Leto LJOC."°štev. 121 Ljubljana, ponedeljek jI. ma]a Wl Cena Din 1.
iznaja vsak dan popoldne, izvzemfc nedelj« in praznike. — inserau do SO peut UREDNIŠTVO IBi UPRAVNISTVO Pod r užnlce; AlAJUBOR. Stroaamayerjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska c„
mt a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8, vecjl Inserau peUt LJUBLJANA,   ttnafljeva   ollca   fttev.   5. telefon St_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon ac 66;
vrata Din 4— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon flt. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
•eija mesečno v Jugoslaviji Din 12^. za Inozemstvo Din 25— Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Postna Hranilnica v Ljubljani št. 10351
španska kriza vedno bol) narašča:
Zaradi bombardiranja nemške oklopnjače rozi resen mednarodni konflikt
Nemci m silno razburjeni in groze, da ne bodo ostali dolžni odgovora na to nezaslišano provokacijo — Danes bo nemška vlada izročila svoje sklepe londonskemu odbora za nevmeJavanje — Ali bosta Italija in Nemčija napadli 6p anijo?
Parta; 31. msia. r V Spanekih vodah se i* včfrai pripetil incident, ki utegne imeti dalekosežne posledice in izzvati novo mednarodno napetost, ki je zadnje dni po pri-T^devanm Anglije in Francije že znatno r°pu*tila. Pn poročilih iz Valencije je nemška oklopna križarka »Admiral Scheer«. Id modeluie pri mednarodni pomorski kontroli, v bližini otoka Ibiza začela obstreljevati dve španski vladni letali, ki sta bili na 'zvidnlskem poletu nad Baleari. Letali sta r-a obstreljevanje odgovorili z bombami. Vreli sta 12 bomb. od katerih so štiri zadele nemško voino ladjo. O tem dogodku ie valencii«*ka vlada izdala naslednii komunike ;
. Valencijski komunike
Snoči krog 17. sta bili dve vladni letali na izvidniškem poletu nad BalearL V trenutku, ko sta preleteli otok Ibizo, je neka tuja vojna ladja, ki je bila zasidrana kakih 200 m daleč od obale, pričela letali obstreljevati, čeprav nista izvršili nikakega sovražnega dejanja niti napram obali, kaj šele napram vojni ladji. Letali sta se pričeli braniti in sta odvrgli več bomb na ladjo. Izmed 12 bomb, ki sta jih spustili, so štiri ladjo zadele. Sodeč po sprejetih radiogra-mih je bila ta ladja nemška križarka Odmira! Scheer«.
Po sklepu nevtralnostnega odbora imajo tuje vojne ladje nalogo vršiti kontrolo v španskih vodah, toda šele 10 milj daleč od obale, vojna ladja »Admiral Scheer'« pa so je nahajala v samem zalivu Ibize. Nahajala se je v vodah, ki po sklepih nevtralnostnega odbora niso postavljene pod kontrolo nemške, n^go francoske vojne mornarice.
London, 30. maja A A R^uterjev nrad jo objavil uradno poročilo valen-cijske vlade o incidentu na otoku Ibizi. Agenciji pravi, da nemški merodajni krogi še niso prejeli podrobnega poročila o spopadu nemške križarke ^Admiral Scheer- in dveh španskih republikanskih letal Agencija beleži tudi glasove, da so španska republikanska letala v zadnjih dneh poizkušala že več napadov na nemške vojne ladje.
I7 nemske^.i vir.i pa zatrjujejo, da so vladna letala brc? povoda napadla nemško
križarko in da so zadnje dni že ponovno poskušala bombardirati nemške vojne ladje, ki «e mude v španskih vodah. Po nemških nesfeh gre ?a najmodernejšo nemško križarko   ~Deut?chtand~.
20 mrtvih, 73 ranjenih
Berhn. 31. maja. br. Vest o bombardira-
Tiiu nem^kr vojne ladje po španskih vladnih letalih je iz7vala v vsej nemški javnosti veliko razburjenje. Vlada je snoči po-7-no zvečer izdala kratek komunike, v kate-Tem te vesti potrjuje in objavlja, da je bombardiranic k p žarke zahtevalo 20 smrtnih žrtev, 73 mornarjev pa je bilo ranjenih. Veliko vznemirjen je v vsej javnosti ie izzvala napoved, da bo nemška vlada izdala izredne ukrepe v odgovor na ta napad,
„Deutschland" v Gibraltarju
Berlin, 31. maja- A A. Po vesteh., ki so sr.ocj prišle semkaj, znaša število mrtvih na vojni ladji ^Deuts^hlazid« 20. 73 mornarjev pa je ranjenih. Ladjo sta, z-adeli dve bombi, ki sta jih vrgrli dve vladni letali. >E>eutsohlajid< pa je vendar lahko priplula v Gibraltar, kjer so iaskneali mrtve in ranjence. Nemška krogi trde. da a DeutschlaiuU' ni redala niti enega strela proti vladnim letalom. Nemška vlada bo hitro storila v~e potrebno in to sporočala, lort-Jonskemu oob'rn za nevmešavanje.
Vojne ladje in druge ladje, ki 5© bile v gibraltarski luki. so spustile zastave na pc4 droga, ko je >Deutsc*ilarid<t vozila v rako. Angleški uradni krogi izjavljajo, da je bilo ubitih na križarki 25 oseb, 20 oseb pa je smrtno nevarno ranjenih. Ranjence f*-> hitro spravili v bolnišnice, kamor so sklicali tudi vse zdravnike na pomoč.
Posvet pri Hitlerju
Munchen, 31. maja. AA. DNB: Voditelj raj^ia in državni kancelar Hitler je ravno v Munchenu otvarjal razstavo, ko je dobil v«st o atentatu na vojno ladjo >Deut-achlandc. Po otvoritvi je Hitler takoj imel konferenco z zunanjim ministrom von Neuki Je pn-ffle* v Mlhvsfceo. Ob 14.35
je prišel s posebnim letalom poveljnik motnnarice admiral Roeder. Takoj je odšel k Hitlerju. Hitler je odšel v Berlin ob 16. uxi z letalom v spremstvu von Neairatha in admirala Roederja. V Berlinu je v predsedstvu vlade nadaljeval konferenco o zločinskem napadu boljševikov iz Valencije na nemško vojno ladjo ^Deutschland«. Konference so se udeležili vojni minister feidmaršal Blomberg, zaman ji minister von Neurath in vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Roeder.
Nagel povratek Go ringa v Berlin
Berlin, 31. maja. z. Letalski general Goring, ki se je včeraj mudil v Weimanj. je na vest o napadu na križarko >Deut-scnland« z letalom takoj cdpotoval v Berlin, kjer se je takoj zgla-sil pri Hitlerju. Udeležil če je tudi nočnega posveta, ki je trajal danes do zgodnjih jutranjih ur. Kaj so na tem posvetu. na katerem so bili predstavniki vojske, mornarice in letalstva-, sklenil, še ni znano.
Prvi nemški komentar
Berlin, 3L maja AA, DNB: Zaradi napada rdečih letal na križarko >Deutaehland<, ki je v elulžbi mednarodne kontrole okoli Španije, piše uradrii »Der deutsche Dienst« med drugim;
Ogabni napad na nemško kontrolno ladjo je izzval v vsej Nemčiji največjo ogorčenje in globoko žalost. F Topa se mora dvigniti protj tem boljševjškim poskusom ubijalcev, ki so že takoj po napada moglj ugotoviti, da je nemška križarka streljala "a letala. Najprej se moramo vprašati, kaj bo stord odbor za nevmešavanje. Kakor znano, Nemčija nj zahtevala pomorske kontrole. Velesile v odboru so od Nemčije zahtevale, naj sodeluje pri kontroli. Nemčija je vzela nase žrtev v Interesu miru. Kakšne varščine lahko da odbor, da se taki primeri ne bodo več ponovili in da se ne bo več prelivala Icri nemških in italijanskih mornarjev, ki so v služb; mednarodne kontrole. Ne smemo pozabiti, da stoji za Valencijo boljševiškl sovražnik sveta in Ibiza mora poslati signal za vso Evropo.
100 ton eksploziva na Barcelono
Strahovito bombardiranje katalonske prestolnice — 115 mrtvih in nad 150 ranjenih
Barcelona. 31. maja. br. Po Valenciji so Francova letala včeraj bombardirala prestolnico Katalonije Barcelono. Bombardiranje je trajalo polnih 1*> minul in je imelo strašne poledice. Ko so ljudje mirno spali, so 6P približale >črne ptfce« in začele gejati smrt nad mestom. Na mesto je hilo vrženih okroc 300 eksplozivnih bomb velikega kalibra in okro£ 10 zračnih torpedov. Doslej so ujrotovlj. da je bombardiranja 7ahtevalu 115 mrtvih "in nad 150 hudo ranjenih. Prihod bombnih Wat so naj:iv|le alarmne sirene, vendar pi so ljudje niso utegnil; pravočasno zatec; v pripravljena .zaklonišča. Največ žrtev je bilo v velikih stanovanjskih hišah v sred>ču mesta. Velike Štjrjnadsfrbf>-ne palač*1 so spremenjene v ruševine. Računajo, da je bilo vrženih na me^to okrocr 10n ton eksnlozjva. Takoj po bombardira-
nju so nastal,- ogromni požarj, ker so od eksplozije bomb popokale plinske cevi in je plin na vseh koncih in krajj-h uhajal. Eno letalo .ie bilo sestrelj&no. Francova letala 60 se po bombardiranju vrnila na Palmo.
Vladno o položaju na bojiščih
Madriđt 31. maja. AA. Ha vas: Union Radio jc snoči ob 23. uri objavil: Sovražna osrednja armada je bila odbita, ko je hotela nenadoma napasti. Uporniško topništvo je bombardiralo Madrid. Število žrtev je veliko in škoda je ogromna. NTa baskovski fronti ie sovražnik napadel pri Amo-rebijeti. toda smo ga odbili. Pri Oviedu so naši topovi uspešno obstreljevali tovarno orožja v Pela ju.
„Ne plašimo se kulturnega boja!"
Izjava nemškega notranjega ministra dr. Fricka
Berlin, 31. maja. r. Včeraj je imel nemsk; notranj; minster dr. Friek na pokrajinskpm kongresu narodno socialistične <*trauk*» v Wase.roe*nsu zelo značilen grovor. v katerem je branil stališče vlade v sedanjem sno rn z rimsko katoliško cerkvijo in njeno duhovščino v Nemčiji. \fe<i drugim 'v* v svojem provom naglasi!:
»Mi sicer najodločneje odklanjamo kal-turni boj, toda če se smatra katoliška cerkev primorano, da nam napove boj, naj se že sedaj pripravi, da vzame nase tudi posledice tega kulturnega boja, kajti "M pred borbo ne bežimo in se ne mislimo umaknj-tj. Odkar je narodni socializem na oblasti, smo ved kakor samo enkrat dokazali, da se ne protiTim©. organ* z "ran; veri. Naš voditelj je s svojim delom leta 1933 to najbolje dokazal, ko sj je toliko prizadeval, da uedinf protestantovsko cerkev. Država tro-s| stotine milijonov za cerkev in nlhča do-sedaj Še ni predlagal, da "i te izdatke ukinila jn porabila denar za drujre potrebe. Toda. čemur s^ mi protivimo to so Skcfov-skj pastirski listj in papeške enciklike, ki smo iih že s'tl in presoj ?n j;h nočem0 več ne slišati ne čitati. Dostojanstveniki 1 ato-lj?ke cerkve naj se najprvo pobrigajo, da
ho v njihovih lastnih vrstah zavladalo poštenje jn mjr. To, kar se je zadnja leta odkrilo o katoliških dostojanstvenikih in o mračnem delu po samostanih, izziva zgražanje vsega kulturnega sveta. S prikrivanjem tojja se zlo ne bo odpravilo.«
Govor ministra Fricka smatrajo 6plodno za odkrito napoved popolnega preloma med državo in cerkvijo v Nemčiji. V zvezi 6 tem so se fflioči v Berlinu razširfle vesti, da je nemška vladn sklenila odpovedati konkordat. Uradna pa doslej ta vest še nj potrjena.
Mnenje papeža
Rim* 31. maja. A A. V svoji poletni rezidenci na Castel Gandolfu jc papež sprejel skupino kovinarjev iz Porenja. V svojem govoru, s katerim je sprejel nemške delavce, fc dejal med drugim: Posebno sem srečen, da vidim tu drago deco, ki prihaja i doma velike krščanske družine, pri kateri se pojavljajo težki dogodki. Papež je opozoril na to. da je že ve Sera t posredoval in branil krščanski duh in krščansko družino. Nadeja se. da bo krščansko življenje v tej družini končno vendarle zaščiteno.
Število smrtnih Žrtev naraslo na 23, ranjenih pa
83
Berlin. 31. maja z. Danes dopoldne je bil objavljen komunike, po katerem se je število smrtnih žrtev povišalo na 23. 19 mornarjev se bori s smrtjo, 64 pa je manj nevarno ranjenih.
»Nezaslišana provokacija44
Berlin, 31. maja. z. Razburjenje v Nemčiji zaradi napada na nemško križarko vedno bolj narašča. Današnji listi so izšli val s črnim robom in objavljajo o samem dogodku zgolj uradni komunike. Fač pa v svojih komentarjih opor-arjajo na težke posledice, ki utegnejo iz tega nastati. Vsi listi naglasa jo, da je to »nezaslišana provokacija«, na katero Nemčija ne ho ostala dolžna odgovora.
Izredna seja angleške vlade
London, 31. maja. z. Londonski Kstj posvečajo incidentu pri Ioizu največjo pozornost in objavljajo obširna poročila. V komentarjih naglašajo, da gre za velo resen incident ter da je postal mednarodni položaj izredno resen. Angleška vlada bo imela danes dopoldne izredno sejo, na kater; bo proučila dospela poročila o tem dogodku. Med Londonom ni Parizom s evršj /Kalina izmenjava misli. Vsekakor sta Pariz i" London odločena preprečiti, da b; se iz tega izejron §e hujši* mednarodni incident. V ostalem na anerleški list; pobijajo naziranje va-lenc-jske vlade, da nemška voina ladja ne bj imela pravice pristajat- na Bale-irih. ker 10 km cona, k) jo nagiftša valen i'ska vlada, nima nikake mednarodne veljavnosti.
Najbolj kritični trenutki v španski krizi
Pariz, 31. maja. 7. V pariških političnih ki diplomatskih krogih z veliko nestrpnost- i
darwišnjee:i dne poslala neonska vlada kv> danskemu  odboru za nevmesavanje. Pan ski   Kstj  objavljajo   samo  kratke   vesti o bombardiranju nemške kriiarke »Deutsch land« m čaka>o očividno na uradne ugo tovitve. Le v* celostranskih naslovih izra-ia}o dalekoseinotl tega dogodka in v kratkih komentarjih opozarjate na to, da tudi vladni  krogi  zelo  resno  presojajo nastati položaj, IJsii so mnenja, da je sedaj napo čil najbolj kritičen trenutek v tako z\'an* »špatnski  krizi«,   ko  h od o   morale wlesile dokazali tvofo resnično \toljo do miru in sporazuma ter ohraniti do <fkrarm**ti hladno kri.
Razburjenje v Rimu
Sina, 31. maja. A A. Havas: Ve*t o r*-n' bardfen&nja nermške križarke »Deiit^hianig Je Izzvala v Rimu veliko razburjenje. D' ploraat*! kro»i  pripisujejo  temu incid>n tu največjo vajenost, (iovort1, th* bo^ta Ita-Hja in Nemčija takoj vtopili « stik \ tem vprašanja in xa\7.Hi    kupno stnli&Či".
Izjava nemške vlade
Berlin, 31. maja. t. Kemika vlada objavlja naslednjo izjpvo:
Ker so pred nekaj dnevi rdeča letala bombardirala anglefcke, italijanske in nem flte vojne ladje, ki so bile v Inki na Malor-ci in ubila pri tej priliki H«-*d oficirjev na neki italijanski vojni ladji, i«* hilo /-apovedan o nemškim vojnim ladjam, da naj se več n*1 zadržujejo v tej Inki. \ sobot« maja je bOa oklopnjača »Deutschland« v pristanišču Ibiye. Ta 'adja pripada k Prodov ju, ki Izvršuje kontrolo. Dvoje letal rdeče valencijskc vlade je med 6. in 7. uro r.ve-če>r nenadoma fm majhne višine obsipalo oklopnjačo z bombami. Ker je bila križarka zasidrana, je bilo moštvo v nezavarovanem oddelku na sprednjem ddu križarke. Ena bomba, je padla, kakor nedavno na italijansko vojno ladjo, v sredino jedilnice. Ta zločinski napad je ubil *9n mornarjev in ranil 73 mornarjev. Drujra bonihn je padla na bok in napravila samo manjšo škodo. Ladja, ki je popolnoma sponobna m borbo in vožnjo, je krenila v Gibraltar, da bi tam izkrcala ranjence. R križarke n1 bfl oddan niti en strel proti letalom.
Ker je bila vlada v Valenciji dvakrat opozorjena od odbora za nevmeaavanje in tudi od nemške vlade, naj ne napada ladij, ki so v službi mednarodne kontrole, Je sedaj ta zločinski napad na netnAko vojno beri jo prisilil nemško vlado. <la tikvene txs.u> kar
jo pričakujejo poročilo, ki ga bo v teku i bo sporočila odbora zu ne vmešavanje*.
Nova angleška nota Berlinu
V sporazumu s Francijo in Rusijo namerava Anglija pričeti nova pogajanja
Nemci o novi angleški vlad«
London. 31. maja. r. »Sundav Times« objavlja članek, v katerem opozarja na govorice, ki so se razširile o priliki obiska ne-n> ske^a gospoda raketa ministra dr. Sciiach-ta v Parizu, da se bo namreč Nemčija pod nekimi poboji vrnila v Društvo naarodov. V
Londonu so bile te govorice sprejete s precejšnjim zanimanjem. V odnošajih med Nemčijo in Veliko Britanijo obstoju prav za prav samo ena težava. To je negotovost o razvoju nemške zunanje politike. Po rn-
f(i«rmacijah omenfenesra lista pripravljajo sedaj noto. ki jo nameravajo poslati Berlina. O tej notj že dva dni vršijo važna posvetovanja tudi s Parizom jn Moskvo. V notj naj bj se poudarilo, da |e jrlede Španije nastalo pop^^J^ napetosti med trrta-Htarnlmi in demokratskimi državami. A" notj se bo obravnavalo tudi vprašan j*"1 za-padneara pakta. Angrle&ko stališče glede te-jra paktarseni v ničemeT spremenilo in An-grleži vztrajajo plej ko prej na Ftaličču. da bi HIo treba o pTrlrfei poirajanj za zajpadni pakr cediti tudi odnose v vzhodni in sred nji Evropi.
Berlin. 31. maja. w. Nemški tisk je ffadG Berlin, 30. maja. w. NTemšii tirfk je glede iAprcmcmb v angleški vladi danes šc vedno
skrajno rezerviran.  LLsti v 0a\Tiem optSCH jejo sestavo vlade, pri čemer zLa&t: opo/.ir jajo na novega notranjega ministra  H«m reja  in na novega  mornariškega ininijitr« Duffa Cooperja. »Bcrlincr Tagcblatt^ p «,
da je za Nemčijo najbolj važna izpreincm-ba v mornari^tem ministrstvu. M o vi mornariški mkn»ter Duff Cooper je znan kot najbolj zagriren nasprotnik Nemčije. List primerja oaebno&t bivtiejja premiera Bald-wina z njegovim naslednikom Chamberls'-nom m prihaj« do sklepa, da bo novi angleški ministrski predsednik mnogo bo\\ odločen, kakor je bil prejšnji. Cc sc bo Chamberlain prepričal, da je sporazum z Nemčijo nemogoč, potem bo zunanjepolitična struktura F v rope postala mnogo ostrejša, kakor i*5 bila v v asu 7iwm(^i Bak!wma.
Obisk Noscickega v Bukarešti
Bukarešta, 31. maja. AA. Li»ti so danes objavili program obiska predsednika poljake republike Moscickega. Moscicki prispe 7. junija v spremstvu zunanjega ministra Bečka. V Bukarešti bo gost Nj. Vel. kralj« Karola. Med drugim določa program tudi veliko revijo rumunske vojske, V Ru-muniji se bo poljski predsednik republike mudil tri dni. Iz Bukarešte bo odpotoval nazaj v Varšavo 9. junija zvečer.
Goring obišče Budimpešto
Nesreča nemške ladje
Rjo de Janeiro. 31. maja. »VA. Kakor >v<* kaže, se je potoipila nemška la-dja »Planet«-ki je od pirila iz Ria de Janeira v petek. Blrzu Gaveje so ljudje potetrn«^ na kopno dva mornarja, ki »ta se rešila. Izjavila sta, da je bilo na ladji 35 Ij-udj. Ministrstvo voj-ne mornar oe le po*Lilo takoj nekaj vlaeii-cev na odprto morje, da bi morda na-alj š> katerega izmed rešenih mornarjev m potnikov. N>m*i panvik j> bfl fr Hamburga.
Čitajte in širite »Slovenski Narod«?
Sorzna poročila.
Budimpešta. 31. maja. AA. V* tukajšnjih nemških krogih se je zvedelo, da bo v kratkem prispel v Budimpešto nemški letalski minister general Goring. Madžarski krogi pripisujejo temu obisku izredno velik pomen in ga tolmačijo kot novo nemško po- i 176.10. Dunaj —91.90 lHično akcijo v Podunavju. 1 Vaiiava $3.06.
Curih. Ji. maja. Beograd KV. Park »JB5
London 21.65. \>wyom 43S.875, Rniwij 74, Milan   23.05.   Amatcrdam   241-20* BerHn
Stran 2
>SLOVENSKl  NARODc. p«n.V»i»k. S'. m»j» lUSi.
Stev. 121
Slab socialni zasebnih
položaj nameščencev
Občni zbor zveze društev privatnih nameščencev
Ljubljana, 31. maja Zveza drnatev privatnih nameščencev v Ljubljani, najmočnejša organizacija naiih nameščencev, je imela včeraj dopoldne v dvorani OUZD svoj letni občni zbor. Udeležili so se ga zastopniki 15 izmed 18 v zvezi včlanjenih društev in 9 podružnic izmed 10. Občni zbor je vodil predsednik Jožko Žemljic, ki je poleg drugih pozdravil zastopnika Delavske zbornice L Tavčarja, ravnatelja Pokojnnskega zavoda dr. Vrančića, predsednika Trgovskega bolniškega in podpornega društva P. Klinarja. ravnatelja bolniške blagajno TBPD Podgorška in zastopnika Društva absolventov trgovskih Sol.
15. poslovno leto zveze
Članstvo je prejelo obširno poslovno poročilo že pred občnim zborom, da je lahko pravilno ocenilo \wstransko in uspešno delo zveze.
Zveza združuje 17 samostojnih in 3 okrajna drtištva, 6 krajevnih skupin, 2 krajevna odbora in krajevni pododbor. V začetku leta se je ponovno včlanilo v zvezo Društvo slov. odvetniških in notarskih urad nikov v Celju, marca pa nova Organizacija trgovskih in privatnih nameščencev v Trbovljah. V začetku maja se je preosnoval o i bor mariborskega DZAN v samostojno društvo.
Poročilo dokazuje, da je zveza v preteklem poslovnem letu odločno branila interese zasebnih nameščencev in da je opravila vse naloge, ki so ji društva naložila. Intervenirala je v neštetih primerih v korist nameščencev, zlasti v socialnih zavodih, kjer je zveza tudi zastopana. Sodelovala je pri sestavi osnutka novega rudarskega zakona. Posebno odločno se je potegovala za razširjenje in izpopolnitev pokojninskega zavarovanja. Stanovsko glasilo zasebnih nameščencev, ki izhaja pod okriljem zveze, in ki ga je začel letos voditi poseben konzorcij, se je vsestransko izpopolnilo.
Bodoče naloge
Zveza si je zastavila v delovnem programu naslednje naloge. — Sodelovala bo pri akcijah za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo. Zavzemala se bo za revizijo zakona o pokojninskem zavarovanju, za reorganizacijo bolniškega zavarovanja ter obvezno zavarovanje, za teritorijalno razmejitev zasebnih društvenih bolniških blagajn. za povečanje sanatorija TBPD v Ljubljani in za zidanje sanatorija v Mariboru, za podpore in zavarovanje nameščencev za primer nezaposlenosti, za združenje socialnega zavarovanja, za samostojno nameščensko zbornico, za sklapanje kolektivnih pogodb za nameščence in za  povišanje nameščenskih prejemkov itd.
Uredba o razširjenja pokojninskega zavarovanja prihodnje dni podpisana
Zboroval ce je pozdravil direktor PZ dr. Vrančić, ki je v kratkem poročilu o pokojninskem zavarovanju ugotovil, da reševanje vprašanj, ki se tičejo pokojninskega zavarovanja, ugodno napreduje. Posebno razveseljivo je, da bo prihodnje dni podpisana uredba o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo.
O delu TBPD je poročal društveni predsednik P. Klinar. Društvo stopa v novo dobo. ker bo dobilo nova pravila. Jeseni bo izvoljena po teh pravilih nova društvena laprava. Društvo ima predvsem v načrtu razširjenje sanatorija fclajmorjev dom*-. Tehnične načrte ima že pripravljene, da pa bodo uresničeni, je odvisno predvsem od rešitve kreditnega vprašanja. Obrnili sc bolo na PZ za posojilo. Stroški razširjenja sanatorija so nrr računani na .T600.000 din.
Nameščenci In pokojninsko zavarovanje
Vprašanja pokojninskega zavarovanja nameščencev se je kritično dotaknil Iv. Tavčar. Ob tej priliki je bila soglasno sprejeta resolucija:
t. Minister za socialno politiko naj takoj izda uredbo o razširjenj« pokojninskega zavarovanja na vso državo: 2. Delavsko starostno zavarovanje stopi v veljavo 1. septembra. Iz stvarnih in zavarovalno tehničnih razlogov mora biti do tega roka rešena tudi soglasna zahteva vseh nameščencev v državi, da dobe lastno in samostojno pokojninsko zavarovanje. 3. Sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju naj se zbolj-sa zlasti tako. da se zniža starostna meja. odnosno zavarovana doba za pridobitev stalTOStne rente.
Podrobno poročilo o poslovanju nameščensko bolniške blagajne je podal J. Žemljic ter kritično presodil finančni položaj blagajne, ki sc od 1. 1935 Še nI izboljšal. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija s ponovnimi zabtovarni po avtonomiji nameščen."koga bolniškega zavarovanja.
Lani so bile nameščensko plače najnižje po vojni
V zgoščenem poročilu je dr. J. Kosti orisal socialni položaj zasebnih nameščencev ter ugotovil, da gospodarsko zboljšanje, ki se je začelo kazati lani, še ne pomeni tudi zboljšanja socialnega položaja zasebnih nameščencev. Konjunktura gospodarskih panog proizvajalnega značaja je res v neki meri že nastopila, ni se pa še zvišala kupna moč prebivalstva. Povprečna zavarovana mezda zasebnih nameščencev v Sloveniji je lani padla in sicer od 20.665 na 20.1r>2 proti letu 1035. V Sloveniji je bilo ob koncu lanskega leta 324 pokojninsko zavarovanih nameščencev, ki niso imeli niti 500 Din plače na mesec. Skupni zavarovani zaslužek pokojninsko zavarovanih nameščencev v naši banovini je lani znašal
174.795.000 din ter je bil za 24 milijonov din  manjši  kakor  1. 1930.  Plače zasebnih
nameščencev so bile lani po vojni najnižje. Razen tega so se so občutno podražile življenjske potrebščine. Nezaposlenost se ni i-smanjšala sorazmerno, čeprav je število zaposlenih lani naraslo, in ima strukturni značaj.
Za zboljšanje socialnega položaja nameščencev
Slab socialni položaj zasebnih nameščencev v Sloveniji zahteva preusmeritev javne socialne in gospodarske politike. V tem pogledu zahtevajo nameščenci:
1. Delovni čaj nameščencev naj se zniža na 40 ur na teden, v pisarnah pa poleti na 6 ur neprekinjenega dnevnega obratovanja. — 2. Povišati je treba mezde nameščencev, kar bo okrepilo njihovo kupno moč. Minimalne mezde zasebnih nameščen-
cev rte smejo biti izenačene z minimalnimi mezdami nekvalificiranih delavcev, temveč morajo biti vsaj 50 odstotkov višje. Prepovedati je treba brezplačno zaposlovanje nameščencev na poskušnjo. — o. Prepovedati je treba nameščanje upokojencev v zasebnih službah, ako že prejemajo pokojnine, Ki so primerne njihovemu socialnemu standardu. — 4. Nujno potrebna je reforma sedanjega obdavčenja nameščenskih plač. — 5. Nameščenci nahtevajo popolno akcijsko svobodo za delojemalske sindikate. Zato naj se ukine vsako omejevanje svobode sindikalnih akcij v navodilih k uredbi o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. — 6. Unifikacija delovnega prava naj ostane v obrtnem zakonu in zato se naj vse odločbe socialno političnega značaja, kolikor niso boljše od tega eakona, izločijo iz načrta novega rudarskega zakona in uvodnega zakona k trgov-
skemu zakoniku. — 7. Razširi in izpopolni naj še zaščita nameščenskih plač pred ru-bežnijo v izvršilnem postopku. — 8. Ukine naj se bednostni fond dravske banovine, v kolikor bi se ne reformiral v tem smislu, da bi se ti dohodki uporabljali le v korist delojemalcev, ki zanj prispevajo. — 9. Nameščenci zahtevajo, naj se takoj začne striktno izvajati banova uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov. Popolni nedeljski počitek naj se uvede tudi v Zagorju, Hrastniku. Tržiču, Novcn mestu, Kočevju in Murski Soboti. Uvede naj se angleška sobota Aa vse loto v vseh pisarnah, veletrgovinah in skladiščih. — 10. Volitve v Delavsko zbornico je treba takoj razpisati.
Vsa poročila so bila soglasno spiejeta in je predlagal preglednik J. Simon.- odboru mzrešnico s pohvalo. Soglasno je bil izvoljen zopet dosedanji odbor. Pri slučajnostih jc bilo sprejetih še več predlogov, ki se tičejo notranjega poslovanja zveze in je bilo tudi sklenjeno. da odbor prouči vprašanje reorganizacije zveze v tem smislu, da bi članico sodelovale tesneje z društvom. Fr. Volčanšek iz Trbovelj je ob zaključku občnega zbora izrekel odboru in njegovemu predsedniku zahvalo, in sicer ot splošnem odobravanju zborovalcev.
Naše žene v književnosti
Iskanje splošne orientacije in poglabljanje
Ljubljana, Si. aiaja.
V okviru predavani : Tedna slovenske ženske knjige: je gdčna Zlata Pirnatova predavala o zgodovinskem razvoju slovenske ženske knjige in tako z besedo pojasnila c-voie grafikone, ki na to] zanimivi razstavi kažejo razvoj knjižne produkcije žensk. 01» tej priliki je Pirnatova navedla prav zanimive objektivne ugotovitve, ki zaslužijo, da jim vsa naša ia vnosi posveti ik> zornost.
Zakaj aloveneka žena doslej rij inogla dati kaj več, nekaj globljega, nekaj bolj naravnega in resničnega? Slovenska ženska knjiga ni jzrflz slovensko ženske dii^o. njenega kotenja in gibanja, njenih napo-rov jn sil. Slovenske pisateljire se £e nso povzpelo do stopnje, s katero bi lahko pokazalo duševni obraz naše žene Krive so okoliščine, iz katerih jc zrasla slovenska ženska knjitra. duli časa, ki io te ust varil, vzgojna tradicija, ki je naredila, da t^o prvi začetni koraki še plahi in negotovi, (Tiar ee ponarejeni.
Vo Napoleonovem padcu t JC vladala pn nas revščina na narodnostnem, kulturnem in političnem področju. Ženo so lahko izbirale samo dva pok! jen: nns pod in jski a 1 i redovnički. Okrog leta 15UD se je pa razmahnilo narodno prebujenje Slovencev Možje ^o pritegnili k sodelovanju tudi ženo, najprej pri zabavnih prireditvah M nato še h književnemu delu. Ta prva doba nkl'vnoslj slovenske z>ne jo bila v /naku moškega diktata. Naša žena je pričela prve negotove korake v literaturi, s prvimi pesmicami in povosliranii. Lujiza Pesjak jo Bi' la prva. katere delovanje Obsegt večje razdobje. Ona jc prva :n edina izdajaj a samostojne knjige v samozaložbi.
Prva knjiga, ki jo je izdala zasebna založba, jo b;la -Slovenska kuharica- Magdaleno Plrd\veisove v zalo/bi Henrika NiiV mana. To ie bila prva originalna slove^ka knjiga z žensko avtorico, kajti knjiga Lu-jize Pesiakovo so bile le prevodi. Kmalu nato t-.o ob strani Pesjakove nojavi Pavlina Pajkova. ki je naftla že nekaj bolje vpeljani književni trg. Toda niti Pes Jakova, niti Pajkova ne pišeta o ženi. Niuna snov in značaji oo vzeli iz mladostne ljubezni. Mlado dvojico pripeljeta le do oltarja in tam se vse konča. Ne najdemo nikjer žensko samozavest: in tvornost:. V tej do-b-: ie večje vrednosti maloštevilno strokovno spisjo. ki se začne izjavljati od 1. 1©U3 naprei. Pojavljajo se tudi prva mladinska deja. Crta produkcije pada vsak čas k ničli se dviga in zopel pada. Sele I. 1WV» začno produkcijska linija stalno rasli navzgor. Uveljavljati so se začelo v tej dobi nove socialne ideje, kj so potegnile za seboj tudi
ženo, ki je začela nastopati iz lastno pobudo in rutija potrebo po organizaciji. Ob onem se je pojavljala v našem slovlsvu realistična stroja. Pobi vali smo /o prevode iz svetovnega slovstva. Začelo se je ustvarjati novo naziranje in širiti obzorje poedincev in celote Vse to vrvenje nj ostalo brez vpliva na ženo in se zrcali jasno v tedanjem delu Marice Nad.lišek-iBarlolove v prvem slovenskem ženskom ljetu "»-Slovenki* (1^7) in prav tako v prvih organizacijah z japno feminističnimi in socialnimi težnjam«. Svoj izraz je našla nova doba tudi v osebnosti Zofko Kvedrovo. ki se je leta 1000 predstavila javnosti s knjigo ^Mislerii KfeneC Zofka Kvedrova [e med Slovenkami prva žena evrofiskoga formata, ki ve, kaj hoče. Sporedno z njo jo začela intenzivno delo na organi za ton čnem in kulturnem področju Minka (lovekarjeva, katere vztrajno detd je bilo in je še zelo nmouostraneko. Z pihanjem naprednega ženstva se začne Živahnejše delovanje redovnic kot vzgojnic. Okrog dencih, ki je odredilo prevoz trupel ca h Kalema 1000 je izšla prva in edina knjiga Id vrste matere Ribar Ludcrarde >Stili*stika in poetika.*
V tej dobi opazimo živahno žurnalisti-čno delovanje in radikali z em ženskih gla-eal. Ivanka Anžač-Klemenčičeva vaormo vodi Slovenko«, Zofka Kvedrova »Domačega prijatelja«, Alojzija štebi ureja nekaj časa dobro sc<cialno revijo 'Naši za-p;skk. Med socialnimi in političnimi članki dobimo 1. 1914 prvo delo take vsebine od Ivanke Anžio-KIenienčičeve. Ob istem času izide prva znanstven.3, razprava dr. Angele Piskernikove in prvo delo iz glasbenega področja Ervine Ropasove. T k pred svetovno vojno je bila Hovenaka ženska knjiga zastopana v vseh glavnih strokah, produkcijska linija je zavzela enakomerni in stakii porast. Napredek se. kaže v večjem šte\nhi glasil in večjem kulturnem obzorju. Prvi žertfki prevodi 30 bili iz slo-vanakdh jezikov in iz nemočin«, sedaj pri-Haijajo ž*> ias francoščine, italijanščine in nojrdajakih je-zikov.
Svetovna vojna pomeni padec na vaej črti. Vsa ženska glasila prenehajo. Uveljavljajo se samo se novinarko. Tak*"j po vojni je bil del 2en u "merjen v agitacijo za koroški plebiscit. V ta namen iadajajo Koroako zJOro*. Novo m iselna^t in delo izražajo v brošuri >Jugoslovanska žena za narodovo svobodo« in v delu Lojzke Stebri jeve >2ena in demokracijam. tHdg knjižne produkcije je nagel. K«. 1<>23 se u.«tano-v- ta >Vigred r in - žensk i tV#t< v Trstu. Naslednje leto pokrenejo tudi delavke Svoj list. ki je Izhajal 11 let. Vsako leto opazimo prirast periodičnim Strokovnih publi-
kacij. L. 1927 jc bila ustanovljena pf>a ženska založba -Belomodra knj *n ca Tudi večji žen "ki listi imajo svoj- kfljnt-nice. Zadnja lota imajo -cvojo anlrllirt učiteljice gospodmjVsk'h nadaljevalnih 861 in v Mariboru je bila lani ustanovljena založba sžena in svet.. Svojo založbo imaj" tudi uršulinke in karmelicanke na Selu.
Zanimivo je. da pojema produkc:ja v pripovedništvu, ki jo bilo v začetku najmočnejše, in prevladujejo knjige vzgojne, strokovne in znanstveno vsebine, po nekaj desetletjih dela je prišli ž°n ka književna prolukc^ja do odloT'lno to^ko: iš«'e .^lo.^ne orijentacije, pnrnrujo, telita in ustavlja dejanski položaj in .etanjo. Po odstotkih znaša ženska književna prndukclja 1"',, celotne naSe književne produkelje pn *tr«kah je najbolj 7.astopann l**po#dovje In gospodinjstvo, nato prt mladinko «*p:s}ein prevodi. V primeri «; *p!ošnr> produkcijo znaAa produkrlja ženskih avtnHr v pre^o. dih okrog . v gospodinjstvu Ifl kmetijstvu o^rog v mladinsbi IHeratiirl oUrojr \nfn, v l^poHovju nnU.it \ hm<| 2ft/». Pri \^*eh drusrih panojjah no do-evajo p„ «p|'» šne produk«djp. Ako upStevamo, da so zglajeni šele temelji tvornega dela naše žene v književnost i. labko' iiPHtip. da so bo produkcijska ^rta, h: 5rod°i b6 k«"»li-č.ini vzponja navzgor, knulu poglobila tudi po kakovosti.
Krajevni leksikon dravske banovine
Vaiao d«lo, kl I« Ispotano velik« vnel in al samo prak tita*ga, t«mv«£ |« tnal caaaatvanega pomen«
Živim fe zvonilo smrtno uro
Škocijan pri Turjaku, 31. maia.
Kakor nov.vid ie tudi v Škoeijarttl ^t;ira navada, rta zvoni vsaketltu /cmljanu. k: sc poslo\ i od tejja SVćta* Ncnuih« pa so sc začudili minulo nedeljo fnrani. kn so skoraj ves dan žalostno zvonili zvonovi, pa vendar ni nihče umrl. I)ru<j đftigSgđ SQ ^"praš-cvali. kaj to pomeni, ali je kdo topit /apustil ta n€nvatćžnl svet. Morda nc bi TeiJa nikdar /vedeli, če jim nc bi pojasnil sam <J. župnik s prižnice. Povedal ic namreč, da jc vee njegovih fazanov prestopilo v starokatolisko cerkev in da /voni ni'm. saj so umrli za svojo d«>br<> mater sveto katoliško ccrkc\.
Zvonilo je nepretrgoifis ^ar s t.remi /\<» novi, kakor da hi umrla \«a \as. Mrtvaiki zvonovi so se oglasil tudi opoldne in »večer, Župnik jc tudi s prižnice oznanit, da jc sta rok a toli ška \cra kriva in ie svojilil vernim ovčicam prepovedal, da hodijo Vro pit, če umrje -kak stamkatnliški vernik. Ker so zvonovi \es dan peli mrtvaško pesem, sta odšla proti večeru v /upnišče dva fa-rana — seveda sta rokatolika — vprašat Župnika, koliko /na*a raeun za prelepo pogrebno zvonenje, toda gospod župnik sc jc v zupntsce zaklenil.
Seveda bo epilog tepa dogodka /<»pct pred sodiščem, kajti farani si ne puste sramotiti svojega verskega čuta, ker jc staro katoliška cerkev prav tako pri/nana od oblasti  kakor rimsku-katoliška.
Esperantsko gibanje v Kranju
Kranj. 30. maja, Letos se je tud" v Kranju pričelo e^T^e rantsko gibanje, ki je že pokazalo pivo sadove svojega, dela. P zJmi jc bil c p -rantski tečaj. dane-, dopohine pa sc je v gimnaziji ustanovila, podružnica društva :;Zelena zvezda«. Ustanovni občni zbor je vod'1 predsedni\ pripravljalnega cdbora g. Berčič. ki je predvsem povzdravil za-ftcpmke centralnega društva gg. Jelenioa. Logarja in Sterleta ter urednika esperantske revije g. D. Vahna, nato pa poročal O pripravah  za, ustanovitev podrvižnice.
Zastopnik Jelenič je poročal, da e pe-rantako gribanje, ki ne predstavlja samo međnairodnega esperantakega jez'ka. mar« veC tudi idejo miru in ^rpoštovanja med narodi. praznuje letos svojo SOletnieo. Raztolmačil je tudi. z»kaj obtoja v Liub. Ijsni dvoje društev: >Ljublj. esperantski klub*, ki «e je iiftanovil pred 15 leti. ki pa fie v svojem delu omejuje le n^ Ljubljano, in društvo ^Zelena zvezda*, ki organizira podružnice po vaej Sloveniji. Govorili so še gg. Sterle, ki je obrazloži espeeantko
idejo.  Logar,  ki je povedal, da se smute Slovenska esperantska zvezaker nudi
: Jugosloven-ka esperantska 27veza -vojim društvom premalo, ter urednik Vah«n. ki je govoril o pcopjig-anrfcl in <\menil. da bo ob priliki izdal kranjsko številko esperantske revije.
Občni zbor je nato »dobni društven t pravila. Za predsednika je bil izvoljen g. Bercič. v odbor pa gdč. Medvešček in gg. Slabe in Stemberger; kot preglednika pa gg. Zadražnik in Kosmač. Vpisnina v društvo re je določila na Ptn 4.—, mesečna č1anarina na T>in 2. — od katere se pošlic eentrali 20^. Ker praznujejo let<*i» cspe-rantisti .''iOletnieo irvojega. pokreta, bo tudi kranjska poerr.:znica m6rala prirediti k*-ko akademijo JeMOi bo pa ^pet uvedel je25iko\-ni tečaj.
Ljubljana. 3(K maja.
Fo večletnem zelo napornem delu, ki je Zahtevalo ogromno gmotnih žrtev ter še ve* delovnih ^il in idealiama in ki ga pravilno sploh ne m c temo oceniti, je pod redakcijskim preised-tvom načelnika kr. banske uprave v p., dvornega svetnika g. dr. rtudoLfa Marna prarvkar ia»?l prvi krs-jevni leksikon dravske banovine, ki je najmodernejša knjiga te vrste y na£i drtavl. Knjiga ob-ega krajevni repertorij z uradnimi, topog-rafs»kip.-.:, zermljep^nim:. zgo-tl vinr.kimi. kulturnimi g<v?podarskiml in lurLstvn mi podatki iz vseh krajev naše b3no\-ine in je kot taka ne samo krajevni, temveč tudi kultum: in splošno gospodarski ter znanstveni vodnik po Sloveniji. V bežnih vt ticah oceniti pomen tega obsežnega znanstvenega dela je skoraj nemo. goje in &e hočemo zato omejiti s-mo na vsebino, oočim se bomo na nevi krajevni leksikon ob priliki še povrnili in poročali o tej izdaji  tudi g kritičnega stališča.
Med sodei.'vc imnmn orneniti dr. L. FJogataja. A. Flega. inž. 0_ GeOfMrija, inž. S. Govjup;i. prof. M. vioršota. prof. Z l!o **\arja, dr. ^. flešiOa. p^of .1 Ko-s.nitina. fil. A. ftl   V. I^bna. dr.
K. Ma.rna, inž. I. Miklavea, pr f. |a Mi-kla\x"liča. inž. J. Močnika dr. V. Murka, pmf. A. Moira. fil. I. Muzloviča. inž. G. Ogrina. fil. F. Pengova. dir. C. Ffeifer.ja. rlf. T. rieasia. dr. R Savnika. prof i. Si-niomčaH prof. J. ?otoška, inž^ A. ssivca, svetn'ka A. sVilg^.ta. prof. dr. Fr. Trda na, prof. P. Uranka>rja, ina. B. VVenka vn umv. a-istenta 3. žurgo. dečLm jc odgovorni đđ uredništva in uprave prevzel Guido Zupan, ki je doslej ia-ial ie nekaj različnih pomembnejših turiMienih edie:j. Po imenih sodelovalcev sodeč je to bogato delo rei* na \-isku in bo v p lni meii služilo javn'm in zasebnim intore<;orrn
V prvem delu knjico so uradni banovin-rki pregledi o upi avi naše baTiovine, o cerkveni upravi, prebivalstvu, kulturnem delu, -oeialnem eknb^tv*u in zdraA-st^n. poljedelstvu,   ?, vinoreji.   ^inogradništAii. sad-
jarstvu, goadarstvu. lovu,   nbaratvu, turizmu,   rtidarstvu.   trg »rini, obrti m indu strici,   elektitfika* iji    dcaMfcrnih   Jiavod'h tn zadrugarstvu   ter   napoaled   O prometnih .*redatvlh v naših krajih.
Drugi del krajevnega leksikona lUL&o ho nov'ne ob-ega upra\-no ra«75delitev dračke banOA'ino s podrobnim opaium v?»eb  « kri jev.   ebCin  tn   tu*H   n^jmat- - li  f^hsnK. P^r vsakem kraju so naveden: najpotrebnejši 7^odoviri ki podatki m poleg te»g^ tudi vei uradni,  hi  utegnejo  za-nimM] pealovnega in  za ebnecr.i   Clm-eka.   lTpo*tpvano  so s*» ▼eda vse IhmmmmHte občin, ki 530 bile izvršene do izda leksikona in ki lih je bilo toliko število, da je n rmaino delo redakcije   nekaj « «.^h    ko m j   pop^iriortia sarrV« in   ga  onemog-ox%il<i.  V   dodatku  na Atinl. straneh  velikega f rmata.  v kakršnem j*v izšlo to obrežno d^!o   ffl nTpo.'led upoštevane tudi  vse   /p; e:e.eml>e   ki        bic iz vržene že p<~» saključkn redakcije sameg-i lrks^kon^. in pti'eni. ka e4 bile p«iaamezj>e pole knjige ze doi "kane in oddano knjigo-veznii-i.
Zadnji del l«>k i!«»n:i «"»bsoga preglji industrije našrt ItaHOI ne, Id je razdeljena r*\ posameznih strokab: elektrarno, jr^adbena steklarska  in  keramična  imin-trja.  g ■ čna,  kemična.  IcCariajlca, lesna  ;n pa.pirm indhM*trija.   nidarst\-o,   tek-tilna,   usnja rka in ftivilska indiLStrja. In pod zadnjim poglavjem >Razno; pTegle1 drugih, po strokah  rtera7T.-nSčen:h  Industrij,   demm'ri m vodov ter turist čnih in  d~ucrih obrat<v\*
Kot izdajateljica krajevnega leiorScOfll d-avske banovine je lliivinklll Zvew aa ttijski premet v l.j".ibljanit eepraar je bOo delo okoli tega zbornika n:u-iih kra j«v <v • Zveze r<>r^lnc<mA kv'er.o in .--a-liostojiio
Knjigo, ki bo v vseh rasih krajih, pri Efll ebn^h in pri vseh javnm in drugih ustanovah zbudila največje zanimanje. u-plo priporočamo Njen p^.vav ft l^pOtaU veliko vrzel, ki smo yo v vsakian r^nn Ur ljenju težko oMuAHI M Od našega jJdfalJO* nja d'+lje.
Iz Maribora
— Tomšičeva spnmin-ka pre*lnva. preteklo sredo se je žbrak) ob crohu narodnega borea in ustanovitelja dne^ika ^Slovenski Narod Antona Tomšiča na starem mari-bonskom |h>kopa1išču lepo Mevilo njegovih eocfilrov. 1'roclavili «^o JC»letnHt> rojstva velikega slovenskega narodnega borca. Pevski oklel 10 rapel slovensko narodno pear lUiOUi nakar je v lopdi besedah orisal 1». 'a-roslav Molar ftokojnlkovo življenje Ifl njegovo delo. »iovoril je nato ^e novinarski veteran jjj. Pirr.
— šu>tcr>h1p^ j harinotiikarji bodo isr;ili 7a mlinarje v Zagrebu. (Mijene kritike na.vorjih dunaiskili l:>!ov o nedavnem kon-eertu malili hanr.on'karjov g. Bttaiefiiea so dale pOvon vabilu sekrijo ,7N1T v Zagrebu, da bi malčki igrali v korist njihovega podpornega fonda Ker ie prvenstven namen /bora harmonikarjev delati za dohrolelnc namene, tso =e ra^lneniu povabilu radi odzvali. Icrah; bodo prihodnji teden v naj-v#£fj /igreh.^k; <tvorani na proMoru ragre^ ^kega veiesejnia
— \lomilri pojpdli  1S<) posvečenih basti]
V en; zadniih no<s pO ne^nanei vlomili V Kupno cerkev Sv. l'e*ra pr; Mariboru in vdrli v labernakeli. T'kradli t=o dva keliha, .bori j. dve j«osorli ra sveto o|ie in dva fe-Hkvfia. Drzni rfdernei so pojedb InO podvoren h ho^ii in h kejihov pili nta^no vino.
— ^ledališro. Jn4ri bo 7adnia vpri/ofi-tr>v Ronpjpvp revijalno op^rofp iSvef Anion, v^oli zaljubi lenih patron? MaruVk bo pela edena Pavla  rdo\u*eva. /nizano rone.
V sredo ponove dramo j-nela bolezen- 7* red C.
— Akrija za gradnjo m^!i*koe.n aeaita. Ka zadn'i obeine Pobrezte so ra7,prv. jjali ludi 6 gradnji tretjega mar bonskega mdMfl v Melju. Zanimivo te bilo poročilo blr-toga ?>tpana KI polanjega odbornika g-\ oikn. ki so jo o tem poreeom vpra>amu rargovarjal s tovarnarieni g. HuPrrjem, ki je pripravi ion prispevati velik dol vsoto za grad no.   eo    bi    ohlnsti    dovolile pobrali
mostnino. Zalo bo občina poslala vladi predlog.
— Oho-.onoj:;i    ,0    naMi v snrriu    bi i / ti
Nunske prane pri Ljutomeru Sutetnega kora rja Ivana še«\ nirarja Kaj |c lira'o moža v anirt, n  Inatio ndi avojfenš.
— Ceatna »lela na državni ee^fj pt 11.1 Maribor  zelo  lopo     naprednjejo.     1 \ rdka Na^imboni, ki   ;o  prevzeta • prenrodi lov ro-ete.  je prva re^bia dela izvT>ila Ei '1o po-Štaiaiiafa rirknra.
Iz Celja
-c SK Olje : SK Olimp 4:2 (2:1). Na Olimpovem igrišču je bila v<'erai pred :;00 gledalci odigrana finalna pr\en:stvena tekma med SK Celjom in SK Olimpoui. v kateri je Celje zasluženo zmagalo. Tekmo je gorili g. Višnić iz Zagreba objektivno in v splošnem zadovoljivo. V predtekmi je mladina Olimpa pr^magelH prvo moštvo SK Žalca s t : 1 I 1 : 0). Za dopoldne določeno prvenstveno tekmo med mladino SK Celja in Atlet'kov so dobili Atletiki o : 0 p. f.. ker mladina Celja ni nastopila.
— e V eeli«*ki bolnici je umrla v petek 1« - letna delavčeva hćerka Margereta Ivan-čt^'R od Sv. Lovrenca po Profcinom. r soboto pa 10-letna delavčeva hOrha Ale'a
Kebfjrrv-i iz Kor.iJe.
—e Napadi in nesreče. V četrtek so trije sinovi posestnikov iz okolice Šmarja pri Jelšah napadli 27-letnega breznoselnegn pekovskega pomočnika Alojza Gorjupa s Pol-žan.^ke goriee pri ?marjTj s koli ln mu preklali   lobanjo.   Tjrnaf   PrvlbraSki   z Rrcznc
gore pri Humu ob Sotli je napadel 36-let-P.fc^a kamnoseka Štefana Novaka iz Malega tabora pri Humu ob Sotli z noz^m in ga
Trabo^lcT tik poleg srca. V četrtek popoldne, je vi-n stražnik v p. Piki na Zg. LoŽnicl pri Žalcu pri delu po nesreči a koso prere-zal svojemu šestletnemu sinčku Alojzu kite na l«vi nogi pod kolenom. V sredo je po-setnik Martin Kidrič povozil S-letno delavčevo hčerko Milico škrjančevo iz Trnovca pri Rogaški Slatini b avolim vorom. Deklica si ie zlomila desno roko in se poškodovala turi! po obrazci. Ko se ie petjala ^1-krtni| r^estnk-a Rozatija feolinfeva v Tr-noveu pr: Juriiu ob iuž žel f četrtek na Wol*jm. ki ga jc vodil nj>n fhn. je sin DJCvraj] kolo. nri čemer je padla iolinčeva tako nesrečno* da je dobila notranje po-
škodbe. V petek si   i*1 "6-1 "tna  zona če^* Ijarskega pomočnika Vera Prahov* na hribu sv. Jožefa v Celju pn sekanju drv od sehgla s sekiro palec leve roke. poškodb van«-i se zdravijo v eeljski bolnici.
— -i Telovadni nastop in i/.piti na rcl.f*ki gimnaziji.    Telovadni  nastop drz. realne gimnazije v Celju bo v sredo 2   junija ob 11   na gimnazijskem dvorišču.    Staral m prijatelji mladine so na prireditev iskreno vabljeni.  Sprejemni  izpiti na celjski gim naziji bodo v soboto L'8. junija o*i 8. r.iu traj dalje. Prošnje, kolkovane s kolkom za 10 Din, ki jim je treba priložiti krstni b*1 in  zadnji  šolski  izkaz,   naj  so  predkkftij i ravnateljstvu najpozneje do 2.;. junija. Nižji in vižji tečajni izpiti bodo od 11. (Se junnja. Za nižji tečajni izpit se je prijavilo 116 rednih učeneev in 57 učenk ter 4 pt vatisti. skupaj torej 177. Višji tečajni izpit bo delalo 3f> kandidatov in 1.1 kandidatinj, skupaj 4g Za privatne izpite, ki bodo o«! 1. do 22. junija, je prijavljenih 20 kandidatov in kandidatinj. Nekateri delajo izp;tj-» čez več razredov.
—c  Koncert v spomin Emila Adamie v bo priredilo Celjsko pevsko društvo v petek 4. junija ob 20.30 v Narodnem domu. Ne. sporedu so samo Adamičeve skladbe irt U* ženski, moški in mešani zbori ter samo spevi. Slednje bosta pela ob spremljevanir* odlične pianistke ge. Mino Saneinove priznana mezzosopranistka ga_ Helena Rajb^ va in mladi, mnogo obetajoči baritontst r Andro štrukelj. Spominski govor bo gnvo
ril skladatelj g. Zorko r*re!ove<- \r. T .niblja-ne. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Oo-H earja vdove na Kralja Petra cesti
ROLfDAR D«ne4: Sobota, M. ma1«. katolioaa Ml e*la-
D A N A A N J K   PRIREDIT V K
KINO MATICA: Vihor KINO IDEAL: larmpaei vagabundu KINO Pff/)OA: KeoJ i,pe7 araatu Kivo rvirvv: VeCaa ma«*a.
K1VO MOfiTF:: Krfk prerijo; Dijak prOftjat Hvsu    Teden        en-kr/on*U*» kn jier<
\ Trr^oMikoni domu, oY> 1^   predavanje rtf. F> lv^  Trdinove   >7.*»na   v   i1©i m - 1 Mn aIov-*\ n . istotam
DE21RNE ! I K \KM
Dane,.: Ht Su&nuV Mari, n h • K :'•<". OOapoareApka res t a 10, ftohmer d*^d c*. ^a        oMobra M
Naše Gledališče
D R .i M A
Začetek ol> 20 uri. Tone-lel ,<»k, SI. mata: /.jprto.
Torek, 1. i unija: Zaprto (Troalavi .'<!eud'
ro nnieSi ikoea delaj 1   1    I      If I '""v rano de Befgerac ■ ojer | O P L R A Začetek »d> 20. uri
Ponedeljek, SI. maja: Zaprlo.
Torek, 1. »unija: Cvraoo de tteraeraf   I ror
<tla\a SUelniro m •      - ji dola tfaipu
Ivan.i Levarja. hven.
t::
ii. lT*n I>eTar. elan ilr.im ■ in bvvi MMd opero, proslavi julri v open 2.*ile}niro «ivo* jtga umeini^keca de!o\an 1 oh tej pr:l kt ee bo igrala nanovo nait udi rana b*o~-*an lova heroične komociija v petih de>an:ih ^<'v-rano dc Hercereec. (i kev;»r, ki je bil V l*ku le4 nosilec najtežjih vlon. bo U r^tral nahlovuo vlopo. Nova vpriror lev   < vrmac
bo Hiafavlva 7ar«rJi d^lne m»\<- 7a-**-lh»- \-\»*t 'm  nov »> r«ii je.  Li   t*»  v  roU«l>  <i   t'irda h^-
hevea. 1'olec ti- Livarja nyslopwi v n»b vlogah ^a Mira DajiUevi — HoKr.ma, p. 'an — Krir-t;an, ^' Grefjpria - <djirhe, Skrbia.iek — C^el^aloaa. c. Ce«ar — L« Kre,r, g. Dane^ Racrucneau, Tolonea .Tu* vanova — duen a. v ajajlaj li vlagali pi ve« <!ranifik: ansambl Vslopnne «0 na ra7|«o-la<io v predprodaji v operni blaffajnj.
O. Krnil Kralj, ki |e preefal v Kaoeik« aev>ne teiko operafijo in je imel po Hrav ni#ki odredb; \w> aer^ono bo!ni*ki dopuat. bo naetofvii izjemoma v T»*m>hov! kom«»diil »FlofAntin^ki eiamnikc. kf ae ni NI <»d-'•r«ti ?a rH A. Predal a va bo v petek Ane 4. biniju. Obernelvo opozarjamo da i»t to ftadoja pradatava Floren4»n*kega a*a»nv ka< v tej
Štev. Ui
»SLOVENSKI   NA ROlfe. r^M«i>*. M. maja lfSt.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Današnji številki našega lista srno priložili položnice in prosimo vse naročnike, da nam naročnino čim prej nakažejo. Na plačilo zlasti opozarjamo vse tiste, ki so z naročnino v zaostanku, ker bomo vsem, ki nam jo dolgujejo za več kakor tri mesece, v juniju dostavo lista ukinllL
— Na letališču pred noro seiono. V po
hotnem elanku {xxl  tem naslovom *»ino ob-
.avili, da je potniška letalska proga Sušak —Ljubljana po frekvenci šele na enajstem mestu, proga Ljubljana—SuSak pa celo žele na štirinajstem. Navedeno število poln:* kov na teh dveh progah je bilo pravilno, vendar pa zaradi sorazmerno majhnega -tevtfa lolnikov na teh Acro|»utouii progah ne smerno podcenjevati va&hosti Ljub liane v našem letalskem prometu, ker je poleg 507 potnikov na obeh omenjenih Aeroputovih progah letelo M z av>trjj--kimj letali na progi Celovec—Ljubljana — Sušak LdS potnikov fn v obratni sniefj MM Za celotno pravilno pfcsojo ] MHieta na našem Ljubljanskem letališču moramo tedaj upoštevali naše in avstrj^ke Halje. Po .-kupneni stevfth potnikov na obeH 1'nijah i našim; in avstrijskimi letali je freba po frekvenci plasirati lin^io Sušak - Ljubljana že na peto in ne šele na enajsto mesto, linfjo Lubljana—Sušak pa na :"-lo in ne šele na štirinajsto mesto. Sini \ tako. upoštevaje celoten promet na našem le--aliScii. kj }6 bil lani izredno zivaben. mo r^mo predočiti pravo podobo važnosti Ljttb" Hane v našem letalskem prornetu.
— Nov- prospekt za slovenska zdravili-*£a~ Mariborska tujsko-prometna zveza je pravkar skupaj z ljubljan k,> zvezo za tujski promet <sdala prospekt Zdraviliška in letovišča, v Sloveniji«, ki je po svoji opremi najboljši med Biće* zelo bogatim našim turističnim propagandnim materijalom. Novi kolektivni prfftšpeJrt, ki je pni te vrste v Sloveniji, je pravo pionirsko delo, saj je to prva kolektivna propaganda za  naša. tAtsvilišCa.  bleratu pa  je tud;
predhodnik vsedržavneca prospekta naših T>iravillšč, ki bi bil Že davno potreben, a iz nerazumljivih razlogov najbrže ne bo ^ako kmalu izšel. Obe naši zvezi za tujski promet zaslužita za ta novi prospekt največjo pohvalo. ker bo gotovo dosegel saželen uspeh. Prospekt je za reda.j izšel v ^rbohrvatskem, nemškem in francoskem jeziku.
_ počit niska kolonija mladih planincev
bo letovali od S. do 26. julija t. 1. v &tal-narjevi • pod Črtno prstjo, Intererenti se morajo i viti najkasneje do 3. junija v pisarni ŠFD, L, in bi j a na, Aleksandrova cesta 4/1.
_ Za izlet  plani »vrv v Urdijo jc zadnji
čas prijave do 3, junija. Odhod bo dne 30. jungT. ŠFD m ra Se prCđitffeeti vizume in mora do navede tega dneva vedeti za to* črno Število ud .       ;ave sprejema
in informacije d je pi auna SPl\ Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1
&&&& mm		m			
			I		
PREMIERA velike ljubavne zgodbe
s i: v i; r v a p. i
Rochelle Hudsnn Robert Kent
Najnovejši žurnali — doeeciaj najboljši posnetki katastrofe . 1 lindenburga . itd.
snsna
Veliki franroski šlager po Lat«»imenom gledališkem  komadu   Henryja Bern-Fteina
vihor
Charles  Bover - -  poznan  lz filma >Mayerling.. Gaby Barlav
TEL.
2221
UNIOMi
Velezanimivo filmsko delo — problem napredka medicine V E r N* A MASKA Matruas VVieman Olga Cehova
— Vrfme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno vreme možnost krajevnih neviht. Včeraj -e znašala najvišja tempe-natuTa v Splilu J0t v Zagrebu in Skorjijti n, v Beocradu 24, v Ljubljam 28.6, Sara-e\Tj 23» v Mariboru 2&, l>avi je ka7,al barometer v Ljubljenj 767.5, lemprr.i'ura je znašala
ZADNJE NOVOSTI MODNIH TKANIN...... .   .   .   . j
— Nova    kniiea    dr.   Kugva o Triglavu.
Popularni pisec naših alpskih krasot zlasti pa Triglavskega pocorja ter prijatelj naše-ca naroda dr. Julius Kugv je zopet napisal novo knjigo o Triglavu pod naslovom 500 .lahre Triglav.. Knjisra bo v kratkem izšla pri založbi Lovkam v Gradcu in na njo že ><sdaj opozarjamo planince in ljubj-telje alp-ske rterature.
— Delo dobe. davna borza deda v Ljubljani sprejme takoj kljucaviucarjja-poslovod-jo, 3 hlapce, brivca za Niš, *»pk>snc<ra kiju-čavnjcarja, klqpa]ca fza šoipalni stroji, pe-kovskega vajenca. krojača,   C sobowkarja
n i4o eiekt remonte rje v sa vojno - tehnični zaVOd v Kragnjevcu.
Iz Ljubljane
lj— Pokojnine za junii bo dostavila po-^ta Ljubljana T. 1. iuhija.
lj— Za jutrišnji L**>varjer jubilej v opernem   gledališču   je   inšl«   obsežna £*evilka
gledališkega lista. pos-večena jubilantu. Vstopnice so v predprodajf pri operni blagajni.
lj— Drugo radijsko predavanje o vajencih. Previ bo ob 20.10 aopet predaval pO
radiu dr. Albert Trtmk o socialno medicinskih vprašanjih vajencev.
—Jj O ženi v slovenskem slovstvu, bo predavala danes ob 18. dr. s*lva Trdina na razstavi slovenske ženske knjige v dvorani Trgovskega doma. Podala bo sliko ženskega ustvarjanja v slovenski književnosti.
—lj Popravek. Z ozirom na vašo notico, ki ste jo objavili v ponedeljek, dne 24. ma-
ja 1937, štev. 116 na strani 3, stolpec 2 V sredi, pod naslovom: »Nova obremenitev
kinematografov«, vas prosim, da izvolite v amislu | 26 zakona o tisku objaviti v vašem cenjenem listu sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Ni res, da mestni urad zahteva od kinematografov posebno uvoznino na filmske žurnale po Din 300.—, kajU filmski žurnali so po tarifni postavki 53/a prosti plačila mestne uvoanine in zato mestni trošarinski urad za filmske žurnale ne zahteva nikake uvoznine. Tudi ni
res, da zahteva mestni trošarLnski urad uvoznino od znanstvenih kulturnih filmov, temveč le od tistih kulturnih filmov zabavnega anacaja, ki niso namenjeni za predvajanje v kulturnih, znanstvenih in sličnih društvih v poučne svrhe, temveč v namenu dobička. Filmski žurnal pa je bil obdavčen le v enem primeru, to je v soboto 22. t. m., vendar ne po krivdi tro-šarinskega urada, temveč zastopnika kino-podjetja, ki filmskega žurnala ni prijavil kot žurnala, že iz Službenega lista z dne 1. aprila 1937 so morala kinopodjetja vedeti za tozadevno določilo tarifne postavke 53/a, vrhu tega pa je še v soboto dopoldne uradnik trošarin.^kega urada posebej pojasnil zastopniku filmskega koncema Matice. Uniona in Sloge, da so filmski žurnali prosti mestne trošarine. Ce so vsled tega v soboto In nedeljo izostali filmski žurnali v kinematografih z opravičilom občinstvu, da žurnala ne morejo predvajati češ, da mestni trosarinski urad zahteva od žurna-lov po Din 300.— pristojbine, je hilo to dejanje gotovo neupravičen* in neosnovano. — Z odličnim spoštovanjem. Predsednik: dr. J. Adlesdč.
— lj Še o obremenitvi kinematografov Te dni je meedni Irošarinski urad poslal vsem dnevnikom notico, v kateri navaa, da so b|le objave v kinematografih glede postoma nja trosarinćkega urada neresnične. V zve 7\ <i lem smo prejeli naslednje informacije: Mesinj linijski urad na kolodvoru je res — c:rer ne vemo na čipjavo LfiiCiatiVO — /n-hfeval nenpra viecno uvoznino na žurnale in to nc f-amo ra ene«_ra, ki se ;e baje nahajal nieij dvoma kulturnima filmoma v i-'cm paketu« k;ikor to trdi trošarinski urad. temveč, kar za tri žurnalo. To se je /'.rodilo v enem dnevu trikrat jn sicer, ko ki prišli uslužbenci vsakega kinematografa posebej na postajo, fja prevzamejo dospele žurnale. Značilno ie, da je linijski nrad v/t raja l na svoji zahtevi od sobote 2*2. t. m. do ponedeljka 21. t. m. opoldne, ko ie bilo zopet izdano dovoljenje, da so žurnalj prosti nvo/nine. Torej je bilo le res. ono, kar «^o objavib kinematografi na ovojih platnih, a trditev mestnega magistrata |e postala resnična šele v trenutku, ko je mestni tro šar:nski  urad žurnal oprostil uvoznine.
-lj Veliko zborovanje natakarjev ter vseh ndifrešcehcev niroBtiteljgkih strok sklicuje: Savez Ugostiteljskih nameščencev Ju-gostatffje fsekclja Ljubljana') za t. junija v nočj od ponedeljka na forek oh ?. 7.jutTaj v veliUj dvoran; Pelnvsko zbornice. Dnevni red: Nova uredb.i o porno/.nem Osohju ugo-stjte|j?;ke stroke ter uredba o minimalnih mezdah. Vabimo všo ugostiteljske name-ščeni^e v Ljubljani, naj sp teca zborovanja brezpogojno udeležijo. 5? tovan'škim pozdra-vod iire Isednik Renkn Stanko, tajnik Ko-rfnpck Mrko.
—lj \a I. prodnkclji šole Glasbene 31a-tice. ki bo jutri v torek, nastopijo klavirski učenci članov učiteljskega zbora Mantce Mahkotove. Jnsipa Pavčiča. Vide gesekove, Rožene šanlja, Pavla šivica in Viktorja Sonca, violinski učenci iz oddelkov Frana Staniča. Karla Rupla in Vide Jeraj-Hri-barjeve. Vseh koncertnih točk je 26, nastopi pa okrog- 4 0 erejencev. Podroben spored se rlnbi v Matični knjigami. RporM je obenem  vstopnica  k produkriji.
I j— Tjedna *črna vo?niav / niotor.ietn. P+rojn: tehnk Kram-f K i/ L»j, Si je včeraj popoldne bre/ doVOJjen'fa 'T-^-^dit motorno kolo. naložil nanj avojo liubico in Odpeljala sta »-e prof; Kamniku. Proti večeru «ta se vfa&ala v Ljubliano. v Linhar-u •r] se |r pa K. v silnem dim raleb»l 7 motor eni \ ograjo teharskega n>ojstra Ravnikarja IkK '»i ;-e ostala lrubica nepo škodovana n ^e te le malo prosi rašila, se je bi! K. mvarno poškodovat na glavi in si je pretresel možgane, N;i r-omoč so pokljcaii reševalce, ki so ga prepeljali v bolnico. Pfi karambolu ie r*fei?ei lrp°lo tudi motorno kolo.
—lj Avto jea je podrl. Na TyrSevi ee^li je »vtOmobH podrl 23tetnega A'berim Tra-tka iz TovamiJke Ulice lo, kj -o ga morali prepeljati v bolnico.
- lj Na vokalnem koncertu, ki bo v petek 4. t. m. zvečer v KrančiSkanski dvorani, nastopijo poleg- PrelovCevega vokalnega kvinteta tudi 3 solisti, člani tega kvin teta, in sicer tenorist Gostiša, bati ton ist Rakovec in basist Larpša. Ob klavirskem spremi jeva nju konservatorista Davorina Zupančiča nam bodo zapeli vsak po 2 sa-mr>*peva iz domače literature. Vse ostale točke knneertnega sporeda, bo izvedel Pre-lovčev vokalni k\*tntet. Pr^dprodaja vstop-nic-v knjica.mi Glasbene Matice.
I|— o pečina ohlastneffa odbora .TS # Ljubljani ho <>. junija v Trgovskem domu.
-—lj v 1 Juhijani so umrli od 21. maja do 27. maja tfitnik Janez, 63 let. posestnik, črna va« 362: Sedej Marija" roj. Osredkar, So let. užitkarica. Vidovdanska c. 9; Vido-\ič Marija. 75 let. prodajalka. Vidovdan-ski c. 9; dr. Prijatelj Ivan, 62 let. univ. profesor. Bogišičeva ul. 3; Stare Helena, 79 let. posestnica. Cerkvena ul. 13: Mrhar Frančiška roj. ITlčar, 68 let. prodajalka sadja. Galjevica 170: Zorman Fr., 70 let, užitkai*. Zaloška e. 99 (Moste): Kogej Ivana roj. Car. 76 let. zasebnica, Igruška uk 3; Rebemik Marija. 53 let. gospodinja. Borštnikov trg 3: inž. Guzelj Matevž, 75 let, major v p., Vidovdanska c. 9: Jakopič Josip. 73 let. predsednik Obrtne banke in posestnik. Mirje 4: Perkavee Miran. 9 mese-j cev. sin postajonačelnika, Lesce; Urbane j Feliks. 87 let. veletrgovec in posestnik, i Sv. Petra c. 1. — v ljubljanski bolnici so umrli: Erjavec Marija, 74 let, vdova majorja. Brod 5; subel Ivana, 20 let. delavka. Mala vas 53. obč. Jezica; Črnivec Ljudmila. 7 let, hči delavca. Primskovo 59; Hribar Verica. 6 mesecev, hči dninarice. Črnuče 2; šivic Ana, 45 let. poljska dninarica. Grahovo 34: Pipan Marica, 1 leto. hči kočarja, Smlednik: Dolar Franc, 25 let. delavec. Mengeš 49: Zorko Martin, 31 let. zvanič-nik drž. žel. šmartinska c, Andrejčič Jerica roj. Mlačnik, 65 let. kuharica. Celovška c. 70; špeh Ivana roj. Jakeli. 62 let, žena mestn. delavca v p., karadiičeva ul. 4; Handler Franciaka. 38 let. posestnica. Turkova Draga pri Kočevju: Marenka Franc, 71 let. zasebnik. Opekarska c. 34: Machora Miroslava, 19 lst, šivilja. Gledališka ul. 7; Perkavee Peter, 68 let, trgovski
sluga. Moste, Zaloška c. 71; Prešeren Terezija, 67 let, vdova slufctelja drž. žel., Prešernova ul. 1. Most«; Ba* Jožefa, 47 let. Žena vpok. rudarja. Podkraj 34 pri Zagorju; Razorih Janez, 48 let, delavec, Koeardče 47, obč. Stari trg.
Samomor mehanika
Ljublj.ina. 31. maja V niski se je včeraj pripet;I žalosten dogodek. Ko je okrog ft zjutraj Hoji upokojenec Josip RanišflK.   stanujoč v Kav&kovi
ulie-i sr. 2ft iz'spalniVe v kuhinjo. ]> voe praatraaaa opa/J viseti svojega :W>le»nega *»ina Alberta na drobni vrvici na kljuki kuli nj-kjh vrat. Nesrečni oče je takoj priskoči! in vrv it o prerekal, vendar je bjlo Je prepozno, sin je bil mrtev Donnor- so tragični dogodek jaffl p<"»li«'iji in je v K.^v-škovo ulieo prispela komisija^ v kateri ^fa l»,!«i poliojjjgki zdravnik 'lr. Lvžaf ter d'^/ur-nj urailnik.
Kakor so ugotovili, se je Albert RamČak? ki je bjj }io i>okUn mMianj-k. odloe.l 7a obupni korak z-iradj teike bolezni. Pred sedmim: lOitBj jc iayorieo prj nekem avto - podjetju v Tržiču hudo pftnaijrt 'ik Ki «5o mo^el več [»ozdraviti in mu j« bo!e7en ifaatj ovii.il.i <lihanje. Obenen je t*v.ko (ib«do1 tudi na iivoib, wradi oe^aj- je postajal čm dalje botj potrt. Hil je najrajši Banu Eaae n se je i7,o^ihil celo domačini. Slednjič, sč jc pod prjtj^kom bolezni odln-6il ta samomor, kar je -tori] n.-ividno v pOpOmj duševni 7meie;K>st}. Truplo ne*;reč-necf.T Ralbšaka so po komjaijškehi ogledu preppij.T.ii r rnrfv.iMiico nr; Sv. Krislofa.
Policijska kronika
Ljubljana. 31. maja.
Včerajšnja nedelja jc minila, kar sc tiče kriminalnih dogodkov, precej mirno. Policija jc ra/cji na ulicah ob priliki manifestacij odnos.no demonstracij mladine intervenirala lc v nekaj primerih nedostojnega vedenja in malih pretepov že v poznih večernih urah Nekaj jih je vse preveč razgrelo premočno dalmatinsko \ i-no in je prišlo slajsti v Mostah do dejanskih napadov. >Ud pretepom na Ž3loški cesti je bila Oklciutana tudi neka ženska in sicer od lastneca moža, ker se je preveč zavzemala /a simpatičnega korenjaka, s katerim se jc preko mize seznanila v gostilni. Pretepače jc pnnvril šele stražnik, ki jib jc legitimiral in sc bodo morali zagovarjati sedaj  na pristomcni mestu.
Policiji jc bilo včeraj prijavlienih zopet več vlomov v podstrešja hiš, zlasti v sredini mesta. Na delu je, kakor ka/cio /namenja, najbrže druzbica Sc prav mladih vlomilcev. Ti so odnesli iz podstrešij hiš na Mestnem trgu najrazličnejše predmete, kakor obleko, muzikalne instrumente, nekaj raznega orodja itd. Ker bodo skuhali tatici najbrže spraviti stvari čimprej v denar, svarimo pred nakupom.
Včeraj je priredila policija po mestu in na periferiji široko zasnovano racijo na krošnjarje. ki so se natepli v mes-to v velikem številu zlasti sedaj pred otvoritvijo veleseima. Že dopoldne jc bilo privedenih na stražnice blizu dvajset krošnjarjev, popoldne drugih dvajset, do danes pa sc jih jn nabralo na dvorišču policijske uprave skupno rad 56". NTa policiiski upravi pregledujejo sedaj njihova krošnjarska dovoljenja, ki pa po večini ne ustrezajo predpisom. Krošnjarji. med katerimi so po večini mladi ljudje iz Dalmacije, Hercegovine ter Bosne, se posJužujejo vseh mogočih dokumentov, izdanih običajno samo od domačih občin. Tudi jim je v mnogih primerih dokazano, da se pečajo s proda io monopolskih predmetov aH s prodajo vtihotapi i-enega blaga. Večino aretiranih krošnjarjev bo policija izgnala v domovinske občine.
5z Poljcan
NK>\k^ t Bočfl. Poročali amo že. da je Bo,A pred cradAk planinskega ojoma. VOdatvo akcija ja prevzel upra/vni odbor plan > k h pod-ri i Trtic v P.oaraski Slatini in r^ljcanab, ki že od l. 1930 skupno delata za dobro postrgan k na Bočni. — - Pod vodstvom prexi ednika ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine g. Gračnerja sta se pred dnevi sestali obe poxiružnjci na. Boeuj kjer
sta skupno določili smernice za gradnjo nove planinske po-tojanke. Navzoči od-btvnikj so si ogledali v poštev prihajajoče ze.mlji.Ve, čim bo definitivno urejena, zadeva s stavbno parcelo in bo vposlan in od'bT'n naiTt s proračunom, bodo priOli *r radit i.
Sever vabi
Po znanem romanu .1 a mesa Olivera Curvvooda.
Velika ljubavna zgodba, polna romantike in divje borbe na življenje in smrt s tihotapci krana po brezkončnih snežnih poljanah
V Slavnih vlogah: Kmhelfe H ud so n. Knbert Kent. raul KeJIv, Alan Hale in veliki
hernardinee BucK
Premiera tega filma danes, v ponedeljek, v kinu Slogi
Tekma med jadralnim letalom in avtomobili
Zaradi neugodnega vremena avtomobilisti niso mogli v predpisanem času izslediti jadralnega letala
Ljubljana, 31. maja Za včeraj popoldne je bila napovedana tekma med jadralnim letalom, avtomobili in motociklisti v tnkotu Ljubljana -Kranj - Kamnik. Ob 15. se je zbralo večje število avtomobilistov in motoviklistov ob mostu čez Kokro pvoti Priniskovrnni in Kranju in. so pričakovali jadralno letalo z letalom, ki naj bi ga potegnil v višave. Dilo je nt-koliko vetrovno in prav nad startnim mestom se je pojavil nizek oblak, mnogo nižji od višine, v katero naj bi letalo potegnilo jadrnico. Med ugibanjem in opazovanjem oblaO-n^a neba, si |e za hip pojavila jadrnica v južno-vzhodni smeri od Kranja, dočim je letalo tik na 1 glavami tekmovalcev švignila proti Ljubljani. Start se torej ni mogel izvršiti v trenutku, ko sc j« jadrnica odklopila od letala in so bili tekmovalci zaradi toga seveda handlca-pirani. Naglo je povorka avtomobilov in ntOtoCittlOV odbrzcJ?! proti Vodicam, toda jadralno letalo je bilo hitrejše in jim Je iz|riruJo izpred oči. Pn kratkem letu je jadrnica, ki jo je vodil naš najboljši jadralni pilot Raznožnik, prav spretno pristala na poljski poti tik glavne cest*1 pri Pka-ručni. Bila je to zelo kavalirsk.i kretnja pilota, kajti tekmovalci so dobili piiliko, da ga lažje dosežejo in najdejo. PTvI je jadralca dosegel neki motociklist in sicer SI minut po pristanku, torej za l€ minili kasneje, kakor jp bilo predpisano V hl k tkam času so obkoli'i jadralno letalo SC ostali tekrnovalei, presenečeni, ker jc jadrnica tako naglo pristala. Vsi so pričakovali, da bo plula dalje časa nad ozemljem med Kranjem. Kamnikom in Ljubljano, s čimer bi bilo tudi opazovanje in zasledovanje lnžj*». Zal  za  letanje niso  bile  ugodne vremen-
ske razmere in se letalo zaradi neugodnega zračnega tlaka ni moglo vzdrtatl dalje časa v zraku ter je moralo v ravnem letu po kratkem letanju pristati.
Jadrnico so med tem obkolili domačin;
iz okolisilin rasi, ki Id prihiteli v domnev: (Si se je zgodila ne^r.-ča, ker jim o tekmi ni bilo ničesar znanega. Kmalu nato se je pojavil tudi furgon ljubljanskega Aeroktn ba za prevoz jadrnic, ki ja pripeljal številne člane jadralne skupine  m   tudi  pilot.i letala dr. Rapota.  ki je potegnit jad trn fc v višave. V najkra i><->m castl je bila jadrtii ca demontirana in nal> /.« na v furgon, kar priča o izredni tehnu-ni usposobljenosti jav dr-alnih letalcev. Tekmovalci so se zbrali v Skaručni  in ugotovili,  da  jim  manjka za take vrste tekem nitina.  kajti pri takih tekmah je treba UpoatevatJ razne okolnosti,  7-Jasti  dejst\-o.  Ca  v primeru naglegfi pristanka  jfldrniee  avtomobibstom si. ni mogoče zaradi redkega cestnega omrež-i.i. doseči je v predpisanem času. namreč 1T> mtnuf po pristanku. Verjetno J*, da r bo zaradi tega prireditev ponovila
mmm kino ideal ■■■■
Samo še danes ob b>   10 in ?l lo un I vesela kom cd na ■
Lnmpaci I Vagabundus I
JUTRI   SHIRl.EV TEMrUE v filmu J
MRK SRKf-r: I
Nova aretacija zaradi umora v čabračah
V Zagrebu so aretirali kot sokrivca bivšega graničarja Jovana Stamenkovića in ga izročili okrožnemu sodišču
v Ljubljani
Ljubljana. .11. maja.
Všf- kaže. da bo st.raSon umor poaesto^-ka Janeza Sink^vc-a v r-b-a-^h p "i škof-ji Tuoki kmalu pojasnjeni. Kakor mo že porrčali, so orožniki areti-ali najp:oj pin-kovčevo ženo. ki je že več let z možen živela v nesT.sdssju in je os^imijena, da je moža umorila ali pa v_-aj sodelovala pri umoru, šinkovčeva sicer trdovratno zanika -vsako krlvti*, toda obremenjujejo jo mnogi indici in ^c mreža okoli nje zožuje. Včeraj je nastal v preiskavi nov preokret, kajti aretira U so graničarja Jovana StJ-mc.nkcviča, ki je služil pri obrne pni straži in s katerim je baje imela šinkovičeva ljubavno razmerje.
Takoj po umoru je Stamenković brez .-ledu izginil in vsa posedovanja za njim so bila zaman, v PObOtO pa je prispelo v Cabrače pismo iz Zag-reba Pisal ga je Stamenković ^inko^čov^. naj nm i^ošlje denar. To pii?mo ao orožniki zaplenili tn v Zagreb se je takoj Odpeljal orninSifl ko-
mandir g. Krajner v sprerrustv'U anega ore^žnika. V Zagrebu se je ogla/ :! na pOll-clji, kjer je poizvedoval za Stamenkov • čem. ki pa ni bil nikjer prijavljen. Napo afled so ga iztakruii na rarrmbnsk; oaatl &t. 30. Aretirali so ga in odpeljali na po-1 ■ e jo, kjer se j*" sprva delal povsem nedolžnega, kmalu pa jc za.'el v proti lovja in se jc naposled vdal v usr»\<\ Umora ti cer ni priznal, paC pa je zatrjeval, da je postal žrtev Šinkovcev«., ki ga je znala z-korLScati. BU je že več let v gnmičarski slu2bi in" si je pr ste nI okoli lOO.OOO D n, od katerih mu jc pa šinkovičeva izm^l-zla 30.000 Din. Obljubovala mu je, da bo denar \rnila, česar na da"lej nd storil«. Stamenkovića so MU&eiall v Z^.grebu do 5. zjutraj. Kje je bil zadnje stirj dni, nI mcgel dokaza.tl.
OirodfenLSki komi and. r je Stamenkx>vica • spremstvi dmg^ga oiožnika odpeljal v Ljubljano in ga lasoči] v mpo •• 'ukaj-snjega okix>žnoga sodiš*1^..
Iz Ljutomera
fMkritje   Alek-androrega   spomenika pri
Sv. Juriju ob Sravniei. ki bi imelo biti mk t- m., je bilo preloženo zaradi l^hn^mli ovir. Dan odkr'ia bomo javili.
Nov predsednik e«»!itnega odbora. Po novi uredbi o naeclstvu cejstnib odborov je bua v Ljutorneni volitev novega predsednika cestnega odbora in načelniva. Za prenlse-i-nika je bil z večino glasov izvoljen Alojz Stuhee-. član banovinskega BV0tfl iz Stare vasi.
Izpit za stalne ueitelje so nedavno napra vilj Marjela Rračko ii Radgone. Edvard Golob iz Male Nedelje, Josipina L'obaja b Stogovrev in Bogdana Sfriiar od Sv. Duha na Star; gori.
Novorojenček r Muri. Nedavno so našli ribici ir. Hrastja v Muri trupelre ženske ga spola, ki j«» za precej razpadlo. O najdbi
ie bila obveščena orožni^ka  posrtaja t ue«cih.  ki   je  onredila   pretok   rrui»e!ea \ mrtvašnjco h KapaH.
Novj  voini red.  Po MMOI  voiu^m  r« . na progi  Ljulo.u' r Had^oua   e uveden po leg dosedanjih vlakov la ^n vlak. ki pa rima z\*eze 7 vlakom, ki vozi ;z Lju^om^r^ v Ormož- kar je  retflci Mcoda
Iz škoSje Loke
— Zaradi  vode v mntorbi «ta   «e »tepla
h šale jc- poatala resnica: N^k por^lii^. re šel in na lil H. B.. mlinarju, k: M ■♦• Hlueaj-no mudil i motornim kotaaoai v Birjklju. * mo4or voie. Ko j.- hotel I>v>pold od;-*-Ijati. seveda ni 51o m htfro ie epernal. Vakn-no so mu zagodli, l/eimil se je tepež, najbolj je bil dejflEen darov dotl^intk, kj ie ži vol v dobri veri, da ^o tud. take aeoksaaai šale umestne.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Lzjave oeaeda Din L—>
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 3 Din
STROJEPISNI POUK
(po desetprstnem sistemu). Veferai tečaji od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za zafcinike ;n izvožbanec. Te* oajj se vrše 1 do 3 mesece. Na razpolago >o stroji raznih ■SsfoalOV. \"p'^Ov^rije dnevno od n. do pol 8. ure zvečer.Prr retek pouka 4. iuniia. Najnižja šolnina: uhia ura 2 Din. — Christofov u?ini zavod. Domobranska cesta  15. 1^88
Beseda 50 par. davek posebej. Najmaniši znesek 8 Din
GRAMOFONE IV
GRAMOFONSKE PL*WE
bivše tvrdke A. Rasberger dobite po rasprodainik eenah v Dalmatinovi uitei 10 (nasproti hotela Štrukla). 1312
SLUŽBE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
SfRA RJA
popolnoma samosvojega in dobro izurjenega, rabim za takoj. Služba stalna. Naslov: ^url.s'-rarstvo, Daruvar. 1495
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjdl znesek 9 Din
MNOGO CTCNEJK In botjie ai nabavite veo »nUe oblek in perila prj
PRESKER.IC, Sv. Petra cesta 14
>ZVO!?CEK< terpon*in milo se vedno po B Bin na stojnici n« Vodnikovem trgu   (poleg   čevljarskih ator nicL 14o7
VEC8A8VHE
JUOO^AHKA
JAVLJAM,
DA   SEM   preselil SVOJO
trgovino KURIVA
na Offto 29. Okt. (Rimska) 21.
priporočam sk Resman Lojze, uj. aa-o3.
NAJBOLJ 61 TRBOVELJSKI
^premog
brez pralni,
aOKS. SUHA DRVA.
1» POGAČNIK
BehoHOera A — Telefon 2» ■ M
NARODNA TiŠKARNA
I"
IZVRŠUJE  VSE VR^TE PRMPROSTE IM
L3UBL3ANA
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. 31. maja 19»..
Stev. 121
Največje gospodarsko
podjetje na svetu
Ameriška zavarovalnica Metropolitan zaposluje 14.000
uradnikov
O največjem gospoda rak mi podjetju na. ■vetu se govori in ve zeflo malo. Ni to Ford, niti General Mctors, Standard Oil ah" General Electric. Ta podjetja so na svetu dobro znana. Največje gospodairsko podjetje, predstavljajoče 18 milijard dolarjev in 25.000.000 klijentov. J* pa znano mnogo manj. V svojih centralnih pisarnah zaposluje 14.000 uradnikov, za postrežbo svojih klijetov jih ima 26.000, vsak dan spnavi v blagajne 11.000.000 dolarjev, izplača okrog 2,000.000 in investira nad 1 milijon. Njegovo trgovsko geslo je izraženo v b^.edah: i Luc ki nikoli ne ugasne«. To £T-"«lo je ovekovečeno vrh neboti-Onika. kjer so centralne p:3ame in sicer S ogromno zate. o oblo.
Marie Springerjcva opičje v reviji >Ma-gazine DJgest to ogromno gospodarsko podjetje. Gre za 7-*-. at ovaln;co za življenje v New Yorku, Met rep r.fs.n. za ogromno hranilnico Ajneričaaov. ki sicer niso posebno varčni. Ker ja pa v Amciiki pomanjkanje s.^rialne^a m p<oko;n nskega zavarovan j? , mora TS.OOO.Ck1'! Amer:ćanov sklepa:. : tave na smrt v ebliki zavarovanja Ii kr 8e sva iti ne more nihče izognit.«, jo je vzela Met topolitan v roke s pravo am:riško melj tostjo ter jo napravila neškodljivo n celo <J brodelno. Zato je v ameriki zavarovan vsak tretji človek bodiF. ~/?. primer nenadne smrti ali pa za doziva i j Od L 1903 je z^rz-ć'Aa Metropolitan v New Yo ku poslopja, podobna od nunaj benešk'ni 0ampanilla. znotraj imajo pa vežo po vzorcu pariške rpere. In razširila jih je za dva nebo! ;cnika po 28 nadstropij, ki ju jc r]--r.idla leta 1932.
Ta poslopja imajo vse pridobitve moderne stavbne tehnike. Tu so neštete naprave za snaženje, hinjen je, ku:javo in napajanje zraka z vlag . fo'oelektrične celici kontrolirajo svetlobo po pisarnah in aromatično prižiga jo posredno riževe? ljavo pisarniških prostorov. V ogromnih dvo;a-nab, kjer je zaposlenih do 250 uradnikov, prestrezajo pojpcbno konstruirani stropi ves sum in ropot, zvonenje tel'f nov. škle-pet.3nje pisalnih strojev, pogovore itd. Ce greš skozi ta labirint, najues nešteto Ront-<r eno vi h aparatov, lahora tor ijev s Čudovitimi aparati, f>0.000 žvezk v obsegajoče knjižnico, ogromne kuhinje. Štiri prostrane restavracije in Kpsh^ lelovadn co za uslužbence.•
Orja-ška   poslopja   za-no   siiaž'ti   ob pol
se<imih zjutraj, ko oznani Aitur Raglcv s pomočjo lastne postaje kratko jutranjo telovadbo. Metropolitan Una seveda velik interes na tem, da z?eno njeni zavarovanci dan z zdravo telovadbo in da se ohranijo dolgo pri življenju. Baglev pa rad daje tudi na račun družbe nasvete in navodila glede vseh telesno vzgojo zadevajočih vprašfvnj in od leta 1925 je odgovoril ljudem ž« na 2,000.000 pisem. Te jutranje četrt, ure telovadbe so pa samo del zdra.v-stvene službe, ki jo nudi Metropolitan svojim zavarovancem. C"ez dve uri sc začne orjaško poslopje polniti t, uradn:ki. 65 dvigal in premikajočih sc stopnišč pr i vfide 14.000 urednikov k nepreglednim vrstam pisalnih strojev. Tu Je zaposlenih 11.621 ura in i kov, .->40 tajnv- m strojepisk. 92 zdravnikov in atrežnie Go kemikov in 2<vl predstojnikov, podrejenih množici ravnateljev. Vodilni uradnik rjodjetja je Frede-rick Ecker. Nastopil je službo 1. 1882 kot sel s štirimi dolarji tedenske plače. zda.j je pa prezident s 150.000 dolarji letno, od katerih mu pa ostane po plačilu davkov wmo 83;00O. Njegova glavni. skrb jc dobro naložit; 18.800,000.000 dolarjev, da bi bili zavarovane  res dobro t.rvarovani.
Hrbtenica podjetja je pa 26.000 akvizi-terjerv, raztresenih po vseh s-0vernih ameriških državah in Kanad:. Tem agentom je dodeljetnih 250 o W0 starih zavarovancev, ki inkasira jo premije in so svetovalci rodbin zavarovane o v. Oni p^sečajo rodbine
zavarovancev, jim prinašajo brošure o skrbi za zdravje, kadar pa zbole. jim preskrbe zdravnike in strežnice, seveda brezplačno. Ti svetovalci zaslužijo 25 do 30 dolarjev tedensko. Pisarniško delo v centrali je seveda samo papig nato. Ogromen arhiv listin, tabel, zdmvniskih izpričeval, osebnih podatkov, beležk o pregledih in zavarovalnJh pogodb je nameščen v kovi-naistih omarah, dolgih 18 km. Manipulacija z zavarovalno polico stane družbo 14 dolarjev, plača pisarniške moči pa masa 15 do 45 dolarjev tedensko. V enem letu odgovore tu na 85,000 000 pisem. Toliko pisem dobi komaj ves New York v enem tednu. Dela se zelo intenzivno, ramo ob 11 in 15 je pet minut dolga pavza. Centrala, za zavarovanje za življenje ima organiziranih 750 okrajev, vsak okraj ima 25 do 50 akviziter je v. Okraje kontrolira 72 inšpektorjev.
Edinstvena naprava Metropolitan je sta-t"stični oddelek z množico zavarovalnih matematikov, kjer »e točno ugotavljajo važni podatki o umrljivosti pri raznih poklicih, spolih in rasah. Tako zbrane naj-podrobnejše informacije zelo ugodno vplivajo na trgovske usrpebe družbe tako, da d:bi zavarovanec navadno ob doživetju vložen denar z obrestmi. Povprečna visina zavarovalnega zneska pa znaša samo 3.000 dolarjev. Družba je seveda zainteresirana na tem. da žive njeni zavarovanci čim dlje. Zato ima dobro organizirano zdravstveno službo, prepagando dela s filmom in letaki. Krajan p so naprave za uradništvo. Opoldne, ko traja odmor 40 minut, dobe vsi uslužbenci v jedilnicah brezplačen obed, zdravniško nego imajo tudi brezplačno, na razpolago sta jim- knjižnica in telovadnica, o-ruzba ima pa. tudi lasten trgovski dom. kjer dobe njeni uslužbenci zelo poceni vse, kar potrebujejo. Ce dežuje, kadar odhajajo uslužbenci iz pisarn, imajo pripravljene dežnike, v rekonvalescene.i jdh pošilja b-rzplačno v lasten sanatorij. Vsi so zavarovani za primer bolezni, nenadne smrti in doživetja, plačujejo pa zelo nizke preanije. Zato se uslužbenci Metropolitan ne menjajo in ne. vrste kakor po drugih Podjetjih.
Kamnik je kupil šolo
Kamnik. 27. maja. Pred kratkim smo objavili članek o odnosu Meščanske korporacije do kamniške mestne občine, ki je precej razburil vso kamniško javnost. Takoj sta nastala dva tabora: prvi tabor upravičencev, ki je videl v članku atentat na svoje »stoletne pravice« in drupi tabor vseh onih pravih rodoljubov, ki žele doživeti čas. ko bo njihov rodni Kamnik zopet postal to, kar jc b"il v zgodovini in kar jc bil pred svetovno vojno. Našli so se pa tudi ljudje, ki vidijn v poživtjcni akciji za povrnitev mestnih pravic, strahove. Nekdo ie pričel spravljati to akcijo v zvezo z "Velikim Kamnikom«, ki je na vidiku.
Naj b^ vsakomur iasno in naj vsakdo, ki mi>b. da r>a- pri tem vodijo kaki sebični nameni, ve, da smo se odločili /a objavo tfh člankov iz enega edinega razlo-da mor;la končno le pripomoremo do zopetne povrnitve mestnih pravic. Izjava, katero ie napisal v »Slovencu«* očividno nek purgar, da se na razsodbi komisue za agrarne operacije nc da nič izpremeniti, ne drži. £e vedno se namreč lahko najde modus, kajti vprašati se moramo, kako so te pravice pridobljene in na kakšni zakoniti podlagi  je bila ta razsodba izrečena.
Pa se pozabavaimo še malo s tem problemom !
Odbor mestne hranilnice ie pred kratkim sklenil odkupiti od Meščanske korporacije šolsko poslopje za reci in piši din SOO.000. Imeniten nakup, imenitno naložen
kapital in še bolj imenitno sklepanje pogodbe! Ker . pa v današnjih časih znesek 500.000 dinarjev niso mačkine solze, moramo javnost o tej imenitni kupčiji informirati, da nam ta v bodočnosti ne bo očitala, da smo skrbeli samo za to, kdo bo novi župan, kdo bo v novi občinski upravi in kdo bo v novem občinskem odboru. To rej nobena volilna kampanja, nego stvarni interesi mesta Kamnika.
Nehote se moramo vprašati, ali je pravilno in sploh zakonito* da o tej kupčiji sklepa odbor, ki ni izvoljen od prizadetih volilcev, temveč le od oblasti imenovan, da začasno rešuje nujne tekoče posle. Drugič nam dozdeva, da so tudi v današnjem odboru mestne hranilnice upravičenci Meščanske korporacije, ki po vseh osno\mih pravilih ne bi smeli, kot osebno prizadeti, pri takih sklepih sodelovati, čeprav jc to že stara praksa Meščanske korporacije. Tre tiič pa, kdo in katere stroke strokovnjaki so priporočili nakup te stare podrtije za tako visoko kupnino'-" Tega nc moremo in nočemo razumeti!
Priporočamo pa, da bi se z nakupom te dvomljive lastnine počakalo do novih volitev in mislimo* da bi bilo vsekakor boli primerno rn tudi pravično, da bi mestna hranilnica, če je na njej kaj več mestnega, kot samo odgovornost tn garancija občine, dala tistih .s»00.000 dinarjev mestni občini za zgradbo nove in vsem zahtevam odgovarjajoče klavnice. Obstoji namreč nevarnost, da najavljeni »Veliki Kamnik« izgubi še klavnico in tako bo že ob rojstvu brez šole ni brez klavnice in to je zadnje, kar je še mogel izgubiti, drugega mu ni ostalo nič — ostal je berač. Kje so njego ve pravice, kje je njegovo premoženje in kje je njegov napredek, naj se merodaini Činitelji povprašajo, preden bodo z naku pom šolskega poslopja reševali is zagate Meščansko korporacijo. Mestna hranilnica rešuje Meščansko korporacijo, ki ie ob ustanovitvi te hranilnice odrekla vsako garancijo za njo. a občina je morala v to svrho najeti po<*ojilo nekje pri tujem zavodu, kljub temu. da ie Meščanska korporacija bila takrat še precej dobro podkovana.
Prav Čudna storija. &e bolj čudno pa je, da se še do danes ni našel človek, ki bi to stvar uredd. alt spravil na pravi tir. Ali se morda vsi bojite tiste pošasti, ki se skriva pod Malim gradom? — Le brez skrbi, nod Malim gradom ni nobene pošasti, ona se skriva nekje na drugem mestu in tej pošasti ie treba zaviti vrat in jo napraviti za vse čase neškodljivo Sele takrat bo zasijalo Kamniku solnce lepše bo do^nosti. r p-
SOKOL
Kraljev dar novomeškemu Sokolu
Sokolsko društvo Novo mesto bo proslavilo 5. in 6. junija t. 1. 50 letnico svoje ustanovitve z župnim zletom. Posebno bo po-veličalo to sokolsko slavje razvitje novega prapora novomeškega Sokola, ki ga jc daroval in ki mu bo kumoval naš mladi sokolski kralj Peter 11. Zleta se bodo udeležile v večjem številu tudi sokolske župe Ljubljana, Kranj, Olje, Maribor Karlovac in Zagreb. Pri javni telovadbi bo nastopila tudi olimpijska sokolska, vrsta., kar bo gotovo zbudilo posebno zanimanje gledalcev, saj bosta v vrst' na$a priznana olim pijska tekmovalca br. štuk^li. ki je novomeški rojak, in br. Tofio Primožič Vabimo vse sokolsko in ostalo naejlonalno javnost, da pobiti v nedeljo 6 junija na det v Novo nr>sto
Cigarete 7.a petletfc©
Te dni je prejel Savuos SK.l od monopolske uprave v Beogradu obvestilo, da je upravni odbor državnih monopolov osvojil predlog Sokolske župe Mostar in prav tako predlog SSK.I. da se dajo za čas sokolske Petrove petletke za vse sokolske prireditve v promet cigarete ^Vardar*. Drina^. >Morava« in Zetju v zavojčkih po 20 cigaret. Na cigaretab bo namestu dosedanjega besedila >Sokol« z letnico 1936 do 1941 in napis ^Sokolska Petrova petletka*. Napis bo v cirilici in latinici. Za vsako sokol-
Patii Hi lso
52
•ML
Jv va ceei
m o sce
Roman
Ce sean mrtev, ste got/ovo prisc»stvr>vali mojim zadnjim trenutkom in zato mi tega prizora ni treba pojasnjevati. Oprostite mi samo, da som tiste noči. ko sem vas čakal, ukradel svezetij pisem. Toda pisma so bila moja, raz^n tega so mi pa naidila zadnji žarek upanja, da boste vse ra^rurn^ii.
Cotovo ste žc davno uganili, da sem oče Daisv Sailinevpve. sir Claude Berrv. Vem, da je Vam odkrila B^OJe srce. Hazumc.i boste t-udi. da sem bil na Vaši Strani in da sem strrril vse, da bi odvrnil nevar"o?♦ 03 o**ow:e hčerke, ki sem jo vodno tako v>oče ljubil.
Ker dobite to pismo samo će Vam ne brm mogel povedati njegove vsebin«, mi dovolite z^kiijiioLti ga z vroč^ zeljo za Vašo in Dai.*yao bodočnost, da bi bila zo.ružen =>. TTpqm, da se bo to zji^dTlo.
Nekoč >Molceči mašre valeča zdaj ;^amo Daisvn oče*. Bili je dol2*0 tiho sedel, ko je prečita; zadnje pismo sira Claudea. Bil je torej pripravljen na smrt in zdaj je bil mrtev. Začutil je globoko hvaležnost do tega moža. ki bi bilo ostalo brez njegove r<*rnoči vse narobe. O, kako rad bi ga odpefijai zdaf k njegovi hčerki, ^i jo je vedrio tako vroče ljubil.
Bili je zamišljeno pognal motAr in se odpeljal hitro iz Londona.
Baš ko jo hotel Bili za*viti za drevored domačega gradu, jo je zagledal na obali. Hitro je ustavil avto in skočil iz njega. Hitel je na vso moč k njL
Vsa s»re6na ?e je nasmejala, ko je prihitel do nje.
— Prinašate dobre vesti, to se vam pozna na očeh, — je dejala v nestrpnem pričakovanju.
— NajboljSe, kar si jih morete misliti. Vse je pojasnjeno in vsak sum je odvrnjen od vas, — je odgovoril ves srečen.
sko prireditev, na kateri bi se prodajale te cigarete, mora SSKJ najmanj mesec prej obvestiti upravo monopolov, da bo pripravila primerno količino teh cigaret.
Tekme OOS In SKJ v klaaičnetu petobo-
jn. V času med 5. in 10. septembrom bodo verjetno v Bratislavi prve tekme v klasic nem petoboju med COS in SKJ in sicer v metu diska, v skoku v višino, metanju kopja, teku na 200 m in na 1500 m. Savez SKJ bo poslal na tekmo vrsto 6 tekmovalcev in 2 namestnika.
Sokolska Volja, tednik, ima v 22. štev. naslednjo vsebino: Denunciranje zaradi patriotizma — Brat dr. Karel Kramar — Najnovejše vesti — Iz dravskega sokolske-ga zbora — Sestra Danila Deklevova — Tz naše domovine — Slovanski svet — Slovansko Sokolstvo - Objave — Pred vrato — Radio — Knjige, časopbd ln revije —
Pet minut jutranje telovadbe — Koledar za brate prosvetarje. Cena fV) par. Segajte po 75~letn|ca načelniMva. Pred nekaj dnevi |e minulo 7o W, od kar je bil drlMigOfflsv Tvts" imenovan za. društvenega načelnika praškega Sokola. Ob pvoj, ustanovitvi ma t-femo društvo £e ni po^nn lo na čelni £keg.» čina. r*ač na so kmalu ticotovilj bratje, da je za enotno in smotrno vodstvo tele^n^ vzgoje potreben poaeiben činitelj. Zato po i/volili dr. TvrŠa za. prvec* društvene^ na relnika.
Posledic«« obrambnega zbora C^OS. Po obrambnem 7boru 006 Pe je priglasilo 9923 seeter n .^7^ nara.<ea.jnir v samaritanska tečaje, 7.RiR >esier in 2.324 naraščajn.e v osJcrrvrvalnp tečaje, 5.^01 sestra in LMSna
raSSaJDtO v cr^podinjske šole 5.190 septrr in l.OiO nnrasčajnie 7.a oskrbo deee 3.S07 sester jn $312 BaraSeajnle 7a delo v toeial-nih odgefeih društev. ."».R*vi ;n jTT n^ra-č.u' n-- p.i liorr sodelovati v rirucih društvenih odsekih. Vajlens- iif.peh HnPv.i je. da j** na novo vpnilo L teloradbj T> 101 sestri in je nanovo vstop!o med nara>cajnJre 1"1r» deklie. l'speh  n« more  izostati, 6f M
hoee!
Sela za sokolski f.lm. Znano j^, dn ima nekaj stotin češkoslovaških društev sVoja kina. Zaradi boljš«<ra i7ve7banja operater jev in vodnkov dništve.rfh kiixiv bn COS Wrv priredila v Prair svoj tečaj, ki bo tra-jal od 6. do 20 iimjja. - Kaj pa pri nas? t Sokolski Volji!«
ŠAH
Stari : mladi
V L.  i. k. u se bosta d revi  (ob  20 v Zvezdi) odločilno spopriiela s»tara in mlada sahovs-ka generacija. KaT-mejeval ju bo k<-> nec  rojstnega   leta   1010.,  kar sicer ne r»<-> meni. da bi morale biti med njima oblutnc starostne razlike (čeprav brez njih ne bo) Ta časovna  točka hkrati  in po naključju loči oboje vse bolj  po  časovnem udejstvo-vanju  v  klubu.   Mlajši  letniki  so namreč vdrli  v L. š. k. sele ob poživljenju leta 1933,   in  pozneje, dočim so  bili ^-starini« uspešni nositelji lepe klubove tradicije, tedaj   večinoma  že  preizkušene  in pri/nanc šahovske »veličine«'. Vendar so prinesli novejši  šahovski  dogodki   tudi   njihovim da našnjim  mlajšim   nasprotnikom prav lepe uspehe in najvišja častna mesta, pa je tako težko kar na hitro reči in odločiti, katera i bojna vrsta je močnejša. Ker r>a obe stran ki zelo samozavestno in  nepomirljivo nastopata, ie torej dejanski spopad na hA po 1 lih   v   tem   kritičnem   polrv^aiu nairvirnf-t nei=»a rešitev.
f7kušene>ša  gen^rama   kaže na splošno boh kombinacijsko igro, dočim so mladim bol) pristaši moderne, če že n«= hiperara derne. pozicitske igrf. vendar moramo po udariti, da so to boli splošne oznake 7 mar vkatero i?iemo   Na vsak način bo sreča nje ustvarilo zagrizen spopad različnih oro-žij, stilov, prepričanj, posebnih značilnosti in  končno tudi  neenakih rezultatov.
»Stari«'  bodo sicer morali  rezignirati na marsikaterega slavnega  «kanona«». vendar se čutijo v naslednji postavi še vedno pre močne: Na čelu bo letošnji klubski prvak in kapetan  Furlam.  Njegovi  vredni sobn-levniki bodr> Ciril Vidmar, me. Weiss. ("1-bic.   Iskra,   dr.   Valentinčič,   Assejev, Ku melj. Sever  Rooi. Samobor. Pintarić, prof Cop, Jordan itd.
Sedela je tiho in ko se je sklonil k nji, je videl, da sr» ji sotese za/lile oči. Debele soil-z«3 sr> y\ tekle po licih.
— Ah. brala bogu! In tneti o pismih ne pride nič na dan?
— Nobena besedica.
Počasi je vstala in mu podala roko.
— Hvala — — tako prazno se silim ta beseda po vsero, kar ste mi bili ta oas. toda verjemite mi. da mislim to iskreno. Hvala, advokat M* rran. Mislim, da hi Mta zblaznela, ce bi bilo vas »n vsše pomoli
— Daj ho?, da bi vam smel pomagali vee življenje! — je \^ljknjl žajrečih oči.
Njune oči so ?e srečale v dol-em. toplem po^lc-dn. N.jene oči so bile veTBre oi j?anot.|a in r^.dojesti.
— Saj 5rva se dogovorila — — morda . . . Nasme-bnila  se je slccro v 7^dre-Er».  todq   oei so
se ji zaiskrine.
— - Datsy? Razprostrli je roke.
Jo li mogoče, da. me tuđi vi   ljubi*? ... T Mislim.   cM 5^m vas ljuiblla vw čas, samo upala se nisem misliti na to zaradi vsega drugega — —. je priznala in se v zadregi nasmehn^a.
Billu je srce kar po^kakovate od radosti, toda. ponavljal je saano bcf*ede. ki msi je pomenil^ vse na svetu. —Daisv!
Sama se mni io datla objeti in privil jr> k sebi v nepopisni sreči. .
— Daisv, ti si ves m**«j sve+, ed^na ženska na zemlji....
Njegov topel, mehak gias se je t3^&a] od ganot-ia. ona ga .ie pa £leda.ia in soTre rariost; 90 se ji lesketale v očeh.
— t/juhim te — BiH Bili, — je šepetala vsa srečna.
Potem so se pa njune ustnice srečale v dolajem strastnem poJjnbu in Bi U jo .k* privil k sebi, kakon-do je noče nikoli več isspiustiti.
Stala sta na morski obali v nežnem objem«, lahen vetrič se je pa poigraval z zmei peaka clcrocr mladih zaljuibijencev m dVcrmi vakrvi so šumljali mehko melodijo pri njunih nogah.
K        ON        E C
Opozicijo bo vodil Pre in U tk. njeni na daljnji vneti  člani  pa  ao Sikošek. Peter mož in Marek. Gerzinić, Ai<Sk«. Majceno vič. Samec.   Mu7lovič.  Lokovsok,  dr. V. Frantar.   Mlinar,  mnogo   obetajoča brata Slokana in drugi.
To ata  pribh/ni  moštvi,   pričakovati r*.i je seveda, da bodo prihiteli vsak svonm na pomoč vsi ravedni in aktivni klubski sa bisti, da bo gornje načelno vprašanje Čim prepričevalne je   rešeno,   enako pa bodrit oni člani, ki ne bodo hoteli dejansko od ločati pri tem prepiru. Varno ali /al tudi nepoznano  te. kako se bo odločilo pred sedstvo. O izidu  tekme  bomo poročali.
Posebne razstave
na, sp<»mladjuu»kem  \elesejmu v Ljubljani od S. do 14. junija
Poleg- splošnega dela, kjer bo pnkazan napredek nas** aomace industrije in oorti v preteklem letu. bodo na s^jmiVii posebno mesto ?sl vzem al e:
1> Lovska razstava, ki naj zbere vse, kar premoremo na tem polju. Tu bo posebno razsodiSCe iz vsega izbralo najboljše kar bo poslano na svetovno lovsko raz stavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava.
2) Glavna v letošnji prireditvi našib gospodinj bo velika modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje, ki ustrezajo tako na Sem u narodnemu značaju kakor naSim potrebam. Dolžnost naihh mater in gospodinj je. da cuskrbe svoje družin*' le ■ obleko, ki so jo izdelale naše domaČe tvorruee m obrti m ki po kakovosti nikakor ne zaostaja za inozemskimi izdelki, po m/.Ki eeni pa jih relo daleč prekata. Modna revij.i bo prepletena z varietejnimi nastopi pridanih artistov tn artistk.
3) Pohištvena razstava bo vsebovala i7jdei ke na.ših domačih mizarsUh poijetij. spalnice, kuhinje, salone. delo\*n*» kabi nete. oti*oške sobe itd. S fino izdelavo praktiCnoetjo in arhitektonsko rlovrše nostjo bodo v okras vsakemu ftaiMrT 1 nju.
\\ Avtomobilska    razstava   bri  združila v dveh paviljonih najnovejše modrlo sko ro vseh sveto\*nih znamk Razstava 'Zi\*alr<=    jo namenjena pred-wem  ljubiteljem  šivali  in  ptic, imela p a bo .'V* po?rben pomen 7s\ rejce malih živali. Kaiti poiep: v?eii \rst perutnine kuneev  poloboV, ptic pe\-k in nalarcuih eksotičnih   lahkokrUceV nuilili oW
skovalcem praktičen pregled ce^. v?i najnovejša d"gnanja m izkustva v»rejt
mabb živali.
5)
Iz Radeč
— vovn M^jaalŠee. Sedanje sejmišč r i*» takoreUoč v sredini mcjjta, med potokom
JSapoto m  banovinsko cesto  in  je preinaj hno. Občina je stopila v stik I gostilniea -jem  ZnpanCiC  Rafkom,  da   M  prodal svo1 travnik za sodiščem, ki bi bil zelo pripraven za  sejmišče in je nekako izven  mesta. V Radečah je na leto 11 živinskih in kruinfr skih sejmov, a  nobenega svinjskega. 7,r\\<> se je ponovno pojavljala ftelja, <la bi se vpeljali Judi svinjski sejmi, pa so bit" raz. bčrie ovire. Tukajšnji svinjersjei so morali boditi v Se\-nieo. Krško ali  RuCko prr pra
šiče. a 7. vpeljavo pejmov n prmiice, bi se
jim nudila prilika 7-1 nakuj^ živab na d^ma CFm s*»jmu Ker je sedanj«- sejmiSCe z<. o\.i sejma premajhno, jr obemska uprava tklr mia kupčijo z c Zupančičem m k^piin omenjeni travnik za 55.0ou t^m Kupci jn bo p^-tiia ebA^zna. Cbn .1° pntr-ii natUPfna oblast I.nstuik A |C Ptldftal P^c^j. dn s1' mn  đOVOli   postaviti pUSeilni  par*-pb le
■ena banka   za   tocrnjr  pijic  :n   prr>- i ir-d,i ob lejmskih 'inevih Travnta jj> ielo pripraven ca ureditev acJuiUMSa »n bo .ci l^ti
manjši  del  7a   prašič^   \ eCJJ   pa   7^ £o\e1" živino. Kupnina se 1^, morala  kriti ti .-»rl hodnjegn proračuna.
če k
DOfiTOJ NO8T -   Gospod baron, gosp^ grofjeq vas k*-
vi in uprmviotts ftft*
telefonu. —   Govorite z njo da se nisem obrit.
Mojster pustolovskega romana v najboljšem pomenu besede ie napisal delo, zajeto iz življenja in po svojem dejanju obsegajoče pol sveta. Jun t h tega napetega, resničnega romana je sUrivnosten moz z obličjem podobnim maski, moz, Hi ga je avtor prvič srečal v Monte C orlu in spo* znal v njem bivšega tovariia z boji-iča, hi mu j«? bi! izginil izpred oči pred osmimi leti po igra i hi aferi in
dvoboju.
JunaUinja našega novega romana je Rusinja Stala, po materi Četne-sna, duhovito, vročekrvno dekle. Anf*el ali satan? Dejanje romana se razvija zelo hitro — zdaj smo v Pe-trogradUf zdaj zopet na ruskem bo-
jišču, na Rivijeri j srečavamo rushe emigrante v ozadju vsega pa sc dvig n strahetna boljševiška Crezvičajk4\ Krasno so opisane strasti in muk ? ljubezni, nesrečen zakon in razbui -\jiv lov za lepo zeno, ki ji \ledi junatt tja daleč v Orijent, v Indijo in n.rt
Kitajsko.
te iz teh kratkih vrstic bodo naši čitatelji lahko spoznali, da ne bo naf novi roman nič zaostajal po zanimf* vosti in napetosti za pravkar zaključenim, ki so bili z njim taka zadovoljni, da so opozorili nanj i * svoje prijatelje in znance in nan% pridobili tako mnogo novih naroč* nihov. Opozarjamo ljubitelje lepit* romanov na naš novi roman
(Princesa StfmlanovvL
ki začne izhajati jutri. Začetek no- \ tudi novim naročnikom „SLOVEM* vega romana se lepo ujema z začet-   SKEGA NARODA", kom meseca in s tem bo ustreženo I
to ta tnseratm del lista Oton Christot. — Val v LJubljani.
0530
UY