S» aprSa 1943*XXI URSDN1STVO JU UPRAVA* LJUBLJANA, Pl »KLJUČNO ZASTOPSTVO a* offtaee to Krmi^crrtec ONIONB PtTBBLJCfTA ITALIAKA & OONCESSIONARIA ESCLUSIVA pcr la pubblicita dl proTenienza tUHana ed ANIONE FUBBLIdTA ITALIANA 8. A-, MILANO. Zmerno operativno delovanje v Tunisu Orre^otcien tapniSki ogenj na sovražna t:ma vozila — Bombardiranje sovražnikovih 403o tonska ladja potopljena oklopna in Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jo objavil 4. aprila naslednje 1044. vojno >oroOilo: Vzdolž vso tunISke fronte zmerno opera-rivno delovanje. V južnem odseku je nase topništvo s učinkovitim osredotočenim ognjem obstreljevalo oklopne vozove In motoma vozila sovražnika. Naši bombniki so v nočnih akeijah napadli sovražna letališča v Tunisu. Štiri letala so sestrelili nemški lovci. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša torpedu letala v oboroženih izvidni-skih akcijah potopila v konvoju s spremstvom 4.000-tonsko petrolejsko ladjo. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. aprila naslednje 1043. vojno poročilo: Včeraj je bilo bojno delovanje manj živahno v Tunisu, kjer smo z uspelimi krajevnimi napadi 7 boljšal i naše postojanke v nekaterih delih bojišča in sajeli ujetnike. Letalstvo Osi Je bombardiralo zbirališča motornih voz in topniške postojanke ter uničilo v bojih dve letali tipa »Spit-fire«, medtem ko sta dve nadaljnji sovražni letali treščili na tla. zadeti od protiletalskih baterij. Nemška letala so napadla konvoj v zapadnem Sredozemlju in torpedirala dva trgovska parnika, med njimi 9000 tonskega. Sovražna letalska skupina je včeraj popoldne skušala napasti Neapelj, vendar ji to ni uspelo zaradi takojšnjega nastopa naših lovcev, ki so sestrelili dve štirimo-torni letali. Nekaj bomb, odvrženih na kraje v Siciliji in v pokrajini Salerno, Je povzročilo nekaj ranjencev. Z operacij zadnjih dni se dve naši letali nista vrnili. Izjalovljeni sovražili načrti Razvoj dosedanjih bojev v Tunisa — Dragoceni uspehi junaštva italijanskih in nemških čet Rim, 4. arpila. s. Ako hočemo dobro razumeti in pravilno oceniti obrambno bitko, ki jo vodijo italijanske in nemške oborožene sile na južnean odseku tuniškega bo-jiSča, moramo upošctvati zemljepisni ustroj te pokrajine. M ar eto va črta, ki leži kakih 50 km južno od Gabesa, je bila zgrajena od obaile v smeri proti jugu in jugozapadu ter so je naslanjala ria gorsko verigo Osor Mata. Napad 8. britanske armade, je bil z vso silovitostjo izvršen proti postojankam Maretove črte v dneh 20. in 21. marca t. L, je dosegel le neznatne prednosti, ki so bile takoj imičene po krajevnih protinapadih in nadaljnjih protinapadih, ki so jih z vso odločnostjo izvršile italijansko-nemške motorizirane divizije v dneh 20. do 23. marca. Uspeh teh protinapadov so priznaj i tudi Angleži in celo sam Churchill, ki je moral izjaviti dne 24. marca v spodnji zobrnici, da so v zadnjih 36 urah napadale 8. armado oborožene sile Osi in da so spet zasedle rkoro vse izgubljeno ozemlje na mostišču, ki so ga ustvarile čete generala Montomoryja na Maretovi črti. Glede na popolni neuspeh ofenzivne afc-dje proti postojankam na Maretovi črti, ki so jih železno branile čete Osi, kar je prisililo sovražnika k ustavitvi napada, je britansko poveljnistvo del svojih oboroženih sU odposlalo z namenom, da bi se z obkolitvenim manevrom doseglo, kar ni moglo doseči s čelnim napadom. Medtem so pa italijanske in nemške čete morale sprejeti neenako borbo tokraj gorovja. Angleži, ki so mislili, da bedo naleteli le na videz odpora na tem neugodnem ozemiju in da bedo mogli gladko prodreti v El Hamme in Gabesa, tako da bi izločili iz borbe in obkolili vse oborožene s;le Osi, obrambno razvrščene na Maretovi črti, so se morali boriti na tej cesti za vsak kilometer zemlje, pri čemer so se med napredovanjem izčrpali in obrabili svoja sredstva ter izgubili nado v uspeh svoje nameravane obkolitvene akcije. Nase poveljstvo pa se je prav debro zavedalo resnosti položaja. Ustavljati se se nadalje v obrambi Maretove črte. bi pomenilo izpostaviti celoto oboroženih sil na južnem odseku nevarnosti sovražne obkoL-tve. Nasproti prednosti, ki je bila predvsem moralnega značaja, da bi se do zadnjega držale postrjanke Maretove Črte, je bilo treba upoštevati očitno obkoljevalno nevarnost in zaredi nje očitno možnost izločitve dragocenih in me enih sil iz borbe. Tako so dvizije na Meretovi črti, med tem ko jc njih znaten del bU naglo prestavljen na ogroženi bok, prejele nalog, da se umaknejo na krajšo in bolj varčno črto takoi severno Gabesa. Ako pa so čete hotele doseči to novo bojjno črto, so morale držati odprt izhod, katerega krajnika sta bila kraja Gabes in El Hamma. Skrajna obramba oboroženih sil Osi, ki sicer ni megla dokončno preprečiti napredovanja močnejšega sovražnika, je vendarle z zavlačevanjem dosegla toliko, da sovražnik ni prišel v El Haramo pred 27. marcem. Dne 24. marca je bil na začetku druge faze sovražne ofenzive položaj italijanskih m nemških oboroženih sil na južnem bojišču pod poveljstvom generala Messeia tale: Vsa Mare-tova črta je bila še trdno v naših rokah, onkraj obrambne črte Csur pa je bilo razvršče* nih dovolj stražnih čet na cesti Kebili El Hamma. Dne 24. marca so se angleške oklopne divizije spet z vso silo zagnale proto Maretovim postojankam. Čeprav so že obupale nad tem, da bi prebile bojno črto. so vsaj hotele preprečiti, da bi se naše čete mogle odmakniti na druge odseke. Tega in naslednjega dne so se mogočni sovražni navali drug za drugim zrušili ob odličnem odporu oboroženih sil Osi, pri čemer so se izkazale vse čete od pehote, ber-saljerjev. konjenikov, tepničarjev. Crnih srajc in mladih fašističnih prostovoljcev do nemških čet in oklopnih divizij. Domoljubno delo italijanskih hranilnic Skupščina narodne fašistične zveze hranilnic Rim, 4. aprila, s. Pod predsedstvom senatorja De Capitanija D'Arzaga in v navzočnosti nacionalnega svetnika Dhaveta. predsednika fašistične konfederacije kreditnih in zavarovalnih zavodov, in dr. Bac-caglinija ket zastopnika nadzornega urada za zaš ito varčevanja in za kreditne posle, je bila skupščina nacionalne fašisti čne zveze hranilnic. Navzoči so ili zastopniki vseh hranilnic in njim pridruženin zavodov. Zborovanje se je začelo s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju, nakar je predsednik spregovoril nekaj spominskii* bes*»d v počastitev siavnjh bo-cev, ki so padli za veličino Domovine, in se v tej zvezd spomnil tovarišev iz vrst r.ran.'' .ličnega oeobja. Ki se na vseh boji^ih pokrivajo s častjo. Nato je izrazil še čustva vzajemnosti z vsemi onimi hranilnicami m zavodi, katerih poslopja so zadela scvra-žna bombardiranja, a ki so navzlic temu nadaljevala s svojim delom. Navajajoč delovanje hranilnic v letu 1942. in stalno naraščajoče število vlog, je pozval vse hranilnice v Kraljevini, naj nadaljujejo svoje koristno delo v službi višjih narednih interesov v vojni. Direktor zveze dr Gioli ]e prečita! poročilo o delovanju zveze v letu 1942 in proračun leta 1943, ki ga je skup. ščina soglasno odobrila. Dijaško tekmovanje ob priliki »dneva tehnike44 Rim, 4. aprila, s. Ministrstvo narodne vzgoje je razpisalo tekmovanje med učenci tretjih razredov srednjih šol ob priliki tako zvanega »dneva tehnike«. Tekmovanje, ki se bo vršilo 22. aprila, bo obstojalo iz matematične naloge in iz risbe, ki nai pomagata ugotoviti pri teh učencih srednjih Sol njih posebne sposobnosti za tehnični studij. Zmagovalci bodo prejeli studijske stipendije v znesku 2000 lir za obiskovanje prvega razreda višjih tehničnih šol. Tekmovanje bo organizirano v vsaki pokrajml no tamkajšnjem šolskem Delo zavoda za rimske stadije v Barija Bari, 4. aprila, s. V zborniški dvorani na županstvu, v kateri se je zbralo polno hierarhov in dijakov, je bilo davi otvorjecio akademsko leto apulske sekcije Zavoda za rimske studije. Po poročilu o delovanju v preteklem šolskem letu, ki ga je podal predsednik sekcije akademik Pariveni, je isti govornik govoril o Friieriku H. Švedskem, poslednjem rimskem cesarju. Zborovanje se je pričelo in zaključilo s pozdravom Duceju. Anglija ne da mleka belgijskim jetičnfan otrokom Rim, 2. apr. Dingle Foot, britanski državni tajnik za gospodarsko vojno, je sporočil spo i nji zbornici, da je angleška vlada odklonila dovoljenje za izvoz mleka v prašku v Belgijo. Po navedbah agencije »La Corrispondenza« je mleko v prasku ponudil ameriški Rdeči kriz, da bi se razdelil med belgijske jetične otroke. Odklonitev dokazuje, da so nečloveški kriteriji britanskega vojevanja še vedno v polni veljavi in da grelo celo tako daleč, da preprečujejo pomoč težko bolnim otrokom in ženskam. Izjava Dingla Foota pojasnjuje istočasno pomen načrtov glede > povojne« aprovizacije gladujočih evropskih ljudstev, ki sta jih objavila lord Woolton in Herbert Hoover. Ce bi se morali evropski narodi zanašati na te obljube, bi se lahko že smatrali za izgubljene, toda evropska neodvisnost glede prehrane je že tako napredovala, da lahko vztraja tudi brez ameriškega mleka v prasku, (»Ultkne Noti-zie«) Tudi Kanada ova ja Aires, 2. apr. Tudi dežela, ki je tako bogata z mesom kakor Kanada, bo uvedla a prihodnjkn MADŽARSKI OBISK V RIMU Na Dncejevo vabilo se Je tri dni mudil v Rimu predsednik madžarske vlade Kallav — Prisrčno prijateljstvo obeh držav Rim, 3. apr. s. Na povabilo Duceja je •rispel na uradni obisk v Italijo, kjer se je audil 1., 2. in 3. aprila, predsednik mini-trsicega sveta in zunanji minister Mid/arke Eksc Nikola Kallav. Predsednik Kallav« je tako po zgledu >vojili prednikov navezal osebne stike z glavnimi zastopniki rasistične vlade. V azgovorih z Ducejem in državnim pod-ajnikom zunanjega ministrstva Bastiani-lijem, je predsednik madžarskega ministrskega sveta temeljito proučil splošni vo-aški in politični položaj in vprašanja, ki »osebno zanimajo Italijo In Madžarsko v >kviru skupnih ciljev Italije, Nemčije ter tstalih narodov trojnega pakta. Razgovori. tvarne pravice in poštenosti. Rim, 3. apr. s. Med obiskom v Italiji v prvih treh dneh aprila so predsedn ka m a džarskega ministrskega sveta spremlja 1 minister Szentmiklosv, direktor političnin poslov v madžarskem zunanjem minist" stvu. tajniki^ italijanski pcslanik na M-i džarskem in madžarski poslanik pri Kvi rinalu. Predsednik Kallav je prispel zjutraj 1. aprila in so ga sprejeli Duce, minister Ta;'nik a-trankc. državni podtajnik v zunanjem muvstrstvu, šef glavnega stana Oboroženih sil. členi vlade in visoki funk cijonarji zunanjega ministrstva. Eksc. Kallav je položil v Pantheonu venec pred spomenik Neznanega vojaka in venec v svetišču padlih fašistev. Nato ga je v avdijencl sprejel Nj. Vel. Kralj in Cesar, ki ga je pridržal s spremstvom na obedu. Popoldne Je Eksc. Kallava sprejel Duce. Z Ducejem se je Kallav razgovai -jal nad dve uri ob navzočnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Eksc. Ba,-stianinija. Zvečer je podtajnik Bastianini priredil gostu na čast večerjo pri kateri 9o bili razen predsednikovega spremstva člani vlade in visoki funkcijenarji zunanjega ministrstva. Po večerji je Eksc Ba-stian ni pozdravil madžarski narod in regenta Horthvja ter se poklonil dobrodošlemu gostu. Predsednik madžarskega ministrskega sveta je v cdgcvoru izrekel goreče želje za italijanski narod. Kralja in Cesarja ter Duceja. Eksc. Kallav je 2. aprila zjutraj obiskal stalno razstavo fašizma ob spremstvu šefa ceremonijala zunanjega ministrstva. Na razstavi ga je sprejel Tajnik stranke Eksc. Vidussoni. Častne službo jo imela stotni-ja mladih fašistov povratnikov iz slavnih borb pri Bir el Gobi ju. Nato se je predsednik Kallav znova razgovarjal z Ducejem, ki je povabil predsednika na obed skupno » podtajnikom Bastianinilem, ministrom Szentmiklosvjcm m italijanskim ministrom v Budimpešti Anfusom. Eksc. KeJlay je obiskal tudi madžarsko akademijo in je sprejel člane madžarske zajednice, nakar je odšel na Campidoglio, kj^r je priredil njemu v čast spre;em rimsl^ guverner. Zvečer te miulž.a-ski veleposlanik na Kraljevem dvoru priredil večerjo. Navzoči so bil: razen predsednika Kailava njegovega spremstva, državni podtajnik zunanjega ministrstva in več članov vlade. IfađearaH predsednik se jc podal tudi v Vatikan kjer ga je sprejel papež v 00-sebni avd:Jtnci. Nato je obiskal kardinala državnega tajnika. Zvečer 3. aprila »e je Kallay udeležil s spremstvom večerje, ki jo je r.jemr. v čast priredil predsednik Društva prijateljev Madiarak« veleposlanik Arlot-ta, nakar je Kallav s spremstvom ,»pet odpotoval na Madžarsko. Velike sovjetske izgube pri brezuspešnih napadih Sovražne izhodiščne postojanke razbite — 21 angleških bombnikov sestreljenih nad Neročljo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. apr. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Večkrat ponovljeni sovjetski napadi proti vzhodni fronti kubanskega mostišča ter južno od limenskega jezera in pred Petro-gradom so bili zavrnjeni z velikimi izgubami za sovražnika. Sovjetske izhodiščne postojanke so bile razbite v topniškem ognju in med napadi našega letalstva. Na ostali fronti je bilo mirno, kolikor ni bilo krajevnega bojnega delovanja na področju pri Izjuniu. Tudi v Tunisu je potekel včerajšnji dan v splošnem brez večjega bojnega delovanja. Samo v nekaterih odsekih srednje in južne tuniške fronte je bilo živahnejše krajevno bojno delovanje. Angleški bombniki so napadli preteklo noč več krajev v zapadni Nemčiji. Večja Skoda je nastala predvsem na mestnem področju Essena. Prebivalstvo je imelo Izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili najmanj 21 napadajočih letal. Protiletalsko topništvo s kopnega in z morja, kakor tudi st razni čolni in lovci na podmornice so sestrelili ob norveški obali pred zasedenim zapadnim ozemljem in na Sredozemskem morju 8 sovražnih letal. Oddelek nemških brzih bojnih letal je pri dnevnih napadih proti južni obali Anglije metal bombe težkega kalibra na vojaške cilje v mestu Eastbourne. Sovjetski poraz ob kubanskem mostišču Berlin, 4. aprila, s Iz vojaškega vira se doznava, da so Sovjeti po hudih izgubah, ki so jih utrpeli zaradi napadov na severno krilo kubanskega mostišča, prelcžli svoje ofenzivne operacije na vzhodno krilo tega mostišča. Ponovni siloviti napadi sovražnika ki so bili izvršeni z mogečnimi oddelki tankov in bojnih letal, pa so se zrušili ob trdovratnem odporu nemških in ru-munskih čet, ki so preprečile sleherni poizkus vdora. Uspehi nemških letal Berlin, 4. aprila, s. Kakor se doznava iz P<*>WaSčenega vira, je nemško letalstvo včeraj bombardiralo z velikim uspehom ofenzivne naprave boljševikov južno oi LadoSkega jezera, pri čemer je zadelo tu-a tvsma. ki so bila iz Anglije odposlana v Venezuelo med 4. in 10. septembrom lanskega leta n ona iz Argentine. Cila in Paragvaji. odDosla-na med 11. in 23. septembrom lanskega letaL Turški listi o polj sko-ruskem konfliktu Ankara, 4. aprila, s. Vsi turški Usti objavljajo daljše izvlečke iz govora. Ki ga je imel general Sikorski v Londonu, ko je znova potrdil odločno voljo Poljske, da brani svojo nedotakljivost. Lista -Džum. huriet« in »Republika« objavljata govor pod naslovom: »Poljska se bo dvign la, ak po vojni ne bodo priznane njene pravice.« Tudi list »Istambuls posveča prvo stran govoru Sikorskega. List se vprašuje, ali -1 atlantska karta v krizi in pripominja: Mogoče bo od te listine ostal samo fragment, na katerem bo mogoče izdelati Dovsom dru. gačno, novo listino. Toda precaj narodov je, in med njimi je Poljska na prvem mestu, ki zahtevajo, da se atlantska karta, katero je nekoč podpisalo 26 narodov, spoštuje danes kakor jutri. V zvezi s trditvijo generala Sikorskega. da je Poljska trdno odločena, za vsako ce- Bolgarija je in ostane v taboru Osi Odločne izjave ministra Sofija, 4. aprila s. Minister za javna dela Vasilov je danes govoril pristaniškim delavcem in izrekel pri tem pomembne politične izjave. Najprej je opisal številna zla dejanja, ki jih Je povsod zvršil boljševizem, nakar je posebej obrazložil delovanje boljševizma proti bolgarskim nacionalnimi idealom in je pripomnil med drugim: Rusija ni nikdar hotela, da bi bila Bolgarija združena, močna in neodvisna. Nasprotno, Rusija je gojila vedno imperialistične težnje na Balkanu. Ako bi Bolgarija poslušala Rusijo, bi se ji ta danes izkazala hvaležno po primeru baltiških držav. Prav smešen pa je poziv Rusije slovanskim narodom glede tako zvane vzajemnosti. Kateri Slovan bi mogel odobriti, kar je Rusija storili Poljski? In ali se mi Bolgari, je nadaljeval minister, morda ne spominjamo, da je Rusija pod-pfrala tatvino bolgarskega ozemlja, ki lo jc izvršila Srbija? In kdo je pozabil zadržanje Rusije v pogledu Macedonije? Ko- To vest Je aporočfl finančni minister ▼ kanadskem parlamentu. (»Ultime No ) munisti vrše najbolj zoperne akcije v Bolgariji. Ako so 2idje naši sovražniki, potem moramo reči, da so komunisti za nas še bolj nevarni. Minister je nato poveličeval uspehe Osi in potem takole nadaljeval: Ne želimo se postaviti proti Turčiji, s katero nas veže prijateljski pakt, in ne želimo je varati. Turčija je in ostane nevtralna in se ne želi vmešavati v vojno, niti na eni, niti na drugi strani. Napačno je, kar trdi sovražna propaganda, češ da bo Bolgarija povzročila brige Turčiji. Minister se je naposled dotaknil možnosti sovražnega izkrcanja na bolgarski obali ob Egejskem morju in je v tej zvezi dejal: Mar mislite, da bi Bolgarija v tem primeru držala prekrižane roke? Bolgarski narod bi se dvignil kakor sam mož. da bi odbil vsakogar, ki bi izvršil napad na njegovo svobodo. Minister Vasilov, je nato še potrdil ne-porušno vero vseh Bolgarov v zmago Osi in takole zaključil: Ne spadamo v krog tistih, ki jih mučijo skrbi zarad novih na-porovo in novih irtev. Storili bomo vse napore m doprinesli vse žrtve, da nadaljujemo na poti ki ie točno zarisana po vojni. no in z vsakim sredstvom braniti svinjo suverenost in nedotakljivost, pripominja Ust da je vznemirjenost Poljske razumljiva, ako upoštevamo odklonitev njene zahteve po vrnitvi poljskega ozemlja. Na koncu poroča o veliki manifestaciji, ki se je vršila v Neu- Torku v znak protesta proti usmrtitvi dveh peljskih sindikalistov v SSSR. Eksc. Biggini obiskal univerzo v Bslogni Bologna, 4. aprila, s. Minster za narodno vzgojo Carlo Alberto Bigg ni je davi prišel v BolognOi da bi obiskal to studijsko mesto in stopil v stike z vodilnim zborom srednjih in viijih za\odov v mestu in pokraj ni. Po sprejemu, ki so se ga udeležile v6€ oblasti ter civilne, politične in akademske hierarhije, *5e je m "bister v spremstvu rektorja univerze senatorja Chigija podal na obisk raznih fakultet in klinik, ki so bile med tem obnovljene ali razširjene po Ducejtvi želji. Po ohisku v prostor h GUFa, kjer so ga fašistični akademiki sprejeli z navdu>en'mi manifestacijami Duceju, se je podal v osrednje poslopje vseučilišča, kjer je na rektoratu želel osebni, spoznati vse prrfcsorjc in docente, s katerimi se je prisrčno razgovarjal. Zahvala turški vladi Ankara, 4. aprila, s. Italijanski veleposlanik v Ankari se je zahvalil turškemu zunanjemu ministru v imenu italijanske vlade za pomoč, ko jo je turška vlada nudila pri izmenjavi i tal i jan.sitih interni ran-cev z britanskimi ujetniki in internirane!, ki se je pred kratkim izvršila v Meranl w navzočnosti turških oblasti. Smrt dveh uglednih diplomatov Rim, 3. apr. s. Danes je umrl v Rimu grof Alberto Martin Franklin, veleposlanik Vei. Kralja in Cesarja in senator Kraljevine. Veleposlanik Franklin je bU esna izmed najbolj znanih osebnosti italijanske diplomacije in njegova smrt je v političnih ter diplomatskih krogih prestolnice povzročila globoko obžalovanje. Duce je poveril državnega tajnika Eksc. Bastianinija, 'ia je odšel k vdovi uglednega pokojnika in ji izrazil njegovo osebno sožalje. Rim, 4. aprila, s. Dne 2. t. m. je umri ▼ R-mu Eksc. Adcarda Lanino, kraljevi opol-nomočeni minister prvega razreda, ki je bil večkrat član raznih mednarodnih komisij. Ameriški letalski general padel na Novi Gvineji Buenos Aires, 4. aprila s. Iz Washinffto-na se doznava, da *e glavni stan generala Mac Arthurja objavil smrt generala Ra-myja, poveljnika bombnikov 5. letalske -^kadre, ki je padel v bojih na Novi Gvineji. Angleško izropanje prebivalstva v Tripclitanifi Madrid, 4. aprila, s. Menjava denarja, kakor ga je izvedla Anglija v Tri pol isu, je po mnenju tukajšnjih listov zelo samovoljne in naperjena ne toliko proti italijanski državi, kolikor proti prebivalstvu, ki se ni moglo izseliti, in proti muslimanom, ki naj bi po trditvah britanske propagande uživali zaščito pod angleško zastavo Usti v tej zvezi opozarjajo na plemenito denarno politiko Italije v zasedenih deželah in pripominjajo, da odgovarja zadržanje Londona nesramnemu načelu sile na zase-denm ozemlju, ki ga hočejo Angleži izro-patl Angleži so Trapolitaniji pokazali svoj pravi obraz in to bi moralo služiti v pouk Anglofilom na vsem svetu in jih osvetliti gle^e tega, kar bi se zgodilo, ako bi Anglija v tej vojni zmagala. Eksplozija v Švedski tvornici min Stockholm, 3. apr. s. V neki novi tovarni min v Goteborgu je nastala danes silna eksplozija, ki je skoraj popolnoma uničil«, naprave. Pet delavcev je bilo ubitih, mnogi so ranjeni. * Stran 2 ^SLOVr\SKT V A R O D«. ponedeljek. 5. aprffa Stev, 76 Obiski Visokega komisarja v zdravstvenih ustanovah Zanimal se je podrobnu za vsa zdravstvena vprašanja in c bij u bil potrebno ponnoč Ljubljana, 3 aprila Včeraj zjutraj je Visoki komisar v vlad-n: palači sprejei direktorja ženske bolnišnice profesorja dr Alojza Zalokarja in ekonoma g. Poša Navzoč« so bili šef tehnične službe Visokega komssarijata nž Fa-rina pokrajinski zdravn:k dr. Balistreri in nadz rnik javnih bolnšnic dr. Ferrai i D.rektor prcf dr Zalokar je po*" čal o delovanju boin.fnice Poročilo se je nanašalo na epopolnitev bolnišnice zast1 porodniškega ddelka n službe gojenk ba-blške šole glede Da ustne odločbe Visokega komisarja ob pril'ki njegovega odista v bolnišn ci. Eksc GraziOi. se je podrobno razgovat-jal o predloženih vprašanjih in odredil nai se takoj sestavijo tehničn: in finančni načrti za potrebna dela. Direktor se je Ekscelenci zahvali, za njegovo visoko in takojšnjo zanimanje Davi si je ogledal Eksc. V.sok: komisar ljubljanske zdravstvene ustanove, posc:il pa je tudi razstavo Saše Santla v Jakopičevem paviljonu. V bolnici za duševne bolezni na KJdeljevesn Ob pol 9 dopoline je prispel Eksc. Visoki komisar v spremstvu Kvestorja Ra-vellija, majorja Baronija ter drugih dostojanstvenikov v poslopje bolnišnice za ouševne bolezni na Kodeljevem. O o vhodu so visokega gosta pričakovali direktor umobolnice ir. Gerlovič, pokrajinski zdravnik dr. Balistreri, primarij dr Kamin, nadzornik dr. Ferari ter zdravniki zavoda. Direktor bolnice za duševne bolezni dr. Gerlovič je pozdravil Visokega komisarja ter se mu zahvalil za obisk zavoda, v katerem prebivajo najnesrečnejsi ljudje. Opozoril ga je na zdravstveno humanitarno Jelo umobolnice ter orisal glavne probleme zdravstvene službe. Visoki komisar si je ogledal najprej pisarniške prostore, nato pa oddelke, v katerih žive bolniki. V vsem poslopju prebiva 370 bolnikov. V enem krilu stavbe so moški oddelki, v drugem pa ženski. Visoki komisar si je dodobra ogledal v prostorni stavbi bolniške sobe, pa tudi vse gospodarske objekte. Na prostranem dvorišču je velika kuhinja, poleg nje pa skladišče zavoda. Za kapelico, kjer so postavljene mize, ob katerih obedujejo bolniki poleti pod milim nebom, je Visoki komisar podaril 5000 Lir. Ob gospodarskih objektih so tudi širni v: lovi. Eksc. Visoki komisar se je dodobra zanimal o stanju vseh poslopij in o možnosti razširitve. Direktor dr. Gerlovič jc podal točno sliko o stanju zavoda ter zaprosil Visokega komisarja, da bi poskrbel, da se nekatere pomankljivosti urede. Visoki komisar je obljubil, da bo vse storil, la bo v tem zavodu vse na svojem mestu tor ne bo primanjkovalo ničesar. V umobolnici na Studencu Odtod se je Visoki komisar podal v spremstvu primarija dr. Gerioviča v poslopje Umobolnice na Studencu, kamor je prispel ob pol 10 dopoldne. Tu ga je sprejel šef-zdravnik dr. Vončina. ki mu je skupno z direktorjem umobolnice ir. Ger-1 ovi čem razkazal vse objekte zavoda na Studencu. Visoki komisar si je ogledaj najprej upravna poslopja, zatem pa se je podal preko prostranega zemljašča proti Fužinam Na parceli, ki meri okoli 50 ha so nameščena gospodarska poslopja, nadalje hievi za govejo živino. Na Studencu je je tudi vzorna svinjereja, poleg tega gojijo v velikem številu perutnini v vzorno urejenem kokošnjaku. Tu so tudi veliki vrtovi, katerih pridelek deloma krije potrebe zavola. Povrtnine pa pridelajo toliko. da je ni treba nakupovati. Zatem si je Visoki komisar ogledal objekte, v katerih prebiva 473 boln kov, meoi njimi 242 žensk in 231 moških. Zavod lah-ko sprejme pod svojo streho 500 bolnik v Bolniški objekti sestoje iz štirih starih poslopij in dveh novih. Nova cbjekta sta zgrajena najmoderaeje m so se pri tem ,~o-sUižili grad-telji vseh pridobitev in izko- Senj na področju grajenja zdravstvenih svodov za umobolne V širnih in svetlih s- bah prebivajo lažje bolni, težje bolni imajo pa svoje sobe V poslopju so tudi vzor no urejene kopaln ce in stranišča. Seveda so pa tudi v vsakem nadstropju ambulan-ce. Visoki komisar si je z največjim zanimanjem gledai prostore umobolnice m st podrobno zanimal za želje gospoda direk torja ter še enkrat obljubil da bo ukren i vse pctrebno da se dobavi ves material ki ga potrebuje ta zdravstveni zavod Pr^.č d hodom je dejal, da bo sklical sestanek vodstva zavoda ter zdravnikov umoboin ce ki mu bodo ob tej prilki točno navedi vs° potrebe zavopolavoru Tobačne tovarne, da si je kljub vsem drugim pomanjkljivostim znal zagotoviti edino odločilno prednost, to je boljše razmerje zgod;tkov, in si tako zagotoviti sodelovanje v skupini najboljših. Tobačna tovarna — Mladika 4:2 (4:2) Tekmo, ki se je začela točno ob napovedani uri, je posetilo okoli 400 glodalcev, ki so se tu in tam razvneli in glasno navijali za svoje. Ves čas jc sijalo prijetno solnce, k3 mu je precej moči odvzemal neprijeten veter. Ta je vplival delno tudi na igro. V prvem polčasu je pomagal Tobačni tovarni, v drugem pa JVCad:ki. V pred tekmi sta se pomerila SK V'č m SK Korotan. Prvi polčas se je končal brez zgoditka, v drugem pa so Vičani zasluženo spravili dve žegi v nasprotnikovo mrc2o. Strelca sta bila srednji napadalce Korošec in desno kiilo Bevc. Tekma, ki jo je sotid Vesnavcr in se je končala 2:0 '0:0;. je tia-jala dvakrat po 30 minut. Sodniku Kosu. ki sta mu pomarala kot stranska sodnika Dolinar in Veanaver, sla se glavna tekmeca predstavila v n:-slednj.h postavah: Tobačna tovarna (rumene majice, črne hlačke): Oblak — Kisel. SI. Nasede -Januš. P! čko. Vi Imar — Marn. R t. Nagode- Pavšič, Lovšin. Mladika (modre majice in hlač':-..-): Kor-des I. — KeiiHč Z., Keržlč O — Kordri M., Gvardjančič, Karič — Bine. Kcržič M., Mohar, Šibenik. Moštvo Tobačne tovarne je imele glavno orožje v svoji fizični nadmoći ostrem star. tu. ki je velikokrat nihal med dovoljenim in nedovoljenim, pržrtvovalnosti, borbenosti in prodornosti. Najboljši igralec je bil vratar Oblak. V polju se je odlikoval po požrtvovalnosti slasti Plečko, ki je neumorno pomagal obrambi in napadu. V tem sta se še najbolj izkazala Nagode in Mam Kct celota pa so predvajali zelo raztrgane, igro, brez sistema in premišljenosti. Kritj* je bilo slabo. Nasprotno je Mladika pokazala prav inteligenten nogomet. Odlikovala se je z le. po kombinatorno igro, s katero jc z lahkoto preigravala nasprotnikove vrele. Ke bi bila imela za vodjo napada drugega mo. ž.a — Mohar prav gotovo ne spada tja — in v vratih bolj izkušenega vratarja, bi včeraj gotovo ne odhajala z igrišča poražena. Zapisali smo že, da je moštvo spremljala precejšnja mera smole: poleg drugih priložnosti ni izrab;lo dveh enajstmetrovk! Z izjemo vratarja je bila Mladika Tobačni tovarni najmanj enakovredna v vseh vrstah, napad pa je bil celo boljši. Med po-edinci je treba pohvaliti predvsem obe kri. li Bineta in Sebenika in tudi krilca. Kanca, dočim so vsi ostali igrali zelo požrtvovalno in pametno. Tobačna tovarna je priSIa v vodstvo že v 1. minuti. Nagode je spretno izkoristil začetno nervozo Mladikine obrambe in poslal žogo čez vratarja v mrežo. Mladika se je takoj znašla in dosegla kot, ki ji ni prinesel uspeha. Njena kombinacljska Igra ji je omogočala vedno nevarnejše napredovanje in v 5. minuti se je pokazal že prvi ad. 2ogo. Id jo je po desnem bregu lepo ripeljal Bine in oddal v sredo, je Mohar poslal neubranljivo mimo Oblaka v vrata. Igra je nato valovila nekaj časa sredi ■grlšča, dekler si ni Tobačna tovarna izbojevala prvega kota: Streljal ga je Lov. sin. žogo je nizko zajel na 16 metrski črti "*lečko, in }0 cvstro pomlad roimo rolcriteg.i ratarja v levi kot vrat, 2:1 za Tobačno tovarno. Borbenost je na obeh ^raneh na-sodnik je moral večkrat p~sre-Tvati. Mladika je večino svojih napadov •ajala po desnem krdu. kler Je bi Bino :oro neustavljiv. V 19. minuti je dosegla ^t. Streljal ga je Bine. Visoko žogo je Senik zalo efektno zaobrnil v mrežo ter ;-enaČil stanje na 2:2. Ve'iua nevno-t fe atila Tobačni tovarni * 27. minuti. Ob-- v kronskem prostoru sagreftlla favl nad Binetom in sodnik je pokazal na belo točko. Streljal je enajstmetrovko Bine in poslal tžoc:o Čez prečko. Uspešnejši je bti napad Tobačne tovarne, ko mu je uspelo v 35. naglo prodreti pred Miadikina vrata. žoera je nekal časa letela z noe končale z naslednjimi rezultati: Trieste: Trtestina— Liguria 3:1 (1:1), Torino: Torino—Atalanta 4:2 (1:), Benetke: Venezia—Lazio 2:1 (1:0, Milan: Milane^—Bolotma 3:2 (2:1). Vicenza: Vicenza—Bari 1:0 (1:0). Firence: Fiorentina—Ambrosiana 2:0 (1:0). Rim: Roma—Livorno 1:0 (1:0), Genova: Juventus—Genova 2:1 (0:0). Stanje v tabeli: Torino 38. L'vomo 37, Tuventus 35. Ambrosiana 32. Genova 30, Milano 29, Bologna 23. Fiorentina 27. Lazio in Roma 26, Atalanta 25, Bari in Vicenza 21. Triestina 23. Vcnez'a 19 in Ligu-rie 18 točk. V diviziji B stanje skoraj nespre-menjano Kakor je bilo pričakovati, so V divizij: B favoriti pospravili vse razpoložljive točke, razen Pro Patrie. ki je morala odstopti eno Crerrioneseju. Rezultati X. kola so: IVapoli: Napoli—Pescara 4:0. Pisa: Pisa —Savona 2:0, Busto Ars: Pro Patria—Cre-monese 0:0. Novara: No vara—Udinese 2:0. Ales«andria: Ale^sandria—Siena 1:0. Mo-dena: Modena—Palermo 3:0. Brekeia: Bre-seia—FaufuPa 2:0. Ancona: Anconitana— Mater 3:3, La Spez;a: Spezia—Padova 2:0. Stanje v tabel;: Medena 37. Napoli. Pi-«a in Snezia 35 Pro Patria in Brescia 34. Cremone^e 29. FaufuIIa 28. Padova in Anconitana 26. Novara fn Ud:nes? 23. Pesca-ra 22. Mater in Ale*<>«=?)r»dria 20. Palermo, Sle^a in Savom a 17 točk. Pro Gorizia v bo^b! za vstop v divizijo B Včerajšnjo nedeljo so se začele kvalifikacijske tekme klubov zmagovalcev v okrožiih divzije C za vstop v diviio B Udeležuje ce jih 12 moštev: Salemitana. Biellese. F^r!1" Varese. Temi. Cata^ia. r^ecce. Lecco Pro Gorizia. Carrarese. Vc--ona in Pnrma Pro Gor:z:a je premagala Carrarcseia ?:0 Dnur do?1ei znani brfdi so: Salerni-tema—Biol^e^e 2:0 Varc«p—Fnrb Ter- ^;—(Tatania 1:1 in VeronaParma 0-0. Švica — Hrvatska 1:0 (1:0) Med državna nogometna t?kma med Sv;-"d in Hn*p^kn ki ie b:la včerai v Curi-'mi ri^^'^ ono eTer!r>1ri. se ie končala z zrnato Svicarfev 1:0 H:0V Tekma ni bila -»a no«v"^i v:5*n:. Mr»Stvi sta bil? enako* vredni Švicarji so orevliMfovall le nr-.-ih 0=! m;put Zrnaffonosni dodatek ie dosegel v 9 m'>r.t: dh'effa polčasa Amndo. ?^uč^rske tektr»c na Gcrenjske^ Koro-ko nokrnii^sko s^o^tno vodatvo je nriredil*' včerai ted-'n ^a severnem p^boč'u Be°"un.j?č^ce odnosno Zr-irn'r^ smuSko tek mo v slalomu na POOcm dol "i r»ro,ri b pri Mižno visinsko razliko 150 m Or^a^izacf^a tekme ie bfla poverfena trž^S^emu snort. nonin in telovadnemu đmStvu TTd",l'i*r»i in uspehi ^o b;li zadovoljivi, Zristrparti so bili skorai vs^ zn^ni gf0ren1«W 9l*l©m»51 Tekma je bila ccenjena v dveh skupinah SPLOŠNI RAZRFD (18 TEKMOVALCEV 1 1. Lukanc Alojz. Tržič 1 min. 13.4 sek., 2. Koblar Stanko. Jesenice 1.16. 3. Romacher Eorich. Lienz 1.16.3. 4. 2vpn Alojzij. Jesenice 1.16 S. 5. Urban Alojz, Jesenice 1.22.4. MLADINSKA SKUPINA A (4 TEKMOVALCI ) 1. Domik Ludvik. Tižič 1.50.8. 2. Lukanc Anton, Tržič 1.5^.0. MI.A "*K V -Jv* \ K 1. Lukanc Matija, T:žč 1.27.2. 2. Krmclj Jože, Tržič 1.27.6. Najboljši so prejeli v posanc 'h razredih iz rok okrožnega spertne^a vlad. svetnika dr. Marcharta častna darjla. Zmagovalec v spi:snem razredu Alojz Lukanc je dobil za najboljši čas dneva lepo čnstno darilo pokrajinskegra spoitnega vodje K ien-ca in kot najboljši it. Tržiča tud j častna daril otržičkega župana Kur^a. Dari'a so bila razdeljena v koči na Zelenici, kjer si je okrožni sp>ortni vodja dr. Marchart v lepih besedah spomnil tudi p kojnega državnega športnega vodje von Tschammer-ja in Ostena. Spodnja štajerska — Apače za zimsko i>omoč. Zadnja zbirka prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč je vr^la v Apačah 3748 mark. Štajerska — Novi grobovi. V Mariboru so umrli vpokoieni major Alojz Frohm. star 81 let. železničarjeva hčerkica Romana Supe. stara 4 leta :n starostna rentnica Emilija Oplot. stara 89 let V Studencih Dri Mariboru je umrla zasebnica Marija Kokol. stara 17 let. V Celju je umrl upokojenec Gregor Dvorak, star 69 let. V Ptuju pa žena državnega uradnika Ana Chiades. V Klostemeuburgu je umrla zasebnica Zofija Trobeniar, stara 17 let Njene zemske ostanke so prepeljali v Maribor. —> Smrtna nesreča. V petek popoldne se je pripetila v Marboru težka prometna nesreča. 33-letni strojni stavec Ljudske tiskarne A!b"n Orešnik se je pelini s kolesom, pa £a je na vogalu Nagvjeve ceste I in Kopališke ulice prehitel težak tovorni avto, k; ga je podrl. Orešnik je zadobil j tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. — V nogo se je vsekal. 51-letni mizar Matija Breznik iz Slov. Bistrice je cepil drva, pa se je vsekal v levo noso tako hudo, da so ga morali prepeljati v boin;*n:co. — Nemški Rdeti križ v Trbovljah. V soboto in včeraj je zastavil nemški Rdeči križ v Trbovljah svoje delo za zimsko pomoč. V soboto popoldne je priredil pro-omenadni koncert, na katerem so vsi njegovi člani pobirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Včeraj opoldne je bil prirejen obed iz enega lonca in čisti izkupiček je bil tudi namenjen zimski pomoči. Zvečer je bila v kinu predstava. Prikazovali so film o nemškem Rdečem križu. — Spodnja Štajerska za zimsko pomoč. 27. in 28. marca je bila prirejena do vsej Nemčiji sedma javna zbirka prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč. V celjskem okrožju so nabrali okrog 94.000 mark (lani 71.386), v ljutomerskem 21.500 (12.120). v Marlboru-okolici 48.400 (38.721). v Maribo-ru-mestu 102.000 (78.051), v ptujskem 55.000 (43.305), v brežiškem 25.000 (22.419) in v trboveljskem 19.200 (19.407). — Osem dvojčkov v Mariboru. Druga polovcia marca jc bila v Mariboru v zri i-menju dvojčkov. Rojenih je bilo 103 otrok, mod njimi kar 8 dvojčkov. Prvi par sta bila dva dečka, drugi dve deklici, ostala dva pa po en deček in ena deklica. Novih grobov Je bilo 64, poročilo se je pa 59 parov. — Zanimiva razstava v Celju. Aprilska razstava Ljudske knjižnice v Celju je v znamenju nemško-japonskega bratstva po orožju. Simbol tega zavezništva je na razstavi stara japonska samorajska oprema Iz 17 stoletja, kj je na vsakem njenem Jelu velik kljukast križ, vezan v zlatu in sicer na prsih in na hrbtu strani. Po nemškem pojmovanju jo ta kljukasti križ obrnjen narobe, po japonskem pa pomeni znamenje vzhajajočega, solne a, — Ptuj v znamenju glasbe. V sredo 31. marca so imeli v Ptuju več glasbenih prireditev, ki jim je prJsoatovaio mnogo občinstva. Nastopila je tudi mladina*, učenci glasbene šole. V okviru dneva glasbe je predaval direktor štajei-skegn glasbenega šolstva prof. Felix Oberborbeck o glasbenih nalogah na Stajen k m. Predavatelj Je pozdravil okrožni vodja Fritz Bauer, potem je pa zaigral ptujski godalni kvn-tet kratko Beethovnovo skladbo. Sledilo je prelavanje, ki je zbudilo mod številnimi poslušalci veliko pozornost Predavatelju se je zahvalil glasbeni vodja ptujskega okrožja Hans \Yaml«-k. — Drugo predavanje dr. ToMcha v Mariboru. Pod okriljem mariborske Lju Iske univerze je predaval vi.-ji medicinski svetnik dr. Tollich v Mariboru 5e drugič o zdravem in bolnem človeku. Drugo njegovo predavanje jc obravnavalo zlasti nemško zakonodajo na polju zdravstva, pa tuli zatiranje legarja, Uftecije, koz, tuberkuloze in spolnih bolezni. Ob koncu predavanja je ugotovil, da se Je zdravstveno stanje p:v-bivalstva Spod. štajerske zadnja leta izboljšajo. To jo razvidno tudi iz števil«, rojstev, zlasti v Mariboru, kjer je bilo pred nekaj leti 300 novih grobov ve< kakor rojstev letno, zdaj jo pa rojstev že 1211 več kakor novih grobov. Pojutrišnjem bo dr. Tollich nadaljeval svoj zanimivi pregled zdravstvenega stanja Spodnje štajerske — Pester večer v Konjicah. V BObOt . 27. marca je priredil štajeiski Heimatbund V Mladinskem domu poster večer, m katerem so sodelovale samo demr-če moči. Dvorana je bila nabito polna. Sp:red ;'e obsegal pevske, glasbene in gtedattškg tečke. Večer j« vrgel v dobrodelne namene 6000 mark. — Konjice so dobile Ljudsko fcnj žnioo. V nedeljo, 28. marca je bila v Konjicah svečana otve rjena Ljudska knj žnjea, kj jo Je izročil vodja krajevne skupine županu v varstvo. Zaenkrat obsega knjižnica 500 knjig, med njimi več strokovnih o kmetijstvu. Knjižnica imi PVOje prostore v občinski hiši. — SedmOK;ra*ki pesnil* Heinrirh ZUl'eh v CelTu. V sred: bo bral sedmograški pesnik Heimich Zillich v Celju pod okriljem Ljudske univerze odlomke iz svojih del. — Kan jeni vojtild v ivteovčah. Uradniki in uslužbenci celjske pošte so priredili on: dan izlet v Petrovce-. Tam so se sestali s 50 p vabljenimi vojaki iz bolnice v Novem Cel.ai. Kanjone vojake je pozdravil obrabo-vodja celjske pešte, na kar je sleddla izdatna zakuske pa prijetju družabni večer. KOLEDAR Dane«: P->neleljek, 5. aprila: VmcenciJ. DANAŠNJE PRIREDITVE Kin« Matica: Kjer prepirata so dvm... Ura kemije. Kino Sloga: Odesa v plamenih. Kino Union: Idealist Jakob. Kino Moste: Da milostijiva m Grbavi vitez Lagarder. Koncert violinskega virtuoza G. C*omph» ob 18-30 v veliki t^ilharmonjčni dvorani. D EtVSNC l> E K A R N E Danes: Mr. Sušnik, Manjm trg 5; Deu-j Klcnjsček E>La, Cesta Ariele Rea 4; Bo> | hinec ded., Cesta 29. oktobra 3L Radio LfuMfana TOREK 6. APRILA 194 '3XXI 7.30: Pisana glasba, S.00: Napoved čnsa I — Poročila v italijanščini, 12.20: Plošče, i 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Pesmi in napevi, LJ.00: Napoved ča^a — Poročila v italijanščini. 13.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijan«m - Lahka glasba. 14.00: Poročila v itali-n^čini. 14.10: Vojcške pesmi, 15.00: Po. ročila v slovenščini, 17.00: Napoved časa P- i v jtalijanSeini, 17.10: Pet minut .•poda X. 17.15: Pisana glasba. 17.35: ickstet vodi dirigent Guarino, 19: >Govo-mo italijansko' — poučuje prof. dr. ;;anko Lcben; 19.45: Napolitarskc pesmi, 00: Napoved časa — Poročila v itall-r.ščini. 20.20: Komentar dnevnih dogod-:ov v slovenščini. 20.10: Koncert Kvin-ta Akademije Chigiana, 21.15: Koncert >ianista Antona Trosta, 21.50: Orkester ''etra vodi dirigent Barzizza, 22.15: Orkester vodi dirigent Petralia, 22.45: Poročila v italijanščini. Inseriraj v „Stov. Narodu44! Imimnente al C ine UNION V kratkem v kinu ••-::•<* =ASSIA NORIŠ Vrut f • i i i • Stev. 76 mm J Od špice da Jeka vlada sedaj Se pcpcln mir, ki ga uživajo redki sprehajalci — Pojavil se je Ze prvi kopalec, ki pa se je omejil na Mlaćenje Ljubljana, 3 annla. Razen poleti meščani Ljubljanica ne po-s\- ca jo posebne poz rnosti. Tu pa tam 90 V prejšnjih časih zabavljali čez smrad, ki se je širil iz njene struge s cer pa se zanjo niF-> več brigali, kar so jo uklonili v betor-sko korito. Ljubljanica teče skozi mesto, ne da b: igrala kakor k:li v življenju ljubljanskega prebivalstva — razen poleti seveda — kakšno vlogo. V mestu samem sprehodi ob njej n.so posebno mikavn;, saj je večina obrežnih cest polna prahu. Nekaj več prostora za ^preh^jarje je" le v TiT.ovskom pr stanu in onkraj prulskega mostu, kjer je na Spic. pcleti glavni dirin-da j Ljubljanica je že davno izgubila za ljubljansko prebiva'stvo tako privlačnost kakor jo je imela nekoč za naše prednike. Bo. disi da so užival na vožrjah s čolni, b:d:?i da so na njenih bregov-h in na njeni vodi n"\šlj d ber za* užek. Vse to je preteklost, katere edini spomin je morda stopn sče v Trnovskem pristanu, ki naj bi rekoč v pri-h dnosti služijo za čolnarski promet po Ljubljanic . Tcda, ali bo na tem prostoru res mogoče kdaj urediti pristanišče? Sprehajalci, ki radi zahajajo na obrežne trate nad stopn i C2 mi, z dvomljiv mi očmi merijo višino vodne gladine in višino najnižje stopnice. V dneh, ko je zapornica na špici dvignjena, je gladina vode še vedno najmanj za dva metra p^d najnižjo stopnico. Trnov-k: pristan b: ostal s svojim ^pristaniščem« pač samo dokaz nekdanjih dni, ko je bilo življenje na Ljubljanici tod posebno razgibano. Strma struga betonirane Ljubljanice se na Jeku ob izlivu Gradašč ce na obeh bregovih spremeni. Desna stran je poševna, m«d tem ko je na levi širek prostor s stopnicami. Obe strani imata svoje sprehajalce in obiskovalce. Do p nilskega mostu je dc- ni breg manj primeren za sprehode. Ozka stezica zadostuje komaj za dva. ki hodita tesno drug ob drugem. Ker tudi takih ni malo. poseb'c sedaj pomladi, je vedne obiskana, š rše je sprehajališče na levem bregu, kjer mnogj pogrešajo nekaj klop:, kakor so za Gruberjevim prekopom. »Kopališče« na špici sedaj seveda še nima mnogo obisk valcev Popolnoma pozabljeno pa tudi ni Včeraj, ko je sijalo lepo sonce, smo opaž li na desnem bregu v zavetju že prvega kopalca. Za vodo menda ni bil posetr-c navdušen. Zmikalo ga jS predvsem sonce Pravijo, da prva lastovic^ še ne napravi pomladi Tako tudi ta zgo-i nji častilec senca in navdušen5 uživalec njegovih blagodejnih žarkov še ne bo naš-e1 tako kmtiiu večjega števjla ponemaicev Brege Vi na špici bodo oživeli šele čez dva Bil tri mesece Sedaj se izkazujeyo kot pri-mcrri pašniki za meščanske kokoši ki )fh njihovi lastniki prenašajo sem v kletkah jih napasejo v zelenju, nato pa zopet oi-nes^jo na svoje domove. Na s? ci sami vlada še p pomo zatišje Na vodi ki se deli v dve strug: in ki na njej veter žene valove, ni nobe ega ž v])*-nja. Ljub-janica enakomerno sumi čez betonske zidove zapora ce in nehrižna za vse kar s* uognja okoli nje. nadaljuje svoj -eč-ci tok. Od špice do Jeka. kjer je b;l nekoč sred šče življenja ljubljanskega prebivalstva, je še popoln mir. N;egovo blago dejnost prihajajo uživ-t; le posamezmki, ki se radi orVmaknojo od preživahnega vrvenja na sprehajališčih sredi mesta in k' Iju-bljc sprehode cb vodi. C m višje bo sonce, čim topleje bodo pripekali njegovi žarki, tem več jih bo prihajalo. Ko b~> pa nastopilo vrče poletio, j h bo pregnal naval kopalcev, ki se bodo zapet spomnili, da jc Ljubljanica zcio dobrot šla in go.?t ';'ubrir. voda. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINU UNION - TELEFON J2-2) >Svojo knjigo sem sežgal----Ko sem lo pisal, nisem še poznai življenja . . Začeti moram znova . . .< Idealist Jakob V glavnih vlogah. Marina Berti, Tin > Lattanzi, Massiuio Serato, Andrea Checchi itd. Predstave: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1830 uri; ob delavnikih ob 16. in 18.30 uri a.su MATICA riSLfiFON 22-4» Dnevno ob 16.30 in 18 30 ter v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 odlična muzikalna veseloigra z bantonistom Uino »techljem v glavni vlogi. ~ Operne arije in najnovejše popevke! — So-leralci: Carlo Campanini. Irasema Diiian. Paolo Stoppa Jijer prepirata se dva««. Dnevno ob 14.30 m v nedeljo ob 10 30 Alida Valil in Andrea Checchi v ljubki ign iz dekliškega interata Ura kemije Zgodnja pomlad v tivolskem parku Narava se hitre drami iz t:amIadno cvetje je že tu spanja in prvo DNEVNE V — Naloge Industrijskega delavstva. Pi^sednik fašistične konfederacije industrijskih delavcev nac. svetnik Josip Lan-di je posetil te dni razne delegacije milanske Zveze in je navezal stike s sindikalnimi dirigenti ter z delavci v različnih milanskih obratih. Ob sklepu svojega obiska je zbral k raportu vodje skupin, vodje uradov ter delegate Zvezinega področja. Očrtal jim je konkretna navodila glede nalog, ki jih je dolžno izpolniti industrijsko delavstvo v tem času. — Plemenit dar bančnega zavoda Bane« di Napoli. Eksc. Friguani, glavni ravnatelj bančnega zavoda Bane o di Napoli. je nakazal neapeljskemu Zveznemu tajniku vsoto 1,000.000 lir kot zavodov prispevek v prid oškodovancem zaradi sovražnih letalskih napadov. — Smrt znanega novinarja na bojišču. Na južnem odseku vzhodnega bojišča le umrl junaške smrti posebni vojni poročevalec ogrskega dnevnika >Uj Magyarszag« poročnik Franc Gal ly gas. Znani ogrski novinar je bil tud: odličen tankovski strokovnjak. Ko je bil poveljnik tankovskesa oddelka v junaškem spopadu z ruskimi tanki smrtno zadet, je takoi prevzel r>o-vdjstvo nad omenjenim oddelkom poročnik Galivgas, ki je vodil oddelek tankov k protinapadu, da prepreči ruske obko-ljevalne namere. Ravno v trenutku, ko ie bil njegovo prizadevanje kronano z uspehom, pa je Galivgas omahniL Smrtonosna sovražnikova svinčenko ea je zadela v srce. Ogrsko časopisje poudarja ob tej priliki na naporne, življenjsko nevarne naloge, ki so j-m izpostavljeni v vojnem metežu novinarji vojni poročevalci. Navaja imena do?edani"!h smrtnh žrtev ter se spominja tudi italijanskega novinarskega tovarna Franca Vellanija Dionisija. ki ie tudi našel junaško smrt v točnem izpolnjevanju svodih poročevalskih novinarskih dolžnosti na bojišču , — Razpisani vseučiliški stolici na beneškem in padovanskem vseučilišču. Minister za liudsko vzsojo je razalasil natečaj za sledeči vseučiliški sto!:ci: Na beneški gospodarsk; in trgovinski fakulteti stolica za ruski jezik :n književnost. Na padovanski znanstveni fakulteti: stolica za f:z;-kalno teoriio — Sedmi nacionalni pevski natečaj. V času od 7. do 10. aprila bo staroslavna Flo-renca v znamenju sedmega nacionalnega pevskega natečaja, ki ga je organiziral D-polavoro v sporazumu z ministrom za. ljudstvo. Natečaja se bo udeležilo 74 kandidatov iz 47 italijanskih pokrajin. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 27. z dne 3. aprila 1943-XXI objavlja naredbe Visokega komisarja: spremembe predpisov za promet in javne obrate dopolnitev naredbe o maksimalnih cenah za stavbni m mizarski les; odločbe Visokega komisarja Izmena komisarjevega odposlanca za nadzorstvo organizacij bivšib iugosloyansk:h vojnih invalidov in zaplemba imovine upornka Konjarja Antona — 38-letna mati je rodila 16. otroka. Iz mesta Imperia poročajo: V porodnišni-škem oddelku bolnišnice sv Mavricija je rodila svojega 16 otroka sospa Alma Ca-viglia. rojena 1905 v kraju Riva Faraldi. stanujoča v naselbini Martini Alma Ca-viglia je vzgledna mati svojih otrok, od katerih tih 15 še živi. Nien mož je star 45 leL Ob rojstru 16 otroka, k; je povsem čil in zdrav, je preiela Alma Cavglia številna vn££»Ia in čestitke. — Ođkrit.fe starinske slike. V zadnjem času so pr*'če!i z obnavljanjem cerkve sv Jemeia v žuoniii Sestri Levante pri Genov^ Pri restavracijskih del m so odkrili dragoceno starinsko umet";sko izdelano Mari i ino slfko ki ie bila n? olikana konec 16 a1' nr^ptlni 17 «*nle+ia — Nifm'aiša italijanska babica ima 33 let vdovp Amedeia Barfotri le b:la rojena 29 avoiišt^ 1909 v feralu Snn O'orido pri Ferrari Tmela ie *er]pm sinov Niena nai-stpreisa hčprka Silv« Buzzonl. ki ie b'la roiena 27 marca 1922 r>a ie rodila nr»d še^im? let 22 folija 19?P zdravo bčc?rko Valerijo Ob plenim rn^nn 1e bila Ame-deia Prioni rnena b^bfca. 1r» ra^^miTrprn lnte_ riisVpm nn'mprri • C»*«^a ip ^otofnla linnlrn-i^npdS TTi/vrnnrnJFVocro V»pltom« \7 r«oc+a T ^ M»rmi Napotil se ip nr> er,r«V.^ x- Ou«r- ponudil listek sreče s štev I. 54. 26. Upokojeni kapitan M. K. je nagradil berača za omenjene štev in je pridružil omenjenim trem številkam še štev 24. t j. datum snitja z beračem. Vse štiri številke ki je na nje stavil, so bile izžrebane. Kva-terno je zadel in še tr; teme pa lene tisočake so mu prinesle beračeve številke. — Starček utonil v Timavu. 2a!n?tia smrtna nesreča se je pripetila v bližini Ville del Nevoso. 69-letni kmetovalec T1-! -hael Logar ?e je vračal ponoči domov Ob brvi čez Timavo pa se mu ie spodrsnilo. Nesrečni starček je padel v vodo. kier ie utonil, predno mu ie mosel kdo pomagati Usoda smrtno ponesrečenega Logar i a. k! je bil pri vseh sos*=d;h zelo cenjen, ie vzbud;! splošno sočutie. — Noseča mati šestih otrok žrfvuV lastno kri, da reši sina. 35-letna Izabeb Ci-taldi iz Tranija pn Bariju ie mat] Šestih otrok Sedaj jc v strnju nosečnosti N:.^n sinko Bošt'an je te cln? nevarno zbolel. Da rcš; svojemu einku življenje, se je vzorna mati odloči1 a. d i žrtvuje svojo kri z-9 reS tev sinkovega živi cnja. Njena materin^1.;" g-orečnost je vzbudila toplo priznaje, — Lep uspeh nemtltpp^ jr'^p^^Ti'ka v Rtmu. Ra\Tiatclj mon.ikovske^a fiBisrmo-ničnega orkestra Ozv?ki Kabasta 'e obnovil v Rimu svoj sjajon uspeh leta 1937 Pod njegovim mojstrskem vodstvom so b' le vzorno izvajan? izbrane simfonične skledbe, med drug: m Respierlijeva simfonična pesnitev »Rimske pinelef ter BeeUv> nov koncert za kla\dr in orkester. Kabss1^. je bil deležen tonlega priznanja rimskega frlasbeneera občinstva, — »Misa SaHshurpensis« na Dunaju. Odlična skladbi ital; anskesra skladateli-Viktorja Guecchija »Misa Salisburg-ensiso za zbor, sopran, orkester in crgle so izvajan prvič v So]nog-radu kateremu jO Je Guecchi posvetil: tukaj ie žela skladba pro-doron uspeh, prav tako v L'nzu in Bre genzu. — S°♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»»♦♦♦»»»»♦»♦♦»»♦ lj— Današnji viol5nc!vi koncert znamenitega virtuoza G. C empija bo prvovrsten umetniški dogodek. Za to nam jamči sloves priznanega in visoko cpožtovanega ume-trnka, pa tudi bogat spored, ki je določen za necejšn i nastop. Sližali borno naslednja dela: 1. Viva I Koncert v C-duru; 2. Bach. Ciacccn^; 3 Beethoven: Kreutzerjeva sonato op. 47; 4. Pr ncipc: V gazdovih Reno-na; 5. Chopin: Nokturn:; 6. Sc .rlatescu: Eagatcla; 7. Poganini: Utripi. Umetnike bo spremljal na klavirju pianist F- Ver- ganti. Nn koncert opozarjamo. Začetek točno ob pol 17. uri. Pretprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene matice. Ljubljana. 5. april* V prvih dneh aprla ne nudi iu> mestni park ljubitelju cvetja še po«ebneqa užitka. N' šc tivm tiste barvne pestrosti, k: očara posernika v poletnih mesec h Rdečih cvetov v vseh mož n:li odtenkih, ki oživljajo poleti temno zelenit, n modrih, vijoličast h. ki se v pozni pomladi r.dražajo cd belih potov, še n; na iaptegled ZJaj vlada rumena barva. jHva sictr. a \cndar manj učinkovita. Rumene so številne forzit'je (fnrsvth a) ob izprchodnth ste/ah rumene feo medenke (n. pseudon.irc's^us) ki odp rajo svo je čudovite cvete na je2- pod gradom, »n rumeni so venci načeh (viola tTTcrlor-hcmnsis), k. obkn/:iio s\oje modre vrstnice na okroglih grtdcah Tu pa tam t»e upira h'adniin nočem medri kcbul kitajskepa jegfrča (primulj sinen-sjs) ali kukajo vijački s:nje potoćnice (mvosc-t:s) iz srhkrh svoj h listov ubaj; najbrž presajeni iz rastlinjaka. Na gred? pred spomeni: kom dvica veleevetna marjetica proti soncu *voje rivnnte cvetne kc^ke in na tratin^ ob £jla\n poti se odpirajo beli cveti magnolije drug za drupim v sončnih zarkh. Bdegi narcisa (nircissus poeticus) stisnjeni cvet: že pro-scvajo skozi kežnat; ovojni list in prva topla noč j h bo sprostila, da bodo razprt^ zavoniali pO parku Tudi pokončni grozdi nabreklih cvetnih popkov vedno zelene mahrnijc (ber-ber:s aquifo!ium) so na tem. da se cdpro in stopijo s svojim zl?tom v tekmo z drugim cvetjem Vrba ža!ujk3 hiti nastavljat mačice, k naj se razcveto, preden se list e zgosti, da mr.re veter s pelodom do pestičev. Tmt;ne spe >e zimsko spanje; ie neugnane mar^ct'ce (bcll's percnns) tko vnj'h bele zvezdice in ru pa tam sc zabliska kakor zgubljeni Iz «if»krć*ioškodo-val le-sno stegnico. Leva rebra si je poškodoval pri delu v Oblocci 561etni delavec Gastan Munerati. 421etni Josip Visintin iz Gabrie di ?lerna je p^del s kolesa in dobil številne poškodbe. 41 letni Pavel Zorzcn iz San Piera d* Isonzo se je vsekal v desnico pri sekanju drv v skladišču tvrdke Com-passi 221etni Franc Mnrusic iz S. Andrea je prišel pod voz in obleži! z zlomljeno :esno nogo v gležnju. Ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pa-vin. »s i: K V 1 S BIK o« postrežna pisarna se je PRESELILA v Seler.nurjrovo ul. št. 4. — Ij AH so h««' i % naučiti il-ii/jan^ko brez truda ir. napora? Nabavite s: dr. Časovno razi"oreje na Ssumo t• T: Vosr?2ete zidovlir- uspehe Ccrt-' kniJiSfcl 8 lir. četo, kjer se mu je približal berač in mu I narasel od sobote in obetajo se lepi dnevi. Ponedeljek 5 T-*r:'~i. iSb 15 ur.• SnegiiU-čJea Z'*k! Kčon^ pr*»«f«tava za GTT.L. Torek 6 aprila ob ?0- Prava !.ir! ezen Red Tore'- Srci: 7 aprila ob 18^30 V Ljubljano jo da'rno Red A Ceir'ek a -r"<:l " Prava Ijnhezen. Red Cc'r':': Zr.r-'!? KK>daU$anf?i po^ic1'«-1--* nre do 22. bo pHčetek opernih in drrmrk;h rrc.ctnv -: ponedeljka 5 * m uro karnete. °per-nth ob dtmmsi h oh !*°0. nn bar ' "•ricrtvn pn:op)(i; ooe""&E-ian?o V pOsfncm času in 7hko podvrže usodo namesto da bi e Ji vdano uklonil Knjigo lahko dobMe v vseh knjigarnah ali os v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« Proširan izvod velia 10 lir. vezan oa 20 lir 7. znatnim popustom si lahko nabavite knrgn če se naročite na zbirko -Dobra kn-:?a« iseržraj v „Slov. Narodu*1 zlatnik med travo cvet pritlikave lopatice (ra-nunculus fiscaria) ali pa zasveti beli cvet pod-ntipculus ficaria) ali pa zasveti bdi cvet pod« FoTzitija, Nemci ji pravijo tud' ziata vrba, ima botanično ime po Angležu A. Forsvthu (1737—1804). ki je napisal nekaj del o drevesnih bolezn h in o gojitvi 6adnega drevja. To parkih in vrtovih poje dve vrsti forz tij f. su-spensa in f. vjridissima ter več zvrsti pclutana teh dveh vrst. Prav redko kje ie videti tretjo vrsto, namreč ulban-ko foczit'.jo (f. europaca), ki je edina evropska zastopnica tega rodu. V rastlinskozcmljcpisncm pog'edu je ta rafetlma zelo zanimiva, kajti je ostanek iz terciarno dobe. kakor na primer divjt kostanj in omorika, in ma svoje sorodnee na Kitajskem, od k( der sta bili prineseni tudi prvo Imenovani dve for/.tiji. V Albaniji so jo odkrli Sele lck' 1893* dasi tam ni redka in raste kot gosto f»rmovje na mnogih kraj h. Forzirije so žu/kocvetke. To se more po sneti /e iz tcda. ker imajo nekatere poedinke kratke, druae pa dolge pestične vratove (razno-vratnost kakor na primer pri jcglnnhV Do leta 1S(>0. so sicer pri nas sadili vrsto f. suspenza samo s kratkovrarnimi in vrsto f. viridissima samo 7 dolqo*vnitnimi pestiči, toda ▼ tem letu so prinesli rudi drui»ovratne v Evropo in odtlej prav za prav sele rode pri nas forzitije svoie s cer neznatne plode. Vrsti najlaže ra*» ločiš po str/cnu: f. suspensa ima stržen samo v kolencih, f. vid:di«sima pe ima pickatast stržen pc.' \-scj dolž:ni vejice. Forzitije spodajo kot lesnate rastline i zraslol stim cvetnim vencem, z dvema prai-nikoma in nadrnslo plodnico v družino oljčnic. kakor na pnmer oljka, jasen in Hpovka ali španski bezeg. Na Kitajskem veljajo plodi forzitije le od 3. tsočletia pred Kr za zdravilne n prav tako jih v zdravilne namene rabijo tudi Japonci. Magnolije, ki cveto kakor forzitije, preden se olistajo, so tropske rastline, doma v Aziji in Severni Ameriki. Našo zimo prenašajo zlasti čmemke vrste dobro in le redko pozebejo. Pri nas gojene magnolije so drevesa ali grmi, ki Sc feseni obletijo. Mahonija ima svojo domov ino v Severni Amerki in je bližnja soTodnica na>ega češ-mma. Kakor ta ima tudi mahonija vzdražne pravnike Če se dotaknemo prasnika pri dnu omahne proti sredini cveta in strese pel od is pra:nic (žužkocvetka). Plod je m^rikasta jn~ goda s temnordečrn sokom in 2 do 5 rjavimi 9emeni. Dr. B. Žirovnica št. 3 a — al--an — ar — av — ba — bva — ca — ce — coj — da — der — đi — a — e —, c — ja — ja — Ja — jc — jo — ju — ka — ka— le--le — li — Ion — maj — me — mo — mu— na — ni — ni — ni — nja — nja — no — om — pi — po — pro — ro — sa — sa — ski — stok — strt — ti — vi — vla — vo — zin — zme — ži — zli. Iz teh zlogov sestavi 19 besed, ki pomenijo': 1 mesto na Daljnem vzhodu, 2. pritok Save, 3. nravoslovje (tuj.), 4. naslovna oseba Shakespearove tragedije, 5. prebivalec arkt'čne krajine, 6. obed. t. muslmanski klicar, 8. toziln, 9. kos jedilnega pribora, 10 časr/vni prislov, 11. jjrški bog, 12. otok med Antili, 13. reka v Mali Aziji, tudi: okrasek. 14. zemljina, 15. jezero v Afrki. 16. zmešnjava. 17. evropako i kraljestvo, 18. stavba na Akropoli, 19. tojo- n;cc. Prve in tretje črke. brane navzdoi. povedo navedek iz Prešernove pesmi (»nj« velja za «» Glasnik). * RKSITEV ZLOGOVNICK «T. t 1) Pacifik; 2) demokracija; 3) Turjak; 4) Dioklecijan; 5) Korotan; 6) Njegod; 7) Kijev: 8) imperator; 9) AAurti; 10> Tizian: 11) Ribnica; 12) Novice: 13) geografija. I*aMeta-lia« nasproti Delavskega doma. STOLE IN MTZF grostilnidke, rablje n% prodam. — Zormaiit Breg 14. KUNCNIOO • kupim. Mulec, Berne- kerjeva 21. M E S T N A HRANILNICA LJUBLJANSKA PUPI! ARNO V A R N A IZPLAČUJE >A VISTA VXOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN "VEZANE" PO UREDBI. SODNO DEPOZTTN1 ODDELEK. HRANILNIKI TEKOČI RACUNL ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMCI fHESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Stran 4 Brez gnoja ni kruha in kak3 gnojimo letos, da bo zemlja dobila, kar je nujno pridelka Ljubljana, S. aprila Letos bomo morali še posebno gospodarno uporabljati umetna gnojila, na kar nas opozarja »Kmetovalec«, ker jih ni to-lijvo na izbiro. Dvojna škoda bi bla, če bi umetna gnojila, kolikor jih pač imamo, uporabljali nepravilno ter nesmotrno. Navodila za gnojenje so res zelo potrebna, celo bolj izkušenim obdelovalcem zemlje. Poglejmo torej, kaj nam svetuje strokovnjak v »Kmetovalcu«. Uporaba dušikovih gnojil Največ imamo še dušičnih gnojil. Ce nam primanjkuje umetnih dušičnih gnoj;l, primanjkljaj lahko nadomestimo s hlevskim gnojem in gnojnico. S tem gnojem bomo gnojili predvsem rastlinam, ki dajejo za enoto dušika največ škrobnih hranil, in sicer okopavinam in oljnatim rasti.nam. Prav je pa, da tudi ozimina in jara žita dobe primerno količino dušika, zlasti na peščenih in gruščnatih zemljah ter solon na njivah, kjer so prejšnji pridelki izčrpali dušik. Pri gnojenju z dušikom moramo biti tudi previdni; znano je namreč, da dušik, če ga rastlina prejme preveč, podaljšuje rastno dobo in rastline zaradi njega postanejo nežne. Zlasti pri žitu moramo biti pazljivi, kajti, če mu pognojimo preveč z dušikom, polega. Pametno moramo uporabljati dušik tudi na travnikih- Ne kaže posipa vati dušika na slabih pašnikih, temveč na travnike, ki nam bodo tudi dali za to precej sena. Količina pridelka odvisna od fosfatnih gnojil Najbolj razumno moramo uporabiti fosfatna gnojila. Strokovnjak nas opozarja, da je količina pridelka ne le pri nas. temveč tudi drugje po svetu skoraj vedno odvisna od fosfatnih gnojil (hranil), zato je pa tudi gospodarjenje s temi gnojili med vojno pod strogim nadzorstvom. Naši pridelovalci so bili vajeni uporabljati Tomaževo žlindro ali rudninski superfosfat, a povsem smo zanemarjali doma pridobljeno ko?tno moko. Zdaj Tomaževe žlindre ni. superfosfata je pa premalo in ga kmalu sploh ne bo več. Zato pa ostane kostna moka. Kdor si jo je preskrbel, bo lahko pravilno gnojil. Strokovnjak zavrača ugovore proti uporabi kostne moke za spomladno gnojenje. Znano je namreč, da se mora kostna moka v zemlji še presnav-1 jati. preden jo rastline lahko porabijo za hrano. Za vse pridelke je tudi ne priporoča, temveč le za takšne, ki intenzivno črpajo hranila iz zemlje, n. pr. detelja in ove-; takšne rastline so sposobne izkoristiti težko topljivo fosforno kislino iz kostne moke vsaj delno. V drugi vrsti strokovnjak priporoča kostno moko za ajdo, to se pravi za spomladno gnojenje na njivah, kjer bomo poleti sejali ajdo; gnojilo bo dotlej že primerno razkrojeno, da ga bodo rastline lahko začele s pridom uporabljati. Kostna moka je tudi zelo priporočljiva za gnojenje stalnim kulturam, n. pr. v vinogradih. Prav tako kaže gnojenje s kostno moko na travnikih. Kdor si je preskrbel ob pravem času superfosfat, ga naj uporabi za gnojenje koruzi, oljnatim rastlinam, krmilili pesi. krompirju, povrt-nini in jaremu ječmenu. V drugi vrsti pa prihajajo v poštev druga žita. detelje, fižol, grahorice itd. Tem posevkom bo bolj koristila kostna moka. Priporočljivo jo. da porabimo za njivo letos večjo količino kostne moke kakor navadno. Ni se nam treba bati. da bi tega hranila rastline ne uporabile dovolj dobro; nič ne škoduje, če je hrane več v zemlji, kajti čim več je je. tem laže io rastline sprejemajo. Deževnica ne izpira fosforne kisline v nižje plast", zato jo bCiij«. S frankfurtskim zavodom za proučevanje židovstva Jj budimpeštanski v tesnih stikih. Nemški raziskovalni zavod je dal madžarskemu na razpolago mnogo važnega informativnega gradiva in njegov vodja prof. dr. Wilhelm Grau sledi z velikim zanimanjem delu 'n razvoju še mladega madžarskega zavoda. Čeprav slednji nima na razpolago tolik« sredstev, kakor oni v Frankfurtu, bo vendar lahko mnogo doprinesel k ureditvi židovskega vprašanja na Madžarskem. Madžarski vladi je po izjavi ministrskega predsednika Kallava mnogo ležeče na tem, da se židovsko vprašanje temeljito prouči, ker se hoče Madžarska sčasoma povsem odkrižati zidov, ki jih ima kot rečeno okrog 850.000. Racioniranje živil Na Madžarskem so oblasti racioniraie živila in sicer po raznih krajih različno. Samo nekatera živila so raci oni rana za vso državo enotno, d oči m je racioniranje drugih različno za razna mesta ali pokrajine. Racioniranje živil pojde postopno. Nekatera mesta so sklenila racionirati tudi maščobe in ribe. Važnost Donave Na Dunaju so bila zadnje dni marca posvetovanja zastopnikov nemške, italijanske, bolgarske, hrvatske, rumunske, slovaške in madžarske vlade o zadevah Donave in prometa po nji. Donava igra kot prometna žila važno vlogo v mirnem zlasti pa v vojnem času. Ko je bila Avstrija priključena Nemčiji je smatrala slednja boljšo organizacijo prometa no Dona vi za eno svojin glavnih nalog. Zato se je z vso vnemo lotila tega dela. Pa tudi države jugovzhodne Evrope so vedno bolj spoznavale pomen Donave v mednarodnem prometu in zato so mu posvečale vedno večjo pozornost. Dunajska posvetovanja zastopnikov na Donavi zainteresiranih držav so pokazala, da je zdaj sodelovanje med temi državami v pogledu prometa po Donavi še tesnejše, kakor je bilo pred vojno. Vojna sicer ovira tudi promet po rekah, vendar Posadko nekega italijanskega torpednega letala pozdravljajo na bojišču tovariši po povratku iz junaškega boja se pa tako važno vprašanje ne sme zanemarjati. Na dnevnem redu dunajskih posvetovanj so bila zlasti vprašanji tehničnega značaja Določen je bil načrt prometa po Donavi za več let vnaprej. Pri tem so se zastopniki na Donavi zainteresiranih držav ozirali zlasti na potrebo vojnega gospodarstva. V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum. čudna zbirka Strastnih zbiralcev bo vedno dovolj na svetu. Ta se navdušuje za zbiranje znamk, oni hroščev, tretji starega denarja itd. Menda najoriginalnejšo zbirko ima Lijsa Karion v Helsinkih. Nekega dne. ko so bile na Finskem alkoholne pijače se prepovedane, so prišli v njeno hišo detektivi, ki so hoteli preiskati njeno stanovanje, češ da so oblasti zvedele, da ima doma spravljenih mnogo steklenic, napolnjenih z alkoholnimi pijačami. In res so našli v omari nad 300 skrbno zamaienih steklenic. Ze so mislili, da so zasačili veliko grešnico. ki nai bi bila kršila predpise o prepovedi alkoholnih pijač. Toda gospa se je ironično nasmehnila in opozorila detektiva naj prečitajo etikete na steklenicah. In izkazalo se je. da so etikete napolnjene z vodo. Toda s kakšno vodo! V njih je bila voda vseh glavnih rek sveta od Donave do Seine, Nila. Reine. Amaconke. Volge in mnogih drugih, poleg tega pa tudi voda iz mnogih jezer in morij. Co bi bili detektivi gospo vprašali, kakšna r;i -lika je med vodo iz ene in druge reke bi najbrže ne mogla odgovoriti. 3457 imen obsegajoča spominska knjiga 125 letnica spominske knjige na Velikem Klekti Pred 125 leti leta 1818. se je pričelo vpisovanje v spominsko knjigo na Velikem Kleku. To knjigo hranijo še zdaj v vasi Heiligenblut. V zgodovini alpinizma se pojavi ime Velikega Kleka prvič pod imenom Glockner Mons na Hclzvvurmovem zemljevidu iz leta 1640. Prvi je hotel doseči vrh Velikega Kleka leta 1799. kardinal in knezo&kof Gurški Franc Salm-Rei- ferseheidt Toda dosegel je samo vrh ta-kozvanega Malega Kleka. Tistega leta se je pričelo vpisovanje v prvo spominsko knjigo, ki se je žal izgubila. Novo knjigo je dobil Veliki Klek. ko se je plezalcem končno posrečilo doseči njegov vrh. --;--J Krasna avtomobilska cesta je zgrajena na Veliki Klek Najvišji greben Velikega Kleka je bil dosežen 29. julija 1800. Dve leti pozneje sta dosegla najvišji vrh tega gorskega orjaka generalni vikar Hohenvvarta in za njim še Schultes, ki je napisal štiri zvezke obsegajoče delo »Ekspedicija na Veliki Klek«. Pred 125 leti je pa dobil Veliki Klek drugo spominsko knjigo, ki se je kot rečeno ohranila. Prvotno je bila ta knjiga namenjena samo tistim plezalcem, ki dosežejo vrh 3798 m visokega glavnega grebena Pozneje so se vpisovali v njo tudi drugi planinci Debela knjiga obsega nn mnogih orumenelih listih 3457 imen, med njimi imena mnogih svetovno znanih alpinistov in gorskih vodnikov. Mnogi podpisi so povezani s pesniškimi posvetih, ki se v njh proslavlja Veliki Klek kot očak gora, kralj Mariskih Alp, cesar ledenikov knez zasneženih gorskih velikanov, večni vladar ledeniških vazalov, očak ledtn.kov itd. I Leta 1856 je dobil Veliki Klek tretjo spominsko knjigo, ki pomeni prehod v novejšo dobo. Za zgodovino alpinizma sta tf dve spominski knjigi velikega pomena. V obeh se zrcali razvoj od prvih plezalnih tur do zgraditve krasne visokogorske ceste, speljane v dolžini 156 km skozi naj-čarobnejši planinski svet Ce že ne po številu vpisanih planincev, pa gotovo po svojem pomenu »padata ti dve spominski knjigi med najvažnejši, kar j;h pozna zgodovina alpinizma. Brezmesni teden v Bolgariji Bolgarija je imela, že pred 14 dmevi brezmesni teden, zdaj je pa dobila še enega 1n sicer 29. marca do 4. aprila. V tem času je prepovedana vsaka prodaja mesi, mesnih konzerv in klobas. Merodajnl zaves mesni teden so bili na eni strani prehranjevalni oziri, na drugi pa pravoslavni post, _ Podržavljenje bolgarske trgovinske mornarice Bolgarski prometni m;nister je predložit sobranju osnutek zakona i po katerem bo likvidirana parobrodna družba v Varni, ki jo prevzame država. Ta družba je bila doslej samo deloma v državnih rokah. Popolno podržavljenje se utemeljuje s tem, da bo potrebovala bodoča Bolgarija veliko tr* govinsko brodovje, ki ga pa ne more zgraditi zasebna družba. Država bo naročila potrebno število ladij za vzdrževanje tr* govskfh zvez s pre komorski mi država mL Traktorji za Galici j 3 Po zasedbi Galicije so našle nemške čete tam nad 100 traktorskih stanic, ki P* še niso bile vse organizirane. Mnoge j« vojna občutno prizadejala in mnoge so skušali boljševiki pred umikom uničiti. Materijal je bil že predlanskim potreben obnove. Za to delo je bila določena zima 1941.42. Več stanic so zaradi neugodnih prometnih zvez opustili. Namesto njih pa organiziral; druge z ugodnejšo lego. Njih število se je že lani spomladi početvorilo. Posebno mnogo traktorjev je Pa poslala Nemčija v Galicijo letos. GEORGES OUNET 46 PRODAJALEC P0V ROMAN To je bilo čudno pokolenje in v Franciji čisto novo, v njem ni bilo niti sledu več po tistem viteštvu, ki ga je bilo prej toliko v Franciji. Zato je pa bilo to zelo praktično, premeteno, hladno pokolenje, ki je bila njegova značilna lastnost brezmejna sebičnost. Ti lahkoživci seveda niso bili zmožni oditi k draguljarju in kupiti ogrlico ali zapestnico lepemu dekletu, pač so se pa medsebojno večkrat obdarovali z bisernimi gumbi za naprsnike, z dragocenimi kravatnimi iglami, z verižicami, palicami z zlatimi ročaji in drobnimi zapestnicami, ki so se jim pri vsaki kretnji zaiskrile na rokah. Lačni neprestanega vznemirjanja so predstavljali pravi tip snobov, ki so jim bili edini predpis zakon mode. Nemirno pokolenje pokvarjenega okusa, nizkotnih nagonov, pre-hajajočih v prostaštvo, propadajoče pokolenje, nesposobno ustaviti se na poševni poti, vodeči v pogubo. Na tem sestanku dvanajstorice mladeničev brez edine ženske, v tem razkošnem salonu je bila značilna za vse pokolenje tista posebna krepost, ki je bila malone še odvratnejša od razuzdanosti. Jedli, pili in veseljačili so s tisto brezbrižnostjo, ki bi bila njihove prednike prisilila sramovati se jih. Toda sami o takih rečeh sploh niso razmišljali in vso svojo pozornost so posvečali samo vinu, ki jim ga je natakar pridno prilival v čaše. Vrstni red jedil je bil skrbno izbran, saj ga je bil sestavil sam Clamiron, ta nedosegljivi organizator podobnih pojedin. Bili so že pri prepelicah, ki so jih zalivali z vinom yquem letnik 1884, toda Kristijan, ki je sicer mnogo jedel, se čaše sploh še ni bil dotaknil. Clamiron se je sklonil k njemu in mu zašepetal na uho: — Pazi, da si ne pokvariš želodca. Napi j se vsaj vode. če se že nočeš vina... Ali se morda bojiš, da smo ti natočili strupa? Kristijan se je zasmejal in dvignil čašo šampanjca. — Oh, ne nasprotno, vsem vam hočem nazdraviti. Vstal je, se nekam porogljivo nasmehnil in nagovoril svoje prijatelje: Dragi prijatelji, vaša ljubezniva pozornost me je globoko ganila in veseli me, da morem zopet preživeti nekaj prijetnih trenutkov v vaši družbi. Saj smo skupaj napravili marsikatero neumnost. Začel sem novo življenje in odslej hočem biti prav tako pameten, kakor je bil prej neumen. To ni tako težko, kakor si morda mislite. To je samo stvar navade. Nasprotno, to je zelo lahko, če pride človek na pravo pot. Morda mislite, da je to silno dolgočasno, Če se peča človek s čim drugim in ne samo z neumnostmi, o katerih misli, da so zabavne, kar pa ni res. Zagotavljam vas, da je zelo zanimivo, če si morem sam služiti denar. Mnogo zanimivejše kakor pa metati ga skozi okno. Mislim celo, da vas lahko zagotovim, da napoči v življenju slehernega človeka trenutek, ko začuti potrebo služiti si sam denar in ko mu postane brezglavo zapravljanje denarja zoperno___ Ni izgovoril svoje misli do konca. Okrog njega so zadoneli klici: — Slava Kristijanu! Kako imenitna glava! To se ti je pa posrečilo, fant! Čujte., on nam pridiguje o morali! Na tvoje zdravje! Na zdravje tvojih bodočih otrok! Kristijan je skomignil z rameni, dvignil čašo, jo v dušku izpraznil in med splošnim vzklikanjem zopet sedel. Hreščeč Clamironov glas je prevpil vzkli-kanje: — Gospoda, ta bodoči družinski oče je govorli pametno. Zdaj mu lahko že brez strahu odpremo vrata v zakonski stan. Vreden je, da prestopi njihov prag. Bodoča njegova življenjska družica je dražestna... Predlagam, da dvignemo čaše na zdravje gospodične Harnov! Znova je natocil Kristijanu polno čašo in mu dejal z ginjenim glasom: — Trčimo, nazdravimo ji iz vsega srca! Kristijan se je odzval brez oklevanja. Lica so mu bila že zardela, bil je že precej zidane vo!je. In ko mu je Clamiron natoči! čašo šampanjca, je Gene- vievim ženin vzkliknil med žvenketom čaš: — Tako ženo bi privoščil vsakemu izmed vas! In ne da bi ga kdo vzpodbujal si je kar sam natocil in zopet izpraznil čašo do dna. Oči so mu že žarele, v glavi se mu je začelo vrteti, ker se je bil že odvadil alkohola. Mehanično, kakor da se vrača k starim navadam, se je znova napil. Vendar je pa imel v tem hrušču in trušču, v zatohlem ozračju, polnem vinskih hlapov občutek, da drvi v veliko nevarnost. Plaho se je oziral okrog, toda videl je same nasmejane obraze in prijateljske poglede ter slišal samo razposajen smeh. Nič ni kazalo, da bi mu hotel kdo storiti kaj zalega, nasprotno, zdelo se je, da se hočejo vsi samo mirno zabavati. Na mizo je prišla zakuska in sladoled. Vertemousse si je bil že prižgal cigareto in začel je govoriti o svojih izkušnjah v dresuri psov. Kristijan se je pomiril, ker je pa čutil, da je njegova glava raz-vneta bolj kakor bi bilo prav, se je sklonil h Cla-mironu, rekoč: — Daj mi prinesti kozarec vode. — Takoj. Tlakoljub je poklical plačilnega in mu nekaj zašepetal na uho. Plačilni je kmalu prinesel steklenico, oblike in barve navadne steklenice za mineralno vodo. Kristijan si je natočil sam. Dvignil je čašo in jo izpraznil do treh četrtin. Toda v naslednjem trenutku je glasno zaklel, vrgel čašo na mizo, da se je razbila in kriknil srdito: — Natakar, ali ste zblazneli! Saj ste mi prišli zganja! nesli Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Prao Jeran — Za ineeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani