom in fašistom. V svojem govoru je Anderson dejal, da je angleška vlada posvetila vso pozornost temu vprašanju, da bi bilo pa v današnjem trenutku škodljivo za javne interese objavljati podrobne ukrepe, pod vzete proti osebam, katerih delovanje Je usmerjeno proti nacionalnim interesom. IStotako je Anderson dejal, da bo ▼ ta namen ojaoeoa policijska služba, ker
ravno v sedanjih nenormalnih čas'h. »Daily Mail« zahteva, naj izvede vlada iste ukrepe tudi proti komunistom in da prepove njihov dnevnik »Daily Worker«. Nizozemska, pravi »Daily Mail« je padla v petih dneh, ker nihče ni mogel imeti zaupanja niti napram svojemu sosedu. To se v Angliji ne sme dogoditi Nemčija nas ne bo podjarmila z ozadja. »News Chronicle« pravi: Javno mnenje sprejema ugodno ta znak, da bo vlada internirala v«e one brez ozira na položaj, katerih svoboda bi lahko ogrožala varnost države. V normalnih ča-
sih bi bili za svoboden narod taki ukrepi nemogoči, toda sedanji čas je nenavaden in zato so ti ukrepi potrebni. »Dauy Herald« piše: Ta ukrep ne bo našel kritikov. Naša stvar je stvar svobode in ta bi bila lahko smrtno zadeta, če ne bi prišle pod kontrolo osebe, katerih obnašanje se lahko smatra kot škodljivo za javne interese.
Veteranska garda v Kanadi
Ottawa, 24. maja. s. (Reuter) Kanadski obrambni minister Roggers je sporočil sinoči, da je bil seda i tudi v Kanadi ustanovljen poseben oddelek, ki bo skrbel za varnost pred možnost i o sovražnih operacij v notranjosti Kanade. Predvsem bedo zavarovani vojaški obiekti. Oddelek se bo imenoval domača veteranska garda, vani bodo sprejeti dosluženi vojaki, stari do 50 let. Nosili bodo vojaške uniform2 in orožje ter bodo prejemali plačo, kakor vojaki. Zaenkrat bo tvorila ta garda 12 čet po 250 mož.
B3ji na Norveškem
London, 24. maja, s. (Reuter). Norveško vojno poročilo javlja, da so dosegle zavezniške čete pri Narviku nove uspehe. Na jugu pa so zavezniške čete izpraznile mesto Mo, ki leži na pol poti med Narvi-kom in Trondhjemom.
Kakor javljajo angleški listi, je prišlo tu do bojev med angleškimi in nemškimi četami. Angleški oddelek je izgubil v bojih z močno nemško vojsko samo enega vojaka, medtem ko so pustili Nemci na bojišču 70 mrtvih.
Stoc^holm, 24. maja, s. (Reuter). Zatemnitev na švedskem, ki je bila od 12. maja dalje v veljavi za vso državo, je z današnjim dnem ukinjena.
Uradno javljajo, da so včeraj preletela zopet tuja letala švedsko ozemlje v bližini meje pri Narviku. švedski protiletalski topovi so letala obstreljevali.
Oslo. 24. maja. AA, (DNB) Nemška 00-lastva so izdala dovoljenje, da se lahko vsi Norvežani ki so pobegnili na Švedsko vrnejo na Norveško na osnovi načrta, ki bo v kratkem določen. Norvežanom bodo dani na razpolago posebni vlaki. Število Norvežanov, ki se bodo vrnili na Norveško znaša okoli 2500.
Varnostni ukrepi Romunije
Bukarešta, 24. maja e. Rador. Na zaključnem zasedanju mednarodne podunavske komisije je bila soglasno sprejeta značilna resolucija, ki jasno podčrtava ru-munsko politiko nevtralnosti. Predsednik rumunske delegacije Pela ie izjavil, da je Rumunija na podlagi svoje vzajemne pravice, da vrši nadzorstvo nad svojimi teritorijalnima vodami, odločena ukreniti vse varnostne ukrene na podlagi resolucije, sprejete v Beogradu 17. aorila t. 1. Ti ukrepi so naslednji:
1. Prepoved plovbe vsem vojnim ladjam po Dunavu rasen onim. ki pripadajo obrežnim državam.
2. Prepoved transporta orožja, municije in eksploziv po Dunavu, razen orožja* namenjenega obrežnim državam.
3. Kontrola posadk vseh ladij, ki plovejo po Dunavu,
Komisija je vzela na znanje ta sklep in priznava, da spadarjo tL ukrepi v konv-petenco Rumunije.
Ukrepi proti tajcem ttkfi v Zedinjemli državah
VVasbinffton, 23. maja, AA. (Reuter) Težke posledice sedanjih mednarodnih dogodkov narekujejo potrebo po novih ukrepih za varnost države. Tako je izjavil danes Roosevelt v kongresu, ko je v svoji poslanici zahteval, da bi se vsa skrb za emigracijo in posli okrog naturalizacije prenesli z delovnega na pravosodno ministrstvo, da bi mogla vlada hitro sprejemati sklepe o tujih državljanih, katerih delovanje je v navzkrižju s koristmi države. *
Novo sovjetsko odlikovanje
Moskva, 24. maja. AA. (Tass). Pred-sedništvo vrhovnega sovjeta je sklenilo ustanoviti novo zlato kolajno >srp in kladivo«. Z njo bodo odlikovane vse osebe, ki so bfle dozdaj imenovane za »junake na socialnem polju«. Novi red ima obliko peterokreiaie zvezde s srpom in kladivom v sredini. Osebe, ki ga bodo dobile, bodo dobile Istočasno častno diplomo predsed-ništva vrhovnega sovjeta ter poleg tega še Ljeninov red.
London • Moskva
Posebna misija Uoyda Georgea ▼ Moskvi?
Lcndon, 24. maja. e. V odgovoru na. vprašanje, ki je bilo stavljeno vladi je državni podtajnik za zunanje zadeve Butt-ler izjavil v spodnji zbornici, da je Anglija storila vse korake za zboljšanje odnosa jev s sovjetsko Rusijo. Snoči je lord Ha-lifax sprejel odgovor sovjetske vlade glede p™gipAi™ sovjetskih odnosajev In sedatf
ta odgovor proučujejo. V zvezi z omenjenim Buttlerjevim govorom v spodnji zbornici, ki Je bil V političnih krogih zelo opazen, pa Javlja, >DaHy £xpreao< senzacionalno vest o skorajšnjem potovanju Lk>y-da Georgea v pcsBiiniSSl politični misiji v Moskvo. Llovd George Je imel že dolg te-s
Stran 2
»SLOVENSKI  NARODf,   petek, 24. maja 1940.
Italija In zavezniki
informacije o pogajanjih z Anglijo Odškodnina za blokado
Rim, 24. maja. e. Največjo pozornost v krogih, tujih novinarjev povzročajo nedvomno stiki med zavezniki in Italijo. Ti razgovori bi se lahko imenovali skrivnostni. Obvestila o tem so zelo skromna. Duhovno razpoloženje Italije se sicer nikakor ni izpremenilo. kar najboljše dokazuje pcelanica rimske fašistične mladine Mussoliniju, v kateri se potrjuje odločnost Italije, da se bori za svobodo in neodvisnost italijanskega imperija.
V političnih kmgih zatrjujejo, da se razgovori med Italijo in Anglijo nadaljujejo. Zatrjujejo, da je že pripravljena trgovinska pogodba, sedaj pa še razpravljajo o vprašanju blokade. Po nekaterih vesteh londonskega tiska je Anglija ponudila Italiji poldrugo milijardo lir kot odškodnino za blokado. V Rimu tudi zatrjujejo, da je govora tudi o političnih vprašanjih. Za sedaj naj bi se po teh trditvah pripravil teren za nadaljnje razgovore, ki bi se pozneje ra-zširili tudi na Francijo. Toda kljub optimizmu v Rimu se spremljajo ti stiki v rimskih političnih krogih vendar zelo rezervirano. Ti krogi smatrajo, da so pogajanja zaključena in da bo stvarna rešitev dosežena na bojnem polju. Informirani krogi v Rimu izjavljajo, da je intervencija Italije odgođena samo za nc-krj časa
Rim. -4 maia. AA. Diplomatski uradnik agencije Štefani piše v zvezi s proslavo 25 letnice vstopa Italije* v svetovno vo;no. dn italijanski narod ne more pozabiti, da ie v teh 25 letih žel ori svojih bivših zaveznikih ?nmo sovraštvo in da so imeli nnm?n ovirati razvoi Italijo Problemi, ki sedai nastajajo v italijanski po-
litični zavesti, izvirajo iz teh doleih in težkih izkušenj. Svetovna vojna ie pomenila za Italijo etapo italijanskega zedinje-nja in edinstva. toda no tem so nastale druge faze. zdaj pa pridejo šele one naj-odločilnejše. vse to pa zaradi zadržanja bivših zaveznikov napram Italiji
Italijanske zahteve
New York, 24. maja. e. Poročevalec jNevv York Timesa« iz Rima javlja o velikem zanimanju, ki vlada v vsej Italiji v pričakovanju sloorajšnje odločitve Italije v njenem nadaljnjem stališču napram vojni v Evropi. Med mnogimi verza jami In ugibanji prevladuje v rimskih diplomatskih krogih mnenje, da je treba pričakovati, da bo Mussolini v naikra>?em času prenehal s svojim mo:kom. To bi se moglo zgeciti že danes v Neaplju, toda verjetno je, da bo še za nekaj časa odgodil svojo usodno odločitev in bo zaradi pogajanj z D. i inom. ki se vodijo direktno, zahtev?; lazčiščenje nekaterih vr> rastmi. ?vfus~oli-nijeva odločitev, pravi poročevalec ^Time-sfte, se ne bo nrnašala na objavo vstopa Italije v vojno, temveč bo šef italijanske vlade stavil v odločni obliki zahteve Italije glede Sredozemskega morja. Po obvestilih ameriškega novinaria bo Italija za-I rt evala naslednje: 1. Izročitev Malte, 2. Kontrolo Tunisa. S. izročitev Suesa. 4. Izročitev franco**Ke Somalije. Poroc;lo ame-riškeg-a li^ta navaja, da bo Italija r>a podlagi tega izjavila, da lahko sprejetje teh zhtev v veliki meri prepreči katastrofalni razvoj dogodkov v Evropi.
PcmovFta italijanska zagotOTila balkanskim državam
Italija želi na Balkanu ohraniti mir
Rim, 24. maja. e. Iz najzanesljivejšega mesta se doznava, da je italijanska vlada naročila svojim d plomatskim predstavnikom v balkajiskih državah, naj sporoče vladam, pri katerih so akreditirani, da so vse vesti, ki krožijo v inozemstvu v zvezi z nekimi vojaškimi načrti, ki jih ima baje Italija napram Balkanskemu polotoku, po poinona neosnovane in tendenciozne. Ita-iijanski diplomatski predstavniki v bal-kanskih prestolnicah naj tudi sporočijo, da je Italija odločena zastaviti vse svoje sile, da prepreči razširjenje vojne na te države, kakor tudi, da i-m^ trdno voljo, tla svoje odnosa je s temi državami nadaljuje, na podlagi obstoječih pogodb v duhu dobrih odnaša j ev.
To dejstvo je izzvalo v diplomatskih krogih v Rimu ogromno zanimanje. Poudarjajo, da se že sedaj lanko z gotovostjo
govori o tem, da narodi balkanskih držav ostanejo izven sedanjega spopada in da se jim ni treba bati nobene druge države, ker so v diplomatskih pogajanjih z Rimom tudi ostale interesirane države sporočile, da se strinjajo s tem, da se vojna ne sme razširiti na balkanski polotok. V rimskih diplomatskih krogih v zvezi s tem poudarjajo, da so tudi vesti, ki krožijo v inozemskem tisku v zvozi z obiskom grofa Ciana v Albaniji, znak, da je namen tega, obiska možnost energične akcije Italije, popolnoma izmišljene in tendeneijozne. Pravijo, da je Italija z aneksijo Albanije postala balkanska država in da se je mudil grof Ciano v Albaniji v svojstvu diplomatskega predstavnika države, ki ima mnoge interese na tem, da se odnosa ji med Italijo in balkanskimi državami učvrstijo.
Kako uspeva zbirka za pretii&&£i*k&lez!so
akcijo
Lani so nabrali v protituberkuloznem tednu 229*5 * & din
Ljubljana. 24 .maja V tem tednu krajevne prctitubcrkuloz-ne lige nabirajo prispevke za organizirani boj proti jetiki. Skupni zneski se stekajo iz skromnih prispevkov, po večini po dinarjih. Med darovalci je največ malih ljudi. Dovolj značilno jc, da na deželi naberejo mnogo na šolah, torej med revnimi šolarji. Uspeh takšnih zbirk jc v veliki meri odvisen od spretnosti organizatorjev in ne le od darežljivosti prebivalstva in njegovega razumevanja proti j etičnega boja. Kljub temu ni brez pomena primerjati, koliko so nabraU v posameznih okrajih odnosno krajih lani in predlanskim v protituberkuloz-nem tednu. Lani so nabirali nekoliko pozneje kakor letos, šele junija. Prav temu nekateri pripisujejo znatno slabši uspeh nabiranja, ker se sklicujejo na to, da junija vlada na šolah že mrzlica izpitov pred koncem šolskega leta ter se zaradi tega ne morejo posvečati v tolikšni meri takšnim postranskim nalogam.
Upajmo, da bo imet letošnji protituber-kulozni teden več gmotnega uspeha. Gmotni uspeh je sicer neposredno odvisen od moralnega, a mislimo, da dandanašnji čas, ki tako bega ljudi in ki jc tako sovražen vsemu človeškemu, vendar ne bo mogel bistveno škodovati plemenitim akcijam. Zakaj so lani nabrali v protituberkuloznem tednu znatno manj kakor predlanskim, si še ne vedo prav razložiti. Predlanskim so nabrali 256.897.75 din, lani pa samo 229 tisoč 816.25 din. Lani so torej znašale vse zbirke nad 27.(Xrt' din manj kakor pred-lan-skim.
Pričakovati bi smeli, da bodo p motni uspehi protuubcrkuloznih tednov od leta do leta lep^i, ne pa slabši, že zato, ker se organizacija preti jetičnega boja v Sloveniji vedno bolj izpopolnjuje. V resnici so v mnogih krajih lani nabrali znatno več ka-k~r predlanskim, zato je še tem bolj nerazumljivo, zakaj so se tako slabo izkazali nekateri dru^i okraji. Največje nazadovanje izkazuje Maribor. Tam so pred-Isnskmi nabrali 60.244 din, lani pa samo 40 tisoč 136 din. Nenavadno je tudi nazadoval Kamnik, za 10.782 din, kar jt največje nazadovanje med podeželskimi okraji; pred lanskim so nabrali 15.223, lani pa samo 4.441 din
Vse priznanje je pa treba izreči Ljubljani in Celju. V Ljubljani so predlanskim nabrali 24.636 din, lani pa 37 207 din. torej 12.570 ti in več. Porast znaša okrog 50% V Celju so pa lani nabrali 7.525 din več kakor predlanskim, skupno 43.409 din. Napredovale so Brežice za 1.791 din, dalje Slovenj Gradec za 5 686, Ljutomer za 1663 <Jin in Kranj. Litija. Logatec in ljubljanska okolica za manjše zneske.
Ce hočemo presojati v katerem okraju, odnosno kraju naberejo največ relativno, se moramo ozirati na število prebivalcev. Lepo bi bilo, če bi v vseh okrajih darovali toliko, da bi na posameznega prebivalca odpadel dinar. Zdaj smo pa še daleč od tega, le Kranj se je najbolj približal temu smotru. V kranjskem okraju odpade 74 par na prebivalca, ker je bilo lani 35.577 prebivalcev, a prispevki so znašali 26 tisoč 2*6.50 din Na drugem mestu je Celje, 63 par, na tretjem Ljubljana (mesto) 59, na
četrtem Maribor (37), na petem Skofia Loka (36), šestem Slo vem Gradec (28) i p sedmem Radovljica (22). Na zadnjem mestu je Ptuj, kjer odpade le ena para na prebivalca. Le nekoliko na boljšem sta Murska Sobota in Lendava (2 pari) in Novo mesto (3).
Povsem brez podlage ni trditev, da v industrijskih okrajih lažje naberejo več kakor v izrazito kmečkih, ve^dsr ne smemo prezreti, da je bil radovljiški okraj predlanskim na prvem mestu, »ani pa na sedmem, čeprav ima le okrog 30% kmečkega prebivalstva, medtem ko so napredovali okraji, ki jih nikakor ne moremo prištevati med izrazito industrijske, n. pr. brežiški in slovenjcgraški.
Težko je reči, ali se jim bo kdaj posrečilo doseči, da bi sleherni Slovenec daroval dinar v protituberkuloznem tednu Povprečje za vso banovino zna^a zdaj 20.8 pare, torej niti ne 25 par. V nekaterih revnih okrajih se jim najbrž ne bo posrečilo nabrati mnogo več kljub še tako dobri propagandi, pač pa lahktj naberejo še nekaj več v drugih okrajih. Morali bi pa vsaj vsako leto nabrati teliko, kolikor so prejšnji protituberkulozni teden, nazadovanja bi ne smel izkazovati noben okraj, zlasti ne tako znatnega kakor so ga lan: nekateri, nikakor ne najrevnejši okraji.
dime v iisrave!
V Bohinj in na Komno bo osrednje SPD vodilo planince 1. in 2. junija. Is Ljubljane bo odšel avtobus v soboto ob 15. ispred evangeljjske cerkve in bo vozil do ^Savice*, kamor bo prispel okrog 18. Najkasneje ob 21. bodo vsi udeleženci izleta v domu SPD na Kom ni. Nedelja bo na razpolago za izlete proti Bogatinovemu sedlu. Sestop mimo črnega jezera čez Komarčo k »Zlatorogu«, odhoder bo Odšel avtobus ob 19. nazaj proti Ljubljani. Člani SPD naj si čim prej rezervirajo sedeže v avtobusu. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1.
Ob Bohinjskem jezeru se je pričela pomlad. Gladka površina temnozelenega Bohinjskega jezera odbija solnčne žarke, ki predejo na svetu gladini migljajočo mre-ževino. Na vseh bregovih po vseh zalivih in pomolih se bohoti spomlalansko zelenje. Čolni drsijo na površini jezera, v katerem se zrcalijo pečine Ft sivca in Vogar-ja, V Ukane u stoji sredi senčnatega vrta prijazni >Zlatorog«, kjer se spomladanski letovisčarji počutijo kar najboljše. Sezona ob zapadnem delu jezera se je pričela in kdor želi prebiti v sedanjih razburljivih časih mirne dneve, naj se nastani vsaj za 14 dni v »Zlatorogu, ki ga je SPD povsem preuredilo in ki nudi vso udobnost v sobah, jedilnicah in vseh prostorih. zlatorog« je izhodišče za Številne spomladanske izlete v Bohinjske planine, letovisčar ima razen bivanja v miru tudi številne možnosti za krajše sprehode. Krasno izdelan prospekt »Zlatorogac, ki ga je pravkar izdalo osrednje SPD v Ljubljani, nudi vee potrebne podatke o cenah. Interesent-je naj se nemudoma prijavijo upravi >Zla-toroga«, p. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, ali v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1-L
Ropar v černetovi dragulja riti aretiran
Arettranec je 45 kuhar ia je doma
Ljubljana, 24. maja V lokalni kroniki je bila nedvomno največja senzacija preteklih dni roparski napad na juvelii ja g. Ludvika cerneta v \Voi-fovi ulici, ki ga je izvršil neznan gangster v ponedeljek takoj po poldnevu. Novica o dogodku se je kakor blisk raznesla po mestu in so se pojavila takoj najrazličnejša ugibanja Cirile so se seveda tudi hudobne izmišljotine, resničen pa je bil samo opis, kakor ga je podal po napadu policiji g. Cerne sam. Takoj opoldne, ko je g. Cerne zaprl trgovino in je odšla prodajalka domov, ga je ustavil na hišnem pragu čedno oblečen neznanec, krepke postave in ga ljubeznivo nagovoril: »Kaj ste že zaprli g. Cerne ? škoda, pravkar sem mislil kupiti zlat prstan, a moram popoldne že odpotovati.«
G. Cerne je stopil nato pred svojo izložbo, kjer je neznanec opazoval prstane in dejal, da bi rad kupil prstan z zelenim kamnom. Juvelir je omenil, da so prstani v izložbi damski, da pa ima dva slična moška v trgovini, nakar je neznanca povabil v lokal, v katerega sta stopila skozi vezna vrata. V trgovini se je neznanec ustavil pred steklenim prodajnim pultom, g. Cerne pa je stal za njim in mu razkazoval blago. Pazil je pri tem seveda samo na dragocenosti. Med razgovorom se je neznanec ležerno naslonil z levico na pult in nameril na g. Cerneta samokres, rekoč: ?Samo mirno, g. Cerne! Roke kvišku!'. Juvelir je bil ves presenečen in je sledil pozivu šele. ko ga je neznanec mirno, toda odločno drugič ponovil. Zabičal mu je, da ne sme niti ziniti, nakar mu je ukazal, naj se obrne. Rinil ga je pred seboj v sosedni prostor, v pisarno, kjer mu je velel, naj se vsede na pripravljeni stol pred pisalno mizo, potem pa mu je s pripravljenim motvozom zvezal roke na hrbtu. Zabičal mu je še enkrat, naj ne zine, če noče biti mrtev, niti besede, nato pa je brž skočil nazaj v trgovino, pograbil ključe od blagajne, ki jih je pustil g. Cerne na pultu, in odprl blagajno, iz katere je vzel več tisočakov gotovine in pobral iz kaset celo zalogo zlatih ur, prstanov, verižic, zapestnic in briljantov v vrednosti okrog 200.000 din, kar je vse stlačil v žepe. Po opravljenem delu je tiho izginil iz trgovine, tako da ga njegova žrtev ni čula. Ko se je g. Cerne dodobra zavedel, je bilo že prepozno, kajti napadalec je tedaj že izginil.
Ko so ga kasneje domači razvezah, je g. Cerne takoj telefonično sporočil roparski napad policijski upravi, ta pa je o dogodku obvestila radio-postajo, ki je že ob 13. kratko poročala o zadevi in navedla tudi opis roparja, kakor ga je podal g. Cerne sam.
Policijska preiskava v černetovi trgovini
Na kraj dogodka so takoj potem prihiteli policijski organi s šefom policijskih agentov g. žajdelo in g. Lovrečičem, ki je prevzel preiskavo. Daktiloskop g. šubare-vić je na blagajni našel več čistih prstnih odtisov vlomilca, prav tako pa tudi na nekaterih drugih predmetih.
Obenem so našli v Cernetovem lokalu tudi kos zavijalnega papirja, ki ga je tamkaj pustil roparski napadalec. Ta papir je seveda pelicija spravila, obenem pa uvedla natančne poizvedbe, kje je bil papir kupljen. Ko se je za roparski napad zvedelo po mestu in je bil dogodek opisan tudi v listih, se je javila prodajalka v Tičarjevi trgovini s papirjem v šelenburgovi ulici ga. G ril če v a, ki je povedala na policiji, da je v ponedeljek nekoliko pred poldnem kupil zavijalni papir v njihovi trgovini človek, ki je popolnoma sličen popisu, kakor ga je podal g. Cerne, Javile pa so se na poziv še nekatere druge osebe, ki so videle stat* pred napadom g. Cerneta v družbi neznanca pred izložbo.
Policijski agenti, med drugimi g. Krizman, so napeli vse sile, da gangsterja; čigar opis so imeli, čim prej zajamejo. G. Lcvrecič, ki je vodil preiskavo, je bil prepričan, da napadalec zaradi ukrepov, ki jih je podvzela policija, še ni mogel pobegniti iz Ljubljane, javil pa se je tudi neki V. z Dolenjske ceste, ki je navedel, da je izvršil napad najbrže neki France Kavčič, po poklicu kuhar, ki je njega že pred tedni nagovarjal, naj bi izvršila skupno napad na g. Cerneta, in mu opisal načrt tako, kakor je bil pozneje izvršen.
Lov na Franceta Kavčiča
Policijski organi so napeli vse sile, da izslede roparja čim prej. Policijska uprava je dognala, da je Kavčič doma iz Desnjaka v občini Cezanjevci v ljutomerskem okraju, in se je obrnila po mformacije tudi na mariborsko policijo. Tamkaj so takoj ugotovili, da je Kavčič že znan kriminalni tip, ki je zaradi vlomov in sličnih pregreh že štirikrat sedel v zaporu. Po kurirju je ljubljanska policija prejela tudi prstne odtise zasledovanega bandita in res so prstni odtisi po primerjavi popolnoma odgovarjali odtisom, ki jih je pustil napadalec na Černetovi blagajni. S tem je bilo dokazano, da je napad nedvomno izvršil Kavčič. Kriminalni organi so ga iskali po vsem mestu, niso pa mogli iztakniti njegovega skrivališča, dasi so zvedeli, da je nekajkrat prej prenočeval v nekem stanovanju na Ambroževem trgu in kasneje v nekem drugem stanovanju na Dolenjski cesti.
Preiskava napreduje
Preiskava, ki jo je vodil g. Lovreeič, je vendar napredovala. Ze včeraj je eden izmed policijskih agentov zvedel, da so videli hoditi človeka, ki od^rovarja opisu za-sledovanca. okrog nekeffa zavoda v 00-ljanckem okraju. Se natančnejše poizvedbe so dognale, da žtvi v zavodu za-sledovančeva sestra, ki ie bila takoj zaslišana. Ta seveda ni imela pojma, za kaj gre in ie takoj povedala, da je brat pri njej spravil kovčeg, za katerega ie deial. da ga bo odnesel kasneje. Policija je kovčeg takoj zaplenila in v njem našla vSe ukradene dratrotine.
Zasledovani Kavčič
letni trg. pomočnik Frane Kavčič, ki je služil tudi že kot iz ljutomerskega okraja
trai z namenom, da stopi do sestre in pobegne z dragocenim ko\ če.rom v tuje kraje. Preden oa ie stopil v vežo. ie že pristopal do Kavčiča detektiv Kriimati. naoerii nanj samokres in mu napovedal aretacijo. Pri aretaciji je ostal Kavčič popolnoma miren, najbrže, ker je bdi prav tako saprepaščen, kakor c. Cerne, ko ffa je napadel on. Na policiji ie kesneje napad gladko priznal, zasliševanje pa še traja. Aretirani France Kavčič je stal 45 let
in je izučen trsrov*ki pomočnik, udejstvo-val pa se Je po raznih mestih tudi kot kuhar.
Preden ie davi odšel Kavčič k sestri, je spremenil svojo zunanjost. Dočim je bil prei oblečen v temno oblako in je nosil na slavi klobuk, si je sedaj nadel na ela-vo belo čepico, na nos pa si ie nataknil črna očala Spremenjena zunaniost pa ca ni obvarovala in ga i e detektiv navzlc temu tako i spoznal.
Sokolstvo za narodno
obrambo
Vsemu članstvu in naraščaju ljubljanskih sokolskih
druStev
Bratje! Sestre! Akcijo nase pripravljenosti za obrambo na^ih pravic, ki smo jo prepričevalno dokazali na nedavnem našem zboru, moramo nujno nadaljevati in poglobiti. To nam narekuje resnost današnjih dni, je pa tudi v smislu in v dubu poslanice našega vrhovnega vodstva Saveza SKJ.
Kot drugo važno in neodložljivo dejanje v nizu ukrepov za našo pripravljenost in s tem za našo varnost moramo izvršili nemudoma naslednje: YSe ^ans*v<> in ves naraščaj, ki niso vojaški obvezniki, se mora zgla-siti v pisarni svojih društev, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila v duhu sokolske pripravljenosti.
2. Vsak član, vsaka članica, vsak naš narašča i ni k in sleherna narašeajni-ca morajo imeti predpisano sokolsko legitimacijo: kdor jo pa žc ima, jo mora dati uveriti pri svojem društvu, sicer postane neveljavna.
Glede dneva in časa pričakujte posebnih navodil od svojih društev.
Zdravo!
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
Stavka stavbnega delavstva v Ljubljani
Ljubljana   24 maja
Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo dravske bano vine so se vlekla S mesecev. Delavci so si prizadevali, da bi bila kolektivna pogodba uveljavljena v začetku :eta a' vsaj pred začetkom stavbne sezone Podajanja pa so se tudi letos zavlekla kakor prej^nia letu Delavstvo je bilo letos še posebno nestrpno zaradi naraščajoče dragrnje. Delavske strokovne organizacije sc prvotno predlagale zvišanje mezd za 20%. Podjctmki niso trdili, da bi bila ta zahteva pretirana, pač glede na podražitev življenjskih potrebščin, ki je dosegla marca približno 30°/o.
V začetku so se pogajali za sklenitev nove kolektivne pogodbe neposredno zastopniki delodajalcev in delavcev a do sporazuma ni prišlo. Podjetniki so predlagali uvedbo enot.ic đraginjske doklade. To se pravi, naj bi sleherni delavec ne glede na kategorijo prejemal poseben dodatek na temeljne mezde, ki bi ostale nespremenjene. Zast^p'iiki delavstva so sprevideli, da s svojimi predlogi ne morejo prodreti ter so pristali na dc'odajalski predlog. Zahtevali so naj vsak delavec dob najmanj dinar poviška na uro kot dravinjsko doklado Podjetniki pa tega predloga niso sprejeli, temveč so nudili 25 par poviška na uro za zidarje in tesarje ter 25 par za pomožne delavce. Delavski zastopniki so vztrajal? pri svoji zahtevi in na zadnji razpravi so zastopniki delodajalcev spremenili svoj predlog tako, da bi dali zidarjem in tesarjem 50 par poviska, pomožnim delavcem v I mezdnem razredu pa 65 par Podjetniki so se izgovarjali, da bi večjega zvišanja mezd na^e gospodarstvo ne preneslo. Nasproti temu pa so zastopnik delavstva trdili, da  bi  podjetniki  nič  ne  tvegali pri
zvišanju mezd, ker so sc za ta riziko pogodbeno zavarovali pri stavbnih gospodarjih,
Ker jc pri banovinskih javnih delih tudi zaposlenega precej delavstva so delavske organizacije posredovale na banski upravi, da bi tudi banovina zvišala me/de. Banska uprava je da Ki zagotovilo, da jc priprav Ijena zvišati mezde do 75 par na uro. Kljub temu delodajalci mso hoteli pristati na večje zvišanje Ker so su pogajanja razbila, so ureditev sporn prepustili oblasti, kakor predpisuje uredba c minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb Po predpisih te uredbe morata biti sklicani dve obravnavi, preden je delavstvu prepuščeno, da ukrepa svobodno Obe obravnavi, ki ju je sklicala banska uprava sta o-tali b-ez uspeha in zato jc prišlo do stavke. Zborovanj stavbnega delavstva ni bilo, pač pa je delavstvo sklepalo, ali naj sprejme predlog delodajalcev ali pa naj začne stavkati na stavbiščib 7 listki. Stavbno delavstvo je organizirano v štir;h organizacijah, in sicer: v Zvezi stavbnih delavcev Jugoslavije, Jugoslovenski strokovni zvezi. Zvezi združenih delavcev in Narodni strokovni zvezi. Vse štiri organizacije so izvedle složno glasovanje. V Ljubljani in v okolici je bilo zdaj zaposlenih 1015 delavcev. 903 so glasovali za stavko, to sc pravi 92 odstotkov, 01 jih jc glasovalo proti stavki (5%), 21 delavcev se je pa vzdržalo glasovima (3*/ć).
Stavka sc je pričela davi in je, kakor kaže, popolna Stavkajo tudi dc'avci, ki so bili zaposleni pri mestnih stavbnih delih na račun mestne pomožne akcije Sedaj iih je bilo nekoliko več zaposlenih pri mestnih delih na Ambroževem trgu. kjer urejajo novi park. Prihodnje dni sc bo baje stavka razširila na vso Slovenijo.
Detektiv Krizman, ki ie ugotovil vse te stvari, je bil od včerai stalno na preži. Vedel je. da se bo Kavčič gotovo vrnil po dragocenosti in ca le tudi davi čakal v zasedi. Cim se ie zdanilo, ea ie is čakal v v bližini hiše št. 16 na Poljanski cesti, ka-i mor je Kavčič res prišel že pred 8. zju-
huje meščansko šolo
Mokronog, 22. maja
Kulturni napredek vsakega kraja je odvisen od dobro urejenega narodnega šolstva. Ljudska šola. ki nudi le osnovne pojme splošne ljudske izobrazbe, v današnjih časih ne zadošča več vsem potrebam, niti za obrtniki in trgovski poklic. Saj se zahteva že v vsakem poklicu več izobrazbe, kakor jo more nuditi po sedanjem ustroju naša ljudska šola. pa naj bo še tako visoko organizirana. V vseh poklicih se zahteva višja izobrazba, vsaj izobrazbo, ki jo nudi meščanska šola.
Kar pred nekaj leti še ni bilo nu,ino. je danes neobhodna potreba. Zato tuci vidimo, da zahtevajo vsi večji kraji naše lepe domovine meščanske šele. In tako se leto za letom odpirajo nove meščanske šole za večje okoliše.
Trg Mokronog je središče obširne slikovite Mirenske doline. Tu je sedež sodišča in davkarije in je potrebna meščanska Šola. V Mirenski dolini je mnogo mladine obojega spela, ki obiskirje meščansko šolo v Novem mestu, kar je združeno z velikimi izdatki staršev. Mnogo je tudi takih, ki stanujejo sicer doma in se vozijo vsak dan v šolo v Novo mesto, toda dnevno potovanje po železnici vpliva na dorasčajočo mladino tako v telesnem kakor tudi v moralnem pogledu zelo kvarno. Potujoča mladina mora postajati večkrat na železniških postajah, primorana je zjutraj zgodaj vstajati ln se večkrat vračati šele v poznih nočnih urah. Primanjkuje ji spanja, prihaja že utrujena v šolo, kar jo ovira v napredovanju, in nima potrebne dnevne hrane. In koliko je še mladine, ki bi ji starši radi nudili več izobrazbe, a jo zaradi gmotnih razmer in tudi zaradi prej opisanih kvarnih vplivov ne morejo nuditi.
Z ustanovitvijo meščanske šole v Mokronogu kot središčem Mirenske dolinet bi se ta nedostatek odpravil. Za kulturni napredek trga, kakor tudi vse Mirenske doline je ustanovitev meščanske Sole nujno potreba, gtevilo otrok, ki ie sedaj v težavnih okoliščinah obiskujejo meščansko šolo, je dokaz, da starši žele dosti svojim otrokom višjo za življenje potrebno izobrazbo, toda mnogi iz gmotnih razlogov tega ne zmorejo. Zato bi se morale vse občine in vsi kraji, sploh vse prebivalstvo Mirenske doline, združiti in povzdigniti glas po zahtevi ustanovitve meščanske šole.
Ta stran Dolenjske je se vedno zapo-
stavljena, napredek doline pa Je v prvi vrsti odvisen od višja izobrazbe mladine, ki bo ostala doma in se posvetila domačim poklicem, ter od kulturnega napredka, ki ga more dati le šola. Zato mora postati želja nekaterih klic vse doline: Dajte Mokronogu meščansko šolo.
Novo žel. postajališče
Novo mesto, 22. maja V nedeljo 19. t. m. se je izpolnila prebivalcem vasi Zalog in okoliških vasi že dolga želja, da bi dobili na odcepku dolenjske železnice Novo mesto—Straža Toplice postajališče, s čemer bi jim bila prihranjena pot v Stražo ali v Novo mesto. Postajališče Zalog je prav v sredi proge, ki jo lokalna železnica prevozi v 18 minutah. Na progi vozi vsak dan po 6 mešanih vlakov v obe smeri. Potniški premet razen v sedanjih dneh ni posebno velik, ker je proga kratka, a tem večji je tovorni promet. Po progi prevažajo vsak dan velike množine vseh vrst lesa in spa'amed prve proge v državi.
Z novim postajališčem je bi'o zelo ustreženo vasem v tej okolici, kar je tudi pokazala slovesna otvoritev. Dopoldanski vlak, čigar stroj je bil v zelenju, je pripeljal na okrašeno postajio zastopnike oblasti, nakar se je izvršila ob veliki udeležbi domačega ljudstva in gostov ter radovednežev slovesna otvoritev. Prisostvovali so zastopniki domačih ustanov. Po otvoritvi, ki je po govorih nekaterih gospodov dobila nekako politično obeležje, kar se je v sedanjih časih neprijetno občutilo, je vlak odpeljali dalje proti Straži, udeleženci pa so se razšli po bližnjih vaseh, da se po razvesele o priliki veselega dogodka. Mnogi so se zamudili do večernih vlakov, s katerimi so se prav dobre volje i odpeljali na svoje domove.
Z vožnjo vlakov, ki jih je na kratki progi res precej, je vsem. ki se poslužujejo te proge ustreženo in hvaležni so železniški upravi, da upošteva potrebe prebivalstva, vendar pa si še žele, da bi en voz vozil direktno v Ljubljano in da bi ga v Novem mestu priklopili ljubljanskemu vlaku. Potnik, ki nima s seboj večje prtljage, lahko prestopi iz vlaka v vlak, prenašanje večje prtljage pa prestop zelo otežkoča. V času kopališke sezone v Dol. Toplicah vozi sicer enkrat na dan en voz iz Ljubljane direktno v Stražo in popoldne zopet nazaj, bdio bi pa zelo ustreženo, če bi tak direktni voz vozil skozi vse leto, nele poleti. Na progi je že toliko prometa, da bi se to lahko uredio.
5tev. 116
»SLOVENSKI NAROD«,  P***. K. maja l»40.
Stran 3
Danes zadnjikrat! Najzabavnejsa burka, ki bo Izzvala cel orkan smeha !
NAŠA MALA ŽENKA Vese,a V8ebina tegra fllm*60 nuđl,a
vsakomur obilo razvedrila!
......_________ V gL vlogi šarmantna Katne Nagy.
Razveseljevali Vas bodo najboljši komiki in to Paul Kemp, Lude Wm0tabk in Georg Aleksander.   —   Predstave ob 16., 19. In 21. uri.   —   KINO UNION, tel. 22-21
SI,H DOLINA VELIKANOV "ČZST
Epopeja junaštva in svobode. — Zopet film, ki je osvojil publiko, da apiavdira od navdušenja.   —   KINO MATICA, tel. 21-24.   —   Predstave ob 16., 19. in 21. uri
SE DANES ob 16., 19. in 21. uri predvajamo ameriški film globoke ■
socialne vsebine, ki opozarja javnost na zapuščeno in bedi izpostavljeno mladino. I
ME VEDO KAJ DELAJO gSSS^-^^gS I Lepi uspehi vztrajnega sokolskega dela
Ob 10 letnici marljivega delovanja pobreškega Sokola Priznanje vrlim nacionalnim in sokolskim delavcem
na Pobrežjn
Pobrežje, 23. maja MariboiL-ka okolica je dobila v povojni dobi povsem drugačno obličje in drugačen pečat, kakor ga je imela pred vojno. Kaj so bili na primer Studenci pred vojno in kaj so danes? Kaj je bilo Tezno pred vojno in kaj je danes? Edino Kamni-ca je morda nekoliko zaostala v naglem tempu hitrega razmaha, {prav tako 9v. Peter niže Maribora, toda Studenci so hiteli v novo, lepšo dobo svojega razvoja. To velja tudi za Tezno in prav tako tudi za naše prijazno Pobrežje.
Pred vojno je bilo naše Pobrežje prevladujoča kmečka oziroma vrtnarska naselbina. Seveda so imeli tukaj svoja bivališča naši železničarji. Povojna doba pa j eprmesla nagel razvoj tudi v strukturi prebivalstva. Danes je Pobrežje izrazita naselbina našega malega človeka, našega delavstva, nižjega in srednjega usluZ-benstva in našega obrtništva. To je socialni pečat, ki ga kaže danes Pobrežje. toda pobreški občan se je razvil tudi glede na svojo rodno in državljansko zavest. Pobreško prebivalstvo je zavedno. Z navdušenjem in čustvom sledi našim nacionalnim idealom, E>a pa se je izvršila tako temeljita preobrazba Pobrežja in Pobre-žanov. pripada zasluga predvsem živahnemu društvenemu življenju in neumorni delavnosti zaslužn-h mož, ki so z zavihanimi rokavi zaoral i ledino na našem Pob rež-ju, ki ga. vsi ljubimo in kjer se vsi zavedamo velikih n.ilog. ki jih morajo nositi v današnjih časih tudi poedinci.
Leta 1921. je vznitaiilo pevsko društvo ~Zarja<r. To dc-uštvo si je postavilo vzvišen cilj: utrjevati v Pobrežanih ljubezen do nase lepe pesmi, poglabljati smisel za lepoto naše besede in naših skladb. S pesmijo naj bi se v pob reških srcih učvrstila vez do rodne grude, do rodnega doma. S smcUnim, marljivim delovanjem je ^Zarja« povsem   izvedla   svoj program,
ustregla pričakovanjem, ki so jih zavedni   Pobrežani   postavljali   vanjo. PobreŠka
s Zarja« je dala svetel zgled. Sledila so druga društva., razgibalo se je društveno življenje, sledila je ustanovitev Rdečega križa. Strelske družine, Jadranske straže ter drugih nacionalnih in humanitarnih društev. Delo gasilske čete se je še bolj razmahnilo. Pcbrežane je preobrazil duh skupnosti in tesne družabne ter društvene povezanosti.
Pomemben dogodek pa je prinesel 14. julij 1930. ko je sklical br. Elinger ustanovni sestanek pobreškega. Sokola. Tega sestanka so se udeležili poleg številnih zavednih Pobrežanov tudi nepozabni pokojni dr. Li. Pivko .dr. Bcštjančič in r>ekle-va. Ponosna sokolska misel je zbrala po-brefihe Sokole, ki so pokazali izredno življenjsko silo. nenehno požrtvovalnost, vzorno iniciativo in neutrudno delavnost. Sokolska misel je prodrla v vse sloje in vse plasti pob reškega prebivalstva in žela uspeh za uspehom. Marljivo so se vež-bali člani, članice, moški in ženski naraščaj, mcška in ženska deca na šolskem dvoridču. Sokol je iskal zatočišča v Roj-kovi dvorani in v Renči je vi dvorani. Po-brežka sokolska družina je postajala čim dalje bolj številna, svež idealizem je zajel njene vrste in pobreški Sokol se je vzpenjal zmerom više in više. Porodila se je misel lastnega telovadišča. L. 1931. je bila že uresničena zamisel lastnega telovadišča, toda iniciativa se ni mirovala. Misel na lastno streho je prodirala v vrste zavednega članstva, ki so se odločili, da si postavijo svojo telovadnico, da si s plete jo svoje ponosno sokolsko gnezdo, da si zgradijo svoj sokolski dom. Misel lastnega doma je tako navdušila vrle pobre-ške Sokole, da so z vzorno požrtvovalnostjo, s kulukom in spretnim crganizato-ričnim delom dosegli, da je bila tudi ta 1 pobuda v razmeroma kratkem času uresničena. Sedaj ob 10. obletnici ustanovitve i robreškega Sokola pa se bo pob rezka sokolska družina prisrčno veselila svečane otvoritve svoje teiovadnice, svojega doma.
Ta p ros a lava lOletnice ni običajna proslava. Bilo bi napačno, ako bi pri tem šteli samo leta.. Pravilno bomo cenili to obletnico le tedaj, če bomo s skrbnim razmišljanjem pretehtali vse velike težave, mare in napore, ki jih je moral premagati optimizem, da so bile lahko uresničene številne zamisli. Ko bomo dovolj tehtno razčlenili vso ogromno napornost podrobnega dela, bomo le pravilno m pravično ocenili pomen te proslave, ki bo v znamenju telovadne akademije in nedeljskega slavja pobreškega Sokola. O priliki telovadne akademije je bil sestavljen slikovit spored in akademijski program, ki vsebuje naslednje točke: pozdrav zastavi. Nižja moška deca: Neka živi Jugoslavija, Nižja ženska deca: Metuljčki. Moški naraščaj: Vaje s kiji. ženski naraščaj: Prebujenje cvetja. Višja moška deca: Pastirčki. Moški naraščaqj: Miza. 61a niče: Osmorka. Moški naraščaj: drog. Vis-ja mcška deca: Mali vojaki. Višja ženska deca: Na rožah. Člani: Bradlja, ženski naraščaj: Na Adriju. Moški naraščaj: šestorica, člani: Hej trubaču. Sobotna akademija in nedeljska spominska proslava bosta značilno prikazali uspehe in sadove idealne sokolske delavnosti.
Da pa so postali ti sadovi preotoraževa-nja Pobrežja v nacionalnem, prosvetnem in sokoLskem duhu tako vidni in prepričevalni, je zasluga predvsem onih idealnih mož in marljivih sodelavcev, ki so ne-IKtaačeno,  brez ozira np. fizične, me/te-
rialne in druge žrtve korakali svojo pot k vzvišenemu cilju, će si pogledamo zaslužne osebnosti, ki so vtisnile našemu Po-brežju pečat, s katerim se sedaj lahko ponaša, potem se moramo zaustaviti predvsem ob upokojenem šolskem upravitelju br. Klemenčiču. Kakor je v naših Studencih v povojni dobi dvignil nepozabni pokojni Tone Hren zastavo narodne, sokolske in narodno prosvetne misli, tako je naš dobri »očka« br. Klemenčič zaoral globoko ledino našega pobreškega društvenega življenja. Njemu ob strani pa je ves čas stala požrtvovalno in nesebično ob strani njegova življenjska driižina, naša predobra sokolska zrnati c, ki je zmerom pripravljena sodelovati, zmerom pomagati in se žrtvovati za skupne koristi in skupne ideale.
V vrsti nesebičnih pobreških preporoditelje v srečamo tudi starosto pobreškega
— Inozemci, ki bivajo v Mariboru in ki
imajo dovoljenje za zaposlitev, izkaznico o poklicu z veljavnostjo za nedoločen č a s in jo do sedaj v smislu čl. 5. uredbe o zaposljevanju tujih državljanov mesca maja letos še niso predložili predstojništvu mestne policije, se pozivajo ponovno, naj to takoj store, ker bi sicer izkaznice svojo veljavnost izgubile. — Predstojništvo mestne policije v Mariboru.
— Muzejsko društvo v Mariboru se bo
v prihodnjili dneh obrnilo po svojem pooblaščencu g. M. Mohru do prijateljev mariborskega muzeja s prošnjo za društveno članarino za 1- 1940 v znesku 15 din. Društvo prosi za blagohotni sprejem svojega pooblaščenca, ki bo članom izročil društveno izkaznico in poročilo o delu v
preteklem letu. Istočasno zagotavlja Muzejsko društvo,  da bo storilo vse,  da bo
mariborski muzej javnosti dostopen vsaj v mescu avgustu.
— Nočno lekarniško službo imata še danes Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, in Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70.
— Novi grobovi. V Frankopanovi ulici Št. 35 je umrla soproga upokojenega preglednika finančne kontrole Terezija Pečko, stara 70 let. V Zrkovski ulici na Pobrežu je umrla soproga upokojenega poštnega zvaničnika Ivanka Hohl, stara 75 let. V Slovenski ulici 40 je umrla zasebnica Ka-rolina Fritz, stara 57 let, v Prešernovi ulici 30 pa zasebnica Suzana Rat, stara 69 let. — Žalujočim svojcem naše globoko sc i^alje.
— Stavka slikarskih pomočnikov se traja. Glede na poziv slikarskih in pleskarskih mojstrov pomočnikom, naj se vrnejo na delo, so pomočniki zavzeli stališče, da sklepi mojstrov ne ustrezajo njihovim težnjam in potrebam. Spričo tega stavka slikarskih in pleskarskih pomočnikov še traja.
— Frotituberkulozni teden. Tudi včeraj so dijaki in dijakinje pridno nabirali za cilje protijetične borbe. Mariborčani so rade volje prispevali za plemenit namen.
— Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da je bila prva infekcija peronospore v letošnjem letu 4. maja povsod, kjer je bilo ta dan listje že dovolj razvito, ker je bilo 4. maja izredno toplo in je tudi ponoči od 3. maja na 4. maj padel obilen dež. Ako bi bilo letošnje vreme toplo skozi ves maj, kakor je bilo v začetku maja, bi se moralo prvo škropljenje izvršiti že tik pred 20. majem. Zaradi hladnega letošnjega vremena pa je razvoj peronospore v listju bolj počasen. Izbruh peronospore bo letos sledil takoj, ko bo padel prvi večji dež in ko bo minimalna nočna toplota dosegla temperaturo nad 13 stopinj Celzija. Zaradi pomanjkanja delovnih sil in visoke cene galice, kakor tudi zaradi slabega nastavka v vinogradih je potrebna posebno letos velika pažnja za pravočasno prvo škropljenje vinogradov. Zato opozarja zavod vse vinogradnike, naj pazno sledijo radijskim in dnevnim poročilom, ki jih bodo točno opozarjala na pravočasno škropljenje v vinogradih. Radijski poslušalci so naproseni, da obvestijo o pravočasnem škropljenju vinogradov tudi svoje bližnje sosede. Bržkone bo prvo škropljenje v letošnjem letu šele v začetku junija, vsekakor pa takoj, čim bi nastopilo toplo vreme z obilnim dežjem.
— S taroka to liske službe božje v nedeljo 26. t. m. ne bo, in sicer zaradi letne cer-že dobro znana iz njenih lanskih gostovanj, kvene sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja bo v nedeljo 2. junija ob 9. kakor navadno in se vabijo vsi verniki k obilni udele*bi. — župni urad.
— Lepo vreme je včeraj dopoldne zvabilo staro in mlado na ulice. Ob cestah, kjer se je pomikala procesija, je bilo precej živahno vrvenje. Telovska procesija je šla po Koroški cesti, 8trossmayerfevi ulici, Orožnovi ulici na Slomškov trg, od tod pa Ulici 10. oktobra, Gosposki ulici in Slovenski ulici na Grajski tog, nato po Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je bila zaključna postaja. Ostale postaje so bile na Vodnikovem trgu, na Slomškovem trgu in na Grajskem trgu. Procesijo je vodil škof dr. Tomaži C ob številni asistenci. V procesiji so korakali tudi mariborski odličnik!, med njimi mestni poveljnik general Golubovi č, mestni
Sokola br. Antona Požarja. Govoriti ni njegova krepost. Zato pa tem raje snuje na tihem, vztrajno, neumorno. Njegova beseda je tehtna in premišljena. Ravno tej njegovi lastnosti je pripisati, da si je po-breška sokolska družina v razmeroma rekordnem času, brez hrupa postavila svoj lastni dom, al zgradila svoje lastno ognjišče, ob katerem se bo porajala z vzvišenimi sokolskim! in nacionalnimi ideali. Potem naj omenimo še br. S. Renčija, čigar beseda je zmerom globoko pretehtana, in neutrudnega, vzglednega načelnika br. Bana, ki je zanesel v vrste pooreskega Sokola zanos in polet. Ta mladostni utrip, ki ga je vlil pobreški m Sokolom, je omogočil, da je danes pobreški Sokol, Sokol Maribor U. v telesno vzgojnem, disciplinskem in tehničnem pogledu med najboljšimi sokolskim! edinicami ob naši meji.
S tem, da so vzorni pobreški nacionalni, sokolski in društveni delavci s svojo brez-primerno požrtvovalnostjo zgradili temelje tako uspešne razgibanosti in plodonosne društvenosti, pa niso skupno z drugimi sodelavci, katerih zasluge bomo omenili ob drugi priliki, samo koristili nacionalni in sokolski misli na P obrežju, ampak so pomagali s tem slovesu in dobremu ime nu vsega Pobrežja. Ob lOletnici pobreškega Sokola je iskrena želja vseh Pobrežanov, vseh prijateljev našega lepega Pobrežja. da bi sadovi vztrajnega .^okolske-ga dela Čim bolj in čim vidneje koristili razvoju in dobremu imenu pob reške občine in njene okolice. Pobreškemu Sokolu pa izražamo ob lepem jubileju željo, da bi tudi v drugem desetletju svojega delovanja nadaljeval svetle tradicije in poslanstvo, ki ga je započel ter uspešno izvajal v prvem desetletju svojega vzglednega, uspešnega in neumornega delovanja. Zdravo. F. L.
Petek, 24. maja. Zaprto.
*
Gostovanje   gdč. Vere   Majdičeve. Kot
Amelija bo pri vseh predstavah znamenite Verdijeve opere »Ples v maskah« gostovala znana slovenska operna pevka Vera Maj-dičeva, ki je tudi mariborskemu občinstvu
župan dr. J u v a n, oba sreska načelnika in predsednik okrožnega sodišča ter predstojnik mestne policije. Častna četa je pri posameznih postajah oddajala častne salve, i^epo vreme je zamikalo Mariborčane v prijazno okolico. Pa tudi na Mariborskem otoku so se pojavili že navdušeni prijatelji sončenja in kopanja.
— Titovi v akciji. V stanovanje Roberta Karmela na Meljski cesti 43 se je vtihotapil še neznan zlikovec, ki je prebrskal omare in predale ter odnesel zlat poročni
prstan in nekaj perila v skupni vrednosti okoli 600 din. — V neki gostilni na Aleksandrovi cesti je izginil železničarju Fr. Brenčiču plašč, vreden 600 din. — Na Vodnikovem trgu je postala žrtev neznanega žeparja Marija Gerlič, ki ji je tat ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 80 din gotovine. Za tatovi poizveduje policija.
— Na tuj račun se je hotel zabavati
341etni Avgust Tur k iz Rogatca. Z neko deklico je obiskal neko gostilno v Vetrinjski ulici, kjer je naročil jedačo in pijačo zase m za svojo spremljevalko. Napravila sta cehe preko 120 din. Ko je napočila policijska ura, je skušal Turk izginiti, ne da bi poravnal svojo ceho, toda pri begu so ga zalotili. Poklicali so stražnika, ki mu je priskrbel brezplačno prenočišče pri »Grafu«. Turk, ki je izgnan iz Maribora, se bo moral zagovarjati pred sodniki.
— Goljufom je nasedel Otmar Bruder-man iz Mlinske ulice 1. Prodal je nekemu S. in K. 500 kg starega železa proti takojšnjem plačilu. Toda v Brudermanovi odsotnosti sta omenjena š. in K. staro železo odpeljala, ne da bi blago plačala. Ker ju ni več na spregled, je Bruderman zadevo prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za B. in K., ki sta Brudermana osleparila za 250 din.
— Ponarejeni dvodinarski kovanci so se
v sredo pojavili pri nekaterih mesarjih na Vodnikovem trgu. Policija je uvedla ob širno preiskavo, da izsledi ponarejevalce.
— Bitka ob Dravi. Pri meljskem brodu je prišlo do spopada med nabiralci odpad kov in starega železa. Sovražni si skupini nabiralcev sta navalili drusra na drugo. V prvem taboru so bili mlajši, v drugem p*i starejši nabiralci. Nastala je pravcata »bit ka«. Bunke so padale na levo in desne Rabuki je napravila konec policija, ki je udeležence  »bitke« ovadila.
— Nesreča nikdar ne počiva. V Koseškega ulici je neki kolesar povozil 51etnegn Božidarja Krajnčiča. ki je dobil občutn*3 poškodbe na rokah in no<?ah. — Na sto^ nicah ie padlg  531etna kuharica Terer^jf Knafliceva. ki si ie pri nadcu zlomila delnico. — Na Tržaški c^s+i ie pa^el s koles 321etni delavec Anton Peben^k, ki 1e oh ležal z zTo~nlieno le^o ro^o. Val pon^s^ čenči se zdravijo v mariborski bolnici
Spari
V nedeljo 26. maja bo v Mariboru zan miva nogometna tekrna. Na stadionu c Tržaški cesti bo goctovala enajstorica je seniskega Bratstva,  ki bo pomeril svoje moči proti SK železničarju. Prvenstvena tekma bo ob vsakem vremenu in se bo pričela ob 15.30.
It JL'^t^mera
Sokolski kino. Zvočni kino Sokolski dom bo oređvajal v soboto 25. maia ob 8 "".5 in v nedeljo 26. maia ob 16. in ob 20.15 leteiski film Vragi neba. Kot dodatek Fcksov tednik.
Za našo deco. Jugoslovenska uniia za zaščito dece v Ljutomeru bo criredila 26 maja no osmi maši v SokoLskem domu svojo prvo prireditev Na sporedu so govor o namenu unije, orkestralne točke, pesmi mladinskega, zbora in deklamacije Dobiček prireditve ie namenjen zaščiti otrok v primeru vojne.
Novi vozni red, ki je stopil v veljavo v soboto opolnoči, nima za Ljutomer nočnega vlaka kakor pred meseci. Uveden pa je vlak za Mursko Soboto, ki odhaja iz Ljutomera ob 10.54 in se vrača iz Murske Sobote v Ljutomer ob 7.48. Tudi za Gornjo Radgono smo poleg ostalih dobili vlak, ki odhaja iz Ljutomera proti Radgoni ob 14.18 in se vrača v Ljutomer ob 15.49. Vozni red ie za naše kraie in prilike zelo ugoden, le nočni vlak bi bil tudi sedaj umesten.
S konja Je padel. Gregor Krznar ie nadel s konja ter si pri tem zlomil tri leva rebra, večji zemeljski plazovi, ki so napravili manjšo ali večjo škodo lastnikom.
Slabo obiskani sejmi. V kvatrnem tednu sta bila živinski in kramarski sejem, ki sta bila zelo slabo obiskana. Živinski sejem ni imel mnogo živine, cena pa je bila orecej visoka. Tudi sejem na Raz-križju, kjer je bilo istočasno cerkveno slavje, je bil zelo slabo obiskan. Tudi tu ni bilo toliko živine kakor prejšnja leta.
Zopet pižmovke. Lani ni bilo mnogo čuti o pižmovkah, letos pa se pojavljajo tudi v takih vodah, kjer iih prejšnja leta ni bilo. Lovski paznik Skrget jih je vlovil že sedem. Sigurno so iih tudi že drugi letos kaj pokončali.
Deputaciia. Na Binkošti je nosetila dr. Odiča deputacija Strigovčanov in Razkri-žanov. ki sta jo vodila učitelja Richter
Sv. Ana v Slov. goricah, 22. maja Danes si ne moremo predstavljati trdnega  gospodarskega     narodnega živtljenja brez  ugodnih  prometnih  zvez,  ki omogočajo neoviran potniški in tovorni promet.
Ta problem je zlasti važen za naše obmejne kraje. Urejeno cestno omrežje v obmejnih krajih pomeni popolno povezanost z zaledjem in neodvisnost od tujine v gospodarskem in kulturnem pogledu. Žal so doslej ceste gradili, ne da bi upoštevali v zadostni meri resničnih potreb prebivalstva in državne skupnosti.
To nam dokazuje glavna slovenjegori-ška cesta Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica—Gornja Radgona, ki tvori glavno zvezo Slovenskih goric z zaledjem. Zgrajena je bila še v predvojni dobi, ko redni promet še od daleč ni dosegal obsega kakor danes. Vsa konstrukcija te ceste je taka, da nikakor ne ustreza naraščajočemu prometu težkih motornih vozil. Iz tega razloga je bila primorana prevzeti v svojo oskrbo omenjeno cesto država, ki jo bo baje iz svojih sredstev preuredila in vzdrževala. Ta ukrep je seveda za vso našo obmejno pokrajino in zaledje važen, ker bo
Rim, 23. maja. br (Dr. O.A.). Italija -zBJsjA <>s ep 'i;iiuoAp 09A Bp au es ojojis voj hitro približuje kritični točki: vstopu
V vojno. V fašističnih političnih krogih sedaj že brez ovinka, izjavljajo, da smatrajo italijansko intervencijo v vojni za neizogibno. Kdaj pa bo do nje prišlo, to je
V rokah Mussoiinija in so zato vsa ugibanja o tem brezpredmetno.
Velik vtis je naredila poslanica rektorja,    profesorjev in studentov rimskega
vseučilišča, ki je največje v Italiji. V imenu vseh italijanskih vseučilišč so to spomenico s posredovanjem prosvetnega ministra Bottaia izročili Mussoliniju. V njej izražajo željo, da bi jim bila podeljena čast boriti se za osvoboditev Italije v Sredozemlju in neodvisnost njenega imperija nasproti hegemoniji velikih plutokracij. Italija mora postati gospouar Sredozemlja, iz katerega se mora izločiti sleherni tuji vpliv. Mussolini je z zadovoljstvom sprejel na znanje to poslanico.
Poleg tega je več tisoč studentov zbranih na zborovanju na vseučilišču, sprejelo resolucijo, naj se odločna intervencija za končno osvoboditev in neodvisnost italijanskega naroda in njegovega imperija ter za uresničenje njegovih naravnih aspi-racij v Evropi in Afriki čim prej prične. Nocojšnji listi pripisujejo tej manifestaciji največji pomen in naglasajo, da je bilo s tem izraženo razpoloženje vse italijanske mladine in vobče vsega italijanskega naroda.
Tudi italijanska akademija znanosti in umetnosti je poslala Mussoliniju poslanico, v kateri izraža svoje prepričanje o utemeljenosti novih in višjih ciljev, h ka-Lenm bo Mussolini povedel fašistično do-r. o vin o.
Vrste se torej manifestacije druga za Jrugo, ki kažejo, da se bliža vihar. Razen cega je bil dosedanji generalni komisari-'at za vojno produkcijo preurejen v državno podtajništvo, podrejeno predsedniku vlade, ki vodi sedaj vse vojne resore. Danes sta se sestali pod vodstvom pravosodnega ministra in predsednika fašistične 'bornice Grandija tudi zakonodajna odboja za obrambne in notranje zadeve ter sta irončevalo načrt zakona o civilni mobilizaciji in disciplini državljanov    za časa
.ojne. Odbora sta sprejela načrt ter ga poslala senatu, tako da je pričakovati, da jo že prihodnji teden objavljen v službe-
in Cimerman. Deputacija ie intervenirala v zadevi čim prejšnje priključitve obeh občin k banovini Hrvatski ter takojšnje spremembe slovenskega državnega osebja.
Lepo vreme Je vse osivelo. Par dni imamo lepo in res totrto solnčno vreme. Na polju je nestalo zelo živahno Z največjo naglico še sade krompir in koruza, ki bi davno morala biti v zemlji, a je slabo deževno vreme preprečilo. Kmetovalci, ki so to storili še pred stalnim deževjem, so začeli z okopavanjem krompirja.
Mura je narastla. Zadnje dni je Mura
tako narastla. da je bil promet preko stalnih brodov nemogoč. Nekaj je naraščanju Mure pripomoglo stalno deževje, sedaj pa ie prišla snežnica s hribov onstran meje. Ce bo nastooila vročina, bi mogle nastopiti zopet poplave.
mogoče pričeti pospešeno prcurejevalna dela, ki bodo ustvarila času in razmeram primerno glavno cestno zvezo. Obenem bo banovina razbremenjena stroškov za vzdrževanje, ki pa kljub vsemu niso prinesli potrebnega zboljšanja za daljšo dobo. V
I zvezi  s tem  bi  bilo skrajno potrebno, da posveti  banska uprava    sedaj večjo skrb ostalim obmejnim cestnim zvezam, ki so tudi potrebne nujne temeljite preureditve. . V neznosnem stanju so obmejne ceste Št. 1 IIj—Sv. Jakob—Zg Cmurek, Nasova—Crn-\ ci, Sv. Jakob v Slov. gor.—č^rešnjevci itd. . Te bi bilo potrebno temeljito preurediti z i odpravo velikih ovinkov in primernim raz-i širjenjem. Obenem naj bi se čim prej pri-; ćele graditi tudi nameravane nove cestne i zveze. Nadaljnje odlašanje teh del bi bilo i samo v gospodarsko škodo
Potrebna gradnja cest v Slov. goricah bi v veliki meri tudi omilila socialni položaj ; siromasnejših slojev. Mnogi najemniki vi-ničarji. brezposelni kmetski hlapci in revni bajtarji bi se lahko zaposlili pri cestnih delih. Ta dela bi mogla ustvariti ugodnejši gospodarski in socialni položaj našega podeželja  — jh
nem listu. Po tem zakonu bodo civilni mobilizaciji podvrženi \sl moški od 14. do 70.
leta starosti, po potrebi pa tudi ženske.
Vsi izpiti na šolah morajo biti zaključeni najkasneje do 15. junija. Na univerzah so ukinili predlaganje pismenih tez za pridobitev doktoratov ter jili zamenjaU z ustnimi razpravami.
Mnogo pozornosti so vzbudile že aretacije in internacije Italijanov na Malti. Sedaj poročajo listi še o preganjanju Italijanov v francoskem Maroku, črni oblaki se torej zbirajo z vseh strani.
Potovanje zunanjega ministra Ciana v Albanijo ima stvarno velik politični pomen in ni posvečeno samo ogledu javnih del. To priznava danes tudi vodilni »Giornale d'Italia«. V svojem poročilu iz Beograda tolmači to potovanje tako, da hoče Italija spričo verjetnih izrednih odločitev se enkrat jasno poudariti, da se v polni meri zaveda dolžnosti in pravic, ki izhajajo iz njenega položaja največje sile na Balkanu, da bi se že v naprej izločil vsak nesporazum. Najbolj merodajni italijanski list poudarja, da si Italija prizadeva doseči pravično ravnotežje med posameznimi balkanskimi narodi v okviru nevtralnosti in na osnovi popolne neodvisnosti od sleherne hegemonije. To naj bi potrdilo tudi sedanje potovanje italijanskega zunanjega ministra po Albaniji, ozemlju. Hotelo se je že govoriti o katastrofi in nezadržanem bližanju vojne h koncu, toda realnost svetuje večjo skromnost in previdnejšo presojo. Ne vemo še, kakšne materialne in duhovne rezerve lahko postavijo zavezniki,   da bi zadržali
j nemško prodiranje,  Če ga že  ne morejo
i popraviti.«
I
I Poseben angleški
idposlanec
V Rimu pričakujejo posebnega odposlanca angleške vlade sira VVilfrida Gree-na, ki ima nalogo razpravljati z zastopniki italijanske vlade o vseh aktualnih vprašanjih in posebno o omiljenju blokade. To naj dokazuje, da so zavezniki pripravljeni do skrajnih možnosti ugoditi italijanskim zahtevam. Toda >Times« se pesimistično izražajo o možnosti, da bi se na ta način preprečil vstop Italije v vojno. Zanj pričajo že premnoga diplomatska in vojaška znamenja.
f
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak, stric, gospod
Tabor Tine
stud. ior. in rezervni letalski podporočnik
dne 21. maja 1940.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 25. maja 1940 ob 3. url popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 24. maja 1940.
Žalujoči: MATI, rodbine: dr. AH6IN, WOHTNZ, TABOR
Mariborske in okoliške novice
Cestno vprašanje v Slov. goricah
V Rimu pravijo, da je vstop v vojno neizogiben
Vsi znaki kažejo, da se kritični trenutek hitro približuje — Zakon o civilni mobilizaciji — P&men Članovega
potovanja v Albanijo
»SLOVENSKI NAROD«,  petak, 24. maja 1940.
Pm. 110
Pomembna iznajdba slovenskega
visokosolca
Staiatelj strojnega oddelka ljubljanskega vseoCUUKa
o svojem izumu
LJubljana, 23. maja
Sooči se je v Hubadovi dvorani Glasbene matice zbralo lepo število naših skladateljev, profesorjev glasbe in eodbeni-nikov. da sd ogledajo in dajo raztolma-ihi izum mladega slovenskega vis kosol-ca. V poučenih glasbenih krogih že nekai časa govorili, da se ie bodremu slov enakemu tehniku posrečilo sestaviti stroi. ki utegne beležiti klavirsko igro. zlasti pa iniprovizacije skladateljev klavirskih vir-tuozov. oa tudi olesnih komponistov in vseh. ki delajo v glasbeni produkciji zlasti n. pr. za filmsko iddustrijo itd.
P-Q EM
2e dolgo časa obstoji med elasbeniki in skladatelji, zlasti drugod, kier ie glasbena produkcija dokaj intenzivnejša kakor pa pri nas v naši bolj nebogljeni sredini, potreba po aparaturi, ki bi avtomatsko zabeleževala svobodno improvizacijo in in inventorično igranje po klavirju in podobnih glasbilih, kakor na pr. na harmoniju in orgijah. Iz glasbene zgodovine vemo, da so mnogi skladatelji bili izvrstni improvizatorii in da so iim umetnine vrele izood prstov že kar v dovršeni obliki Med take nerazumsko ustvarja ječe tvorce sta na pr. spadala Liszt in Caikov-ski. Zlasti o tem poslednjem vemo da je v svojem zapisanem in izdanem opusu zapustil le drobcen del tega. kar ie na klavirju iznašel in ustvaril. Koliko umetnin bi nam bila taka aparatura zapisala
in ohranila, če bi  io podobni umetniki
že svoj čas imeli!
To globoko vrzel ie sedai zamašil izum mladega slovenskega tehnika! Snoči ie v Hubadovi dvorani razlagal ored Izbranimi povabljenci svojo iznajdbo Ta ie v svojih sestavinah sila enostavna in prav zato ingeniozna
Njegova izvajanja in razlago bi mogli povzeti s temi kratkimi stavki: Tipke so s posebno stikalno napravo spojene z vrst-
jo električnih lučk. ki se užzo in ki zagore tako dolgo, kakor traia ton. ki ga sprožimo s pritiskom na tipko Osvetljevalna naprava (to so lučke) daje svetlobne signale o tem. kar se dogaja na tipkah Ko ie to opravljeno, zadošča le še oo-sebna snemalna naprava na tekočem traku (fotografski aparat) ki ta svetlobna znamenja sproti snema.
Izumitelj ie podrobno in vsestransko nazorno pokazal, da so ti znaki na tekočem fotografskem traku docela istovetni z napisanimi ali tiskanimi notami in da je prepis tekočega traka in njegovih znameni v običajno notno pisavo kai lahko in preprosto opravilo
Na ta način se le rodila aparatura, o kateri so sanjali toliki skladatelji in ki utegne prinesti mlademu izumitelju Se veliko slavo v. tujem svetu
Gre za slušatelja tehnične fakultete ljubljanskega vseučilišča s Jož^i Battesti-na. ki ie za svoja izvajanja in Se b*>li za svoi izum žel na koncu od prisotnih skladateljev in zainteresirancev topel aplavz. Izumitelja je prisotnim rredstavil prof Šantelj. za stvar na se ie toplo zavzela tudi Glasbena matica in pomagala izumitelju pri Drir^itv4 houCimpp ^^nra i-~ p red ved be njegove aparature Misel ie res da frapantna: dališi toni imajo daljše osvetlitve krajši nasoro*ne njihovi višinski odnošaii so razv:d-ni ir enakih višinskih položajev zabeleženih osvetlitev Morda utegne srtv^r pograbiti knkšna svetovna tvrdka in uvesti v ta namen že kar notni tekoči trak z emulzijami samo za tonske osvetlitve in iznajdba se bo dok^ Približala   svoji   bodoči   t?"*umJHal obb**n
Vsekakor ie treba pozdr^Hti prizadevanje mladega slovenskega tehnika, ki ga je prm po novih in izvirnih konstrukti približal rešitvi tako važnega reprodukcijskega vprašanja v glasbeni produkciji našega časa.
Ni smela povedati resnice
V pravdi za očetovstvo je nezakonska mati iz strahu in zaradi groženj kriva prisegla
Ljubljana, 24. maja Na sodišču se pri razpravah odkrijejo žalostne slike iz življenja na deželi. Najbolj žalostne so pravde zaradi očetovstva. Kakor je naš kmet pripravljen zapraviti svoje premoženje za ped zemlje, tako so fantje na deželi pripravljeni zagrešiti zločinstvo krivega pričevanja, kadar gre za očetovstvo. V spominu nam je nedavna obsodba nekega sleparja, ki je izvabil nekemu kmečkemu fantu težke tisočake s tem, da ga je »oprostil« plačevanja ali-mentov za nezakonskega otroka. Nezakonska mati je v tem primeru izjavila, da bi bila zelo vesela, če bi dobila samo polovico vsote, ki jo je nezakonski oče dal sleparju, da bi se odkrižal alimentov. Slepar je več mescev na ta račun dobro živel, nezakonska mati pa je morala s svojim otrokom medtem stradati. Naposled se je izkazalo, da je slepar ponaredil sodbo, s katero je bila odločitev sodišča o plačevanju alimentov razveljavljena.
Kako nizka je še zavest o odgovornosti glede očetovstva, je pokazala včerajšnja razprava proti babici Antoniji, nedoletni služkinji Barbari in delavcu Filipu.Vsi trije so doma nekje na Gorenjskem. Služkinja Barbara je v avgustu predlanskim rodila nezakonskega otroka, V vasi so ženice šuš-ljale o očetu. Trije ali štirje fantje iz vasi so bili po mnenju ženic očetje tega otroka, a nihče ni vedel, kdo je prav za prav oče. Babica Antonija je na prošnje Barbarine matere vzela Barbaro k sebi za čas poroda. Rodil se je krepak, ljubek fantek. Babica je služkinjo seveda vprašala, kdo Je fantkov oče. Barbara ni odgovorila, samo zjokala se je. Otroka pa je bilo treba krstiti. Treba mu je bilo dati ime. Babica Antonija je nezakonsko mater vprašala, kakšno ime naj otrok dobi pri krstu. Nezakonska mati je odgovorila: »Filip na bo, kakor je Filip on!« Barbara je nato povedala, da je Filip N. oče njenega nezakonskega otroka.
Filip je kmalu zvedel, da ga je Barbara izdala. Brž je prlhitel k babici Antoniji in naredila sta kazniv načrt. Babica Antonija je od tega dne naprej mater neprestano iz_
praševala, s katerim fantom je imela se opravka. Dekle je bilo odkrito in je povedalo, da je imelo tudi Načeta rada.
Z družino Nacetovo pa je bila babica Antonija tedaj v velikem sovraštvu. Babici in načrt je dozorel. Odločila je, da mora Nace veljati za očeta in ne Filip.
Nekega dne je prišel Filip s pričami k Barbari, da bi od nje dobil črno na belo, da on ni oče. Babica Antonija je vse dni prej nezakonsko mater obdelovala in jo prisilila, da je mati podpisala nekakšen zapisnik, v katerem je izjavila, da Filip ne more biti oče njenega nezakonskega otroka. Prišlo je do pravde, v kateri je nezakonska mati prisegla, da je oče njenega otroka Nace, babica Antonija je prisegla in pričal je tudi Filip po krivem.
Tako je veljal Nace za očeta, a vest nezakonske matere se je oglasila in nekega dne je Barbara priznala, da je po krivem prisegla, kajti oče njenega otroka je v resnici Filip. Babica, nezakonska mati in Filip so prišli na zatožno klop zaradi zločinstva krivega pričevanja. Pred sodniki je nezakonska mati povedala, da jo je babica nagovorila, naj po krivem priča. Dekle je bilo popolnoma pod vplivom babice Antonije. Babica ji je grozila, da jo bo spodila, ce ne bo pričala po njenih navodilih. Dekle se je balo, kajti bilo bi z otrokom na cesti. Balo pa se je tudi Filipa ki ji je zagrozil, da bo kupil samokres ter njo in otroka usmrtil.
Med zasliševanjem obtožene babice An tonije je prišlo do burnih prizorov, ženska je vpila in se jokala. Nekaj minut je bilo v razpravni dvorani pred senatom kakor v »Špetircimru«. Babica je trdila, da je nedolžna. Tudi Filip je trdil, da je nedolžen, a Barbara je vztrajala pri svoji izpovedi, da je iz strahu pred babico in Filipom po krivem prisegla in navedla pri sodišču napačnega očeta.
Državni tožilec fe poudaril, da je prišla naivna mlada služkinja Barbara v mreže
že predkaznovane babice Antonije, ki se je hotela maščevati nad Nacetovo družino. Branilec obtoženega Filipa je rekel, da je sedanja Barbarina izpoved, s katero je
preklicala prvo svojo izpoved, samo posledica njene zanemarjene moralne vzgoje. Dekle Je govorilo resnico v civilni pravdi ss očetovstvo, zdaj ps Je prišlo pod drug vpliv in zaradi tega preklicu Je svoje prvo pričevanje. Sodišče se Je po dolgem posvetovanju prepričalo, da govori nezakonska mati sdaj resnico. Obsodilo Je babico na 10 mescev strogega zapora, v kateri kazni je všteta 6mesečna kazen, katero babica zdaj prestaja zaradi odprave plodu, ki se Je končala s smrtjo žrtve. Barbara Je bila. obsojena na 3 mesce pogojno, Filip pa tudi na 3 mesce pogojno.
Iz Celia
—c Telovske procesije so se v četrtek dopoldne udeležili zastopniki >/ojaškin in civilnih oblastev in uradov, sol, nekaterih društev, vojaštvo, gasilci, šolska mladina, večje število prebivalstva Celja in okolice ter celjska vojaška in železničarska godba.
—c šahovski turnir. Drevi ob 20. se bo
pričel v klubskih prostorih Celjskega šahovskega kluba v hotelu >Evropi« brzi turnir skupine B za prventarvo v mesecu maju. Glavni igralci se tega turnirja ne smejo udeležiti. Prijave se sprejemajo đo pri četka turnirja v klubskih prostorih.
—c Umrla Je v sredo v Gaber ju pri Celju  v  starosti  65  let  avtoprevoznica ga.
Antonija Kokolova. Na Cesti na grad 49 pa Je umrla 171etna gimnazijka Dorica Dečkova, hčerka trgovca g. Ivana Dečka.
—c Nesreča ne počiva,. V Sp. Gorčah pri B rasi ovcah si je 80-letni preužitkar Andrej Prislan v torek pri padcu zlomil desno nogo v kolenu. V Blatu pri Konjicah je padel v sredo konj na 501etnega dninarja Janeza Konca in ga poškodoval po levi strani prsnega koša. Ko je 191etni rudar Stanko Bezgovsek od Sv. Jurija pri Hrastniku v ponedeljek pregledoval puško, se je puška sprožila, pri čemer je krogla zadela Bezgovška v levo koleno in levo roko. V Rogatcu si je 201etni kočarjev sin Franc Perkaus pri padcu zlomil levo roko v ramenu. V ponedeljek si je 821etni občinska reva Terezija Vrečerjeva iz Celja pri padcu na cesti zlomila levo nogo v kolku. Na Dolgem polju pri Celju je neki kolesar povozil 521etno ženo vojnega invalida Terezijo Slame rškovo iz Celja in jo močno poškodoval po levi nogi. V sredo zjutraj Je padla 301etna služkinja Marija Zorkova iz Košnice pri Celju na cesti z voza in si zlomila desno nogo nad gležnjem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c SK Olimp : SK Celje 1:0 (1:0). Na Glaziji Je bila na Tel ovo popoldne odigrana prijateljska tekma med SK Celjem in SK Olimpom, Celje je nastopilo po večini z mladino. Moštvo je nudilo solidno in požrtvovalno igro, napad pa je bil premalo povezan in odločen, Olimp je s svojo igro razočaral, čeprav je imel nekaj več od igre nego Celje. Edini gol je zabil Olimp v 42. minuti prvega polčasa. Sodil je g. Presinger točno in objektivno.
—c Samomor v gozdn. Pred dnevi si je 271etni poljski delavec Dominik Hrasten-
sek od Sv. Uršule prt Dramijah v gozdu v Pletovarju pri Drami jah vtaknil dina-mitno patrono v usta in ja vžgal. Dinamit je Hrastenšku odtrgal glavo. Nesrečnež Je -zvrsil grozno oe janje oči vi dno v duševni zmedenosti.
Iz Radeč
— Dane Zupančič na zadnji poti. Kakor znano, se je pretekli petek v Radečah na tako imenovanem Moletovem klancu smrtno ponesrečil 241etni lesni trgovec g. Dane Zupančič iz Radeč, ki je s svojim avtomobilom zavozil v nasproti vozeči Cernetov tovorni avto. Trčenje je bilo tako silno, da se je prednji del osebnega avtomobila popolnoma razbil, v njem pa je našel
j smrt tudi trgovec g. Zupančič. Preteklo i nedeljo smo ga pokopah na tukajšnjem j župnem pokopališču. Pogreb je bil veliča-* sten. Pred hišo žalosti so zapeli združeni radeški pevski zbori. Zastopam so bili številni Sokoli z znaki in v krojih. Dolga vrsta domačinov ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Naj počiva v miru! Preostalim nase iskreno sožalje! — Pokojni Dane
Zupančič je imel zavarovan svoj osebni avto pri zavarovalnici »Croatia«. V torek
je prišla v Radeče komisija, ki si je ogledala razbiti osebni avto ter proučila vzroke nesreeč. Med glavne vzroke prištevajo preozko in  nepregledno cesto,  kjer stoji
za najmanj 2 metra preveč na cesto pomaknjena Cernetova hiša. V interesu varnega prometa bi bilo. da se tu cesta razširi najmanj za 2 metra, po možnosti Čim prej, sicer se bodo nesreče še ponavljale. Tu bo sicer potreba žrtev, odstraniti bo treba precejšen del hiše, toda drugače ne bo šlo. Varnost prometa se mora povečati!
— Prehitre vožnje avtomobilistov in kolesarjev. Že večkrat smo v našem listu izrazili želje, da bi avtomobilisti kakor tudi kolesarji vozili skozi mesto bolj počasi in previdno, kar bi bilo v skladu s cestno prometnimi predpisi. V Radečah so cestne nesreče precej pogoste. Nekateri zavezniki, zlasti kolesarji, vozijo večkrat brez luči in drve po mestu kakor za stavo. Umestno bi bilo, da bi oblasti v interesu varnega prometa vse prizadete strogo kaznovale.
— Razstava šolskih izdelkov obrtne nadaljevalne š°le. S koncem maja bo zaključeno šolsko leto 1939---40 na tukajšnji obrtno nadalje val m šoli Na željo obrtnikov in trgovcev bo vodstvo šole priredilo ob tej priliki razstavo šolskih izdelkov obrtne nadaljevalne šole.
Iz Krškega
»Pepelka« na Sokolskem odru v Krškem. Sokolska mladina je v proslavo materinskega dne vprizorila 18. in 19. t. m. pravljico o dobri Pepelki in hudobni mačehi. Ta že dovolj znana mladinska povest je bila v predelavi Mladena Sirole in z glasbo Borisa Krnica za nas nekaj povsem novega ter je potegnila za seboj vse gledalce, posebno pa Še mladino. Vse vloge so bile dobre. Pevske točke, ki so bile pete v originalu, t. j. v hrvaščini, kar pa ni prav
dobro podane. Tudi plesne točke so bile nič motilo poteka igre, je spremljal na klavirju ravnatelj g. Vutkovič. zal, da se ni domači orkester potrudil za sodelovanje pri igri, ampak je nastopil le v odmorih pri predstavi Glavna zasluga za vprizori-tev te igre, ki jo je v Ljubljani nedavno prikazalo zagrebško »Dečje carstvo«, gre neumorni društveni prosvetarki gdč. Tončki skerletovi, ki se ni strašila truda, ampak je krepko zagrabila za režijo, naštu-dira'p *»©trebT»€ nlesne točke in preskrbela ter tudi sama pripravila res razkošne obleke. Na doseženem uspehu jI čestitamo!
Gospodarstvo
»Sava«
obča zavaroval n. delniška družba v Zagrebu
je imela dne 22. maja t. 1. svojo redno devetnajsto   glavno   letno   skupščino za
lansko poslovno leto. cisti dobiček znaša din 1,751.316.68.
Skupni premijski dohodki »Save« so znašali din 39.296.471.74.
Na elementarnih škodah je bik) izplačano din 21.003.482.52
Tehnične rezerve »Save« znašajo din 14.125.295.90, skupni garancijski fondi pa din 40.002.634.28.
Od svoje ustanovitve je »Sava« izplačala na elementarnih Škodah vsoto din 315,233.922.10.
Za nove člane ravnateljstva so bih izvoljeni gg.: dr. Dragutin Cekuš, industrijec, predsednik Industrijske zbornice banovine Hrvatske in Milan M. Stefanovič, generalni direktor Jadransko-podunavske * ~i-ke. (—)
Psihologija levov
V največji ječi levov na svetu, na Ga-yevi farmi v El Monte v Kaliforniji so se lotili trije psihologi kalifornijske univerze, čudne vprav ameriške naloge. Jeli so proučevati psihologijo levov, ki jih je na farmi 165. Dognati hočejo, kakšno je prav za prav notranje življenje kralja živali. Naveličali so se že poskusov s podganami in morskimi prašički, zato so si zdaj izbrali leve. Na levji farmi so večinoma levi iz druge in tretje generacije, rojeni v ujetništvu. Njihove prednike so prepeljali v  Ameriko iz  Spodnje Afrike.
Mnogi obiskovalci kinematografov poznajo marsikaterega teh levov iz filmov iz afriškega ali vzhodno indijskega življenja. Eden izmed treh učenjakov sedi dvakrat na teden po štiri ure pred levjo kletko in opazuje leva. Ko bodo imeli zbranih dovolj podatkov, bodo ameriški učenjaki formulirali posebne probleme ter vse lastnosti, kar jih bodo dognali na levih. Rezultate svojih opazovanj bodo primerjali z opazovanjem drugih zveri. Tako upajo dobiti kolikor toliko točno sliko o psihologiji in vedenju divjih živali.
Inserirajte v „S1. Narodu44!
MALI OGLASF
beseda 50 par. davea posebej. Preklici, izjave nesena din l.-
davek posebej.
£s pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit bimsssbb  — Popustov ss maie oglase oe priznamo
RAzno
seaeoa oo pai. aaves posenej Najmanjši snese* S-— din
Veliko  izbiro letnih damskih čevljev po zelo oizkih cenar Vam nudi trgovina »EDO« ČEVLJI Bošnjakova 2 iGosposvetska c 12). 27. t.
OGLAŠUJ
»Slov Naroda«
KLIŠEJE
JUNACI* A
BREZPLAČNO
vsakemu detajlna uteratura -»Preporodjaj« fizički i nervm Zahtevajte: Beograd. Masarv-kova 9 Miloš Markovič 135*
PRODA
efeseda 50 par  lavek posebej Najmanjši znesek •».— din
sortiran cvetlični med tn me lico  dobite   najceneje %
ftUCDAKM
unibljana Židovska ui 6 18/1
~~ DELAVNICO
za precizno mehaniko prodam. Prelc Franc, Poljčane 57.
1372
ZAGREBŠKO MEŠČANSKO GOSTILNO na eni izmed tržnic, izvrstno idočo, med dvema kolodvoroma, prodamo s kompletno ureditvijo, ugodnimi prostori, s kuhinjo, pivnico in prostorom za letno teraso, skupaj za din 25.000 Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Hica 144. 1373
ieseda 50 par, davek posebej Vaimaniši znesek 8.— din.
LOČENKA
srednjih let, dobra in varčna gospodinja-kuharica, išče službo pri samostojnem gospodu, vdovcu ali ločencu. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Ločenka«. 1375
DEKLE
lahko začetnico, z nekaj kavcije, sprejmem takoj za vodstvo bufeta, — Vprašati hotel
Kunej   Videm Krško. 1365
POSEST
Seseda 50 par. davek posebej. Natman 1*1 znesek 8.— din
MALO POSESTVO
prodam. Anton Ivane, št. Jernej. 1364
V a f bol jši vod*. *k po radijskem sveto je
,NAŠ VAL«
sporedi evropskih postaj na vseh valovih, Strokov^.' CiailkV roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlce.
cttiaja vsak petek tn Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA:  LJubljana,  Knafljeva  attea 6.
-   \~ .v=;i \—,iv\-1'vV—»i>>—i1x_\—/ 'xN—/j'>^—/ '.vN—i '„V^—/ixs^ji>>—/(xraOsK)im*5K£55S*S>>
Makulaturni papir
proda
Ljubljana, Knafljeva ulica štev. *
Krinka liu
Itaii
— Razumeti morate, — je nadaljeval Angelin ljubček, — da me je takoj presenetila neumnost tega starca. Ukradel je pismo brez vsake druge misli. Mislil je samo na to, kako ga bo vnovčil pri tistih, ki se jim je zdela že tako važna njegova fotografija.
— Bogme, to je pa res tepec, — je pripomnil markiz, — za moje nasprotnike je bilo to pismo brez vrednosti, dokler bi ne bilo predloženo in overovljeno po Rosale zovem domu, ki ga je prejel od mene,
— Ali pa po markizu de Valcoru, — je zapel polglasno Sorniere.
_Zagodel sem jim pošteno s tem, da je bil prinesen original v Francijo.
_ Tako, tako. Užitek je pokramljati z vami, —
je dejal lepi Arthur. — To ni kakor s tistim starim oslom, ki mu je bilo treba vtepsti vse v glavo. In ta dečko, ta je gotovo pošteno tiščal morske pse v želodcu ..   To je moral biti masten prigrizek zanje.
Renaud se je ozrl na neznanca. On torej ni vrgel
Pabra v morje, ali pa — kakšen cinizem bi bil to.
— Zdaj pa samo še dve besedi in vedeli boste toliko kakor vem jaz, — je nadaljeval neznanec. — Vse to se ni izklepetalo v enem dnevu. Bil sem že na ladji s tistim vrlim možem, ko se mi je ves odkril tako, da je spregovoril z menoj celo o pismu in mi priznal, da ga je celo ukradel. Odpeljal sem se z njim, ker sem slutil, da se bo dalo kaj ujeti v taki žabji luži in z glavico takega kalibra. Razen tega sem bil pa že sit Amerike. Rad bi bil zvedel, ali je postala Angela nežnejša, ko so jo drugi falotje nekajkrat nabunkali. Tožilo se mi je po našem okraju Butte. Ko sem zvedel sa zgodbo s pismom, sem takoj spoznal, kaj bi se dalo iz tega iztisniti, če bi ga kdo prinesel takemu fantu od fare, kakor ste, bogatemu kakor Kres in edinemu na svetu, ki mu je zelo mnogo na tem, da dobi ta papirček v roke.
Sorniere je pogledal markiza po strani misleč, da ga bo prekinil m zagotovil kakor malo prej, da ga pismo opravičuje, ne pa da bi pričalo proti njemu in da bi ga rad čim prej predložil sodišču. Toda ker argument ni bil več tako nujno potreben, se Re-naudu ni mudilo ponoviti ga in zato je rajši molčal.
— Nisem imel namena pismo ukrasti. Posten človek sem, — je znova povzel Sorniere besedo. In te besede je izgovoril z nepopisnim prizvokom. — Toda, kaj hočete? Priložnost, da, to je prava beseda, priložnost mi ga je potisnila v roko.
Nekega viharnega večera je šinila temu staremu tepcu Pabru v glavo misel, da bi se rad nadiha! sve-
žega zraka na drugem mostičku pod zadnjim ladijskim nadstropjem na tako zapuščenem kraju, kakor je tale, kjer stojiva zdaj.
Potniki so že spali. Posadka ni imela na tisti strani nobenega opravka. Voščil sem mu lahko noč in ga vprašal, dali je pogoltnil kak pnevmatičen stroj-ček, da potrebuje vedno toliko svežega zraka. Govorila sva nekaj časa. Govorila sva o pismu. Trdil sem, da ne dela prav, če nosi to pismo vedno pri sebi in iz gole šale, da bi mu dokazal, da mu bom pismo nekega dne ukradel, sem mu hotel pokazati, kako lahko je to... Pismo je imel zašito v suknjiču. Treba mu je bilo torej samo sleči suknjič... In slekel sem mu ga. Pogled nanj je bil tako smešen, da bi bil človek počil od smeha. On je pa sprejel mojo šalo z ogorčenjem in jel je nergati ... kakor da cvili miš... Ce bi štrbunknil v vodo, bi se ne bil slišal njegov glas niti na dvajset centimetrov. Niti jaz sam ga nisem slišal. Samo njegov obraz je bil tak, da bi Človek počil od smeha. In da bi se mu lahko pošteno nasmejal, sem pomahal večkrat s suknjičem nad ograjo. Ta ubogi dečko pa niti pomislil
ni na to, da lahko morski veter marsikaj odnese k vragu, če zapiha. Skočil je za suknjičem, napravil napačno kretnjo, se zavihtel z glavo navzdol... Prav za prav sploh ne vem, kako se je to zgodilo. Toda hitreje nego sem vam vse to povedal, je izginil s krova... Še preden sem mogel s tem prokletim suknjičem v roki.. •
Pri teh besedah se je Sornierov glas nekoliko zataknil. Potepuh se je odkril in si z robcem obrisal
se bo
čelo, čeprav bi človek ne bil pričakoval, da v tem hladnem oktobrskem večeru potil.
Markiz de Valcor se je sklonil, da bi videl njegove oči, pa jih ni videl.
— Ali ste klicali na pomoč? — je vprašal.
— Morda. Mar ve človek, kaj počenja v takem trenutka? Toda pomoč vsega sveta bi ne bila mogla potegniti iz tako razburkanega morja v temni noči zlasti še, ko je ladja tako hitro plula. Ko sem spoznal, da ni bilo prič tega prizora, da ni nihče ničesar slišal, da še držim v rokah pokojnikov suknjič, mi je šinila v glavo misel, da bi imel kaj kočljivo zadevo na vratu, če bi izgubil prisotnost duha. Hitro sem odtrgal podlogo, potegnil izza nje pismo in vrgel suknjič za njegovim lastnikom. Ah, pismo! Rasen mene nihče ni vedel zanj. Pa tudi, če bi bili pismo našli, bi bilo veljalo med mojimi papirji za čačke brez vsake zveze z žrtvijo. Ni me bilo mogoče obdolžiti, rasen če bi bil tako neumen, da bi si sam nakopal som. Zato nisem črhnil niti besedice. Posledice so pokazale, da sem ravnal prav.
— Rafael Pabro je torej mrtev, — je dejal Renaud kakor v sanjah.
— Menda vas zavoljo tega ne boli srce, — se je zasmejal Sorniere izzivajoče.
Sledila je tišina, v kateri sta hodila oba zelo počasi ob pusti terasi ob vznožju tihe bazilike.
Trušč Pariza se je slišal že bolj zamolklo. Bilo je že pozno. Svetlobne reklame so jele ugašati v črnem naročju velemesta.
Lepi Arthur je znova povzel besedo:
Urejuje Josip Zuponfic  H  Za »Narodno Uskorno' Fran Je* on   II Za upravo in inseratai M lata Oton CMHot U Vsi v Ifrhfrsi