Dolžnosti» izvod.
P. n. Knjižnica Zgodovinskega društva. Koroška cesta 10.	Maribor.
Posamez _ * «r -v «A	»taliV X Gilt.
Naročnina listu : Celo leto 80 diru, pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insegati ali «vrnnniln se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate, in reklamacije.
44. štev.
STRAŽA
Headiisin političen list za sloseasba ljudstvo
„;er;«£3a
Maribor» dne S 4. aprila 1924
Poštnina plačana v gotovini.
v-	■■■'	.......—	...... i r
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurbani ši 113.
JteetniU XVI.
Pašifev parlamentarizem — obsojen od tele opozicije.
Balkanski parlamentarizem.
Vsakemu količkaj kulturnemu Evropejcu bi se zdelo presneto čudno, ako bi čital v inozemstvu kak naš časopis in izvedel iz njega: vladar namerava izročiti prejšnji manjšini mandat za volilno vlado. Ker povsod w Evropi, kjer je ukoreninjen parlamentarizem, imajo o parlamentu ter parlamentarizmu čisto druge pojme, kakor pa v naši državi. Ravno iz našega laži-parlamen-larizma izvira dejstvo, da nas in postopanje naših vlad ne razume inozemstvo.
Pri nas sploh ni parlamentarizma, ampak samo nekak laži-parlamentarizem, katerega karakteristično imenuje muslimanska »Pravda« z nazivom: balkanski parlamentarizem.
Razlika med balkanskim in pravim, res evropskim parlamentarizmom je ogromna. Ta razlika začenja že prav pri temelju. V evropsko demokratičnih državah izhaja vsa oblast iz naroda in radi tega se izvolijo v skupščino samo oni ljudje, katere je dvignil na to odlično mesto narod sam. Kratko in malo: v demokratičnih državah je parlament: narod sam v zmanjšanem številu.
A pri nas je čisto drugače! Pri nas sploh na Balkanu oblast ni v rokah naroda, ampak v rokah malenkostne klike, ki si je uzorpii-ala potom nasilja in korupcije najvišj,o moč ter oblast nad narodom. Trenutno je pri nas po izreku muslimanske »Pravde« vrhovna drž. oblast v rokah »bele brade« in oficirsko radikalne »Bele roke«. Iz ravnokar omenjenega sledi tudi nujno dejstvo, da pri nas ne smejo biti v parlamentu ljudje, katere želi tamkaj narod, ampak oni, katere zahteva v skupščino tenutno vladajoča klika. Da pa pridejo ponovno v skupščino samo pctolizniki sedanjih vladnih klikarjev, je treba earod prisiliti, da bi naj glasoval pri prihodnjih volitvah Sako, kakor to želi ter hoče volilna vlada.
Kolikorkoli volitev smo imeli dosedssj v naši drža- ' vi, se niso vršile tako,'kakor te hoče narod, ampak ravno nasprotno — postopalo se je proti volji naroda. Res je pa tudi, da beograjska vlada hi imela vedno pri rokah sredstev ter moči, da bi prisilila vše volilce do glasovanja po vladni volji in želji, in se je tozadevno doslej omejevala samo na srbske volilce in med temi -so volitve od prevrata sem izpadle vedno po vladini — Pašičevi volji. Tako je bilo od prevrate do danes in kakor je uspelo vladi glede volitev doslej,.bi jej naj tudi za naprej.
Àko človek enkrat pregleda in spozna, ‘kako daleč pod ničlo je tiaš parlamentarizem, potem se ne bo čudil, ako dobi v roke volilni mandat Pašičeva vladna manjšina. Pašič je pač glava vladne klike. So poleg Pa-šiča še tudi drugi »državotvorni« klifkarji, ki imajo svoje ideje o vodstvu ter vladi države, in ravno Pašičeve ideje o vodstvu ter vladanju naše države in ideje njegovih državotvornih .kUkarjev si mora prisvojiti tudi narod. Ker pa še pri nas narod hvala Bogu m tako potvorjeno razvit, da bi se vglobil v celoti v vladno voljo Pašiča in njegovih pomagačev, radi tega se morajo nabodu .odpreti oči. Baš najboljši kirurgi .so za spregled naroda po Pašič—Prihičevičevi metodi .žandarji, oborožena sila in tudi vsestransko civilno nasilje.
Pašič in Pribičevič sta najbolj preizkušeno izvež-bana mojstra, kako treba narodu z bajoneti in batino odpreti oči: In ako je se jima tudi za bodoče to posreči, potem je izgled ter upanje na vladno večino na — zopetni balkanski parlamentarizem.
Ravno našteto in pribito so samo nepobitna dejstva, katera smo preizkusili na lastni koži ter žepu vsi Jugoslovani, ki ne trobimo v Pašič—Pribičevičev balkanski rog. Lahko bi še dodali k navedenim konstatacijam kako razinišljevanje, a je to pri razpravi o balkanskem parlamentarizmu čisto nepotrebno, ker gre pri volitvah po bolj južnih krajih naše domovine samo za to, da vlada raztrosi nekaj milijonov državnega in iz naroda izžetega denarja.
A pri vseh žalostnih dejstvih glede moči ter oblasti balkanskega parlamentarizma v naši državi treba pribiti to veselo dejstvo, da mora poslali tudi pri nas z napredkom naroda: parlamentarizem res parlamentarizem in parlament res parlament! Ta napredek našega naroda je baš videti ravno sedaj! Glede tega narodovega napredka imajo glavno zaslugo ravno prečani. Kadar se bo enkrat ta napredek naroda glede pravega pojmovanja parlamentarizma razširil med ljudstvom ne samo med prečani, ampak tudi med Srbi ter Makedonci, potem bo konec Pašiča in pašičizmov.
Opozicija proti balkanizaciji parlamentarizma.
Da se pri nas prepreči popolna balkanizacija parlamentarizma, da zadobi narod pred odgoditvijo skupščine vsaj nekoliko pojma o pravem Pašič—Pribičevi-cevem brezvestnem gaženju parlamentarnih pravic, je
sklicala celokupna opozicija za 10. t. m. v Beogradu konfemco. To veličastno manifestacijo opozicijonal-nih poslancev v obrambo parlamenta in ljudskih pravic je otvoril najstarejši član skupščine poslanec Jugoslovanskega kluba g. Joža Gostinčar, ki je pozval zborovalce na izvolitev predsedstva.
Na ta poziv je predlagal demokratski poslanec Pe-čič tole enoglasno sprejeto predsedstvo: za predsednika konference Ljubo Davidoviča, za prvega podpredsednika dr. Korošec, za drugega dr. Spaho.	!
Kot prvi govornik je-nastopil zemljoradnik Lazič, ki je govoril o razpoloženju srbskega ljudstva za svobodo, katero skuša pogaziti Pašičev režim.
Za Lazičem je nastopil poslanec Sušnik in na kratko orisal Pašičev absolutizem, ki hoče poteptati celo v parlamentu narodovo voljo, ki pa tudi tamkaj ni bila zastopana, ker ni bilo v skupščini bratov Hrvatov. In sedaj, ko so prišli Hrvati v parlament, da pomagajo tamkaj do zmage narodne volje, pa zapira Pašič vrata parlamenta.
Proti taki nasilni politiki moramo najodločneje protestirati. Politika za nas ne sme biti politika nasilja, ona ne srne biti varanje, politika ne sme biti plačkapje ljudstva, ona ne sme biti skrb za lastni žep. Politika mora biti marljivo in pošteno delo za dobrobit ljudstva in mora biti delovanje za razvoj in napredek gospodarstva in kulture.
In da pride enkrat v naši državi na krmilo politika poštenja, se je strnila v skupnem boju proti korupciji fronta poštenjakov iz vseh strank.
Za Sušnikom je govoril muslimanski poslanec Hadžikadič o zaupanju v opozicijonalni blok in na to pa Davidovičev demokrat Pečič o nasilstvu in sodbi ljudstva. Govornik je naštel vsa najbolj kričeča nasil-stva režima in povdarii preri Čanje, da narod uvidi ta nasilstva in bo tudi obračunal z nezakonitim nasiljem.
Pečic je še nato prečital enoglasno sprejeto tole resolucijo:
Poslanci opozicijonalnih skupin in sicer:	kluba
HRSS (63), demokratskega kluba (34), Jugoslovanskega kluba (24), Jugoslovanskega muslimanskega kluba (18), zemljoradniškega kluba (11), nemškega kluba (8) in kluba nevtralcev (2), torej skupaj 160 poslancev, zbra ni na skupni konferenci 10. aprila 1924 v narodni skupščini ugotavljajo:
1.	da je to prvi slučaj v naši parlamentarni praksi, da se tedne zavlačuje verifikacija mandatov izvoljenih narodnih poslancev, dasiravno temu niso stale na poti nobene pravne niti tehnične težkoče. Vse, kar se nanaša na sestavo skupščine, posebno pa verifikacija mandatov, se je doslej smatralo za nujno, kar je čisto naravno. Sedaj se je od tega odstopilo edino v nameri, da se omogoči konstituiranje neparlamentarne vlade;
2.	da se sklicanje sej narodne skupščine odlaga brez razloga in celo proti zakonu, samo da bi se kolikor-toHko prikril neparlamentarni ^značaj današnje vlade;
3.	da tako postopanje hrez ozira na odgovornost ruši ugled vseh instanc te države im ubija vero v njihovo
.veljavnost in v veljavnost vseh ustavnih in zakonskih jamstev za ljudske svobodščine in državljanske pravice; da je to prehod na reyolucijonarno pot in odkrita kršitev ustave, ki v svojem prvem členu jamči parlamentarno vladavino;
4.	da predsednišlvo narodne skupščine ni ostalo na višini svoje naloge. Namesto da brani pravice narodne skupščine, se obnaša kot organ vlade in to vlade, ki nima za seboj večine parlamenta. Z ozirom na to so narodni poslanci poklicani, da sami nastopijo za obrambo teh pravic in za obrambo z ustavo zajamčenega parlamentarnega značaja naše države.
Na temelju vsega tega kot gotova absolutna večina narodne skupščine protestirajo proti takemu sabotiranju parlamentarnega dela in legalne narodne volje in zahtevajo od vseh merodajnih faktorjev, da se temu žalostnemu stanju napravi konec. Poslanci opozicijonalnih strank odklanjajo vsako odgovornost za težke posledice, ki jih bo tako delovanje brezdvomno imelo, za razvoj našega narodnega življenja.
Konečno je opozicija sklenila, da bo sporočila resolucijo in potek manifestacij skega zborovanja kroni in predsedstvu skupščine.	»
Politični položaj.
Padec vlade. V petek zvečer je drugi skupščinski podpredsednik Dragovič razobesil po skupščini naznanila, da je skupščina odgođena do 3. maja. Vlada si je hotela s tem podaljšati življenje ter te tri tedne izrabiti, da bi z raznimi intrigami dobila volilni mandat. Odgo-ditev je izvedel Pašič na lastno roko, takoj na to je pa naletel na nepričakovan odpor na dvoru. Kralj odgo-ditev ni dopustil, ker bi bilo to proti njegovim obljubam glede verifikacije hrvatskih mandatov, invalidskega za-
kona in drugih nujnih zadev. S tem je Pašičeva vlada zopet padla in svoj poraz je maskirala s sledečim komunikejem; »Kraljevska vlada je podala ostavko z namero in željo, da stori s svoje strani vse, kar bi pripomoglo, da se zaščiti politični in parlamentarni položaj, ki je nastal s tem, da so posamezne politične skupine in posamezni poslanci spremenili svoj program, na čigar podlagi so se dali voliti od ljudstva, a niso za ta svoj nastop iskali dobiti odobritev pri svojih volilcih. Ta neparlamentarni pojav meri po vladnem prepričanju na to, da se z novimi volitvami poslancev razčisti položaj. Z odgoditvijo skupščinskih sej je dana možnost, da se vsestransko pretrese nastali položaj in dobi prava rešitev.« Ta komunike je zanimiv iz več razlogov in sicer prvič, da je komunike sploh izdan; kar se dosedaj ni dogajalo, tudi pri zadnji demisiji ne. Izdan pa je bil vsled tega, da bi se v javnosti obudilo mnenje, da imata Pašič in Pribičevič volivni mandat, že sam razvoj dogodkov'dovolj jasno kaže, da o tem sploh ni govora, in z ozirom na dejstvo, da je kralj odrekel svoje zaupanje tema dvema predstavnikoma bivše vlade nasilja in korupcije, je dovolj jasno in kaže, da so take trditve le skromne želje vernili a maloštevilnih pristašev, režima, korupcije in nasilja. S tem padcem vlade so postavljene na laž najrazličnejše trditve režimskih listov o trdnem položaju vlade, o zaupanju, ki ga uživa, o volilnem mandatu itd. Na prevari, s katero je začela, je vlada tudi padla. Skupščinski podpredsednik je hitro snel svoja razglasila o odgoditvi skupščine in tako se je prvo poglavje razpleta položaja končalo s porazom Pašič—Pribičevičeve družbe. — Nekateri radikali so začeli trositi vesti, o možnosti koalicije sporazuma z Jugoslovanskim klubom, očividno z namenom, da bi v vrste opozicijonalnega kluba vrgli seme nezaupanja in razdora ter tako v kalnem ribarili. Te vesti pa so brez vsake podlage in so zlobno izmišljene, kajti v Jugoslovanskem klubu vlada popolno soglasje in so vsi gg. poslanci edini v tem, da brez opozicijonalnega bloka ni misliti na kako novo kombinacijo. Splošno pa se lahko reče, da vlada v krogih pristašev dosedanjega režima nasilja in korupcije splošna potrtost, ker tako naglega konca niso pričakovali. V krogih opozicijonalnega bloka pa je razpoloženje najbolje, kakor je bilo ves čas krize, da se dosedanji položaj ne bo mogel držati. Posebna dobro razpoloženje vlada v demokratskem klubu, kjer so pretresavali 'položaj in so splošno povdarjali, da ie ta nenavaden razvoj položaja pripisati avdijenci g. dr. A, Korošca. S popolnim samozaupanjem se v opozicijonalnih krogih gleda na razvoj krize. Včeraj se je vršil sestanek načelnikov opozicijonalnih strank, da pretresajo položaj in razmišljajo o korakih, ki jih bo treba, pod-vzeti, da se kriza reši na način, ki bo vseskozi podprt s parlamentarnimi principi in ustavnimi predpogoji, ki so v korist države in ljudstva.
Razkrinkane vladne intrige. Vseh metod nekdanje Avstrije in carske Rusije, kjer se je v vladnih pisarnah koval in ponarejal obtožilni materijal proti nasprotnikom kcruptnih režimov, se sedaj prav pridno poslužuje tudi radikalija in policajdemokracija. Pomaga je sedaj zopet znani avstrijski špijon in krvnik Srbov med okupacijo M. Gagliardi. Njegov pomagač, neki Grauer, ki je v Zagrebu že dobro znan kot ponarejevalec, je falsificiral nekaj inozemske »korespondence« in denarnih nakaznic za Radiča in s tem potvorjenim materijalom je skušala vladna družba obdolžiti Radiča in hrvatsko narodno zastopstvo zarotništva proti državi. Režim pošilja pa tudi k tujim listom svoje agente, ki hodijo k Radiču po izjave ter jih potem potvarjajo.
Radičevi poslanci. Predsedstvu HRSS v Beogradu je prinesel razna sporočila član Hrvatske zajednice dr. Lor-kovic, ki je bil na Dunaju pri Radiču. Radič je z Lorko-vičem uravnal vprašanje federacije med Hrvatsko republikansko seljaško stranko in Hrvatsko zajednico, poslancem HRSS je pa dal popolnoma svobodne roke za nadaljevanje politike na temelju programa opozicijonalnega bloka. Precej Radičevih poslancev se je odpeljalo na agitacijo zlasti v Vojvodino, poprej so pa dvignili dnevnice od dneva naprej, ko so izročili svoje poslanske poverilnice. Proti sprejemu dnevnic so se izrekli samo prvi, ki so prišli v Beograd in mislili, da bodo zadostovali v pomoč bloku. Ko so pa vsi prišli v Beograd, se je pa od tega sklepa odstopilo in sedaj sprejemajo dnevnice, ka-"kor drugi poslanci.
Srbski glas o hrvatskih republikancih. Pašič—Pri-bičevičeva družba na razne načine svari dvor pred opo-zicijonalnim blokom, ces, da je v njem polovica republikancev. Sam Pribičevič je napisal par člankov, s katerimi opozarja, kako nevarno bi bilo takemu bloku poveriti oblast. Na vse to odgovarja demokratsko glasilo »Odjek« v Beogradu; »če krona poveri oblast bloku, v katerem je polovica republikancev, mu izroči tudi svojo usodo. Tako govorijo v parlamentu in pred krono oni, ki imajo v rokah cel inventar »državotvornih« fraz. Tako govori in piše zlasti Pribičevič, ki še ni zamudil nobene prilike, da se ne bi pred vsemi drugimi državljani postavljal z največjim patrijotizmom, državotvornostjo
in monarhizmoin. Govoriti danes o Radičevi stranki kot republikanski stranki, katere sqdelovanje v parlamentu in režim uže samo po sebi spravlja monarhijo v nevarnost, pomeni del;rii sVpreraeujiaup gluhega in slepega za čelo, zgQQ^ìnMé.'t&a&ke 111 za vse njene izjave v tisku m na ,samih strankarskih shodih. Zakaj naj bi vendar , bila Radičeva stranka še bolj republikanska od socialistov, ki so že dali ;več ministrov tej državi? Kje so Radičeve! sploff iznašali ta svdj atribut iz imena kot bistveno točko svojega programa? In obratno, kolikokrat do danes--so že naglasili svojo indiferentnost v vprašanju forme ustavne in demokratske vladavine,-če bi dai sporazum vsa druga jamstva enakopravnosti in svobode? — Samo eden slučaj je, v katerem bi se gotovo ne samo Radičevei, temveč ves hrvatski narod sploh moral izjaviti za republiko: to bi bilo v slučaju da današnji patentirani državotvorci in monarhisti odženejo Hrvate iz te države. V tem slučaju bi postali, odnosno skušali postati največji pijonirji hrvatske republike tudi oni ljudje, ki danes kot monarhisti in državotvorni .cenzurirajo lojalnost drugih ter hočejo posredovati med krono in narodom. — Nikdar še ni nastala republika s preglasovanjem republikancev. Nasprotno: povsod je-še nastala V sled krivic uzurpator jev monarhijske oblasti in patentiranih izkoriščevalcev »osebnega zaupanja« monarha. To bi posebno lahko pri nas razumeli. Mi vendar živimo v državi, kjer ni treba citati zgodovine‘in učenih knjig, ampak zadostuje, da samo v duhu in spominu preidemo vse to, kar je ena sama generacija preživela *v polstoletju.« — S tem hoče član-kar povedati, da Srbija ni imela republikancev, a je vendar leta 1903 propadel Obrenovičev dvor, ker je imel slabe svetovalce in uzurpatorje monarhijske oblasti. — Pošteni in razsodni srbski politiki danes uvidevajo, da je Pašič najbolj nevaren monarhiji. On hoče z lažnivim slikanjem položaja, falsificiranimi, od agentov-provo-katerjev naročenimi dokumenti in ponarejenimi podpisi ter z dobro znanimi, po grškem vzorcu posnetimi grožnjami vplivati na krono, da se pogazi beseda o verifikaciji hrvatskih ljudskih mandatov, da se zaključi ali razpusti delavoljni in z veliko večino razpolagajoči delazmožni parlament in da se sankcionira brezkontrol ni absolutizem, kateri naj v korist znani družbi korumpiranih eksploatatorjev še nadalje državo politično kom promituje in gospodarsko upropašča. Nikola Pašič hoče s tem krono namenoma s pomočjo najnemoralnejših sredstev potisniti v zagato,'izsiliti od nje privoljenje k činom, ki naj porušijo vse mostove med tremi državotvornimi narodi in tako dobiti njeno sankcijo za režim nasilja ter korupcije, za pogaženje parlamentarne in narod one volje — z eno besedo, za revolucijo od zgoraj, ki naj s kršitvijo temeljnih ustavnih načel, zakonov in demokratskih' običajev uvede stalno brezzakonje, zasuž-njenje večine države in njeno razruševanje v prid ene pokvarjene družbe. Tako hoče Pašič krono ponižati v golo orožje svoje samovolje, jo popolnoma degradirati in postaviti na njeno mesto samega sebe.


Monarhisti v Grčiji. Včeraj še je vršilo v Grčiji narodno glasovanje glede vladòviné, odnosno glede vladnega republikanskega proglasa. Ko so bile priprave za plebiscit v polnem teku, so v petek neznani razbojniki napadli ekspresni vlak, ko je vozil proti Atenam. V Larisi šb vdrli vanj^ preiskali vse potnike, gledali posebno na legitimacije, pobrali jim denar ter pri prihodnji postaji, vlak zopet zapustili. Vlada trdi, da so. ta napad izvedli monarhisti, ki so hoteli zajeti ministra javne varnosti in najbolj popularnega republikanca. Pangalosa ter so se obnašali kot roparji samo radi tega, kgr se nakane niso posrečile jn pa za to, da prikrijejo prave namene. Minister Pangalos je bil ob času napada že v Atenah.
Volitve v Franciji so razpisane za prvi majnik t. 1. V soboto je vlada obravnavala nekatere zakonske predloge pred skoraj prazno zbornico.Seje zbornice so sedaj ogodene do 1. junija.
Smrt največjega nemškega bogataša. Dne 10. t. m. je umrl ekonomski in politični vladar Nemčije — Hugo Stinnes. Umrl je na posledicah operacije na jetrih.
Novo ime glavnega mesta Norveške. Na Norveškem je započela velikanska agitacija, naj še glavno mesto ne imenuje več Kristianija, temveč Oslo. Oslo je sedaj predmestje Kristianije in sicer tam, kjer je okoli leta 1050. Harald Hardrade pozidal mesto tega imena. Mesto je večkrat pogorelo. Kristijan II. je leta 1624. ustanovil zapadno odtod novo mesto, imenovano po njem. Oslo je propadlo. Ker je bil Kristijan Danec m ker so sedaj med Danci in Norvežani hudi spori zaradi Grenlandije, nasvetujejo, naj se glavno mesto od 1. januarja 1925 naprej imenuje spet Oslo. Najbrž bo tako.
Beležke.
Pođ korupcijonističnim Pašič—Pribičevičevim režimom. Nekaj najnovejših podatkov, kako deluje na škodo države novi korupcijonistični režim. Do konca marca so se dovoljevali državni dohodki ter izdatki potom dvanajstin. Dotacije so v teh dvanajstinah odrejene na primer za razna dela (regulacije, izsuševanja itd.) In te dotacije se redkokedaj vse porabijo. Prihranki iz teh dotacij bi se naj kar najbolj koristno naložili in to je tudi storil sedanji režim. Iz ravnokar omenjenih prihrankov je kupilo poljedelsko ministrstvo več eksem-plarov za 30 tisoč dinarjev knjigo »Sinjska gonja«, ki ima ravno toliko stika s poljedelstvom, kot zajec z bobnom, ali krava s sedlom. Javna tajnost je tudi, da je
biio kupljeno iz dvanajstinskih prihrankov v knjigarni radikalnega »Vremena«, kjer so udeleženi priviligi-rani radikalni akcijonarji: Ninčič, Jankovič itd. knjig za celih 500 tisoč dinarjev. Knjigarni Geze Kohna v Beogradu je bila iz dvanajstinskih prihrankov takoj izplačana svola 300 tisoč dinarjev, med tem ko morajo čakati drugi tirjalci države po leta in leta, da se jim vrže vsaj nekaj odplačila iz državne blagajne. Računajo, da sta zaslužili knjigarni »Vremena« in Geze Kohna pri knjigah, ki so bile od ministrstev kupljene, čislo po nepotrebnem, najmanj 40 odstotkov. Vrhutega je dobilo »Vreme« še" čistih 200 tisoč dinarjev in Geza Kohn pa 120 tisoč. Piavnokar omenjeno razsipavanje državnega denarja se dogaja iz dveh razlogov: da se namreč začasno opomorejo razni špekulanti iz vrst ra-dikalije, da se izpraznejo državne blagajne prav do dna za slučaj, ako bi se posrečilo opozicijonalnemu bloku, da se povspne do vlade. Lahko si torej predstavljamo, v kake korupcijom stične namene so se uporabili še razni drugi dvanajst inskimi prihranki, ravno tako je tudi z denarjem glede kuluka. Iz fonda kulučnih vplačil je dobil Pribičevič na razpolago 5 milijonov dinarjev. Sedaj je jasno, zakaj plačuje južni seljak odkupnino za kuluk.
Iz dežja pod kap. Ped tem naslovom piše glasilo Ran kovičeve radikalste skupine »Smotra« o velikem razmetavanju državnega denarja, kakor ga izvaja ta koalicija. Med drugim se ostro obsoja postavljenje štirih podtajnikov v ministrstvu za agrarno reformo, enega v ministrstvu ,za šume in rude in enega v ministrstvu za notranje zadeve. Na ta način se povišujejo izdatki in zapravlja državni denar, mesto da bi sé število ministrov znižalo, kajti vsak od teh podtajnikov, ki niti nimajo svoje pisarne in torej tudi nič ne delajo, ima letno 200.000 dinarjev plače, svoje avtomobile in nič dela.
Samo en vzgled: kako so kupili radikali glasove poslancev. Pri zadnji koaliciji s Pribičevičem je uspelo radikalom, da so pridobili za nadaljevanje vladne korupcije 4 džemijetovce. Glede teh 4 džemijetovcev-usko-kov hočemo danes, pribiti samo dejstvo, kako so kupili radikali Halim bega Deralo. Derala je imel na prodaj v Skopiju eno hišo. Govori se celo, da je bila ta hiša vakufska (muslimanska cerkvena last). O ponudbi za na prodaj te hiše so slišali tudi radikali, ki so rabili De-ralin glas, kupili so hišo za 280 tisoč dinarjev, kar presega daleč resnično vrednost. A to še ni bilo dovolj. Famozni sedanji notranji minister Milan Srkšič, dokler je še bil minister za šume in rude, je dal Derali, da ga osigura za radikali jo, v takozvani Vanički šumi brezplačno krog pol milijona kubičnih metrov drv. Poleg teh drv so mu dali še radikali na račun agrarne rente 30 tisoč dinarjev. Kakor je razvidno iz citiranega vzgleda, so bili izdajniški glasovi za Pašič—Pribičevičevo koalicijo presneto dragi.
Korupcija in policajdemokrati iz Slovenije. V Beogradu se je več dni mudil dr. Gregor Žerjav, ki pri merodajnih faktorjih deluje na to, da vse dobave premoga v ljubljanski in zagrebški železniški direkciji dobi trboveljska premogofcopna družba, ki dela s Praprotnikovo Slavensko banko .Vsled tega bodo državni rudniki v Sloveniji morali zmanjšati svoj obrat, ali ga sploh popolnoma ustaviti. Trboveljska premogokopna družba bi potem državi in rudnikom lahko diktirala cene premoga. Kolikor bo Slavenska banka pri tem zaslužila, bodo dobila od tega svoj del liberalna politična podjetja.
Proti zaščiti delavcev. V petek se je vršil v Beogradu občni zbor Zveze industrijcev. Podani so bili razni referati, razpravljalo se je tudi o delovnem času in jasno se je videlo, da naši industrijci gredo po onih potih, kakor industrijci po drugih državah, namreč da se ukine edina stvarna pridobitev delavstva, to je osemurni delavnik in da se dopusti industrijalcem, da po svoji mili volji izrabljajo delavce v industriji in podaljšajo delovni čas. V tem smislu je referent stavil tozadevne predloge in zahteval izpremembo zakona o zaščiti delavcev. Zastopnik ministra dr. Krizmana, samostojnega demokrata, je izjavil v imenu ministra, da minister popolnoma soglaša z miš-, ljenjem industrijalcev in da je on popolnoma na njihovi strani. Z ozirom na tako izjavo zastopnika ministra dr. Krizmana se v industrijskih krogih smatra, da bo njihova zahteva glede podaljšanja delovnega časa uspela. Radi tega je potrebno na tak napad kapitalističnega režima samostojnih demokratov in radikalov že danes opozoriti delavstvo, da se za svoje pravice potegne, dokler je še časi
Nepotrebna nadloga. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: Večkrat me različni posli pripeljejo v lepo vinorodno župnijo Sv. Jakob v Slov. gor. Človek vsik-dar vesel pride v te kraje in gleda delavni rod, ki obdeluje svoje griče. Spomladni čas je vse potegnil iz hiš. Polja in travniki, posebno pa vinogradi so te dni polni ljudi. Vse, celo otroci se gibljejo, glej, tam jih vidiš dolgo vrsto prepevati si po vinogradu, težke korpe gnoja nosijo na svojih glavah, vse se giblje, nikjer ni lenuha. Res ne? Glej jih, tam pri Peklarovi mlaki stojijo, se sprehajajo in prodajajo dolg čas — trije financerji. — Ljudstvo se vprašuje: čemu rabimo financerje? čemu so celo trije pri Sv. Jakobu, ko pa niti eden nima dela. Tistih par kontrolnih listov, ki se v zdražbo ljudstva morajo pisati, hi menda eden tudi napisal. Ali so trije financerji tukaj v dokaz, da ho ljudstvo vedelo, kako se po nepotrebnem zapravljajo pretirani davki. Ali res pri finančni upravi ni nikogar, ki bi spoznal, kako brezumno je tako ravnanje. Mislim pa, da nobeden Jakob-čan ne bi pretočil niti ene solze, če bi finančna straža
sploh iz Sv. Jakoba izginila, ker je po vsej resnici i» pravici popolnoma nepotrebna.
Velike poplave v celi državi. Deževje, ki je povzročilo katastrofalno naraščanje rek, še neprenehoma traja po celi državi. Skoro po celi Srbiji, Vojvodini, Črni gori, Bosni, Hercegovini in Slavoniji divjajo strahovite poplave, kakršnih ljudstvo v teh krajih dosedaj še ni pomnilo. Poplave trajajo skoro že ves teden in dasi so vsi prorokovali padec vodne gladine, se je zgodilo ravno nasprotno, reke so še bolj narastle. Mnoge vasi in mesta so skoro uničena in voda vedno bolj divje gospodari po nižinah. Sava je pri Beogradu tako narastla, da je celi del mesta, ki leži v nižini, pod votlo. Voda je prodrla v kleti, skladišča in nizka stanovanja ter napravila ogromno škodo. Velika nevarnost preti mestnemu vodovodu, ker bi celo mesto ostalo brez pitne vode» če narastla reka poplavi poslopje, kjer se nahaja vodovod. Promet po ulicah ob Savi se vrši potom čolnov. — Poleg Save je najnevarnejša Donava, ki je poplavila Zemun in Pančevo ter Tisa, ki se jela že razlivati preko nasipov. Iz Srbije prihajajo obupna poročila o katastrofi poplave. Obrenovac je moralo prebivalstvo skoro izprazniti. Valjevska nižina je vsà pod vodo. Neretva neprestano narašča. Mostarski veliki župan je nujno zaprosil za 2 milijona dinarjev, kot najhitrejšo pomoč Za prebivalstvo opustošenih krajev. 'Rešilnemu odboru, ki so ga v Beogradu osnovala ministrstva, prihajajo 6d vseh strani prošnje za nujno pomoč. Najhujše pri vsem je, da so vsi napori in boji proti katastrofi brez učinka. Oblasti lahko pomagajo samo v toliko, da pomagajo prebivalstvu preselitev na varnejše kraje. Pri rešilni akciji je zaposleno vojaštvo tamošnjih garnizij. Promet je v nekaterih krajih popolnoma ustavljen, ker je voda preplavila železniške proge. Dežuje v teh krajih še neprestano, ponekod pa je vsled mrzlega vetra pričel padati sneg, kot na primer v Liki, kjer ga je padlo za 40 cm. — Sodijo pa, da so reke dosegle že višek ter se ni bati še večje nevarnosti. V gornjem teku Save in Donave je opažati znaten padec gladine. Od poplave sta ostali neprizadeti samo Slovenija in severna Hrvatska, pokrajini, ki sta v prošli jeseni enako hudo trpeli vsled povodnji.
Nekaj o bolnicah v Bosni in Hercegovini. V Bosni in Hercegovini je v celem 30 bolnic in sicer 18 državnih, 3 okrožne, 1 državna v Sarajevu in 14 okrajnih. Od’ 54 bosanskih okrajev ima samo 14 bolnice. Občinskih bolnic je 8 in 4 rudarske, ki pa pridejo v poštev samo glede delavstva. Na 1,800.000 prebivalcev v Bosni in Hercegovini pride samo 2238 bolniških postelj, Bosna ter Hercegovina nimata po okrožjih ter okrajih sploh nobenih zavodov za onemogle reveže in od rojstva pohabljene, ampak iščejo te sirote zavetišča po bolnicah in na ta način jemljejo prostor onim bolnikom, ki bi lahko hitro ozdravili, ako bi dobili postelj v bolnici. Treba pa tudi pomisliti, da bosanske bolnice niti najmanj ne odgovarjajo potrebam, nimajo sanitetnega materijala, ne instrumentov in v celem samo dva Röntgenova aparata: enega v Sarajevu in enega v Tuzli. So bolnice, kjer ni niti madrac, kakor bolnica v Ključu, kjer je od 34 postelj uporabnih le 20. V okrajni bolnici v Livnu je 86 postelj, a uporabnih je samo 24. Glede snage pa po bosansko-bercegovskih bolnicah ni niti govora. Rajna Avstrija je zgradila po Bosni ter Hercegovini krasne žandarmerijske kasarne, a upravo bolnic je . čisto prepustila občinam. In kakor pod Avstrijo je tudi danes prepuščena uprava bolnic občinam. V okraju Brčko je n. pr. občinska bolnica, ki obstoja iz dveh poslopij, od katerih pa je eno tako vlažno, da bi v njem talkoj obolel čisto zdrav človek, kaj šele bolnik. Brčki okraj ima 52.000 prebivalcev, a samo 45 bolniških posetlj, 6 žandarmerijskih postaj z 8 Žan-darji na eni postaji. Pride torej v tem okraju na vsakih 1000 prebivalcev I žandar, a na 3—4000 ljudi samo I bolniška posetlj.
Čaruga na mestu slojih zločinov. Sodnij ska preiskava proti Jovanu čarugi je v glavnem končana, preostala je še'edino ekshumacija žrtev razbojniške discipline. Te dni se je podala sodna komisija s čarugom pod spremstvom močnih oddelkov žandarmerije in vojaštva v slavonske šume na mesta samih zločinov. Čaruga je komisijo spretno vodil, da so že po kratkem iskanju odkrili grobova dveh razbojnikov, katera je Čaruga obsodil in ustrelil. Grobova ležita v gozdovih »Ja-senik« in »Brešce«. Odhod komisije v gozdove se je vršil popolnoma tajno, da ne bi slučajno še preostali prijatelji Čaruge skušali svojega glavarja osvoboditi. Čaruga je bil močno okovan na nogah in rokah, kar mu je znatno otcžkočilo hojo v-mokrem gozdu. Komisija je prišla do jarka, napolnjega z vodo. Orožniki so jarek preskočili, pa reče sodnik dr. Jagič Čarugi: skoči Jovo! — Slab sem, odgovori Jovo, ampak, da ste me videli gospod sodnik pred dvema letoma! — Padel boš Jovo r tem blatu, ker si okovan, mu ob drugi priliki reče sodnik. — Ne bojte se za moje okove, pazite raje na svoje galoše, mu je odbrusil Čaruga. Razbojniku se je v priljubljeni šumi zopet povrnila dobra volja ter je zabaval celo komisijo s svojim kratkočasnim pripovedovanjem. Grobove je brzo našel ter prikazal celo situacijo, kako je izvršil nad svojimi žrtvami krvavo obsodbo. Grobove so razkopali ter vzeli iz njih nekatere predmete za natančnejšo preiskavo. Po gotovi preiskavi se je cela komisija odpeljala na kolodvor, kjer je dobila v vlaku poseben vagon, v katerem se je prepeljala v Osijek. Čaruga je med potjo celi čas stal pri oknu ter se kazal radovedni množici, ki se je na vsakem kolodvoru zbirala, da vidi slavnega harambašo. V Osijeku je razbojnika pričakovala na kolodvoru ogromna množica radovednežev. V fijakerju so ga prepeljali nazaj v zapor. Ko so se zaprla za njim vrata, je postal otožen. Sigurno mu je poslalo jasno, da je zadnjič pred smrtjo vi-
del svoje priljubljene šume, kjer je živel svobodno, vladal, neomejeno nad svojimi podložniki ter z njimi razširjal strah in trepet po celi Slavoniji.
Živa zakopana. V Bosanski Krupi se je dogodil te dni slučaj, ki upravičeno razburja tamošnje prebivalstvo ter kaže, kako usodepolno nesrečo lahko povzroči prazno verje ter neumesten strah. Nekeftvu muslimanu je umrla njegova mlada 241etna žena na( porodu. Po muslimanski navadi so jo zakopali takoj po smrti, ne da bi preje zdravnik izvršil mrtvaški, ogled. Zvečer pa, ko se je hodža (muslimanski duhovnik) vračal od večerne molitve iz mošeje, ki stoji na pokopališču, je slišal iz novo nasutega groba zamolklo klicanje. Praznoveren, kakor je bil, je preplašen pobegnil iz pokopališča, vendar je pa doma ženi povedal, da je nekdo klical iz groba. Hodževa žena je takoj celo stvar povedala sosedom, ki so se ji pa smejali, češ, hodža je bil pijan. Okrog ene ure po polnoči je slišal klice iz groba sluga muslimanskega kluba, kmalu za njim je isto doživel trgovec Malič, ki se je močno prestrašil, okTOg 3. ure pa neki pekovski pomočnik. Glas o ženi, ki je živa pokopana, se je brzo raznesel po mestu, toda čudno, nihče si ni upal .groba odkopati, Šele 24 ur po pokopu je celo zadevo zvedel okrajni glavar ter se takoj podal z oddelkom orožnikov na pokopališče. Toda iz groba se ni čulo nobeno klicanje več, nesrečnica je že utihnila' za vekomaj. Ko so hoteli grob vseeno odkopati, je prihitel oče umrle ter s solzami v očeh prosil okrajnega glavarja, da naj greh pusti, kakor je, ker on ne bi imel minute miru do svoje smrti, če bi sigurno vedel, da so mu hčerko v resnici živo zakopali. Glavar je uva-ževal prošnjo nesrečnega očeta ter ni dal dovoljenja za raziskovanje. Meščani pa so še vedno trdno prepričani, da je bila žena živa pokopana, ker je verodostojnost prič več kot sigurna.
Razbojnik zahteva nagrado za svojo glavo. V Črni-gori se je te dni predal oblastem glasoviti hajduk Djur-kovič, na katerega glavo je bila razpisana nagrada 30 tisoč dinarjev. Ko se je prijavil, je bilo prvo, da je zahteval nagrado, ki je bila na njega razpisana, češ, bolje je, da mu izročijo denar, s katerim bi začel novo življenje, nego da ga obesijo. Ker mu nagrade niso hoteli izplačati, je začel pretiti, da bo zopet pobegnil v gorovje ter začel ropati.
Šmarnice 1924. »Na Sv. Goro«. Dr. Miroslav Brumai bodo prav kmalu na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsebina je zelo mnogostranska; sleherni dan obravnava novo tvarino, ki je zelo zanimiva. 1. dan obsega najstarejšo zgodovino, na to sledijo sami jako privlačni naslovi n. pr. Turške grozote, Marija in pastarica, Škodljivci in sovražniki Sv. Gore, Razvoj svetogorskega svetišča, Svetogorska čudodelni-ca, Kronanje, Svetogorska božja pot zatrta, Božja pot slovesno zopet otvorjena, Marija beži pred bojnim viharjem, Marija begunka v Ljubljani, Marija se vrne v Gorico itd. Natančna cena danes še ni znana (znašala ho 20—40 D). Naročila sprejema že danes Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Iz prejšnjih let so v Jugoslovanski tiskarni dobiti šes sledeče šmarnice: Dr. Jožef Jerše, Lavretanske šmarnice, 30 D, Valentin Bernik, Marija in sv. maša 20 D, Šmarnice arskega župnika 20 D. Dr. Josip Jerše, Znamenje na nebu 30 D.
Vrtnarstvo, nova knjiga višjega nadzornika Martina Humek bo izšla v nekaj dneh. Kdor hoče svoj vrt tako obdelovati, da bo imel od njega največ haska in koristi, naj si to knjigo omisli. Gene za knjigo danes še ne moremo povedati, ker nam še niso znani dobavni stroški. Vemo pa, da cena ne bo visoka. Sicer bo pa nudila kn jiga toliko praktičnih in koristnih navodil, da se bo slehernemu, ki poseduje kaj vrta. takoj izplačala, če bo hotel upoštevati njenè preizkušene nasvete. Knjiga bo izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
Iz Prekmurja.
Birma v Prekmurju. V treh tednih se bo začela birma v Prekmurju, ki je že tukaj, več ko deset let ni bilo, tako, da bo sedaj mnogo birmancev že starih nad 20 let. Poslanec K le ki se je zavzel pri ministru vojne in mornarice, da dovoli vojakom-Prekmurcem, ki še niso birmani, za čas birme dopust, kar mu je isti obljubil. Da se z vsemi slovesnostmi in svečano sprejme prvega slovenskega cerkvenega kneza, ki po več kakor 1000 letih stopa na prekmurska tla, se vrše že sedaj velike predpriprave. Spored' birme je mariborski ordinarijat sledeče določil: 2., 3. in 4. majnika: Dolnja Lendava; 5. majnika: Dubrovnik, 6. Bogojina, 7. in 8. Turnišče, 10. Crenšovci, 11. in 12. Beltinci, 13. Murska Sobota, 14. Martjanci, 15. Sv. Benedikt, 17. Sv. Sebeštjan, 18. Vel. Dolenci, 19. Markovci, 20. Nedela, 21. Gor, Lendava, 22. Sv. Jurij, 23. Prtoča, 24. Cankova in 25. Tišina.
Mura se bo regulirala od Melinec do Kota. To je zasluga delavnega prekmurskega poslanca: g. Klekla.
Samomor v Murski Soboti. Obesil se je v svojem stanovanju dne 10, aprila 1924 Martin Krajšek, sodnij-ski uradnik iz žalosti, ker ga je njegova žena Terezija rojena v Žerovincih pri Ormožu, zapustila. Bil je zelo priljubljen ne samo pri uradništvu, ampak pri'celem prebivalstvu v Murski Soboti. Rojen je bil 31. oktobra
1878 v Prežinski vasi, občina Sv. Lovrenc nad Preži-nom, okraj Celje.
Murska Sobota. Vojaška oblast nikakor noče izprazniti kasarne, ki se nahaja v poslopju otroškega vrtka, čeravno se je za vojaštvo dalo na razpolago' drugo poslopje. Istotako pa žandarmerija v Puconcih drži zasedeno celo poslopje tamošnjega otroškega vrtca, ako-ravno bi ji popolnoma zadostoval eden del. Tako se skrbi v Prekmurju za prosveto.
V	Bogojini so našli dne 9. t. m. na podstrešju obešenega kmečkega fanta Ludvika Vogrina. Oče omenjenega je padel v vojski, dočim je mati že pred 12 leti umrla. Zanimivo je, da je bil fant šele v 16. letu. Z dve leti starejšim bratom ter staro materjo so skupaj živeli. Vzrok samomora je neznan, najbrž se mu je pa zmešala pamet.
Napisi občin v Prekmurju so skoraj povsod že nečitljivi. OgTska uprava je svojedobno, ko je pomadžarila imena, občini dala napraviti krasne table z v pločevino vtisnjenimi črkami, ki bi lahko trajno držale. Zakaj pa sedanja uprava ne stori kaj sličnega? Ali se je ta balkanska bolezen »ima vremena«, kar znači po slovenski: nemarnost in brezbrižnost, že res tako razpasla?
Meščansko šolo v Dolnji Lendavi namerava baje sedanji policajdemokratski režim ukiniti, ker bi se potem lahko tam naselilo ljudsko šolo in bi ne bilo treba zidati nove zgradbe, ki je že v proračunu predvidena. Ta denar bodo pa gotovo hoteli naši demokratarji, za njih volilni fond v Prekmurju upotrebiti. Bomo videli, kako dolgo, bo ljudstvo mimo gledalo take eksperimente. Za meščansko šolo v Murski Soboti še ono v Dolnji Lendavi ukiniti, zato pa Dolnjo Lendavo »odškodovati« s postavitvijo novega policijskega komisarijata ter 12 orožniki, to je pa res pravo »demokratsko« pojmovanje širjenja kulture v Prekmurju.
V	TurniÄU je bil v četrtek 10. t. m. zelo obiskan sejem. Osobito' je bilo mnogo živine, a malo kupcev.
Roparski napadi, vlomi, tatvine itd. so v Prekmurju na dnevnem redu. Ker orožništvo ni kos svoji nalogi, je izmed prebivalstva izšla misel, po posameznih občinah postaviti narodne straže.
Veliki župan mariborski baje hoče Prekmurje poseliti šele takrat, ko bodo radikalni veljaki priredili volilne bankete.
iz Madsen.
Nekaj čisto novega. Slovenska policäjdemokracije se po svojem najnovejšem efijaltstvu prav živahno giblje po »Jutru«, »Taboru«, in »Domovini.« "Demokratje prirejajo shode ter sestanke in poročajo po svojih glasilih o strašnih uspehih, katere jim prinašajo njihova zborovanja. Ker se pa ta zborovanja niso obnesla, so pogrun-tali mariborski demokratje pod vodstvom na dolgo ter široko omejenega dr. Lipolda nekaj čisto originalnega, kar še nima nobena druga politična stranka. Svoj zaupni sestanek za Krčevino pri Mariboru . so demokratje po »Jutru<< preložili na dne 26. t. m. in oznanjajo, da bo prišel na ta politični sestanek demokratski pevski kvartet. Doslej so poskušali svojo politično srečo: mariborski demokratje s pivskim kvartetom: dr. Koderman,' Kejžar, Voglar in Puklavec, a ker se to ni obneslo, bo zamenjal sedaj pivski kvartet pevski. Smo radovedni, kdo neki bo v tem kvartetu pel prvi tenor.,»Tabor« in »Jutro« bi še naj prinesla opročilo o demokratskem shodu pri Sv. Barbari pri Mariboru, kjer so čakali: dr. Pivko, Puklavec in še eden govornik celih pet ur na zborovanje, a ga ni bilo kljub temu ne, da so ztborovalce obilo zalagali s pijačo. Demokratsko politično orožje odslej ne bo več pitje, ampak petje!
Glasbena Matica v Maribora bo meseca majnika pri redila v proslavo stoletnice slavnega češkega komponista Smetane koncert, na katerem bo orkestralni odsek proizvajaj dve večji (očki. Opozarja se, da začnejo redne orkestralne vaje v četrtek dne 17. aprila t. 1. točno ob tričetrt na 8. uro zvečer v društvenih prostorih.
Ljudski oder v Mariboru. V torek, dne 15. aprila nastopi v dvorani v Lekarniški ulici 6 ob 8. uri zvečer dramatična šola Ljudskega, odra v Mariboru. — Uprava hoče s tem korakom pokazati, kakšen uspeh je imela šola v zimskem sezoni oz. kaj je dosegel Ljudski oder, ko si je ob začetku sezone nadel nalogo, vzgojiti si dobre mlajše moči. —• Vsi prijatelji Ljudskega odra se k tej produkciji iskreno vabijo. Cene vstopnicam po 8, 5, 3 in 2 dinarja. — Spored se bo dobil pri blagajni.
Gimnazijsko podporno društvo v Maribora ima svoj občni zbor danes, dne 14. t. m. v pisarni gimnazijskega ravnateljstva, ob 5, (17.) uri popoldne.
Krščanska ženska zveza v Mariboru je imela v nedeljo, dne 6. aprila v stolnici skupno velikonočno pobožnost ob obilni udeležbi članic. Članice so med sveto mašo prejele iz rok prevzv. g. škofa sv. obhajilo. Kršč. ženska zveza, ki je v Mariboru1 najštevilnejše, pa tudi eno najagilnejših naših društev, je s tem pokazala, da jo preveva res pravi krščanski in cerkveni duh,
Razpis mizarskih dei. Katoliško tiskovno društvo v Mariboru razpisuje napravo štelaž in prodajalne mize ter drugih potrebščin za prodajalno, v novem bančnem poslopju pred frančiškansko cerkvijo v Mariboru. Natančni podatki se dobijo :pri gospodu ravnatelju Cirilove tiskarne v Mariboru. Zaprte ponudbe je vložiti najpozneje do 22. aprila 1924 na naslov: Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, Koroška cesta 5.
Mestno kopališče. Z ozirom na velikonočne praznike bo kopališče tekoči teden izven sobote, do 7. ure zvečer odprto, blagajna pa do 6. ure. V soboto bo kopališče do 5., blagajna pa do 4. ure odprta.
Zelo ugodna prilika. Dne 16. t. m. se vrši prodaja gostilniške hiše z gospodarskim poslopjem, vrtom ter lepim kegljiščem v Mlinski ulici in sicer pri tukajšnjem sodišču ob 10. uri v sobi štev. 25. Ta hiša bode prodana z gostilniško koncesijo, katera ostane na hiši. Kupec dobi vse prostore takoj na razpolago. Zelo pripravno je tudi za mesarsko obrt, oziroma tudi za kakšno industrijsko podjetje, ker sta dvorišče in vrt precej obsežna, vrhu tega pa je tudi v bližini glavnega kolodvora. Ostalo bi eventuelno še nekaj vknjiženega na hiši, tako, da ne bi bilo treba kupcu položiti cele svote. Take prilike ni za zamuditi. Natančnejše informacije se dobijo pri g. dr. L. Boštjančiču, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 34.	236
Spomnite se pri posebnih prilikah Prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru z darovi za novi rešilni avto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
»Divji lovec.« Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. »Divjega lovca« je napisal Finžgar leta 1902. Bil je sicer šele pisateljev dramatičen prvenec, a Finžgar je z enim mahom pokazal pravo lice slovenski drami: iz naroda za narod. Slovenski jezik je zagrabil pri korenini, ujel ga je slovenskemu kmetu naravnost v ustih ter vrgel takšnega svojemu narodu na oder. Kako prav je Finžgar s tem pogodil, smo priče sami, ki vemo, da poznata danes »Divjega lovca« zadnji gorski skedenj in kozolec. — Spričo povedanega in posebnih beležk v časopisju, da pripravlja g. Bratina »Divjega lovca« v enotno stilizirani režiji, nas je res mikalo videti prve vprizoritve na odru. Priznamo takoj, da je g. Bratina v režiji postavil zopet svojega moža. Vsem štirim dejanjem je izbral ornamentalni slovenski narodni okvir in vanj je postavil posamezne prizore, misel, ki je doslej še ni nihče pretuh-tal. Vendar, primaduha, gorska pokrajina v četrtem dejanju pa bi kljub temu morala biti drugačna, ko so jo po-nazorovale tiste šklepetave kulise. — Zdaj nam preostaje način igralskega podajanja oseb. Nič kaj ne bomo grajali, le to rečemo, da ni prav, da je izbral režiser za glavna predstavitelja Majdo in Janeza, ki še nista vigrana, pravzaprav začetnika. Saj od njiju niti ne moremo zahtevati več ko sta storila. Ali je treba tega ravno pri slovenski drami? Morda so bili pri tem merodajni drugačni, dobri nameni, a tu jih ne moremo pri vsem pretehtavanju spraviti s celoto v skladnost. Finžgarjevi Janez, Majda in Zavrtnilk so gorenjske grče, značaji, ne tipi. V naši predstavi »Divjega lovca« je bilo vse to le oplahnjeno, dočim se je nam hotelo igralcev, ki so zrcalo in okrajšana kronika stoletja, da zopet govorimo po Shakespea-rejevo. Mariborsko narodno gledališče pa zmore takšne ljudi, vsaj večinoma, zato bi bili morali biti postavljeni na svoje mesto. Ako ne bi bilo teh nedostatkov, potem bi rekli g. Bratini, da je njegov »Divji lovec« tak, da poseka ž njim vse dosedanje in da je lahko reprezentančna umetnina slovenske gledališke svojstvenosti. Saj je igra imela drugače naravnost mojstersko razpostavljene ljudi, vsakega na svojem (kraju, v čemer je zlasti tretje dejanje občudovanja vredno. G. Železnik je v Tončku poskrbel dobro za svojo vlogo, a prav čisto Finžgarjev ni bil. G. Tepavac pa skopuškemu in zblaznelemu Zavrtniku ni segel do ramen; poleg tega pa še govori tako rierazlpčno in hlastajoče, da ga je včasih komaj razumeti. V errarne-\ mo, da se je potrudil, a Zavrtnik ni imel svojega pravega j interpreta. Grozdek g. Bratine je bil v igri pač najslajši j bonbonček; oporekati tudi ni Maruši gdč. Petkove, niti i Gromovemu Gašparju. Zbor in drugi pritiklinovci so bili vedno vsaj z zanimanjem pri stvari. Tako je končni uspeh ta: Igra, ki smo je zelo veseli iz vsega slovenskega srca. Naj bi ponovno napolnjevala gledališče in kazala ] obiskovalcem naše nepotvorjeno domače lice. Podežel-! rici režiserji in igralci pa naj se pridejo k njej učit slovenske gledališke umetnosti. — Jošta.
Dušica.
Pieman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. : ,	Prevedel Paulus.
■
DRUGI DEL.
I
S	PARIZ.
GOST IZ ANGLIJE.
Težko je povedati, zakaj je bil Pavel Déroulède pravzaprav tako zelo priljubljen.
Pariška revolucijonarna ulica ga je oboževala. Delavci v zamazani in zanemarjeni obleki, poulični postopači in kričači v raztrganih hlačah, brez suknje in s srajčnimi rokavi zavihanimi črez lakti so mu robato stiskali roko, žene, sestradane in nesnažne, v razcapani obleki, z razmrščenimi lasi, so vpile za njim: »Vive Déroulède!« in ga kazale svojim bledoličnim lačnim otrokom: »Tiens, voilà papa Deroulède!«
Za snažno in čedno oblečenega človeka je bilo nevarno, se pokazati na ulici v tistih dnevih velike revolucije. Saj je veljal za pravega revolucijonarca in jakobinca le kdor je hodil okrog raztrgan, blaten in cun-jav, vsi drugi so bili »aristi« — toda Pavel Déroulède je smel nemoten hoditi po pariških ulicah v snažni, celi obleki.
Premog, iz svojega pranogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	107
——te—
•i ..........
1 Denar naložite
nalbolii«	mivaniaM
f Soodnieštaierskf liudsli oosoiilnici r. z. 2 n z.
« iarìbora» Štete uta št* 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
nn
\L
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
ter!»!* ss* fesatiss ooslt isisisatniie. - KaftriSle siirestcvanlB »los «a knüllte In » tekata* «tea*.
listate «sako «toso n* zahtevo takoj v gotovini«
Poe &iaiienl nrodaislec srečk državne resredne lofieriie.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«
Se težje pa je najti vzrok, zakaj ga že zdavnaj ni prijel revolucijonarni odbor za javno varnost in ga obsodil pod guillotino. Vsa Francija je bila v tistih dneh «na sama orjaška jetnišnica, ki je dan za dnem pošiljala svoje žrtve pod nož guillotine, minister pravde Merlin je izdal postavo, da je zapadel smrti, kdor je bil le samo osumljen protidržavnosti, brezimna ovadba je zadostovala, nihče ni zjutraj vedel, ali mu bo zvečer še sedela glava med plečami, — Pavel Déroulède je smel hoditi svoja pota, nihče se ga ni dotaknil.
Marat je dejal o njem, da ni »nevaren«. In te besede so se ga prijele. Marat je padel kot žrtev zlih duhov, ki jih je sam priklical, njegove besede pa so stale v veljavi.
Pavel Déroulède kratkomalo ni bil nevaren mladi republiki, ni bil nevaren njeni svobodi —.
Pavel Déroulède je bil bogat. Pa je bil tudi pameten, da je dal, s polnimi rokami dal »za blagor ljudstva« ob času, ko je bila mlada republika najbolj potrebna, in še preden ji je prišlo na um, da si lahko tudi sama vzame.
Velikansko bolnišnico je ustanovil in jo na svoje stroške ustanovil ter jo daroval »narodu« za slabokrvno, sestradano, jetično pariško deco. In še mnogo druga je storil.
Francija ga ni pozabila. Nevidna moč ga je branila, popularnost, priljubljenost. Nič mu niso mogli njegovi sovražniki. Ni jih imel mnogo, pa imel jih je. Postal je celo poslanec narodnega konventa.
Pri vsem tem se ni veliko brigal za politiko in za javno življenje, ni kričal v klubu jakobincev, ni hujskal med ljudstvom, mirno, tiho življenje je živel z - materjo bi s sestrično Ano, ki jo je mati Déroulèdova vzela v skrb že v njenin Cetinskih letih, — j Tisti dan je imel obisk.
Visokovzrastel, plečat človek je sedel pri njem v sobi. Na stolu poleg njega je ležal njegov površnik, prašen in blaten od dolgega potovanja, od sam pa je bil izbrano, brezhibno oblečen po najnovejšem pariškem kroju. V njegovih dobrodušnih, sinjih očeh je ležala zaspana dremavost in bebast, brezizrazen smehljaj na njegovem licu, zateglo je govoril in skoz nos in iz njegove francoščine je donel poseben, tuj naglas, po katerem bi vešče uho morebiti zasodilo, da je mož Anglež.
Že celi dvè uri sta se pogovarjala, resnobno in tehtno, Anglež je mirno in malomarno, skoraj leno sedel pri mizi, pa z bistrim zanimanjem opazoval prijatelja in krog njegovih krepko začrtanih usten se je lovil prijazen in dobrodušen posmeh. Déroulède se je ves nemiren premikal na stolu, včasi skočil po koncu in z dolgimi koraki meril sobo.
»Ampak«, je pravil, »ne razumem, dragi moj Bla-keney, kako ste naredili, da ste neopaženi prišli v Pariz! Revolucionarna vlada še ni pozabila »Dušice« —!«
»E-hm«, je dejal Percy Blakeney — La je bil Dé-roulèdov gost — zateglo in malomarno, »verjamem, da ne! Me še tudi ne bo tako kmalu pozabila! Poslal sem tem ljudem danes zjutraj svojo vizitko.«
»Ste znoreli, Blakeney —,?«
»Se ne čisto, moj dobri prijatelj! Nikar ne mislite, da sem iz same vragolije poslal odboru za javno varnost na ogled materno dušico! Vem kaj nameravate, vi vročekrvneži tukaj v Parizu! In zato sem prišel s svojo »Zoro« črez »Rokav«. Rad bi tudi jaz ujel svoj delež na tej zabavi.«
(Dalje prihodnjič.)
kauéuk pete in kaučuk podplate
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
CUHJE
sl
15.
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter
Maribor, Dravska ulica
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Širite „Stražo“
Vsim pekom in trgovcem
naznanjam, da bqm od pondelka, dne 14. t. m. razprodajal
sveži k ve s
po 30-— din. kilogram.
Obenem priporočam svojo špecerijsko trgovino.
Konkurenčne cene, prvovrstno blago I
Anton Potar,
Maribor, Gosposka ulica 4.
Brzojav»
Zvonolmarna „	“
v Mariboru, Tomanova ulica
naznanja, da bode razstavila
od MO. do &&. aprita 1994
4 vdihe
pred zeonotiramo.
Vsi interesenti, posebno pa preč. duhovščina, se uljudno vabijo, da se te razstave udeleže. Pri tej priliki se bodo lahko prepričali o čistih in harmoničnih glascvih naših izdelkov. — Noša livarna se nahaja blizu samostana čč. šolskih sester na poti proti Kamnici.
XronoUrarna „Xronogias“.
MlilllNI
Trgovina
Martin Šumer
s Konjice «
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani.	737 50—1
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID HAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.