Il i:

likala nit getrtek. Cm ma I« IK aa loto. (Za NemCIJo S K «0 *, ■a Ameriko la drag« tuj» drla» 4 K M *.) — Spini la dopili •• po-filialo t U redolito» „Domoljaba", Ljubljana, Kopitarju, alleo ito*. «. HareCnlaa, roklamadl« la Incorati pai Upraoalitoa „Domoljub«", Ljubljana. Kopitarja»« olito it. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
■ ■■orati io «prejemajo po ele-doilk cenata > Enoetopna petltoreta (ioetloa „Domoljubove" Urine M la) etaao u enkrat SO ». Pri »e#-«rataem objavljenju primaren posnet po docoeora. — Poiamooae tevllke ee prodajajo po 10 t. i» eovnl promet poitno-hranllnltaaga ■rada Iti». 834.707. -—
Stev. Z4.
V LMml dni 13. Mi HOJ.
Leto XX.
Kmet o državnem zboru.
Pred volitvami so se večkrat cule trditve, da bo v novem državnem zboru zastopanih veliko manj strank, kakor pa v starem; volitve bodo tako izpadle, da se bo osnovalo samo nekaj velikih strank, ki bodo odločevale v vseh važnejših vprašanjih; tako seje večkrat čulo.
Dovršene volitve pa kažejo, da bo v novi državni zbornici še več strank, kakor pa v stari; sicer se ravno sedaj ob snovanju klubov poskuša vse mogoče, zlimati manjše stranke, ki imajo količkaj sorodnega, v večje politične zveze. Kako dolgo bo ta lim držal, bo kmalu pokazala prihodnjost.
Najtrdnejše bodo pač tiste zveze, ki zastopajo koristi istega stanu. Zato bo socialne demokrate, četudi izbrane iz raznih narodnosti, vendar kot zastopnike delavstva vezala ravno ta skupna borba za iste interese, namreč za zboljšanje položaja delavskega stanu. .
Nag. posebno zanima, kako stališče bodo zavzele nove stranke v državnem zboru nasproti kmečkemu stanu. Kaj sme kmet pričakovati od nove zbornice? V katerih
strankah ima prijatelje, v katerih nasprotnike svojih agrarnih teženj?
Poglejmo najprej nasprotnike in njihovo število. Tu moramo v prvi vrsti imenovati socialne demokrate, ki so odkriti nasprotniki agrarnega gibanja in žele propada kmečkega stanu. Teh je v novi zbornici 87. Tem moramo prišteti nemške liberalce, češke radikalce in napred-njake, jude, liberalne Lahe in nekaj drugih poslancev, tako da bo skupno število vseh načelnih nasprotnikov agrarne politike znašalo okoli 180.
Med odločne prijatelje kmečkih koristi moramo prištevati v prvi vrsti stranke, ki so izvoljene na agrarni program; to so češki agrarci, katoliški Čehi, poljska ljudska stranka, katoliški Italijani, Slovenci (razun Hribarja), Hrvatje, Rusini; tem najbližji so nemški krščanski socialisti, ki so pomešani sicer tudi z meščanskimi elementi, vendar so v pretežni večini zastopniki kmečkega ljudstva. Skupno število teh bi znašalo pri bližno 300 poslancev.
Po tem računu bi torej kmet v prihodnjem državnem zboru imel večino državne zbornice na svoji strani. Upamo, da se nismo zmotili v tem računu. Prepričani smo, da so tudi tisti, ki sicer niso bili izvoljeni na
podlagi kmečkega programa, ob zadnjih volitvah spoznali, da se je kmet prebudil in da ni več voljan, igrati ulogo pasterka med raznimi stanovi v avstrijski državi. Prepričani smo, da bodo tudi ti po tem spoznanju radi ali neradi uravnali svoje postopanje v državni zbornici, ko se bo šlo za to, rezati kruh pravice za posamezne stanove.
Iz vsega, kar smo rekli, bi se dalo sklepati, da bodo nastopili boljši časi za kmeta v Avstriji. To pa le, ako kmečko ljudstvo niti za trenotek ne odstopi od živahnega boja za svoje pravice S tem, da je kmečko ljudstvo si izbralo toliko število svojih zastopnikov in prijateljev v državnem zboru, še ni vse storjeno. Sedaj je naloga kmetova, da kontrolira svoje poslance, kako bodo izvrševali to, kar so obetali ob volilni borbi. In da se bo to tem lože zgodilo, naj se po vseh volivnih okrajih osnujejo kmečke zveze, v kateie bi moral pristopiti vsak zaveden kmet, kateremu je res kaj ležeče na zboljšanju kmečkega stanu. Na shodih teh kmečkih zvez je najlepša prilika dana, da izrazijo kmetje svoje želje, da odkrivajo svoje rane, da stavijo svoje zahteve in pritiskajo na svoje poslance v svrho izvršitve kmečkega programa.
Staut 370
Domoljub 1907.
St. 24
izobrazili.
Kateri narodi prebivajo v naši monarhiji.
III. Poljaki.
Ker smo ravno govorili o Severoslovanih, ostanimo torej kar pri Poljakih. Ime samo po-menja najbrže ljudi, ki prebivajo ua poljih in se pečajo torej s kmetijstvom. Poljaki so v resnici skoraj sami kmetje. Velika obrt in kupčija je v roki Židov. Tudi veliko velepo-sestvo imajo židje tako, da ni kmalo kje drugod toliko jttdov, kot med Poljaki.
V Avstriji je Poljakov veliko nad štiri miljone. Prebivajo namreč v nekdanji poljski j deželi Galiciji in so tam glavni narod. Skoro i en četrt milijona jih je v vzhodnem delu Sle- j zije in skoro tridesettisoč še v Bukovini. Ne žive pa Poljaki samo pod našim cesarjem, ampak so razdeljeni še na dve drugi državi. Na Ruskem stanuje glavni del poljskega naroda namreč dvanajst milijonov ljudi. Na Nemškem je tudi triinpol milijona Poljakov tako, da je vsega poliskega ljudstva skoro dvajset milijonov in so poleg Malorusov največji slovanski rod za Velikorusi.
Poljaki so se z drugimi slovanskimi po-labskimi ljudstvi gotovo veliko preje naselili v svojih sedanjih bivališčih, kot pa Cehi ali pa mi Slovenci. Svojo državno samostalnost so ohranili do leta 1795. Tega leta pa je bila poljska država, ki je bila v prejšnjem veku silno velika (merila je skoro še enkrat toliko kot sedaj naša Avstro-Ogrska) in strahovala nečloveške Turke, ki so tedaj hoteli podjarmiti vso Evropo polmescu. Ali notranja slabost, vedni prepiri poljskih plemenitašev med seboj in spletke tujih držav so to silno kraljestvo strie. Leta 1772, 1793 in 1795 so si Rusi, Avstrijci in Prusi medseboj razdelili to lepo državo in od tedaj so tudi naši Poljaki pod Avstrijo.
Počim trpe Poljaki pod pruskim žezlom zelo hudo, ker jih hočejo Prusi z najhujšimi okrutnostmi ponemčiti, in se tudi njihovi bratje na Ruskem slabo počutijo, je usoda poljskemu narodu v Avstriji precej mila. Začetkom so se hoteli seveda Nemci tudi v Galiciji udomačiti, ali kmalu so se morali umakniti Poljakom, ki so si znali pridobiti vodstvo v deželi in uveljavili tudi poljščino za narodni jezik. Da se je s tein storila poljskemu ljudstvu samo pravica, ki mu gre, nočemo oporekati ali na svojem stališču kot gospodarji »nekdanje poljske dežele« so prišli Poljaki kmalu navskriž z drugim narodom v deželi, namreč z Rusini. Tem priznavajo samo trohice pravic in radi tega sta si ta slovanska rodova, Poljaki in Rusini. zelo hudo v laseh.
Početje Poljakov se da sicer malo opravičiti. kajti oni imajo v Galiciji, mali svobodni ostanek svoje velike slavne domovine in so radi tega preveč Poljaki, ter pri tem pozabljajo na svojo slovansko kri. Sicer se je pa v zadnjem času začelo v tem oziru tudi med njimi oglašati večje čutenje za svoje sobrate, zlasti širši sloji ljudstva Rusinom niso nikakor nasprotni.
Splošno so Poljaki zelo zavedni in rodoljubni. kar velja zlasti o onih, ki so pod Prusi. Ruski Poljaki so imeli kmalu v začetku, kar so prišli pod Rusijo, zelo veliko neodvisnost. Samouprava jim je bila dovoljena v vseh stvareh. Ali nekterim neprevidnežem to ni bilo zadosti in so poskusili svojo srečo. Uprli so se 1. 1863 Rusiji, ali ta za Poljake tako nesrečni korak je bil potlačen popolnoma in prejšnje pravice so jim bile odvzete. Posledice nosijo še danes.
Glede splošne izobrazbe so pa Poljaki za Cehi. Čeravno imajo v Galiciji dovelj šol od najnižje do najvišjih, napreduje občna ljudska omika vendarle počasi. Na istem so skoro tudi ruski Poljaki in oni na Nemškem. Tem seveda niso na razpolago šole tako kot avstrijskim. Najpotrebnejšega se nauče doma ali pa v privatnih učilnicah in v društvih.
Politični in duševni središči sta avstrijskim Poljakom Lvov s stošestdesettisoč ljudmi in Krakov z nekaj manj kot stotisoč. Krakov .ie staro kraljevsko mesto, kjer so kronali in tudi pokopavali poljske kralje. Obe mesti imata po eno poljsko vseučilišče.
Glavno mesto ruskih Poljakov je Varšova, veliko svetovno mesto s sedemstotisoč ljudmi in obenem nekdanja prestolnica kraljestva poljskega. Mesto ima obilo tovarn, rusko vseučilišče, ki se bo pä morda kmalu izpremenilo v poljsko. Lvov kakor Varšova trpita zelo vsled judov. V Lvovu jih je čez štiridesettisoč, v Varšovi pa dvestotisoč. Nemškim Poljakom je mesto Poznanj glavno mesto. Prebivalcev ima Poznanj okoli stotridesettisoč, med temi je 90.000 Poljakov in 40.000 Nemcev.
Ta imenovana mesta so takorekoč središča. kamor se steka vse delovanje Poljakov, bodisi v znanosti in umetnosti, narodnem delu, v politiki itd. Zlasti za znanost in umetnost so Poljaki veliko storili. Saj ie bil slavni zve-zdoslovec Kopernik Poljak. Tudi v slikarstvu so Poljaki mojstri. V pisateljevanju zavzemajo Poljaki častna prva mesta. Pisatelj Sien-kiewicz je s svojimi svetovnimi deli proslavil ime svojega naroda. Dandanes čitajo vsi narodi njegove s krščanskim duhom prošinjene romanc (Z ognjem in mečem, Križarji, Quo vadiš? i. dr.).
Po veri so Poljaki skozinskoz rimski katoliki. Ni ga morda naroda, ki bi se tako tesno oklepal svoje vere kot Poljaki. Pri njih sta narodnost in vera neločljivi. Zlasti časte Marijo na njeni božji poti v Censtohovu na Ru-skopoljskem. Njeno podobo vidiš skoro na vsaki zastavi. Ona je patrona Poljske.
Med Poljaki je silno veliko plemenitašev, kar je za nas nekaj nenavadnega. Poljska »šlahta« je takorekoč del naroda in se deli v »velikaše«, ki so knezi, grofje in pa v navadno »šlahto« in kmetsko »šlahto«. V kmetskih vaseh se nahaja mnogo »plemenitih« kmetov, ki se seveda od navadnih kmetov ločijo le v naslovu. Narodno življenje je pri vsi šlahti zelo razvito.
Narod se peča s kmetijstvom. Industrija (velika obrt) in trgovina se razvija le v večjih mestih.
V politiki zavzemajo avstrijski Poljaki povsod ono stališče, ki jim prinaša dobička Zaradi tega je pri ostalih Slovanih večkrat nejevolja vsled postopania Poljakov. Očita se jim. da nimajo čuta za Slovanstvo.
Poljska zastava je rdeče-beli prapor z belim enoglavnim orlom na sredi.

men presici
SESTANEK SLOVENSKIH DRŽAVNIH PO-SLANCEV.
Dne 4. junija so se sešli v Ljubljani deset poslancev »Slovenske Ljudske Stranke« iz Kranjske, ^et poslancev »Slovenske kmečke zveze« iz Štajerske in dva poslanca »Sloge« iz Goriške in so soglasno sklenili, da bodo v državnem zboru skupno nastopali. Končno se je izvolil poseben izvršilni odbor, ki je dobil posebno to nalogo, naj stopi zaradi osno-
vanja državnozborskega kluba v dogovor ■/. drugimi jugoslovanskimi poslanci.
Torej se je združilo pod katoliško in na-iodno zastavo slovensko že 17 poslancev. To je že precej močan klub iu ker so vsi klubovi poslanci složni, bo mogoče tudi precej doseči.
ŠTAJERSKO.
Iz Štajerskega se sedaj slišijo odkritosrčni glasovi, ki odobravajo razdelitev strank. »Slovenska kmečka zveza« si je takoj pri prvem nastopu pridobila pet poslancev, in ljudje bodo dobili kmalu zaupanje vanjo. Sedaj bo počasi zginilo tudi tisto neumno spodnješta-jersko nemčurstvo. Mislil je namreč marsikdo do sedaj, da je to bolj »nobel«, če malo po nemško tolče. To bo izginilo. Liberalci so se pa pokazali, da so vredni svojih kranjskih bratov. Glavno njihovo orožje pri volitvah je bila laž in obrekovanje. Seveda so sedaj že malo moški, ker so dobili dva poslanca, pa jih bo to veselje minilo. Ljudje se ne puste dolgo vleči in kjer spregledajo, potem pomc-tejo z liberalizmom.
CEHI.
Med Cehi so prej neomejeno gospodovali liberalci, ali kakor so se sami imenovali, Mla-dočehi. Prej jilt je bilo okoli 60, zdaj pa 20. Seveda jim težko gre v glavo, da sedaj ne bodo mogli več delati po svoje. Pa nič ne pomaga. Katoliška stranka je pri Cehih še jako mlada, ker so šele pozno začeli delati me ; ljudmi. A vendar so že pri prvih volitvah dobili 17 poslancev. Prej so imeli le tri. Ceškili socialnih demokratov je pa 30. Po mestih jih ie volilo delavstvo, po kmetih pa posli in bajtarji. Agrarci (neodvisna kmečka stranka) so dobili 30 poslancev. In še par drugih malih strančic po par poslancev je med Cehi.
Pred enim tednom so se sešli vsi razen socialnih demokratov in so skušali ustanoviti skupen klub poslancev na Dunaju, ki bi zastopal češke koristi. Po končanem pogovoru so sklenili sledeče: Zastopniki imenovanih strank izjavljajo, da se strinjajo v tem, da je iKitreben skupni klub čeških državno-zborskih poslancev, katerega naloga bo, zastopati narodni in državnopravni program ter urediti parlamentarno razmerje čeških poslancev do vlade in drugih strank.
Zanimivo je bilo, da so se vsi liberalci silno zbali, da bi katoliški češki poslanci ne prišli preveč do veljave. Eden za drugim so se oglašali in govorili proti »klerikalcem«, češ, naj se jih boje in naj jih puste pri miru. Da, da,sedaj jih je samo 19 med 100 in se jih že boje, a drugič bo pa drugače, ker tudi češko ljudstvo, posebno po kmetih, spregleduje in si bo zapomnilo tiste, ki mu hočejo napraviti razporoko in svobodno šolo iu zajireti vse cerkve. Neodvisna kmečka stranka, ki ima sedaj 30 poslancev, ne upa nobene besede reči proti veri. ker drugače se je bati, da ji bodo kmetje pokazali, kar ji gre.
ALI BO MOGOČ SKUPEN NASTOP CEHOV?
Tisti trenutek, ko so se izrekli načelniki vseh čeških strank za skupen parlamentarni klub, so nastale razprtije, ki so taki skupnosti najbolj nasprotne. Vse stranke so stale oči-vidno pod pritiskom ideje, da nobena ne sme biti kriva, da se razdere češka skupnost, in tako se je zgodilo, da so katoličan dr. Hruban in brezverec dr. Masafik, »neodvisni kmet« Prašdk in liberalec dr. Kramaf vse rekli, da padado roke k skupnemu klubu. Pa predno so se prvič sešli, so že stranke v boju zaradi
t
načelnega vprašanja: Verska ali brezverska scia? 161 čeških profesorjev je namreč nastopilo javno za »Svobodno šolo«. Češki deželni šolski svet je ta nastop profesorjev odbil. Mili so protestante in judovski rabini, ki so to zahtevali od deželnega šolskega sveta. Katoliško narodno časopisje ostro obsoja »Svobodno šolo« ter zavrača vso odgovornost za posledice, ki bodo nastale vsled proti-\erske gonje liberalcev na one, ki so zakrivili protiverski boj. »Cech« zahteva, da mora v skupnem češkem klubu vladati duh, ki bo pravičen verskemu čutenju ogromne večine češkega naroda, in odločno pravi, da poslanci duhovniki kakor tudi laiki, ki so izvoljeni na katoliško-narodni program, ne morejo sodelovati z ljudmi, ki hočejo vero izobčiti iz šole. »Narodni Listy« pa so začeli pravo protikle-likalno gonjo. Nekaj časa tako mirni in zmerni list ie kar naenkrat vzplamtel v divji jezi nad »klerikalci«, ki se ne dajo več ignorirati, kakor prej, pa tudi ne potiskati ob stran, kakor bi kdo želel.V uvodnem članku beremo veselje -iad baje posrečenim skupnim klubom, v noticah pa ravno nasprotno trdijo v isti številki, da se mora začeti brezobziren boj proti »klerikalizmu«.
To so slaba znamenja za bodočo skupnost. Kažejo nam, da se bo v sedanjem parlamentu izvršila ločitev duhov, ki bo močnejša, nego narodne vezi. To se je že z vso odločnostjo pokazalo med Nemci, tako bo tudi pri Slovanih. Dr. Kramar piše v »Denn«, da se morajo proti klerikalnim načrtom združiti vse sile v državi. Vsi svobodomisleci cele države v eno zvezo! Kot glavno nalogo čeških poslancev smatra dr. Kramar, da morajo vedno boriti se proti katoliško-narodni stranki in poživlja na boj proti katoliško-na-rodnemu gibanju, ki ga smatra za glavnega sovražnika in je pripravljen zvezati se celo s socialno demokracijo proti njemu. Kako je v teh razmerah mogoč skupen klub, ako tisti dan, ko se naj snidejo stranke, da se združijo. napovedujejo druga drugi boj do uničeni»? Liberalci so pač povsod enaki, pri nas kakor drugod. Gospodariti hočejo, delati pa ne, zato jim ljudstvo povsod kaže — fige!
NEMCI.
Med Nemci je pa završalo. Krščanske stranke so dobile sto poslancev in to liberalcem kar ne gre v glavo. Sedaj so hoteli tudi liberalci ustanoviti skupen klub državnozbor-skili poslancev, da bi se potem skupno ne bilo treba bati teh presnetih klerikalcev. Pa jim ne gre. Stiri stranke imajo, in sicer napredno, neodvisno kmečko, meščansko liberalno in pa najhujše Nemce. Ne morejo se sporazumeti. Kmetje in meščani ne marajo med se judovskih poslancev, ki jih ie izvolil Dunaj. Trije so, pa mislijo malo komandi rati. Drugi se jim Pa ne puste.
*edaj se pa judovski časopisi silno jeze, ker ne marajo drugi z judi skupaj sedeti. Pogasi se bodo že navadili takih stvari. Kmečka i" meščanska stranka sta se sedaj združili in judovski listi pravijo, da bi se najraje zvezali s krščanskimi socialci nemškimi. Tako je povsod med Cehi kakor med Nemci. Vse kmečke stranke, ki se imenujejo neodvisne, se boje Posebno glasno povedati, da so proti veri, ker vedo, da se bo kmet potem uprl in ne bo več hotel voliti take neumne gospode.
Ponosni smo lahko katoliki že na svoj prvi nastop. Povsod se mora upoštevati, da ljudje 1'iso proti veri, ampak Ie časopisi jih šuntajo ''' zato so marsikje še zapeljani, ki ne vedo, da volijo svoje največje nasprotnike, ako vo-iiio liberalce. Kadar bodo pa vsi spregledali,
bomo pa imeli v državnem zboru trdno krščansko večino, ki se ne ukloni puhloglavim liberalcem in njihovim volivcem po razpo-roki in po svobodni šoli.
ČEŠKI KATOLIŠKI POSLANCL
Vsi novoizvoljeni češki katoliški poslanci so šli takoj po volitvah ua staroslavno češko sveto Goro. Na tisoče in tisoče ljudstva se je zbralo, ki so vsi iskreno pozdravljali novoizvoljene poslance. Poslanci so vsi govorili. Največje navdušenje je bilo pri govorih dveh bratov Mislivec, ki sta oba izvoljena. Eden je duhovnik, drugi pa na domu. Sivega očeta obeh poslancev je ljudstvo navdušeno pozdravljalo in starček je veselja jokal, ker je doživel »ako vesel dan, ko sta postala dva sina poslanca iu ko se je zopet jasno pokazala katoliška zavest češkega ljudstva.
PORTUGALSKO.
Na Portugalskem niso nič kaj zadovoljni s kraljem, ker je tuje rodovine in ker nalaga prevelike davke. Sedaj je razpustil še državni zbor. Ko bi bili vsi složni, bi kralja vrgli. Sedaj je pa povišal plačo vojakom in uradnikom da ostanejo na njegovi strani. Dolgo časa na ta način ne bo gospodaril, ker takega vladarja se ljudje naveličajo.
CESARJEVA ŠESTDESETLETNICA VLADANJA.
Drugo leto bo preteklo 60 let, kar vlada naš cesar. Ob tei priliki so hoteli na Dunaju napraviti veliko razstavo. Ker pa iz raznih vzrokov razstave ne bo, bo dunajsko mesto dalo za dobre namene 10 milijonov kron. Ustanovila se bo velika bolnišnica. Dalje izda mesto spominsko medaljo in vsi otroci dunajskih šol se bodo v sprevodu cesarju poklonili. Otrok je čez deset tisoč.
Ogri pa kujejo ravno v ta namen zlati denar po 100 K.
UPOR TURŠKIH VOJAKOV V SKOPL.JU.
V Makedoniji vladajo žalostne razmere. Turške vojaške postojanke mesto da bi branile in varovale red in pravico, provzročajo same največ uporov in grozodejstev. Kristijani morajo čutiti najbolj ta nasiistva oborožene vojaške sile. Turški vojak misli, da so krivi niegovega slabega položaja le kristjani, zato ono sovraštvo do vsega krščanskega prebialstva, ki se kaže na zunaj v najgrozo-vitejših umorih. Položaj turškega vojaštva je pač tak, kakor v nobeni drugi državi. Trpeti mora bedo in pomanjkanje, na pol nag in ves sestradan mora služiti svojemu sultanu. Ker pa misli, da so temu krivi le kristjani, zavoljo katerih mora sultan vzdrževati veliko vojsko, katere pa zaradi slabih denarnih razmer ne more plačevati, zato vlada v četah turških vojakov tako sovraštvo do vsega, kar je krščanskega. Pred kratkim je nastal v Skopliu velik upor turških vojakov, ki so se naveličali služiti goli in sestradani. Toda ta upor ni bil namenjen višji vojaški oblasti, da bi zboljšala bedno stanje vojaštva, temveč je bil naperjen le proti kristjanom, ki so .po mislih turških vojakov edini krivi njihovega bednega položaja. In tako ie moralo pretrpeti krščansko prebivalstvo vso divjo silo nezadovoljnih turških vojakov. Po celi okolici so vojaki grozovito plenili in morili. Ubili-so vsa-cega kristjana, ki jim je prišel v roke, med njimi je padlo kot nedolžne žrtve tudi več pravoslavnih duhovnikov. Čez tisoč je bilo vseh upornikov. Ostalega vojaštva je bilo premalo, da bi moglo zadušiti upor. Celo mesto Sko-
plje je postalo plen upornikov. Ljudje so se zaprli v hišah, trgovine so bile zaprte, uporni vojaki so se polastili več hiš, med njimi tudi poštnega urada. To ugodno priliko pa prav pridno uporabljajo arnavtski roparji, kateri plenijo in morijo povsod na račun turških vojakov, posebno še med Srbi. Ko je zvedel sultan o uporu, je takoj zaukazal, da se izplača vojakom zaostala mezda in naj se pošljejo domov. S tem ukazom je upati, da se upor konča.
Znuod su. Stanislava.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1907/08.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi in moralno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili d u -hovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1907/08 bo v zavodu pripravi javni tečaj za gimnazijo in prvi, drugi in tretji gimnazijski razred.
Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije jevgimnazijskih razredih cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij 500 K. Nekaj izmed tistih, pri kaierih je upanje, da se bodo posvetili duhovskemu poklicu, se bo sprejelo tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo vživati, dokler se je po svoji pridnosti in svojem vedenju kažejo vredne. — Učenci pripravljav-nega tečaja plačajo vsi brez razlike 300 K na leto. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v II. in 111. gimnazijski razred pa 4 K za učila.
Repetentje se ne sprejemajo.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. Ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov, izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1. Učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 23. do 30. junija. V četrtek, 27. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2 do 4. ure popoludne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji naj pri^é: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
Mladeniči, o katerih se bo sodilo, da bi se mogli sprejeti v zavod za I. gimnazijski razred, se bodo pozvali k izpitu, ki se bo vršil v pondeljek, 8. julija (začetek ob 8. uri zjutraj) v šolskih prostorih kn.-šk. zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano.
2.	Učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili I. ali II. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v II., oziroma III. gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska spričevala in druge zgoraj naštete listine do 16. j u I i ja.
3.	Učenci pripravljavnega tečaja naj prilože prošnji razen krstnega lista še izpričevalo o stavljenih kozah, izpričevalo o dovršenem 4. ali vsaj 3. razredu štiri razredne ljudske Šole; prošnje morajo oddati do dne 16. julija.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 24. maja 1907.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Listek.
Sodnijski obrok.
(Konec).
»Tu je moj gospodar in iti moram ž njim. Gotovo čaka Florijana, ki sedi v krčmi in ne pride,« pravi Marjanka Albini, ki se veselo zasmeje in odhiti po mehki poti. Marjanka se o.iunači in potrepl.ie kmeta po rami.
»Hej, stric,« mu zakriči na uho.
Grabotka se obrne s svojo debelo glavo in gleda mladenki v oči. Nekaj kakor smeh mu igra okrog kocin na bradi.
»Florijan še ne pride kmalu. Dobil je fantovsko družbo v gostilni,« kriči mladenka. Starec se nejevoljno namrdne.
Sklenil je ravnokar v svoji počasni glavi
tukaj na polju, kjer ga Rotija ne moti — vprašati Florijana, če resno misli na ženitev in na sodnijski obrok v sredo. Zato je sedel na mejnik in čakal.
Florijan pa ni prišel . . . Starec je jezno pljunil na pot in je premišljal, ali bi še čakal, ali bi odšel domov. Toda, hitreje kakor on, je premislila Marjanka, da se bo mati vseeno kregala, naj že prideta preje ali pozneje. Zato je vseeno, če se tudi nekoliko pomudita na polju.
Marjanka se vsedc poleg starca v travo. Grabotka, ki je še vedno mislil, ali bi šel domov, ali bi ostal, jo pogleda postrani. Ona pa potisne rožnati robec nazaj na vrat. primakne svoje rdeče ustnice starcu na uho in zakriči:
»Stric, ali vam je veliko na tem, da se Florijan in jaz vzameva?«
Grabotka jo pogleda prestrašeno.
Cemu je mladenka pričela govoriti ravno o tem, kar se ie sam mislil pomeniti s Flori-.ianom? Ko ji ni odgovoril, ie nadaljevala: »Saj sem še mlada in lahko čakam. Tudi Florijan še lahko čaka; če vi nočete, potem nii treba, da bi se kaj izpremenifo — vse naj) ostane pri starem!«
Starec vzdihne globoko in z veliko težavo prične odgovarjati.
»Vse pri starem — no — prav — toda .. .« Nehal je govoriti, ker se je zbal, da bi ne zinil nekaj, kar bi ne bilo prav.	i
Marjanka je bila danes posebno pogumna. Odločevala se je njena bodočnost.
»Govorila boin z gospodom učiteljem. On me ima rad. Rila sem njegova najboljša učenka. In iutri vam bom povedala, kaj sem opravila pri gospodu učitelju, jutri zvečer . . . tukaj na travniku, kjer naju ne sliši mati. Ali vam ie prav?«
Kmet je pomajal z glavo in kimal. Premišljeval je, ali bi kaj odgovoril na to, ali bi molčal. Pa si je mislil: »Kar bo prišlo, bo prišlo .. . kaj pomaga govorjenje?« In je molčal.
»Toraj,« prične zopet Marjanka. »vam ni nič na tem, da se oženi Florijan že sedaj, in prevzame gospodarstvo. Glejte, tudi meni je vseeno. Mlada sem še. premlada.«
Po teh besedah je Grabotka čisto odločno prikimal.
Oba sta vstala in sta šla skupaj domov tiho, brez besed.
Popoldne Marjanka ni govorila z vaškim učiteljem, ampak z njegovim sinom, ki je bil vesel gospod in se ie dobro razumel z ljudmi.
»To se prav lahko zgodi,« je rekel. »Sod-uijskega obroka ni treba preklicati. Ako Gra-botki stvar ni pogodu, dobro, potem mu ni treba tega dovoliti. Saj ga poznam očko, kako malo govori. Toraj: če bo Grabotka ves čas molčal in se ne bo dal pregovoriti, potem ne bo mogel sodnik ničesar ukreniti; poslal vas bo na dom, in vse ostane — pri starem.«
»Ali ie res tako?« vpraša Marjanka.
»Popolnoma res«, pritrdi mladi gospod. Ali v smehljajočih očeh se mu je brala naga-jivost.
Pozno zvečer ie tekla Marjanka v sosednjo vas k stari Glombki.
»Ali je že prišel Gregor? vpraša vsto-pivši v leseno bajtico.
Starka zma.ie z glavo.
»Še ne, ljuba moja, še ne. Pa če ie ljubemu Bogu prav. pride prihodnjo nedeljo.«
«In vendar je po meni vprašal v pismu, in ne pride«, misli Marjanka in vzdihne globoko. Pojutrišnjem — s"dnijski obrok. Ako bo Grabfltka molčal, no, potem je še upanje ...
Florijan je prišel ponoči pijan domov. Rotija jo vpila. Pank racij ie molčal.
V ponedeljek zvečer pa je prišel na travnik, kakor sta se dogovorila z Marjanko.
»Vse bo ostalo tako. kakor je, ako vi ne dovolite,« kriči Marjanka gluhemu Pankra-ciju v uho. »Ničesar ne sinete govoriti pri obroku, čisto ničesar, ali razumete?«
Kmet pokima.
Drugega dne se je zgodilo nekaj posebnega. Pankracij ie nagovoril mladenko: »Marjanka, kupil ti bom trak koralov, ker si — pametna.« Po teh besedah je Marjanka vedela, da se pri sodnijskem obroku na tega svojega zaveznika lahko zanese.
Vendar ji ie močno bilo srce, ko se je vzbudila v. sredo zjutraj. Bilo je še kaj zgodaj, a Marjanka ni mogla ostati v postelji. Vstala ie in je šla opravbat živino. Potem pa ie položila par svežih cvetk v neško pred noge Mariji, da se vse srečno dokonča. Obrnila se je. in glej — mlad mož je stopal po vaški cesti in je vihtel klobuk Marjanki v pozdrav. Od veselja se je prestrašila mladenka.
»Bog ti daj dobro jutro. Marjanka!« je klical mladenič. Dekle ni odgovorila na lepi pozdrav. Samo zaiecljala je: »Gregor!«
Stal ie pred njo, rdeč v obraz in v lepi obleki. Marjanko je bilo sram. Pogladila si je predpasnik in je zrla v tla. »Oh, kako sem oblečena ... iz hleva sem prišla.«
»Prav tako, Marjanka«, de Gregor. »2e vem od svoje matere, kako si mi bila dobra in kako si popraševala po meni. Ljudje pravijo da se boš omožila s Florijanom_«
Pričela je jokati. Vse .ie natanko pripovedovala. kako se jc zgodilo, in kaj namerava sedaj . . .
»Ah, ko bi šel tudi ti danes k sodnijskemu obroku, da bi imela moč — « toži Marjanka vsa zbegana.
»Zakaj ne? Ako prosim Pankraciia, mi bo gotovo dovolil. Imam tudi opravke v mestu. In če bi tvoja mati hotela pregovoriti Pan-kracija, se bom jaz potegnil za tc . . . Cilej, Marjanka, prišel sem ti povedat, da te šc nisem pozabil. Tudi ti me šc nisi, kaj ne?«
Marjanka je šla potolažena v hišo. Gregor je postal nekoliko na dvorišču, in je potem vstopil kakor slučajno v vežo. Vprašal je Pank racija, če bi hotel prodati svoje posestvo. Prišel je — tako mu je pravil — s precej težko denarnico nazaj v domačo vas, da si postavi lepo gospodarstvo. Kmet se je posmejal in zmajal z glavo. Rotiji je ob tèi novici od-revenel strupeni jeziček in niti ziniti ni mogla besed, ki jih je imela že pripravljene za »takega pritcpenca«. Florijan je nejevoljno pogledoval Gregorja in Marjanko. Tedaj pa se je pripeljal mimo koleselj gospoda učitelja. Ker je bilo na njem prostora še za eno osebo, je Gregor prisedcl in se je peljal v mesto.
Pred okrajnim sodiščem so se vsi sešli. »Ne zapusti me!« ie prosila Marjanka Gregorja. Stopili so v uradno sobo, tudi Gregor z njimi. Za barijero, ki je delila sobo po sredi, je korakal sodnik semintja. Sodnijski sluga je stal ob vratih.
»Toraj. kdo je tu?« vpraša sodnik.
Sodnijski sluga je imenoval »stranko« in njeno zadevo.
»No, in mladi človek tukaj — kaj hočete vi?« zakuče sodnik, kažoč na Gregorja.
Gregor se uljudno prikloni in pravi, da jc prišel »na pomoč«. Sodnik zmaje z rameni, in prične . . .
»'l'orai, kdo je gospodar posestva?«
Vaški učitelj je pokazal z roko na kmeta in je govoril: »Ta mož tukaj. »Toda. prosim, oprostite se blagohotno, on je uekoliko gluh.«
Rotija je potisnila Pank racija naprej proti barijeri. »Povej vendar, da hočeš prepustiti posestvo sinu,« mu je kričala na uho. On pa jo .ic ixigledal s topimi očmi in je molčal.
»Toraj. Pankracij Grabotka,« je klical sodnik, »vi hočete odstopiti svoje posestvo in prepisati na Florijana?«
Kmet se ni zganil.
»Reci no, reci no,« ga je drezala Rotija. »Ti tepec, ali me ne slišiš? —«
»Baba naj molči!« se je razjezil sodnik.
»Oh, Pankracij, — zgovori no par besed!« ga jc pričela prositi Rotija.
»Sluga«, kriči sodnik, »držite žensko pri vratih, da ne bo silila v kmeta.«
Pankracij gleda predse in molči.
»Oprostite, gospod sodnik, on je gluh na —«
»Toraj premislite: ali hočete ali nočete?« zakliče sodnik z vso močjo Pankraciju na uho.
Še vedno je molčal, molčal kakor grob.
In sodnik je dvignil roko kakor k prisegi: »Ako ne odgovorite, bom dal vreči vso družbo skozi vrata. To jc norčevanje!«
Vaški učitelj je ugovarjal takim izrazom, ki se ne spodobijo; Florijan je+lel polglasno: Marjanka in Gregor sta se pomenljivo spogledovala; Rotija je jokala in vpila. Sredi te družbe je stal edini Pankracij Grabotka nepremično kakor štor in je molčal.
»Sedaj mi je pa že dovolj!« zakriči sodnik. »Ali mislite, da boste briii norce iz sod-nije, a? Vam vsem pravim, takoj v-v-vun. »Sluga, vržite vso družbo na cesto!«
Potegnil je svilen robec iz žepa in si je ž njim hladil razbeljeno glavo. Sluga je odprl vrata in vsi so odšli potrti.
f
Na cesti so začeli vsi naenkrat govoriti v kmeta — bil je tak hrušč, da so mimoidoči postajali in gledali, kaj se je pripetilo.
»Mi gremo k notarju,« vpije vaški učitelj, »notar bo že vse uredil.«
»Joj, joj, to bo stalo-denarja!« tarna Rotija. In tedaj naenkrat izpregovori Pankracij.
»Hočem nekaj povedati, poslušajte! Vi pojdite, kamor hočete, jaz pa grem k Zar-iiiku kupit Marjanki koralov, ker je pametna dekle!«
Te nepričakovane besede so napravile silen vtis.
Rotija in vaški učitelj sta obstala kakor okaninela, Florijan je raztegnil prijazni obraz
v neumne gube, Marjanka in Gregor sta stopila brez strahu h kmetu, in potem so se obrnili vsi trije — Marjanka, Gregor in Pankracij — k Zamiku.
To je bil konec »sodnijskega obroka« in par dni pozneje se je preselila mati Glombka h Gregorju, ki se je poročil z Marjanko in kupil lepo posestvo.
Pankracij Grabotka pa je kadil pred svojo zeleno barvano hišo iz malega vivčka. Mislil je o tem, kako je molčečnost koristna stvar, in kako dobro se je obnesla v zadevi sodnijskega obroka.
Gost: »Pritlikavec, pridi sem in noslaj malo od lega duhana — ta g! vo čisti in dà bister razum.« — Gostilniški vajenec: »Tako? Vi pač ne nosljate še dolgo od tega duhana, gospod gost.«
Največ častnikov šteje vojska urugvajske republike. Sedaj je nastavljenih 32 generalov, 173 polkovnikov, 208 podpolkovnikov, 345 majorjev, 496 stotnikov, 1351 poročnikov. Normalno bi to število častnikov zadoščalo za 100.000 mož. V resnici pa republika ne šteje več kot 4124 vojakov z podčastniki vred.
Dvanajst in pol mil. frankov je pridobila v 24 urah neka firma v Boinbayu. Podrobnosti še niso znane.
Razgled po domovini.
V Lurd in Rim!
Slovenci krščanski! V Lurd se že naprav-Ijamo dolgo čaa. Bili so že sicer v teku 50 let ondi že mnogi posamezni Slovenci in Slovenke in tudi cele večje skupine, toda pravega narodnega slovenskega romanja v Lurd še ni bilo.
Prihodnje leto — 1908 — bo petdeset let, kar se je prikazala sveta Devica in kar vrejo ljudje tja. Ce kdaj, je sedaj ugoden trenotek tudi za nas, da izpolnimo že davno gojeno željo. In to bomo tudi storili. Storili v zvezi z brati Hrvati. Ako nas bo zadostno število, napravimo vsak svoj vlak — oba ob enem času — ako ne, se združimo oboji v en skupen \ lak.
Romanje je torej zagotovljeno, ker ni odvisno od števila udeležencev. Kolikorkoli jih že bo, pojdejo. Ni se torej bati da bi se namera zopet podrla.
Vršilo se bo romanje kmalu spomladi, najbrž maja. ko še ni velike vročine, na polju pa se ne presilnega dela.
Razume se, da mimogrede obiščemo tudi Paray le Monial, kjer se je razodelo Srce Jezusovo blaženi Marjeti Alakok. Tudi v Svici se mimogrede ustavimo na sloveči božji poti Marija Einsideln.
Cene se bodo pozneje naznanile, ko bodo dogovori s podjetnikom končani. Zaradi ložjega pregleda in uredbe se pa želi in prosi, naj bi se udeležniki pričeli oglašati takoj. — Oglasila sprejema upravništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Prosimo torej, naj se oni, ki so že odločeni iti, takoj priglase; oni pa. ki še niso odločeni, naj premišljujejo o tem, in ko so se odločili, naj naznanijo precej.
V jeseni, meseca septembra, o priliki zlate maše svetega očeta, pa pojde nekaj zastopnikov naših mladeniških organizacij v Run, kjer bodo zborovali odposlanci vseh narodov. Mladeniška organizacija (Marijine družbe, izobraževalna društva in druga), ni zlepa kje tako izpeljana, kakor pri nas. Zato je prav, da se v zboru drugih pokažemo tudi mi.
Seveda bodo mogli to pot narediti le premožnejši mladeniči. Nekaj takih je pa tudi po naših družbah in društvih. Do onih tedaj, ki to lahko zmorejo, se obračamo, da naj sprer-mejo častno opravilo zastopnikov slovenskih krščanskih mladeničev pred svetim očetom, in naj se odločijo za pot v Rim. In kakor hitro se odločijo za to, naj tudi sporoče. da vemo. na koliko smemo računati. Cirn prej, tem boljše! Oglasila sprejema upravništvo »Bogoljuba« v Ljubljani.
Na noge torej, krščanski mladeniči slovenski, v večno tnesto — pred svetega očeta, da tam izrazita in poklonite udanost in ljubezen vse slovenske mladine do naše svete Cerkve!
+ Čedne sodnijske razmere! Pred seboj imamo razsodbo c. kr. okrajnega sodišča v Mokronogu, v kateri si je c. kr. adjunkt M. Zwitter privoščil sledečo opazko: »Obtoženec je farovški oskrbnik in, kakor sam prizna, pristaš stranke dr. Šusteršiča. Ce se upošteva, da ljudje obtoženčeve vrste niso vajeni brzdati strasti in da pride pri njih često politično nasprotstvo v osebno sovraštvo ...» K temu izbruhu politične strasti od strani c. kr. sodnika, pripomnimo sledeče: Dozdaj smo mirno, četudi težko, prenašali taka in enaka, odkrita in prikrita žaljenja. ki so si jih nekateri sodniki proti našim somišljenikom privoščili. Toda naše potrpežljivosti je konec. Takih izzivanj od strani c. kr. sodnikov ne moremo in ne smemo več prenašati. Ljudstvo, ki je poverilo poslancem »S. L. S.« svoje zaupanje in zastopstvo, kliče na ves glas po odpomoči zoper take sodnike! Ljudstvo pričakuje od svolili izvoljenih poslancev, da zastavijo vse moči, da se po sodiščih nastavijo uradniki, ki bodo ljudstvu res sodniki! Vse stranke pa, ki so že imele ali še bodo imele podobne izkušnje s sodniki, poživljamo, da nam to gotovo javijo! Skrajni čas je, da se napravi konec tem turškim razmeram, ki vladajo zad-nia leta pri naših sodiščih. Ljud tvo, ki plačuje sodnike, sme najmanj kar more pričakovati od sodnikov nepristranosti.
Ob nevihti ne smemo stati pri oknu ali vratih. Dné 28. m. m. je v St. Andrežu stal pri oknu neki mladenič in opazoval, kako se temni oblaki pode po nebu, ali hipoma se je zgrudil na tla. Treščilo je v hišo in električni tok mu je švignil po nogah, vsled česar sta mu nogi ohromeli. Hitra zdravniška pomoč pa je toliko pomagala, da je mladenič v kratkem zopet okreval. V hiši. ki je last Antonije Paš-kulin, je bila zbrana vsa družina, a drugim se ni nič žalega zgodilo, razven, da je zračni pritisk podrl na tla dve odrasli hčeri, ki sta pa hitro zopet vstali in hiteli na pomoč svojemu bratrancu, ki je nezavesten ležal na tleh. Sprednjo hišno steno je poškodovalo na vec straneh.
Slovenski organisti. Prva odborova seja slovenskih organistov se vrši na Brezju dne 1 julija t. I. Prihod zjutraj z vlakom, nato sveta'maša, pri kateri se poje. Spored zborovanja: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2 Ureditev društvenih pravil. 3. Raznoterosti.
Gospodje odborniki se poživljajo, da vsi pridejo k prvi važni seji. tudi gg. kolegi organisti so dobro došli. Mcgoči predlogi naj se naznanijo do 24. t. m. predsedniku osnovnega odbora J. Rusu v St. Vidu nad Ljubljano.
Slovenski organisti se ne udeleže sestanka cerkvenikov, ki se vrši v tem mesecu na Brezju, kakor ie bilo poročano.
Pod naslovom »Iz ljublianske okolice«, mota neki žalostni junak iz Šmarja pri Ljub-
ljani po »Narodu« strašno dolga kurja čreva v obliki neskončno dolgočasnih dopisov. Zdaj napada učiteljstvo, zakaj ne gre v boj za liberalno stranko. Ta čudni filozof naj pusti pri miru poštene učiteljice, ki ne marajo s takimi »pisatelji« hoditi v Benetke! Naj ljudstva ljubljanske okolice ne zmerja, da je neumno in nezavedno, zato, ker takih prifrknjenih filozofov neče poslušati. Enkrat jo je javno iz-kupil za svojo predrznost, in mi svetujemo takim liberalnim filozofom prav resno, naj se nikar iz kmečkega ljudstva ljubljanske okolice ne norčujejo! Ne le da se ljudstvo ne da zasmehovati v slabo skrpucanih povestih, tudi po »Narodu« se ne da zasramovati. Tisti ljubljanski prebivalci pa, ki podpirajo »Narodovo« ščuvanje na okolico, se naj pri teh filozofih zahvalijo, če bo začel »nezavedni« kmet premišljevati, komu naj nese svoje groše v mesto — komu pa ne!
Uspavalne cigarete v pomoč tatovom. V Trstu se je prejšnji teden ponoči sprehajal v ulici Belvedere lesni trgoyec Anton Levstik. doma" iz Kranjskega. Kar se mu približata dva neznanca in se jameta z njim pogovarjati. Ponudita mu celo cigareto in mu jo prižgeta. Anton Levstik kadi, toda kmalu se ga polasti spanec. Sede na cesto in takoj zaspi. Ko se zbudi, zapazi, da mu manjka ura, dva prstana in denarnica, v kateri je imel 3 krone. Tatovi so ga s pomočjo posebno za to preparirane cigarete uspavali in ga potem okradli.
Letina v Beli krajini. Prve črešnje so že rudeče, dasi je letošnja zima dolgo zadrževala vsak razvoj v naravi. Mcsec maj ie bil pa zato zelo gorak, in kar je bilo poprej zamujenega, je prijetna majnikova toplota popravila. Polje in vinogradi obetajo obilno letino. Posebno trtje se je lepo obložilo z mladim zarodom, da je upati bogate trgatve. V župniji Metlika je še precej vina na prodaj, žlahtna kapl.ica je, ki mora privabiti vinskih kupcev v Belo krajino. Ljudje bi jo pa tudi radi še drugim privoščili, da bi za njo kaj denarja dobili.
Šest sinov — vojakov. Iz Šmarje v Istri se nam poroča: Pisali ste o dveh očetih, ki sta dala po pet sinov v vojake. V Smarji pri Kopru pa živi Andrej Hrvatin. ki je dal v službo cesarju vseh svojih šest sinov. Dva sta pri vojakih umrla, štirje so oženjeni v Šmarji.
»Svobodna Misel« se imenuje neki list, ki kroži po Slovenskem in ga izdajajo slovenski framasoni. Namen lista je boj proti katoliški cerkvi, katerega njegov oče »Slov. Narod« že več let vodi in poostruje še vedno bolj. Slovenski framasoni hočejo francoskih razmer. Kakšne so te, je znano čitateljem »Domoljuba«, saj smo jih že opetovano omenjali. Tudi danes hočemo omeniti samo enega slu-
čaja s Francoskega, o katerem so pisali pred tednom razni časopisi. Francoski framasoni so strogo prepovedali šolskim otrokom nositi okoli vratu kako svetinjico ali križce. Učitelji te vrste so žugali otrokom, da jih izključijo iz šol, ako se predrznejo priti s takimi znaki. Neki oče pripoveduje, da je njegova hčerka nosila že več let brožko v podobi križa. Učiteljica je zahtevala, da naj učenka takoj odstrani to brožo ali jo pa skrije, ker drugače bi jo morala spoditi iz šole. Mati učenke je poiskala učiteljico, da se radi te zadeve pomeni z njo. Učiteljica prizna, da dela po navodilu šolskega nadzornika, ki je znan framason, prizna pa tudi, da je sama fra-masonka. Po odhodu matere je izjavila učiteljica, da bi ji bilo zelo ljubo, ako pride več takih pritožb, ker ji bodo gotovo pripomogle k boljši službi. Učenka je izostala iz šole in starisi so jo začeli sami poučevati. Tako delajo liberalci in framasoni. — Take razmere hvali tudi list »Svobodna Misel«. Na boj proti slovenskim framasonom. Zmagali smo jih pri zadnjih volitvah, a miru ne bo preje, da jih zmagamo tudi pri deželnozborskih. Ne držimo rok križem, temuč pripravljajmo se na nove boje, ki nas še čakajo.
Jasni se! Na shodu Narodne stranke dné 26. maja v Celju je dr. Kukovec govoril vendar enkrat jasneje ter naznanil v navzočnosti državnega poslanca Robleka. da je boj Narodne stranke proti klerikalizmu samoobsebi razumljiv. Ker vsak liberalec razume pod besedo »boj klerikalizmu« vse, kar ie proti katoliški veri in cerkvi, bosta se tudi Roblek iu Ježovnik morala bojevati proti katoliški veri in cerkvi. Ali se sedaj odpirajo onim oči, ki so do zadnjega hvalili »pobožnost« Robleka in Ježovnika?
Sestanek slovenskih državnih poslancev v Ljubljani. Dnč 4. t. ni. so se sešli v Ljubljani državni poslanci S. L. S. iz Kranjske, »Slovenske kmečke zveze« iz Štajerske m »Sloge« iz Goriške ter so soglasno sklenili, da bodo v državnem zboru solidarno nastopali. Končno se je izvolil poseben izvršilni odbor, ki je oso-bito dobil nalog, naj stopi radi snovanja dr-žavnozborskega kluba v dogovor z drugimi jugoslovanskimi poslanci.
»S. L. S.« Vsa pisma in naznanila, ki se tičejo »S. L. S.«, naj se naslavljajo na naslov: Tajništvo »S. L. S.« v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2, nad tiskarno.
Raznoterosti s Koroške. Predavanje v Podljubelju. V slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu Podliubeljem predava v nedeljo, dné 23. t. m. popoldne odbornik S. K. S. Z. v Ljubljani dr. F.vgen Lampe. — Premeščena sta č. g. Viljem Wester, pro-vizor v Št. Petru, za prövizorja k Sv. Trojici, in č. g. Ivan Lučovnik, kaplan pri Št. Jakobu v Rožni dolini za drugega kaplana v Pliberk.
Razpisana je župnija Št. Marjeta pri Volš-perku, ker je vpokojen č. g. župnik Jožef Kočovski. Župnijo Lipje oskrbuje začasno č. g. župnik Karol flutter. — Požar v celovški okolici. V ponedeljek ob deseti uri zvečer je zgorela lopa za mrvo pivovamarju Lochu, ki ima 2400 kron škode. Požigalca nekega čedno oblečenega tujca so zaprli. — Petdesetletnico mašništva praznujeta letos sledeča koroška duhovnika: Albert Eichholzer, vpokojeni župnik v Globasnici in Mihael Wank, župnik v Št. Ju rjti. — Štiridesetletni«) praznujejo: Mihael Baumgartner, župnik; Jurij Jerman, župnik; Ivan Stiberc, upokojeni župnik; Janez Wieser, prošt. — Petindvajsetletnico pa praznujejo : Jožef Habič, zdaj na Nižjem Avstrijskem; Frančišek Katnig, župnik; Jernej Krai-ner, župnik in Ivan Oberreder, župnik.
Duhovske ves-tl s Štajerske. Prestavljeni so čč. gg.: Ivan Zaje, kaplan v Ribnici na Pohorju, v Skale; Ivan Ogradi, kaplan v Ska-
lah. k Sv. Barbari v Halozah; Franc Mande-liček, kaplan pri Sv. Juriju ob bčavnici, v Ribnico na Pohorju.
Imenovan je za vojaškega kaplana II. vrste v rezervi č. g. Franc Letonja, kaplan v Vitanju.
Nov vlak do Jesenic. Dné 1. junija je pričel voziti nov vlak od Ljubljane do Jesenic. Odhod iz Ljubljane ob 905 zjutraj, prihod na Jesenice ob 1108, odhod z Jesenic popoldne ob 502, prihod v Ljubljano zvečer ob 650. Odhod z Jesenic z zveznim vlakom proti Rožu ob 1126 dopoldne.
Petdesetletnico bo obhajala 24. t. m. oziroma na kresno nedeljo, odkar je bila posvečena trnovska cerkev v Ljubljani od knezo-škofa Antona Alojzija Wolfa.
Kanonično vmeščen je bil prejšnji teden na župnijo Kolovrat tamošnji župni upravitelj č. g. Adolf Knol.
Slov, katoliško Izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču bo obhajalo na praznik sv. Petra in Pavla desetletnico obstanka. Ta dan bo priredilo večjo slovesnost. V Tržič prihiti mnogo bratskih društev k slavnosti. Ob priliki desetletnice je imenoval društveni odbor za častne člane g. stolnega vikarja Jos. Potokar, g. profesorja Jos. Kržišnik in tovarnarja g. Frana Ahačič. Vsa društva, ki še niso prijavila svoje udeležbe prosimo, da jo naznanijo krščansko socialni zvezi v Ljubljani ali pa društvu sv. Jožefa v Tržiču vsai do 16. t. m.
Moška Marijina družba s sedežem v Križankah priredi v nedeljo izlet v Zatičino. Tu bo slovesna sv. maša z govorom in potem ogled cistercijanskega samostana. Skupni obed bo v znani gostilni g. Frica.
V Kočevju so ustanovili srokovno društvo preniogokopov. Vpisalo se ie že lepo število članov. Socialni demokratje in liberalci kar pihajo vsled tega od jeze.
Svoji k svojim. Kupujte blago in drugo, kar potrebujete samo pri trgovcih, ki so našega mišljenja. Nikdo nas ne more siliti, da bi svoj denar nosili našim najhujšim nasprotnikom — liberalcem. Podpirajmo tudi le naše gostilničarje.
Za cerkvenike. Dodatno se še poroča, da bo občnemu zboru »Podpornega društva cerkvenikov«, kateri se vrši dné 20. junija t. I. na Brezjah na Gorenjskem kakor je bilo že dne 29. maja t. 1. v »Domoljubu«, in pa dne 25. maja tudi v »Slovencu« naznanjeno, tudi g. dr. Lampe prisostvoval ter pri zborovanju, katero se prične kmalu po sv. maši, katero bo tudi on daroval nekaj spregovoril. Ker se je od nekaterih cerkvenikov želelo, da bi se društveno delovanje v »Domoljubu« naznanilo, se odgovarja tem potom , da ne more ono ustreči prvič zato, ker: delovanje spada samo pred občni zbor, drugič pa zaradi obši mosti. Zatorej pridite gotovo k temu važnemu občnemu zboru, kjer boste lahko vse slišali, in se prepričali, da društvo ne spi, ampak dobro napreduje in še uspešneje bo delovalo, ko bo postalo močno. Zato pa naj vsak stori svojo dolžnost in s tem pokaže, da se zaveda, da hoče sebi in svojemu bližnjemu pomagati.' Torej dné 20. junija k Mariji Pomagaj na Brezje, da tudi njo poprosimo pomoči — Odbor.
Iz ljubljanske žentpeterske okolice. Vendar enkrat. Deželni šolski svet nam je naredil novega nadučitelja za šentpetersko šolo v osebi g. Antona Levstika, dosedaj učitelja v Senožečah. Pa ne deželni šolski svet, ampak g. Kaltoneger. poročevalec za šolske zadeve pri dež. vladi, ga nam je naredil. Pričakovali smo, da se bo tako zgodilo, že dve leti Pred dvemi leti je namreč prišla po Kaltenegerju
na našo šolo gospa Levstik, žena sedaj imenovanega nadučitelja kljub temu, da še v terni krajnega šolskega sveta ni bila, in kljub tenui, da je bila od krajnega šolskega sveta priporočena gdč. Pleško, izvrstna učiteljica. Od takrat naprej smo tega, kar se je sedaj zgodilo, pričakovali. Krajni šolski svet so sedaj zopet drugič prezrli gospodje pri dež. šolskem svetu in se na njegove želje niso ozirali, čeprav zastopa in izraža voljo in željo ljudstva, ki je šolo zidalo in jo vzdržuje. Vprašamo g. Kaltenegerja: Cenni pa je krajni šolski svet? Kar se godi pri nas v deželi s kraj-iiimi šolskimi sveti, to je nečuveno. Krajue šolske svete odpravite, če nimajo druge pravice, kakor da jih okrajni in dež. šolski svet prezira. Naj pa še deželni šolski svet v družbi z okrajnim in pa s Kaltenegerjem stranišča snaži, pa drva kupuje. Veste, za samo seki-ranje mi nismo tukaj! Da Kalteneger tudi z drugimi k rajnimi šolskimi sveti tako dela, imamo dokaze v roki. Ali naši zastopniki v dež. šolskem svetu nimajo ust in jezika, da bi tako počenjali je pošteno ožigosali. Mi še to pričakujemo, da dež. šolski svet, ko ustanovi trirazrednico, ne bo razpisal učnega mesta toliko časa. dokler Levstikova hčerka ne bo dokončala pripravnice, da bo Kalteneger imel zopet priliko nastaviti še tretjo Levsti kovo moč na naši šoli. Potem bo izvrstno. Gospa bo večkrat imela dopust, kakor sedai, gospodična bo večkrat bolna, in obe bo na-domestoval g. Levstik, in šola bo zopet taka, da jo bomo lahko poslali v London na raz stavo. Nazadnje bodo pa rekli nadzorniku in šolski oblasti; otroci so zabiti. — Kakšen učitelj je g. Levstik, ne vemo, da je pa liberalec, pa vemo, ker je to pokazal v Senožečah. Pa z liberalizmom pri nas ne boste ničesar opravili, smo mi previsoki zanj. Dosedanji nadomestni učitelj g. Božič je nastavljen v Mengšu. Nekaj tednov sem imamo na naši šoli vsporednico. Ali se to ni moglo že v začetku leta zgoditi? Zakaj še le sedai dva meseca pred koncem leta? — Posavci smo častno dokončali volitve. Udeležili smo se jih s prav malimi izjemami vsi, ki smo mogli voliti. Veliko je pripomogel k temu shod S. L. S. v Šmartneni. Pa tudi veliko ie ta shod pripomogel Matiju Dolničarju i/ Šmartna, I. Zakotniku iz Most in pa celi bandi, katero sta ta dva skupaj zguncala, da so se pokazali kaj in kakšni so. Hoteli so shod razbiti. Matija je ponujal pijačo nam Šmarčanom, češ, da bomo z njim potegnili. Pa mi smo vstali iu šli iz gostilne; le Krehljeva družina, menda žejna, se je napila liberalnega piva. Matija, kaj ne. dobro smo vam ovrgli vaše očitanje, da bi bili mi pijanci, kakor ste nas v »Narodu« častili. Ker pijanci niso mogli shoda razbiti, so se zbrali na Dolničarjeveni dvorišču vpili, piskali in krulili. Maiija, delali ste za nas zelo dobro, zase iu svojo bando pa silno slabo. Zirovniku niste nič pomagali. — Matijev brat Janez Dolničar, po domače Tinček je tudi delal za liberalca. »Oliha vkup štriha.« Kako je agitiral, bi lahko povedal Bober iz Hrastja. in še kdo drugi. Res, ne motimo se, če pravimo: Dolničarjev v naši vasi se bomo znali ogibati. Liberalni kandidat je pa dobil le malo glasov, čeprav so nas mnogo posestnikov izpustili iz imenika, ki bi gotovo volili pravega moža. Jaršanov in To-mačevcev ni bilo skoro nič izpuščenih, ker so v občino Ježica, vse je volilo — najstarejši 82 let stari Janez Dimnik se je peljal na volišče — le v Šmartnem so nas silno veliko izpustili. Ne vemo, ali se imamo za to zahvaliti moščanskemu županu Marenčiču, ki je, kakor vemo iz popolnoma zanesljivega vira, sestavil najslabši imenik izmed vseh občin na celem Kranjskem, ali pa je imel tukaj zraven svojo roko in svoj svet naš Matija, ki
t
nas Šmarčane tako silno ljubi. Pa z Matijem bomo že obračunali, kakor smo obračunali z ženami liberalnih mož. ki so bili z Matijem iu pili njegovo pijačo. Naš Matija je torej z volitvami za eno blainažo bogatejši. Kmalu I k) državnozborskih volitvah je pa Matija doživel zopet eno blamažo. Bila je volitev predsednika k rajnega šolskega sveta. Iz tega šolskega sveta je Matija hotel spraviti našega g. župnika — čeprav ga ne more, — notri pa je hotel imeti sebe in kralja prešičev Elija Pre-doviča in Zakotnika iz Most. Pa ti so pogoreli, Matija ni niti ud krajiiega šolskega sveta, tisti pa, ki ga je »gospod« hotel ven vreči! namreč g. župnik, je pa izvoljen za predsednika, Miha Dimnik pa za podpredsednika, čeprav je tudi njega hotel Dolničar »štrihati«! Dobro ste se vrezali Matija! Le korajžo g. Dolničar, kako blamažo še lahko staknete. — Matija hoče sedaj najbrž loviti z gostilno. V nedeljo 26. maja jo je otvoril po svojem najemniku. Pa ne bo dosti opravil. Mi se poznamo. Saj ima tudi Keber gostilno, če bomo žejni, bomo šli raje h Rebru. Držimo se namreč gesla: »Svoji k svojim«! Samo to vprašamo g. Matijo: Ali bo samo gostilna, ali bo tudi še kaj zraven ? V Mostah je pa Matijeva desna roka J. Zakotnik delal za liberalnega kandidata, pa tudi za socialnega demokrata. Saj so se v njegovi gostilni vršili shodi teh strank. Pa ni dosti pomagalo. Tudi Moščan-eev je bilo veliko izpuščenih. Eden naših je vložil okrog 50 reklamacij. Zupan jih je kar vpisal v imenik, ne da bi o tem naredil zapisnik in predložil c. kr. okrajnemu glavarstvu dokaze. Zato so bile vse reklamacije neveljavne. Ne vemo. ali je župan tako neveden, ali komot, ali kaj. Zakotniku, ki je v Šmartnem bil med »zavirači«, v zadoščenje moramo povedati, da mu je sedaj žal, ker je bil med nagajivimi liberalci. Tudi nekaj. Eden izmed »bände« Matijevih najemnikov s tem sam obsoja vse divje počenjanje. Pa če bi bilo danes treba zopet nastopiti, bi bil menda Zakotnik zopet zraven. Sedaj se mora nekoliko po vetru obračati — ker ima gostilno — zato se pa kesa! V Štepanji vasi je pa general vseh odvisnih neodvisnežev gostilničar Anžič po domače Zorž. Kar sam ni mogel, je pa pomagala šola v Hrušici, kjer so se otrokom delili listki, naj jih neso domov starišem. Čudno in predrzno. Svoje dni so celo neko prepoved skovali liberalni učitelji, da otroci ne smejo, ko gredo iz šole, nositi domov »Domoljuba«. Sedaj pa rabijo šolo zato, da agi-tirajo za liberalnega učitelja. Dosledni ti ljudje niso. Zorž pa hrušovska šola! To je čudno pri teh »birtih«. Kakor hitro se ga nekaj ljudskih grošev prime, pa začne ljudstvu roge kazati, in z liberalci potegne. Tak je naš Zorž. Najbrž, da ima mož že preveč ljudskega denarja. Bo treba še komu drugemu nositi krajcarje, če ne bo on preveč prevzeten postal. V to gnezdo, Zoržovo gostilno, bo treba podrezati, da bomo videli, kateri tički se ondi zbirajo, in v kakih igrah se ondi vadijo zlasti zvečer in ponoči. — Blagoslovljenje zastave šentpeterske dekliške Marijine družbe se je vršilo na praznik sv. Trojice. Slav-nosti primeren govor je imel vlč. g. kanonik dr. A. Karlin, ki je tudi blagoslovil zastavo. Kumica je bila blag. gospica Lina Strahova. Navzočih je bilo šest sosednjih Marijinih dekliških družb z zastavami. Novo krasno zastavo je fino izvršila gdč. Jozefina Repše. slike s pravim izrazom naredil gosp. Matej Trpin in krasen drog g. Ivan Kregar. Zastava se je naredila po načrtu, ki ga je umetniško društvo potrdilo. Priporočamo vsem, ki bodo napravljali zastave, naj dajo prej vselej načrt v presojo umetniškemu društvu. Mlado umetnico Jozefino Repšetovo vsem društvom toplo priporočamo in tudi gospoda Trpina.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
k Kranjskim liberalcem. Kranjski okoličani nas poživljajo, naj imenujemo tiste liberalne trgovce, ki v zvezi s Sokoli, Kušarji in drugimi bitji vsako priliko porabijo, da sramote S. L. S. Temu pozivu se bomo odzvali bolj krepko, kakor je »Gorenjčevi« plaži ljubo. Trgovci naj ne pozabijo, da jih okolica bogati, spametujejo naj se, dokler je še čas.
^ »Planinski vestnik« — političen list? Na St. Joštu se je nastanil gostilničar, ki kranjskim pivcem »na debelo« ni tako všeč, kakor je bil prejšnji. V »Plan. vestniku« mu zato odganjajo goste ter jih vabijo k svojemu staremu somišljeniku v pol ure oddaljeno vas. lako hočejo liberalci povsod uganjati umazano svojo politiko; če pa izvajamo posledice, ie pa stokanje, da nismo patriotični. Novega gostilničarja pa priporočamo vsem romarjem in izletnikom.
g Veselica podružnice planinskega društva za Kranj in okolico. V nedeljo, 2. junija, je podružnica priredila veselico na korist Prešernove koče na Stolu. Veselice se je udeležilo dokaj gostov iz Ljubljane, Radoljice in drugih krajev. Kljub slabemu vremenu se je zabava lepo razvila, dokler ni nastopil slavni odvetnik Kušar s svojimi trabanti Sokoli. Zvest svoji oliki je povabljene goste uahrulil z barabami in šemami. Gostje, ki tega tona niso imeli v programu, so se razšli, Kušar, slučajno še trezen, pa je z »zavednimi fanti« slavil svojo »zmago«. — V ponedeljek pa, ko so rtjzne stranke prišle h Kušariu ponujat zaslužka, so bili pa gospod doktor že drugačne volje. Denar je le denar, če ga tudi plaža donala.
g Knjigovez Bizjak v Kranju se je zadri nad kmetom, ki je hotel imeti knjižico z novim besedilom: »Kaj nove litanije! To so le far-ška zmešnjava!« Ta dični Bizjak prodaja robo, ki so mu jo razni tiskarji v tujini z mnogimi tiskovnimi pomotami ponatisnili. Hvaležen naj bi bil mož, da se pri njegovem Stantii sploh še kdo ustavi, ne pa se tako surovo zadiral v ljudi. Njega in njegovih zmešnjav se prav lahko ognemo.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Tunjic pri Kamniku. Slavnemu deželnemu odboru na znanje! Kdor hoče kaj poskusiti, naj le vozi po potu od Tunjic do Si-droža ali narobe in od Sidroža čez Tunjice do Znamnja pri Stranjah, ta bo imel enkrat za vselej dosti. Ce pride z zdravo kožo domov on, živina ter voz, bo pravcati čudež. Ta pot je popolnoma neporabljiva, življenju smrtnonevarna. Vkljub vsem prošnjam kmetov, zlasti onih, ki spadajo v vas Sidrož, se nočeta ne županstvo v Tunjicah ne za Kalom pri Stranjah zmeniti za popravo teh potov. Ali ne plačamo mi kmetje davkov, kakor drugi? Ali ni ta prezirljivost imenovanih županstev vse graje vredna? Tudi žendarmerija, ki po teh potih opravlja svojo službo, ve za to vnebovpijočo krivico. Pasanti, kateri po leti radi od Kranja čez Sidrož in Tunjice do Kamnika peš gredo, naj si Ie preje življenje zavarujejo. Ali ni bolj treba teh potov preje temeljito popraviti, kakor delati ono nameravano pot na Veliko Planino, katere sploh treba ni, med tem ko bi po teh imenovanih potih dan na dan kmetje tako radi svoj les, od katerega pri svoji revščini edini dohodek pričakujejo, speljavali v Kamnik, toda županstvi v Tunjicah in za Kalom sta gluhi in slepi. Slavni deželni odbor v Ljubljani naj bi blago-
volil to majhno javno pritožbo ubogih bridko zadetih kmetov, stanujočih v zgoraj imenovanih vaseh, ne le blagohotno na znanje vzeti, temveč ukreniti, da se imenovana pota čim-preje popravijo, in to tembolj, ker so posestniki zlasti iz Sidroža (občina Cerklje) pripravljeni pri popravljanju zdatiio pomagati! — Eden za vse druge.
g Bralno društvo v Naklem priredi v nedeljo, dne 16. i. m., igro »Fabiolo« s petjem. Sodeluje domača godba.
+ Iz Kamnika se nam piše: »SI. Narod« z dne 6. t. m. napada dopisnika iz kamniške okolice v torkovi številki »Slovenca«, v kateri se isti s precejšnjo prizanesljivostjo dotika kamniških liberalcev o prihodu gospoda dež. predsednika v Kamnik. Mi mu ne odgovarjamo in prepuščamo odgovor gospodu dopisniku iz kamniške okolice, ako se mu sploh zdi vredno odgovarjati na liberalne izbruhe. Zavarujemo se pa proti podtikanju, da smo »z nesramnimi grožnjami prisilili obrtnike, da so razobesili zastave.« Le na dan z imeni ! Zahtevamo naj ne ostane samo pri žu-ganju. Dobro vemo, kaj boli kamniškega dopisnika. Svojo jezo hoče ohladiti z dopisi v »Narodu«, ker ste se morali prepričati, da je v Kamniku tudi naših hiš toliko, da se je mogel dostojno sprejeti kljub liberalni demonstraciji oni, katerega vi — mrzite! Z veseljem pa pozdravljamo dobrohotnost gospoda dež. predsednika, ki hoče nakloniti podporo za vodovod, saj s tem bo najlepše pokazal, kako vzvišen je nad onimi ljudmi, ki se mu v obraz klanjajo, za hrbtom pa demonstrirajo. Ako pa ne nehate z izzivanjem, pridemo na dan s stvarmi, ki vam bodo veliko neljubše, kakor prizanesljivi dopis iz kamniškega okraja.
g Iz Lukov'ce. V ponedeljek, dne 4. junija, se je v Praprečah pri kopanju gline za opeko udrla zgornja plast zemlje in podsula troje delavcev; ena delavka je bila na mestu mrtva. Izmed drugih dveh je eden težko, drugi lahku poškodovan.
g Dne 3. t. m. je počastil Kamnik s svojim prihodom gospod deželni presednik. Pred-mesto Šutna in mesto ga je pozdravilo z zastavami raz hiš. Grozno so se blatnirali pri tej priliki kamniški liberalci, kateri demonstrativno niso hoteli razobesiti zastav. Čudno pa je bilo videti, da celo v onih hišah, v katerih so c. kr. uradi, n. pr. davkarija in davčni referat, niso bile razobešene zastave. Kraut, nekdanji ljubljenec Cronov, seveda ni razobesil zastave, pač pa se je šel poklonit deželnemu predsedniku. Kaj ne diši to precej po hinav-ščini? Radovedni smo, kaj poreko c. kr. uradniki, da tudi čitalnica, katero večinoma sami vzdržujejo in v njej javno nastopajo, ni razobesila zastav.
g Gospod deželni predsednik je obljubil, da izposluje Kamniku podporo za vodovod. Vsa čast mu za njegovo skrb in dobrohotnost.
g Župani, občinski svetovalci in več kmetov iz kamniške okolice so prišli h gospodu deželnemu predsedniku ter so mu razodeli želje svoje. Gospod deželni predsednik jih je prijazno sprejel in obljubil podpirati njihove želje. Po pravici smemo staviti veliko zaupanja v g. deželnega predsednika.
g Iz Mekinj se nam piše: Tudi Mekinjci sino prišli pogledat, kako znajo Kamničanje sprejemati goste. Videli smo veliko hiš okrašenih z zastavami. Drugi jih niso hoteli razobesiti. To so bili kamniški liberalci. A zato so pa dobri, da jih Mekinjčani podpiramo. Prav bi bilo, da bi se tudi v Mekinjah pričeli zavedati vsi, in podpirati svoje ljudi, liberalcem pa pokazati hrbet. Čudne prikazni so liberalci. V Kamniku kažejo, kako malo poznajo uljudnosti, v Mekinjah so pa na dan volitev
našemu gospodu župniku okna pobili. Lepa kompanija!
— Umrla je 8. t. m. v Kranju gospa Frančiška Bučar, soproga pekovskega mojstra g. Jožefa Bučarja in mati g. profesorja Jožefa Bučarja. N. v m. p.!
g Zopet smo enkrat videli žlajfarja v so-kolski obleki. Človeka mora smeh lomiti, ne samo zaradi komičnega nastopa, ampak zlasti zato, ker bi moralo pač Sokolom znano biti, kak Slovan je ta seh-brat-sokol.
g Požar je vpepelil dne 3. t. m. hišo in gospodarsko poslopje posestniku Frančišku Vrhovnik, vulgo Marken v Vrhovju št. 2, ob čina Cerklje. Zgorelo je vse do tal. Rešili so si le samo življenje. Obleka, jestvine, žito je šlo neizprosljivemu življu v žrtev. Zažgali so menda otroci. Posestnik je bil zavarovan.
g Zlajfar vendar ni liberalec, bi marsikdo mogel soditi. Zakaj? Pričel je prodajati svetinje in trakove za Marijine družbe. Da da, taki so liberalci, kadar jim diši denar. Bravo, žlajfar!
Dolenjske novice.
Iz velikolaškega okraja
d Velikolaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je pred kratkim priredila veselico v prid družbe. Nekdo se je v »Slovencu« nepovoljno izrazil o požrtvovalnosti odbora in navedel neke izdatke, ki so se njemu zdeli previsoki. Na ta dopis pa je poslal podružnični odbor nekak odgovor kot popravek »Slovencu«. Oboje je jako zanimivo in upam, da bo dobro tudi za naše ljudstvo, da o tem nekoliko razmišljujemo tudi v »Domoljubu«. Dopisnik pravi, da so godci stali 85 K, odbor pa popravlja, da so stali samo 79 K 96 h. Kaj ne, to je popravek, da se ga Bog usmili in njih, ki so ga poslali. Ako nepotrebno zavržete 85 ali 8U K ie ena in ista brezvestnost. Kaj je pa godcev treba bilo? Ali velikolaška inteligenca ne more prirediti nikake veselice brez godcev? Ne zna nihče peti, deklamovati. predavati, predstavljati kako igro ? Oodci, to je vzor naše inteligence, in zanje se da skoro tretjina čistega dohodka. Družba je lahko vesela takih rodoljubkinj. Zanimivo in spodbudno se čita tudi v popravku, da so tri gospodične pobirale po Dobrepoljah doneske za družbo večinoma po gostilnah in tam povžile za 7 K 25 jedi in pijače. Skoda, da nam ne povedo, ali so nabirale cel dan ali samo do popoldne. Mi bi sodili po zvezi vlakov, da samo popoidne. No, za kako moško komisijo bi nič ne rekli, toda za nežne gospice, se pa to le čudno sliši. Sicer je pa sploh nespodobno ob priliki nabiranja darov piti po gostilnah, ker vsak darovalec misli, da se pije za njegov denar. Ko bi bil jaz krčmar v Dobrepoljah, dal bi gospicam mesto krone liter vina, da ga izpraznijo na prospeh družbe sv. Cirila in Metoda. To bi družbi kaj zaleglo! Vrhutega se pa sliši o teh žejnih gospicah še nekaj nezaslišanega. Govori se, da so one pobirale doneske za družbo, češ, da je družba cerkvena bratovščina, da nabirajo za zamorčke, da bo dobil odpustke, kdor kaj daruje. Seveda, ako se prej pije, se potem lahko tako govori. Ali ni to brezverstvo, da celo bogokletno, ako se iz krščanskih ljudi vleče pod tako pretvezo denar za — godce, da more inteligenca v čast sv. Cirilu in Metodu plesati. To je brezvestno, kakor je bilo brezvestno, da je neki nekdo lansko jesen v Ribnici novomašnikove svate skubil kebrov,
da jih je dal potem zobat liberalnemu ribniškemu »Sokolu«. Da- se poznamo!
d Ceščenje presv. Srca Jezusovega se
v naših krajih ljudem vedno bolj omiluje. Zopet letos je gorelo pred praznikom mnogo kresov, ki se radi megle žal niso videli daleč. Na praznik sam so bile pa cerkve polne in spovednice oblegane.
Iz ribniške doline.
d Značaj Nace Mrhar. »Slovenec« je dne 1. junija t. 1. prinesel sestavek o Hribarjevih častivcih v ri bniški dolini, ki so poslali svoje telegrame Hribarju ob njegovi izvolitvi. Med drugim tudi piše: »Svoj telegram je poslal tudi poosobljeni značaj Nace Mrhar, dolenjevaški župan. To je res kristal-značaj ! Pred nekaj leti je kandidiral na programu katoliško-na-rodne stranke, pred dobrini letom je snubil v imenu »neodvisnih kmetov« po vsem Kočevskem za Jurija Drobniča; pri shodu v Ribnici meseca marca se je priznal za pristaša S. L. S., ker ni zapustil dvorane, ko je g. Skubic pozval vse »stare« in »mlade« liberalce, naj zapuste dvorano, pri zadnji volitvi je delal na vso moč za duhovnika g. Skubica, dasi se j g. Skubic v Dolenji vasi na shodu vpričo Značaja Načeta odločno potegoval za g. Jakliča. Ce pride med kočevske Nemce v Grčarice, nese za procesijo prižgano svečo. Ce pride v Dolenjo vas g. knezoškof, zatrjuje, da ni v Dolenji vasi nobenega liberalca. Sedaj pa častita buržoazijskemu liberalcu Hribarju ir njegovim buržoazijskim volivcem. Ravno sedem mavričnih barv! Nace Mrhar pa se je enkrat opekel. Mislil je: Ce brzojavim po svojih srčnih željah Hribarju, saj ne bo nihče vedel. Ni pa slutil, da bo Hribar vse telegrame resnične in fantastične, priobčil v »Narodu«. In Nace se je stresel po vsem životu, da ga je Hribar izdal pred ribniškim svetom. Načeta prav radi pustimo Hribarju, Hribarja pa Nacetu. Nace pa se z ozirom na te besede v »Narodu« zagovarja, češ, da on ni brez-značajen. Prav ima, mi potegnemo ž njim in pravimo, da je Nace Mrhar čisto bel značaj Nekje smo namreč brali, če se sedem mavričnih barv zmeša, nastane čisto bela. In na ta naravni pojav je mislil Nace. Nekateri pa pravijo, da je v značaju in prepričanju čisto drugače. Pa naj bo, kakor hoče! Nace je torej čisto — bel značaj, zmešan iz sedmih mavričnih barv!
Iz robarskega kota. Dne 13. maja so se vršile pri nas občinske volitve ki so se prav dobro obnesle. V odbor so voljeni možje večina taki. da bodo delali za korist kmeta. Za župana je izvoljen zopet Ivan Bregar iz Roba kakor je bil tudi zdaj že 6 let. Zatorej mu ljudstvo zaupa, in ga je tudi izvolilo z živijo-klici. Bog ga živi mnogo let in blagoslovi mu njegova dela!
(z litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Treščilo je v zvonik podružne cerkvice v Bukovju. K sreči ni nastal ogenj in tudi ni strela napravila posebno velike škode. — Letošnjo lepo procesijo sv. Rešnjega Telesa je vodil naš rojak č. g p Benigen Snoj, ki deluje že šest let med Slovenci v Egiptu, sedaj pa ima dva meseca dopusta. — Zlobni fantje iz glažarije so v noči pred sv. Rešnjim Telesom podrli mlaje pri kapelici in jih spravili na progo premogovniške železnice ter jih tam pustili. Lahko bi se bila pripetila velika nesreča. Prav je, da dobe za dvojno hudobijo precej ričeta.
d Višnja gora. Premovanje za govejo živino je priredila dne 5. junija hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico. Kot strokovnjaki in razsojevalci so se udeležili gospod živinozdravnik Rajer, gospod dež. in drž. po-
slanec Povše v imenu kmetijske družbe in g. deželni poslanec Košak.
d Dobovec na Kumu. Letošnja zima je trpela tu ravno pol leta, od novembra do maja. Ozimina je jako slaba, rž so morali večinoma preorati. Tudi sadja bo zavoljo mraza bolj pičlo. Mrličev smo imeli letos že silno veliko, namreč dva. Poleg tega pa mrjo še »najstarejši« ! prvi je bil star pol ure, drugi pa štiri mesece. Te kvatre pa še sploh ni bilo nobenega. Po drugod se tepo in kregajo, kdo bo nosil bandero s sv. Rešnjim Telesom, pri nas pa fantje štrajkajo. Navadno so vselej fantje pristavili mlaj, letos so ga pa morali možje. Tudi eno bandero je moralo ostati v cerkvi. Vidi se. da smo blizu rodokopa iu uporni duh se kaže tudi pri naših fantih, ker so večinoma rudarji.
d Litija. Zadnji petek (31. maja) je posetil naš trg visokorodni gospod deželni predsednik s svojim tajnikom. Litija in Šmartno sta bili v zastavah. Visoki gospod je prav prijazen, dopoldne je sprejemal razne uradnike in gospode, obiskal šolo in pregledal urade. Popoldne je prišel v Šmartno, kjer si je natančno ogledal cerkev, sprejel od šolske mladine pozdrav in se nadalje odpeljal na Wagensberg. Nazajgrede se je oglasil v župnišču iu gotovo zadovoljen zapustil naš okraj, kjer si je mahoma pridobil zaupanje in spoštovanje.
d Utopljenca so našli dne 5. junija popoldne v Savi pod Zagorjem. Pravijo, da ima na vratu veliko rano. Več se izve v Polšniku. — Zadnji vihar tudi Polšniku ni prizanesel. Strela je udarila na Mamolju pri Andrejčetu in mu vpepelila poslopje.
d Prežganje. Dne 4. junija ob pol dveh zjutraj, pogorela je hiša vdove Ane Alan v Besnici št. 1. župnije Prežganje. Pogorelo je vse do tal, ker je bilo ponoči in poslopje leseno, zato ljudje niso mogli hitro priti. Zažgal je najbrž kak hudobnež, ker je gospodinja slišala. kako je maiopreje nekdo skočil izpod strehe. Zavarovana je bila pri »Vzajemni« za 400 kron.
d Dva ljubljanska forštata — Šenklavž v Litiji in Šmartin pri Litiji sta slavila na čudovite načine Hribarjevo zmago. Hribar je postal poslanec vseh liberalcev iz cele dežele. Posebno ganljivo so šmartinski zavedni in napredni slavili zmago. Johan se je peljal v Ljubljano, da je brž telegrafiral. Ko je prišel telegram na »forštat« je brž Krišpinca dala zastavo bralnega društva zato, da bo deželna vlada lahko razgnala to društvo, ker sicer bi se moralo samo raziti. A tako bo bolj junaško! Potem pa hajdi kres kurit in streljat! A ker so brez dovoljenja streljali, jih je začelo glavarstvo preganjati. A kaj store ti napredni junaki ? Sedaj lažejo, da so s storži streljali, dasi so se v »Narodu« bahali, da so streljali s to-piči.
d Polšnik. Čudne so bile pri nas držav-nozborske volitve. Toliko soc. demokratov! Pa ni čudno. Kako pa so agitirali iz Zagorja sem, ceš, moka, cuker, vse se bo podražilo. Vse bo podražil Povše. In ženice so se začele tresti za svoj ljubi kofek, posebno Marha, možje pa za tobak in za šnops, pa hajdi za Cankarja, ki bo ljudem davke dol zbrisal. Na, zdaj je pa res dražji cuker, dasi ga mora g. Povše tudi dražje sam plačevati.
,. d Janče. Lov na divje peteline v janških hribih je za letos končan. Padlo jih je deset m sicer so jih podrli sledeči gospodje: Štr-ce ba Premrov, Tekavčič, Gale, Podboj. Pregelj, Dobnikar in neki gospod iz Maribora. Um gospodje pat katerim lovska sreča ni bila mila. naj ne izgube »korajže«, bodo pa drugo leto srečnejši. Najemnikom lova. gg. Štrcelbi in Regoršku, pa bodi izrečena iskrena zahvala za lovsko veselje.
St 24
d Iz litijske okolice. Ni naš namen, po časopisih se prerekati z g. zastopnikoma liberalne misli v bližnjem Hotiču, katera sta se v 127 številki »SI. Naroda« spravila z fantovsko korajžo na »romoljuba«, ker se je osmehl , v 21. številki podati malo fotografijo teh dveh kakor se imenujeta sama — v obče spoštovanih oseb. O. dopis, san«) domišljavost in pravcato sainoljubje. »Domoljub« je poročal jjolo resnico, katere vse časti vredna »Narodova« dopisnika ne utajita in s svojim dopisom prav nič ne dokažeta, da bi ne bilo res; dobita precejšnjo na grado, ako dokažeta samo eno neresnično besedo. Odgovarjamo edino zato. da odločno zavrnemo sumničenje dopisnikovo v »SI. Narodu« in napad na »Domoljuba«, ker ga hoče dolžiti laži ter trdimo, in z nami vsak tukajšnji poštenjak, kateri je bral naš dotični dopis v 21. številki »Domoljuba«, da smo pisali edinole resnico. Nadalje ne polemiziramo z vami, ki vas poznamo; ako se pogledate v »špegu« in sebe v njem vidite, bodete še vedno tajili, da ste to vi sami.
Iz Zagorja.
d Obljubili smo, da povemo bravcem »Domoljubovim«, da smo tudi pri nas napredovali, če so tudi demokratje tako strašili in grozili. Glejte dokaza: v Zagorju smo imeli pred šestimi leti za našo stranko 23 glasov letos pa 73. Napredovali smo torej za 50 glasov, iu bi bili še precej bolj, ko bi bili nasprotniki agitirali z resnico. — V Aržišah je napredek nekoliko manjši: pred šestimi leti 34, letos 60 glasov.
d Pridobili smo Kotredež. Pred šestimi leti naših 23, liberalec 1, socialnih demokratov M. Letos se je obrnilo. Povše je dobil 91, Cankar le 72 glasov. Iz same jeze nad tem izidom so po volitvi pridrli agitatorji: Cobal, Malovrh. Taufer, Mrnuh in Repovš še z nekaterimi nevolivci v Potoško vas med mirne volivce, jih začeli zbadati in se hoteli iz njih norčevati. Ti so jim povedali nekaj prav dobrih in resničnih. Pozneje so hoteli par naših napasti, kar se je pa preprečilo.
d Čedalje lepše bratce nižjih stanov se kažejo socialni demokratje. Pred volitvami so hodili okrog kmetov in se jim kazali najboljše prijatelje. Nekateri so jim res verjeli. Po volitvah pa pravijo: naj vam le vse toča po-bije. Prokleti paver, kaj hodiš semkaj delat. Ali ti ni še Povše grajščine šenkal? — Tako in enako zmerjajo tuji delavci domačine.
d Rdeče hijene. V jamah napadajo in zmerjajo možje, zunaj so naščuvali žene, da sedaj napadajo poštene delavce. Saj pravijo, kadar zdivja ženska, je hujši kakor hijena. Nekaj vzgledov. Drugi dan po volitvi sta v Kisovcu čakali v veži dve ženski, ko so šli delavci na delo. Ko pride po cesti Št. Kralj, ki ne pripada nobeni stranki, prileti nanj škaf vode; ravnotako se je zgodilo z J. Drnovškom. Tako surovih žen ne dobite kmalu na svetu.
d Tudi otroci pomagajo. Nekaj podobne-Ka se je zgodilo na Lokah. Klančišar se je vračal z dela. Čakale so ga ženske z vodo, mladiči pa s kamenjem. In usula se je ploha s točo, ki so jo zmožni napraviti samo podivjani socialni demokrati. 65 let sem star, pa kai tacega še nisem doživel, je rekel nekdo, ki ie to gledal. Ali niso res to Ijubeznjive matere, ki tako lepo učijo svoje otroke.
d Zaradi teh surovosti je moralo nekaj delavcev domačinov, ki imajo doma tudi nekaj kmetije, zapustiti delo. Eden, miren, tih delavec, je pa rajši odšel s svojo ženo iz kraja, ker ni mogel gledati take podivjanosti.
d Zakaj tako divjajo? Zato, da bi za prihodnje čase ostrašili prav vse, zlasti delavce,
Pomoijrt 1VU7.
da bi se že iz strahu pred takimi surovostmi ne upa nihče več voliti po svojem prepričanju. To bi bila srečna Spodnja Štajerska, ako bi imela socialnega demokrata za poslanca! Pregnal bi vse, ki ne volili njega. In njegova izvolitev bi bila za vedno gotova.
d Zapomnite si dobro vse to po tistih krajih, zlasti v naši okolici, kjer mokrači nimajo večine. Vi tistim par rdečkarjein, ki so med vami, ne delate prav nič takega, kar delajo socialni demokratje pri nas. In to je od vas tudi prav. Ali, ko pridejo agitatorji ob katerikoli volitvi s sladkimi obljubami med vas, pokažite jim še bolj odločno vrata, kakor dosedaj, in pojdite pogumno vsi na volišče za pošteno krščansko stvar!
d Pšenica gre že v klasje. Socialni demokratje so zlasti pri volitvah radi pobožni. Doma pa zasramujejo prav vse, kar je krščanskega. Nečemo delati krivice nikomur. To velja za enkrat samo o zavednih mokra-čih. Drugi, ki so bolj zapeljani, zlasti tisti, ki so prišli delat od drugod, so zase res še verni, ali ker drvijo za prvimi, bero njih časopise, poslušajo njih govore, postajajo tudi oni cerkvi čedalje bolj tuji, njihovi otroci pa bodo že pravi brezverci, kar kaže naslednji dogodek. Doma so torej drugačni. Otroci jih poslušajo, se naberejo nauka, ki ga slišijo, in ko malo odrastejo, pa že kažejo, kaj so se naučili. V noči pred praznikom sv. Rcšnjega Telesa se je zbralo nekaj mladičev iz steklarne z godcem pred neko kapelico, ki je bila napravljena za procesijo. Napravili so menda mašo: deska je služila za oltar in prižnico, deščica za hostijo, harmonike za orgije. Tako se govori. Nazadnje so spravili mlaje na progo premogovniške železnice in jih tam pustili, tako da bi se bila lahko prigodila večja nesreča. Hudobneže so že dobili, plačilo za dvojno hudobijo bodo gotovo prejeli.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Boštanja. Radi potrdimo, da niti gospod župnik Martin Karin, niti kapelan Janko Kmet nista pisala dopisa v 22. številki »Domoljuba«. — Uredništvo »Domoljuba«.
d Iz ižanske fare. Od več strani slišimo, kako slabo se godi Ogorelcu na Škofljci. Njegov nekdanji vpliv na vso ižansko okolico je zlezel v morast in Ogorelec stoji sedaj kakor okleščen hrast na robu močvirja. Zadnje upanje njegovo — prifrknjeni študent — je šlo po vodi. Da bi se ohladil nekoliko svoje volivne rane — v domačih krajih ga več ne veseli — se je bridko pritožil našim liberalcem rekoč:
»Bolečine čutim v srcu svojem Bolečine nepoznan«. — Prej neznane pokazale so se rane. Črna noč je legla na ravnine, Črna tema na doline: Klerikalec tam veselo poje. Kjer sem brusil pete svoje — Kjer sem vladal kakor paša Čaka ine neslana kaša.«
Ta žalostna pesem je do srca ganila celo naše liberalce; zato so v znamenje žalosti vstali raz sedežev in se vsi globoko oddahnili. Predilo so se poslovili, so to Ogorelčcvo žalostno pesem poslali v Prago in naredili naslov: »Naj prejme Lahov študent, Ogorelčev izgubljeni sin na Češkem«.
d Iz Višnje gore. Premovanje goveje ple-mene živine, katero je priredila hranilnica in posojilnica v Višnji gori dne 5. junija, je počastil gospod litijski okrajni glavar s svojo pri-čujočnostjo. od strani deželne vlade je pri-sostoval gospod veterinarski nadzornik g. Pavlin. V razsodišču so bili gg.: Košak, Povše
«i.** 377
in Rajer. — Obdarovani so bili: za bike I. Jančar 30 iz Drage, Jan Tomšič 30 iz Starega trga; za krave: M. Omahen iz Starega trga 40, 1. Kraševic iz Št. Vida 30, Jožef Erjavc iz Drage 20 in Matija Perušek iz Višnje gore 20; za telice: A. Lokar iz Polja 40, Franc Novljan iz Žaline 30, Št. Pirnat iz Višnje gore 20, J. Fink iz Zaline 30 in J. Zupančič iz Kriške vasi 20. Po končanem pretnovanju je imel gospod poslanec Povše krasen poučen govor o živinoreji. Želeti je bilo večje udeležbe.
d Iz Hotiča. 1. Res je, da nimate pravice za žganjetoč, da bi ga točili v svoji prodajalni ali gostilni, imate samo pravico, da ga smete tečiti čez ulico. — 2. Res je. da ste dosedaj v 4 leti hsanio eno licenco za godbo plačali, kar časa ste v Hotiču, za kar smo poizve-deli na zato pristojnem mestu; godbe ne najamete, ker godete sami na harmoniko, in zato je rekla tudi sama vaša žena: »Pri nas ni treba nobene licence, vsaj naš sam gode, godbo imamo doma«; in vendar se tako ne more razlagati dotični paragraf občinskega zakona. Komu ste pa plačali licenco, ko ste due 26. maja, t. 1., na letošnjo kvaterno nedeljo zopet godìi? Občinskemu uradu ne! — 3. Res je, da točite ob vsaki uri v noči; če imate pravico tujce prenočevati in jim običajno čez uro postreči, se tega mi še dotaknili nismo; odkod potem petje in likanje ob eni, dveh in še pozneje v noči po nedeljah in praznikih? Kaj mislite, da imajo sosedje zainašena ušesa! Hočete zopet tu izjave vaših sosedov kot verodostojnih prič. Ali morebiti tujci vpijejo in ukajo? Postrežemo lahko z dnevnimi podatki. Ne delajte samega sebe smešnega in neumnega s takimi lažnjivimi popravki. — 4. Res je, da se je vaju dveh eden oglasil za socialnodemokratiški shod. ker drugače bi ga volivni odbor jugoslovanske socialne demokracije ne bil sklical sam, če je bil tudi na lepakih podpisan volivni odbor jugoslovanske socialne demokracije. — Iz tega se lahko razvidi, kako omejeni so liberalci; ti ljudje mislijo, da smejo vse, in kakor farbajo lahkoverne svoje liberalne bratce, naj bi jim verjeli še »Domoljubovi« bralci. Res, skrajno predrzni ste! To je predrznost, ne pa možatost. Pojdite se solit s takimi popravki, če tudi se sklicujete na § 19. tiskovnega zakona. S takimi popravki kažete, prvič, kdo ste, in drugič, kai ste! S temi popravki ste naredili sebi in kateri so jih kovali blamažo in žalosten fiasco! Ste razumeli, vi liberalni junaci!
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Kmetje do 14. maja, so bili naši liberalci. Na vseh koncih in krajih so povdarjali pred volitvami pri volivceh svojo ljubezen do kmeta in svoje versko prepričanje, češ, saj mi smo zoper razdružitev zakona in zoper brezversko šolo. Kdor le malo pozna liberalce in njihovo značajnost, je vedel, da so ti ljudje igrali pred volitvami ulogo onega lopova, ki je sani kradel, potem pa bežal, češ, da tata lovi. 14. maj je minil in ž njimi tudi liberalci kmetje. To so prav lepo pokazali 23. maja, ko je Hribar ztnagal v Ljubljani. Od veselja niso vedeli, kaj bi naredili, ko je zmagal »kmet vseh kmetov« in »veliki katoličan«, ki hoče v državnem zboru delati za razporoko in brezversko šolo. Pravijo, da je Hribar njih zavetnik. Samo to jim povemo, naj v času sile ne iščejo zavetja pri našem poštenem ljudstvu I
n Kar so iskali, to so našli. Nekateri naši gg. učitelji se pritožujejo, da jim ljudstvo po volitvih noče več izkazovati primerne časti. Ne vemo, kako je pravzaprav s stvarjo, a nekaj moramo omeniti v obrambo našega do- 1 brega ljudstva. Gotova resnica je, da so naši ljudje z malimi izjemami zelo uljudni in imajo v spoštovanju vse višje. Tudi učiteljstvo naše | ljudstvo ljubi ter ga spoštuje; to pa seveda le tedaj, če je učiteljstvo res dobro, če gre lju- : dem na roko in jim brez potrebe ne nasprotuje. Toliko je pa naše ljudstvo danes že pre- ( bujeno, da ve, da tisti ni njegov prijatelj, ki se peha za liberalno stranko, ki je protiljud-ska in brezverska. Par naših gospodov učiteljev je prav pridno agitiralo za to stranko, in to ljudstvo vidi. Nikar se torej ne čudite gospodje, če vas sedai ljudstvo nezaupno pogleduje. Dobre učitelje ima ljudstvo rado. Učiteljev pa, ki so liberalni agitatorji, ljudstvo ne spoštuje in jih tudi ne more spoštovati proti svoiemu prepričanju.
n »Bog je povsod«. To preimenitno ver- : sko resnico je izustil liberalni Rihtarjev To- i maž, na Deklevovem shodu pri Benčini. Neki pristaš »S. L. S.« se je na shodu izrazil, da se liberalna vernost po tem pozna, ko liberalci nimajo nikakih božjih podob po svojih sobah. A Tomaž mu ne ostane odgovora dolžan, češ, čemu to. saj Bog je povsod. Tako je. Bog je povsod. Cemu je torej treba cerkva, čemu kelihov, čemu monštranc? Francoski liberalci so najbrže tudi te misli, zato so cerkve zaprli. kelihe in monštrance ugrabili, duhovnikom plače ustavili. Cemu vse to, saj Bog je povsod. Oh. liberalci, ne boste se zatajili ne, da ste bratci francoskih framasonov.
11 Ponesrečil se je dne 1. junija 181etni Matevž Strie iz Pogloža. Na Spod. Poljanah so streljali kamen, in tu ga je zadela nesreča. Poškodovalo mu je levo oko. Ponesrečenca so peljali v ljubljansko bolnišnico.
Nov udarec za starotrške liberalce.
Pritožba, ki se je vložila od obeh strank zoper občinske volitve I. razreda je rešena. Liberalci so se pritožili zoper 4 naše glasove, a , ravnotako naša stranka zoper 4 liberalne gla- ! sove. »S. L. S. je bila pri volitvi prodrla v I. I razredu s 3 glasovi večine. A liberalci so imeli v svoji, dalekosežni modrosti vse svoje oddane glasove za veljavne, štiri naše pa, zoper katerih veljavnost so se pritožili, za neveljavne. Prepričani so bili tedaj, da so zmagali v I. razredu. Niso si mogli kaj, da ne bi sporočili brzojavno dne 30. januarja t. I. »Slov. Narodu«: »Štirje klerikalni glasovi so bili neupravičeni. »Torej bo zmaga le »napredna«. Toda koliko razočaranje za liberalne glave, ko pride te dni vest, da so izmed liberalnih glasov zavrženi trije, izmed naših le eden! S tem je postala zmaga za »L. S.S.«le še sijaj-nejša; medtem ko smo imeli meseca januarja pri volitvi za tri glasove večine, imamo po rešeni pritožbi večine za pet glasov. Liberalci ali vas je kaj sram?
n Za župana je izvoljen dne 8. t. m. v starotrški občini dosedanji župan gospod Jožef Skrbeč iz Nadleska. Bog ohrani obče-priljubljenega župana še več let starotrški občini !
Vipavske novice.
n Pereat abstinenca! Nekega vipavskega pijančka je kregal sosed: »Zmiraj žreš, vse boš zapravil, kaj bo pa na tvoja stara leta?« Pijanček pa ga ves ogročen zavrne: »Kaj boš ti, ki še svoje bajte nimaš! Pijanca pa čakajo kar tri hiše: Prežon (ječa), špital in pa »Norenhaus«!« Bravo! Torej: Pereat abstinenca !
n Kmet kmeta! »Vi kot aristokrat pač ne boste volili s temi berači!« Tako je pred volitvami rekel grofu Lanthieriju nekdo na Vipavskem, ki ima veliko posestvo in ki se je pridušal in drl na vse grlo po liberalnih shodili, naj kmet voli kmeta in s tem snubil kme-tovske glasove za protiljudskega kandidata in hvalil kmeta, za hrbtom pa jih zmerjal z berači. Ljudstvo slovensko, ali zdaj vidiš, kako prav si storilo, da si pomedlo v kot te grde hinavce.
n Poslanec Božič — obsodil liberalce in sebe. Kmalu po volitvah se je sešel poslanec Božič v St. Vidu z enim naših mož in očital, da nismo prav naredili, ker smo volili dr. Žitnika češ, kmet naj voli kmeta. Naš mož pa je rekel: »Bravo, g. Božič, tudi iaz sem za to, da naj kmet voli kmeta, toda vi — vaša stranka — niste za to«. »Kako, da ne?« »Precej vam dokažem, glejte samo v Vipavo, ondi so vsi liberalni kmetje volili same uradnike v občinski odbor — prašam, ali so uradniki kmetje?« In Božič je obstal s kislim obrazom: »V tem imate pa čisto prav, niso prav delali ... « in Božič je precej nehal govoriti o volitvah in začel govoriti o — trtah. Taki so liberalci. Z jezikom tako, z rokami pa čisto drugače, kaj ne, g. Božič?
n Poziv! Postojna je notranjska metropola, tam je c. kr. okrajno glavarstvo in drugi uradi, tam je železniška postaja, torej je prometa veliko iz cele Notranjske. Notranjska pa je pokazala ob volitvah, da je v pretežni večini v taboru S. L. S. Po pravici torej smemo premišljevati, kje so naši prijatelji in kje nasprotniki, da jih ne bomo »futrali«, da odebele in nas potem ložje udarijo s kolom po glavi.
n Mrcina — prerok slamojed. »Le noter, le noter, možje!« Tako je vabil Mrcina dne 9. maja v Vipavi na Deklevov shod. Eden naših mož ga je zavrnil: »Gospod Mrcina, vsi ne gremo noter, mi bomo šli šele 14. maja.« Pa se je odrezal slavni Mrcina samozavestno: »Ja, pa boste pogoreli!« — In gorelo je in pogorelo dne 14. maja, toda na ognju nismo bili mi .... Ali veste morda vi, Mrcina, kdo je pogorel dne 14. maja.
n Obstreljenl liberalni zmaj na Slapu. V najnovejšem času je stalo v »Narodu« : »Na Slapu pri Vipavi so naprednjaki v proslavo Hribarjeve zmage zažgali velikanski kres, a ( !) domači pevci so z lepim petjem proslavljali zmago napredne misli. Klerikalni backi so se ta večer s svojim oznanjevalcem sovraštva poskrili.« Odkrito povemo, da smo se prav iz srca zasmejali, ko smo čuli to novico. Hribar izvoljen v Ljubljani in za Ljubljano, kaj to nas briga? Saj mi že imamo svojega poslanca in sicer bo šel na Dunaj on, katerega smo volili mi. Drugo nas ne briga, kaj nam mar, kdo je kralj na Srbskem, ali Milan, ali Aleksander, ali Peter, in naj postane srbski kralj tudi Fortunat, kresa ne bomo kurili. Pa poskrili smo se . . . No, no, vprašamo samo, kdo je bil bolj skrit, kot ste bili vi. pogumni slapenski naprednjaki, na večer 14. maja, ko smo mi kurili kar tri kresove na čast svojemu poslancu? Zarili ste se vsi globoko po luknjali kakor miši takrat, ko hodi mačka po podstrešju, niti zakašljati se niste upali. Pa kres ste kurili Hribarju na čast, pa bi bili vsaj plakate nabili po Slapu, kaj nameravate in prišli bi bili morda tudi mi zraven gledat, kako se igrajo politični otročaji. — Ali ni škoda drv? Kaj res mislite, da boste od Hribarja imeli kakih koristi? Kmet kmeta! ste kričali, zdaj greste pa kurit kres — Hribarju! Ena liberalna hiša je dala vse, kar je imela gorljivega, za Hribarjev kres, da zdaj še kofeta ne bo mogla kuhati. Pišite Hribarju, kaj ste naredili njemu v čast, morda se vas usmili in vam začne po-
šiljati kar kuhan »kofe« iz Ljubljane. — Dalje pravi dopisnik: »Mi slovenski (?) naprednjaki hočemo nadaljevati energični boj in sicer do skrajnosti . . .« To se pravi, da bodo butali z 1 glavo ob zid, dokler se jim ne razbije popolnoma liberalna butica, in ta doba — pravi do-pisnik v proroškem duhu, baje ni več daleč. Torej: Zvesti do smrti . . . Bravo! občudujemo vas. Dalje poživlja dopisnik slovensko ljudstvo, »naj misli s svojo glavo«. Za Boga! Kaj hočete, da naj ljudstvo misli z vašo liberalno? Je pa vendar malo preveč neumna. In konečno je radoveden dopisnik, kaj bi storil Kristus, če bi prišel na Slap. — Odgovor: Vzel bi korobač in bi pognal s Slapa razne penzijoniste in vse tiste, ki delajo v resnici prepir in sovraštvo po občini in ki — kadar se jim zliubj — pridejo podpirat slapensko cerkev pod zvonik, pri oltarju jo pa podirajo.
■ Za sklep pa lojalno konštatiramo, da »Narodovega« dopisa ni pisal slapenski učitelj g. Ivan Mercina, kateremu bi dali svèt, naj nikar več ne poizkuša reševati potapljajoče se liberalne ladje, naj bo z ljudstvom ne pa z.....
in mi vsi bomo ž njim in ne bo mu treba tožiti, da ga na Slapu nihče ne spoštuje. Tako mu i>a lastni pristaši za hrbtom kažejo »osle«, za nas pa ne mara, mi smo pa tudi že toliko trdovratni, da se ne ponujamo nikomur.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Dve telici ste izgubili na paši že biu-koštno soboto posestniku Fr. Ogrizku v Ra-kitniku, občina Slavina na Notranjskem. Ena telica je pšenične, druga sive barve. Kdor morda vé, kje sta živali, naj naznani nam ali pa lastniku.
n Iz Postojne. Žabja politika. Naši liberalci so vsak dan drugačni kakor žabe, o katerih vemo, da se večkrat popolnoma izpre-mene, preden postanejo prave žabe. Liberalci so se najprej prelevili v kmeta, ker pa so se pri Hribarjevi oslavi nerodno izdali za prave stare liberalce, jih je ta sramota prignala, da so oblekli še eno srajco čez kmeta, namreč narodno srajco, češ, da so Hribarja slavili zato, ker je bil naroden kandidat v Ljubljani, ki je stri nemško-klerikalno zvezo. Otroci, tako izgovarjate svojo politiko? Kdo se vam ne bo smejal, ko se zdaj v imenu narodnosti zaganjate v našo stranko? S tako neslano otročarijo hočete svojo sramoto zakriti? Ce bo dobra letina, se boste letos, ko bodo volitve za dež. zbor, še kakih sedemkrat prelevili! Vi niste ne liberalci, ne kmetje, ampak otroci! — »Strogo narodna Postojna«. »Notranje«.« napada našo st^nko, češ, da je v zvezi z nemškutarji, ki zaničujejo, sramotijo in teptajo »strogo narodno Postojno« ! Ta je pa dobra! S tem je »Notranjec« večinoma vse postojnske liberalce za klerikalce štel. Strogo naroden je napis Paternostrov »Hotel National«; še bolj strogo narodna sta Pavel Jurca in Franc Jurca, ki imata svoje napise v treli jezikih. Najbolj strogo naroden je pa propadli kandidat Dekleva, ki ima na čelu svojega hotela samonemški napis »Hotel ung. Krone«. Edini res strogo naroden je v Postojni samo ata Zužamaža, ker slovenskeoga »ž« ne more obrniti na nemški jezik, ker črke »ž« nima. Ali ker se zna ata dobro izpreminjati, to še on sčasoma »Atta Schuschamascha« !
n Iz Dolenjega Logatca. Dragi »Domoljub«! Odkar si začel iz našega kraja novice prinašati, se zate zelo zanimajo naši ljudje, posebno pa liberalci; ti ga par dni vselej pred prečitajo, kakor mi in vselej vemo, da je nekaj iz Logatca, ker postanejo silno nervozni in delajo naklepe, kako bi nas uničili in na vsak migljaj pazijo, kako bi nas ujeli. Vse
bodo nam zapravili, ti preklicani klerikalci, tako zdihujejo in pretakajo krokodilove solze ker je banderje med procesijo sv. Rešnjega Te'esa dež nekoliko porosil. Čudno je to, da vkljub temu, ko znajo naši liberalci tako varčevati, je vendar naša cerkev tako revna in v slabem stanu, da je v ljubljanski škofiji nima vrstnice; pa tudi to jih jezi, da se je procesija v najlepšem redu brez liberalnih kapel vršila, povsod so kolikortoliko hiše okrasili, razun tistih liberalcev, ki so na večer Hribarjeve izvolitve hiše razsvetlili in z zastavami okrasili, posebno mlekarna Muley & Co. Logatec je gotovo avstrijska Sibirija, zakaj kdorkoli se notri nastani, ta je gotovo libera-Ite, oziroma demokrat in ti ljudje so največji zagrizenci S. L. S. pa tudi ženske se odlikujejo po liberalnih in demokratičnih vrlinah. Vrliničanje se lahko ponašajo, da je pri njih vse klerikalno, ker vse nasprotnike k nam pošljejo, posebno Miklavova mama se strašno zanimajo za liberalizem; ko je bil Hribar izvoljen, so brž razobesili zastavo, ki pa ni njena last, ampak last fantov in deklet, ki io imajo za na mlaj in kričala živio Hribar, on je kmetski poslanec, ne pa Gostinčar, ki so ga klerikalne smeti izvolile. Dobro! Knietie so dvojne vrste, eni so taki, ki svojo zemljo s krvavimi žulji obdelujejo, te bode zastopal poslanec Gostinčar, drugi so pa taki, ki delo samo nadzorujejo in svoie posle s kislo repo hranijo. Te pa naj zastopa Hribar.
n Iz Postojne. Od laži ginjeni dopisnik se je /ačel v zadnjem »Notranjcu« spodtikati nad klerikalnimi« ženskami. Da so dopisniki »No-tranjca« navadno od laži ginjeni, je znana stvar. Tudi ta mož ie. Spravil se je nad klerikalna prepričanja prav učeno, kar s Cankarjem v roki. Klerikalci imamo svoja prepričanja, vezana v najlepši vezavi, vaša prepričanja so pa različna, nekateri jih imate vezana v žakljevino, drugi zopet v različne druge cunje in cape, drugi pa celo v oslovsko kožo. Vse prepričanje vaših »zavednih« je bilo: »farji«, dalje grde laži o osebi poslanca Žitnika in pa pačenje Zitnikovega imena na prav nesposoben način. — Gospodu dopisniku svetujemo, naj najprej vzame še malo katekizem v roke in potem naj šele uči druge. Potreben ga je gotovo. Pomesti je treba pred vašim pragom najprej, vse, tudi najmanjši čik. Po oštarijah, ki jih mož rad pregleduje kot piše sam, bo našel še tnarsikak čik. kar carneo v roke in pobirati, pa vse od kraja. Nihče vam se ne bo smejal. Modro se bomo držali. Morda si zaslužite s tem pobiranjem »užitek na stara leta«; saj vam je »užitek« in »Užit-nik« tako rad na jeziku. Delati ste začeli sedaj tako, ker stojite pred gavgami. Kakor obeše-uec, ko vidi vrv, ki ga zadrgne, se tolažite s •spasi«. No, pa kakor onemu, tudi vam ne pomagajo vsi »špasi« nič. Pri državnozborski volitvi ste dobili napisano smrtno sodbo, ko bomo pa v deželi »zaplesali«, dobite pa vrv za vrat. Tako se mora zgoditi. To je hudo, če vam mogočnim liberalcem podpiše 5648 mož obsodbo na »gavge«. Pripravljajte se raje na zadnjo uro, »špase« pustite; saj se delate vendar tako krščanske, da še klerikalem nauke dajete. — Zdravi!
X
Štajerske novice.
š Čudna pozabljivost. V Sevnici sta zakonska Brečko pozabila svojo triletno hčerko Ponoči izven hiše. Šele drugi dan sta jo 'skala in jo našla — utopljeno v bližnjem po-
toku. Za to lahkomiselnost bosta dajala odgovor pred sodnijo.
š Iz Gornjega grada. Vrli »Domoljub« ima v zadnji številki notico o zadnjih volitvah v gornjegrajsketn okraju ter pravi, da se je premalo za agitacijo storilo. Zato naj upošteva velecenjeno uredništvo, da je imel pri obeh volitvah naš kandidat v našem okraju okoli tri četrtine glasov in to vkrjub groznemu pritisku in zvijačam protikrščanske stranke, v katero se je vse lepo bratovsko združilo, kar ne mara farjev, Slovenec, socialni demokrat, nemškutar itd., v sladkem objemu. Toda naš kraj ne bi mogel nadomestiti onih treh krajev, t. i. šostanjskega, slovenjegraškega in maren-berškega, katerim smo žalibog priklopljeni, ko bi vse gornjegrajske glasove dobil naš kandidat. Zato čast našemu kraju, izvzemši trg Mozirje pa dolina zadreška, t. j. v dolini stanujoči, ker hribovci so bili z malimi izjemami naši; sramota pa nemškutarjem iz onih dveh krajev in našim. Sedež glavne volivne komisije bil v Slovenjemgradcu.
Primorske novice.
Drag poslanec. V krogih slovenskih liberalcev se govori, da je liberalna stranka potrošila za agitacijo pri sedanjih volitvah celih ,30.000 kron. Za to naravnost ogromno vsoto pa so dobili le Štreklja. Ali je Strekelj res vreden 30.000 kron? Gotovo sami liberalci niso o tem prepričani; vemo namreč, da liberalni prvaki izražajo skrb, kako bo »delal« na Dunaju Štrekelj, ki nič ne zna.
Ne hodite spat na travnike. V Rihem-bergu na Goriškem je šel 25-letni mladenič spat na travnik. Ko je zadremal, mu je prilezel precej velik modras na glavo. Mladenič se je prestrašil, posegel na glavo ter vrgel kačo proč.
Sin zabodel očeta. Na Proseku je 43-letnega občinskega slugo Franca Germeka petkrat zabodel z nožem njegov 21-letni sin Jožef, ker je oče pretepava! mater, Germek je v bolnici umrl.
Liberalci goriški so slavili zmago v Komnu na Krasti. Pili so ga tako, da so bili vsi vinjeni. Upamo, da so zadnjič praznovali to svojo zmago. Nemogoče je namreč, da bi laž in luinparija bili trajno zmagovalki.
Iz raznih krajev.
Iz beneške Slovenije. Zopet nova maša.
Preteklo nedeljo, dne 26. maja, je slovesno primiciral v Kožici pri sv. Lenartu č. g. Aleksander Tomažetič. Nova maša je za vse beneške Slovence sploh najlepša slavnost, katere se udeležuje prav veliko ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Ker je letni čas ugoden in vreme bilo prekrasno, je udeležba bila to-pot velikanska. Bog daj novemu mašniku trdnega zdravja, da mu bo mogoče uspešno delovati do poznih let. V službo pojde v jeseni po dokončanem šolskem letu, in sicer najbrže v Gorenji Trbelj. kjer so že nekaj časa brez kaplana.
Iz Feldkirchna na Predarlskem se nam piše: Cujem, da pisari neki agent z imenom Polavdcr po slovenskih tovarniških krajih, ka-koršni so Litija, sv. Pavel pri Preboldu po delavke za tukajšnjo tovarno. Tovarnar Ka-' rol Gaiiala mu je obljubil za vsako delavko gotovo vsoto denarja. Delavka mora imeti
hrano pri njem. Za hrano mora dajati eno krono na dan, zaslužka ima pa komaj dve kroni. Cuje se. da se hrana zopet podraži. Zato svarim dekleta, naj se ne podajajo v nevarnost. Seveda velja ta plača samo za tiste, ki znajo delati na strojih; tiste, ki se bodo morale šele dela privaditi, dobijo slabšo plačo. Ce ne verujejo temu svarilu, se bodo morale v svojo žalost prepričati, ko semkaj pridejo.
Slovenske vesti iz Amerike. Nov list nameravajo izdajati v Clevelandu. Uredništvo baje prevzame č. g. župnik Andrej Smrekar.
V Ellyju se je ponesrečil Marko Slobod-nik, oče več nedoraslih otrok. Nanj je padlo več stotov rude ter ga popolnoma podsulo pod seboj. Preteklo je precej časa, predno so vsega potolčenega, a vendar še živega izkopali. — V Clevelandu je padel v pet metrov globok jarek Jurij Tomšič in dobil hude notranje poškodbe. — Umrl je v starosti 50 let Melle iz Podgore v vrhniški župniji. — Zlato poroko sta praznovala na binkoštni ponedeljek v Clevelandu Ivan in Ana Zaman. Mož je rojen v Rebrcah na Dolenjskem, žena pa iz Vrhovega. Poročila sta se leta 1857 v Žužemberku na Dolenjskem. Iz tega zakona so bili rojeni trije otroci, od katerih živi le še hči Marija. — V Rock Springsu je umrl Ivan Bogataj iz Dobračeva pri Žirih. V domovini žalujejo za njim žena in štirje nedorasli otroci. — Rojaki so v tem mestu ubili Andreja Sta-novnika, doma iz Poljan nad Skcfjo Loko.,— V Black Diamondu so se v rovu vneli plini. Ponesrečeni so trije Slovenci, in sicer je lahko poškodovan Ivan Ohlin, težko ranjen Matija Trojar; ubit pa je bil Mihael Mitschel. Prepeljali so ga sicer še živega na dom, kjer je kmalu izdihnil. Zavest, da zapušča soprogo s tremi nedoraslimi otroci, mu je grenila zadnje trenotke.
Iz Essena. Znano vam je, da se je ponesreči! dne 11. maja naš slovenski ud podpornega društva sv. Barbare v Essen West na cesti Amalija, kot prvi pisar društva. Ravno ko se je hotel po svojem zapet prestanem delu, 8 ur, ven peljati na beli dan z globočine jamske, vtrgala se je jamska skala in precei je bil še mladi fant v 20. letu mrtev. Silno žalujejo njegovi starši kot celo podporno društvo za njim; Bog mu daj večni mir in pokoj v tuji pruski deželi! — Omeniti pa moramo, da je bila mrtvašnica vsa zamazana, polna prahu, starih škorenj, stare obleke še od prejšnjih mrličev. Ali je to prav, da bi se z nami, ako se kdo ponesreči, tako ravnalo? Zato se bo naše društvo v Essen West obrnilo takoj s pritožbo na kraljevo prusko premogokopno gosposko, da bo naredila red. Pazite Slovenci, da se ne ponesrečite v Prusiji. Avstrijsko premog, društvo sv. Barbare v Essen West.
Pogled na bojno polje na Spodnjem Štajerskem.
Dan 14. majnika ostane v avstrijski zgodovini neizbrisen. Ta dan se je vršila po vsej Avstriji (razun Ogrske in Hrvaške) odločilna bitka med kapitalizmom in proletarijatom, med Germani in Slovani, med vero in brez-verstvom. Ozrimo se nekoliko, kako se je vršil ta boj na južnem Štajerskem.
Ze zgodaj v jutro so prihajali od treh, tu in tam tudi od štirih strani več ali manj Številne trume na bojno polje. Okoli osme ure se politično obnebje pooblači in zatemni; huda ploha se vlije. Ravno nad Štajerčevim taborom se utrga oblak; grozovito bliska in grmi, da se zemlja trese. Še le popoldne se zjasni in nevihta poneha. V duhu pregledamo bojišče in nudi se nam zanimiv prizor. V tabor Štajerjancev je udarila strela kmetske
zavesti in nevolje sedemkrat in vseh sedem generalov (Štajerčevih kandidatov) leži za šest let politično mrtvih na tleh. Tudi med vrste celjske Narodne stranke je petkrat treščilo; štirje generali so mrtvi, dva pa se hudo omočena, vlečeta kakor obstreljen zajec, po vseh štirih naprej. Vsi liberalni učitelji in celjski dohtarji se zbero okrog njiju; eden na-svetuje to, drugi ono. Puščajo jima kri, dajejo zdravila vse sorte, knaipajo na vse načine in res se jim posreči enega postaviti po koncu. Z drugim pa je križ, nobeno zdravilo se ga ne prime. Devet dni ga že mrcvarijo, ali revež nikakor ne more več stopiti na noge. Ker se ni bilo bati, da se ga loti prisad, zato se zbero 23. majnika še enkrat vsi zavedni volivci brežiško-sevniško - laškega volivnega okraja in mu dajo zadnji odločilni udarec ter ga tako rešijo nadaljnjega trpljenja. Le samo eden »Celjan« ie postal v prvi bitki zma-galec in še ta le po krivici in nasilstvu.
To je nekako površen pogled na vol. bojišče. Koristno in podučilo pa je, če pogledamo bolj natančno tudi posamezne oddelke iu poveljnike, naše in nasprotne; število naših bojevnikov in moč sovražnikov.
Kot vrhovni kmečki poglavar je imel največ vojakov Ivan Roškar, 6189 na številu. Njemu nasproti so postavili skupni sovražniki 2842 mož. Da je zmaga morala biti njegova, je vsakemu razumljivo. Kanonirji (839) tovarnarja Murse so z velikim ropotom pripeljali in nastavili velike orjaške cementne topove *) katerih temna žrela so bljuvala pogu-bonosne »špargeljeve« bombe med vrste kmečkih zaveznikov. Kakor vol ob hudi vročini z repom, mahal je ves slinav stari Sene-kowitsch 1706 z zarjavelo in skrhano sabljo okoli sebe in zbadal na vse strani. Kakor zli duh vlačil se ie rdeči Kukovetz s svojimi tihotapci (297) okoli našega tabora in prežal na ugodno priložnost, vdreti vanj. Pa zastonj je bilo vse prizadevanje nasprotnikov. Izurjen vojskovodja kmetov je junaško in stanovitno odbijal vse naskoke sovražnikov tako dolgo, da so mu pot pokazali. Slava Roškarju in njegovim vrlim borileem!
Na desnem bregu Drave se je utaboril Roškarjev tovariš in stanovski brat Franc Pi-šek s 4314 Pohorci pod zastavo »Kmečke zveze«. Njemu nasproti je postavil Kress-nigg 2077 Štajerjancev; pridružilo se mu je še 834 železničarjev, kamenarjev in raznih fab-riških delavcev pod vodstvom stotnika Vidmarja. Za »patrolfirarja« je služil ruški Glaser s 317 dragonei. Boj je bil jako vroč; najbolj se je s Pišekom kresal črešnevski Kress-nigg. Nazadnje zavre Pišekovim vojakom od pravične jeze kri in vse nasprotnike tako živo nakljuvajo, da jih je minilo vse veselje do boja. Bog živi Pišeka in njegovo armado!
Med Ptujem in Ormožem se je bojeval že večkratni zmagovalec Ploj in načelova! 5390 bojaželjnim Poljancem. Po robu sta se mu postavila Zadravec in vmegočni Ornig. Prvi je imel za seboj 2165 liscev, drugi pa 1317 šnopsarjev. Vse napade je Ploj srečno odbil; nasprotniki morali so odnehati in prepustiti zmage venec kmečkemu kandidatu.
Okoli Rogatca, Šmarja in Kozja je zmagoslavno prodiral odkritosrčni prijatelj in vnet zagovornik kmetov, vrli Korošec. Zastonj se je zaganjal vanj Drofenig s 654 nem-čurji, brezuspešno mu je zapiral pot Zurman s 1654 ovfnkarji — zvesti Koroščevi vojaki (4187) so jih z lahkega premagali in zapodili v beg.
*)Mursovi agitatorji so na shodih posebno povdarjali, kako silno trpežne cementne cevi izdeluje gospod Mursa in kako okusen špar-gelj prideluje na svojem vrtu.
Nesrečno pa se je končal za »Kmečko zvezo« volivni boj v celjskem in slovenje-graškem okraju kjer sta zapovedovala Robič (3203) in Povalej (2658). Poveljnika nasprotnikom sta bila Roblek (4131) in Ježovmk «<3514). Robič je še enkrat poskusil svojo srečo, a ie zopet propadel. Dobil je pri ožji volitvi 3245 glasov, Ježovnik pa 4344. — Ker je boi končan, se za danes vzdržimo popisa-vanja kakih sredstev so se nasprotniki posluževali v tem boju. Bog daj, da bi se končano vse obrnilo na dobro!
Slično kakor Povaleju in Robiču godilo se je Benkoviču v brežiško-sevniško-laškem volivnem okraju. Vrlo se je upiral s hrabro četo svojih zvestih zaveznikov 3759 nasprotnikom. ali premagati jih ni mogel, ker so bili po številu vojakov mogočnejši od njega. Sultan Roš je imel 1857 »narodnjakov« (!), kan Cobal 1690 mokračev in Mačkon 403 netnčur-je. Toda pogumni Benkovič pri prvem porazu ni obupal. Ko si je nekoliko oddahnil, peljal je zopet pomnoženo četo (4632) vete-rancev v boj proti edinemu nasprotniku Ro-šu, kateremu pa sta dala Cobal in Mačkon svoje koinpanije (3594) na razpolago. Hud je bil boj. zmaga se je v različnih krajih nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran; toda proti večeru 23. majnika je slavno zmagal Benkovič in strmoglavil bahatega in ošabnega Roša v zeleno Savo.
Tako se je vršil in končal dne 14. oziroma 23. majnika volivni boj na Spod. Štajerskem. Mlada »Kmečka zveza«, sestra kranjske »S. L. S.« si je poštenim potoni priborila pet mandatov; celjska »Narodna stranka« (ki pa je vse prej kakor narodna) pa s pomočjo sleparstva, pretepanja in tolovajskega r.asilstva dva mandata. Pomisliti moramo še, da je ta stranka po bratsko objela najhujše sovražnike kmečkega stanu, soc. demokrate in povrh še nemčurje (narodnost in nemčur-stvo, lepa zveza, kaj ne?!) in ko bi mogoče bilo, bi se z mirno vestjo zvezala proti slovenskemu ljudstvu tudi z avstralskimi Papu-anci.
I. P. Zadravski.
Drobtine.
Ij Utopljenega krojaškega mojstra Lovro Komana so našli pri Devici Mariji v Polju ter ga ondi že pred več dnevi pokopali. Bil je že pokopan, ko je njegova družina o Jem izvedela.
Ivan Schicht T. V sredo, dne 5. t. m., je umrl v Ustju na Češkem veliki industrijee Ivan Schicht, ustanovitelj znanih tovarn za milo in olje, in bil pokopan na katoliškem pokopališču v Sedlocu. Pokojnik je bil sin navadnega izdelovalca mila in je po prestanih učnih letih prevzel očetovo delavnico. To je potem on sam po svojej izvanredni pridnosti povzdignil na današnjo višino.
Mnogo sovražnikov, mnogo časti! Pač redkokedaj se je kateri izdelek tako ponarejal, kot že 40 let obstoječe Brazay-Franeovo žganje. Zbog svoje izborile kakovosti in presenetljivega učinka je doseglo svetovno slavo, kaj čuda tedaj, da se ponuja množina Francovih žganjskih vrst, ki pa niti z daleka ne morejo dosiče vspeha tega Brazay-jevega izdelka. Pri nakupu naj se tedaj v lastnem interesu pazi na ime Brazay-jevo Francovo žganje, ker le to jamči za njegovo pristnost in učinek.
Kam je izginilo zaplenjeno premoženje francoskih redov? Sicer se je že pisalo o židovskih in framasonskih globokih bisagah, ki
so požrle delavcem obljubljene milijone, vendar ne bode odveč, ako se čuje še glas jako liberalnega lista, ki z presenečajočo odkritosrčnostjo potrjuje glasove katol. časopisja. >• Vossische Zeitung« piše namreč o tem škandaloznem varanju po socialističnih demagogih in framasonskih onesrečevalcih zapeljanih delavcev in o skrbi na krmilu francoske Ijudo-\ lade stoječih oseb, da spravijo k polnemu koritu svojo »žlalito«, sledeče: Vladajoči krogi republikanski imajo vedno to nesrečo, da dajo nasprotnikom obstoječih razmer nehote vedno najnevarnejše orožje sami v roko. Kabinet Waldeck-Rousseau je uzakonil postavo o razpustitvi redov na Francoskem in o zaplenjenju njihovega premoženja. Za premoženje vsakega samostana, bodisi premično ali nepremično, je bil nastavljen uradni oskrbnik, ki je imel nalogo, določiti, koliko sploh znaša premoženje, izplačati vse obveznosti, iztirjati dolgove, vsa posestva in drugo imovino spraviti v denar ter izkupiček oddati državni blagajni. Iz svot naj bi nakazala država članom razpu-ščenih redov dosmrtno pokojnino, ostalo naj bi se porabilo v starostno preskrbo delavcev. Še predno je bil zakon povsod izvršen, je Waldeck-Rousscau sam cenil premoženje redov na eno milijardo. Po zaplenjenju in prodaji pa je baje dobila država — vsaj poročila ki jih je Combes predložil obema zbornicama, govore tako — okroglo 430 milijonov frankov. Pet let je preteklo že od tedaj, o izkazanih milijonih, o premoženju redov ni duha ne sluha. Kje je milijarda? Kie je 430 milijonov? Kam so izginili? Nasprotniki vlade trdijo: Vladni oskrbniki in njihovi prijatelji so jih spravili v svoje žepe. — Naravno je, da so bili oskrbniki imenovani le somišljeniki bivši poslanci, bližnji sorodniki ali marijonete članov sedanje zbornice poslancev. Računov o svojem »oskrbovanju« še niso položili in jih od njih tudi nihče ne zahteva. Nihče ne pritisne nanje, naj svoje delo opravijo hitrejše. Za svoj naporni »trud« dobivajo knežje nagrade; zato pa bodo »oskrbovali« tako dolgo, da ne bode končno ničesar več treba oskrbovati. Priti pa mora dan, ko bodo pošteni možje postavili delovanje teh goljufov na solnčno luč iti republika bode zopet bogatejša za škandal, ki ne bode manj umazan, kot panamski, in ki utegne nevarno omajati itak slabe temelje ljudovlade. Tako liberalen časnik. Komentar je nepotreben, tudi za »Slovenski Narod«.
Cena domača pijača se lahko in brez posebnih priprav napravi iz snovij, ki jih po najnižjih cenah prodaja naša domača tvrdka Fran H ti m 1 j a k v Gradcu. Več o tem današnji oglas.
Hiša iz Evrope v Ameriko. Ameriški milijonar Morgan je kupil od nekega belgijskega ministra flamandsko hišo, polno umetnin. Ta hiša se nahaja v Anderlehtu, a je iz prve polovice 16. stoletja ter je baje najlepša zapuščina iz one dobe. Morgan je kupil hišo za 6 milijonov kron. Hišo porušijo, jo nalože na ladijo ter prepeljejo v Ameriko, kjer jo zopet sestavijo v prejšnji obliki.
Kdo najrajše piše. Izmed izobraženih narodov najrajše in največ pišejo Angleži, pri katerih pride na enega prebivalca 78 pisem, pri Amerikancih pa 67. V Novi Zelandiji pride na glavo 66 pisem, v Švici 59, na Nemškem 55, na Danskem 41, v Avstriji 38, v Holandiji 31, v Belgiji 29, na Švedskem 26, na Francoskem 26, na Norveškem 20 pisem.
Ob cesarjevem obisku v Pragi. Cesarjevo potovanje v Prago je dalo povod mnogim deloma resničnim, deloma izmišljenim pripovedkam. V Zižkovu je baje cesar rekel tamoš-njemu župniku: »Vi imate eno izmed največjih far, kajne, gotovo imate lepe dohodke?« —
»Nasprotno, Veličanstvo,« ie odgovoril župnik, »kajti, krsti se vrše v porodnišnici, poroke v kamenolomih, pogrebi pa v kaznilnici, in če kdaj dobim kak goldinar, gotovo je ponarejen.« — Nekega mestnega svetnika je vprašal cesar, kak referat ima. Ker pa mož v svojem življenju še nikoli ni slišal besede »referat«. jo ie zamenjal z neko drugo in odkritosrčno odgovoril: »Lesen, Veličanstvo«. — V Zižkovu, kjer so nedavno zasledili delavnico za ponarejanje denarja in zato govore v šali o »žižkovskih novcih«, je cesar napram županu izrazil željo, da bi si to delavnico rad ogledal. Toda župana ni spravil v zadrego; hitro je ta odgovoril: »Veličanstvo, to je nemogoče, kajti ravnatelj je v zaporu«.
Zidie odpeljali otroka. Pred nekaj dnevi bi bil v Sofiji malodane uprizorjen pogrom na Zide popolnoma po ruskem vzoru, in le energičnemu in hitremu posredovanju oblastev se imajo zahvaliti, da so odnesli zdravo kožo. O vzroku razburjenja in nameravanem napadu na Zide se nam poroča iz Sofije: Pretekli četrtek so izletniki v Ljudskem vrtu princa Boris;« onazMi dva Zida. ki sta k sebi izvabila majhni deklici, igra;oči se v parku. Prva ie bila hčerka generala Savkovesra. druga pa nekega polkovnika. Zida sta peljala deklici v najoddalicnejši del mesta: ker sta začeli plakati. sta vzbudili pozornost Bolgarov, ki so ju z največjo silo komaj oteli iz rok čifutov. Prebivalstvo se ie takoi silno vznemirilo in če bi ne bila takoj na mestu policija, bi bila gotovo Zida linčana. — Oblastvo je takoj uvedlo strogo preiskavo: kot se čuie jc v to umazano afero zapletenih več uglednih Zidov. Razburjenje med meščani se še vedno ni poleglo.
Velik del Btienos-Avresa je pogorel. — Škoda znaša nad 7 mili'onov kron.
Očeta umoril. V Lueoshelvju ie prišel domov pitan sni posestnika Sukna. Očeta ie sinovo obnašanie uiezilo in je zato fantiču priložil par gorkih za uho. Seveda ie to niianega fanta grozno razkačilo. Besen je v hipu zagrabil za sekiro in udaril očeta večkrat po t'Invi, ki je takoi padel in umrl. še predno je nrišla nomoč. Vse to se ie izvršilo tako hitro, da mati. ki ie bila tudi v sobi. nikakor ni mogla več sinu zabraniti strašiti zločin.
Odvctnikova smrt med raznravo. Odvetnika dr Pobrenskeea ie zadela med raznravo v Kraljevih Vinohradih kap in se ie zgrudil mrtev na tla.
Narodno gospodarstvo
gos Kmetovalci, osušite svoja močvirja! Resnica je. kmetijstvo dandanes ni lahka reč. in biti kmet, k temu je potreba ne samo precej humorja, ampak tudi dokaj debele kože, in še posebej vrečice denarja, ako hoče izhajati, ako hoče svoje gospodarstvo uravnati tako da more za niim. Veliko denarja, veliko obratne glavnice mora imeti kmet. ako hoče to čarovnijo dobro izpeljati. Sovražnikov vse-povsodi ima kmet veliko in eden najhinših je talna voda, stoječa mokrota. Brez vode m živlienja; brez vode je najkrasnejši svet pust iu zapuščen. Tisoči oralov zemlie leže brez kor'sti na tej božji zemlji in se ne morejo obdelovati — ker država še ni prišla do spoznanja. da ie namakanje zemlje ena njenih prvih dolžnosti. Pri starih Indih je bilo preskrbo-vanjc vode za polia najvažnejša državna zadeva in samo v deželi Madras je bilo 50.000 nabiralnikov ali jarinov za vodo, ki so imeli 40.000 oralov površine in zraven tega je bilo nad 300 000 raznih vodnih stavb. Stari Egipčani so imeli na milje dolge, po 300 čevljev
široke prekope in jezera, ki so merila precej nad dve kvadratni miliji, ki so bila vsa pod nadzorstvom državnih uradnikov; da, kraljica j Nitokris je dala izkopati bazen, ki je bil tako ogromen, da je morala reka Evfrat teči vanj 22 dni. predno ga je napolnila. Kakor je pa koristno namakanje in kakor to dviga blagostanje poljedelskih narodov .ravno tako neizmerno pa škoduje strupena talna voda. — Zrak, gorkota, svetloba, vlaga, to so predpogoji vsake rastlinske rasti. Kjer ni zraka je smrt z zadušitvijo; kjer nedostaje toplote, tam vse odreveni in življenje je pri kraju; kjer ni svetlobe, vlada bolestna bledica ali kio-roza, tam ni svežega veselega življenja. Talna voda je smrt vsega rastlinskega življenja. Kjer stoji talna voda, tam je zemlja mrzla, mrzla, tako mrzla, da komaj vzklije slabotna rastlinica ki pa se ne more krepko razvijati naprej. In zdaj se ozrite nekoliko okrog sebe! Ako se voziš z južno železnico od Dunaja proti jugu ne najdeš skoro na Nižjem Avstrijskem in nemškem Štajerju v bližini železnice močvirnatih tal; kadar se pa prikaže loč in velike stoječe mlake po travnikih, tedaj pa veš, da si na slovenski zemlii. Močvirij je po slovenskem Štajerju, po Koroškem, Kranjskem in Primorskem veliko. Spoznaio se precej po bornem redkem rastlinstvu v ledeno mrzlih tleh. Le toplota zemlje prinaša bogate žetve in v gorkih deželah imamo orjaška drevesa. na severu le revne mahove in lišaje, pri nas imamo o božiču božično drevesce na mizi, v topli Italiji pa cveteče drevje in zoreče sadove. Pri talni vodi ni zemlja samo mrzla, ampak, ker zrak. gorkota in svetloba ne morejo vanjo, postane tudi zemeljska skorja kisla strupena in kjer so kisline, tam z Bogom zeleni svet! Ce nočeš tega verjeti, nalij si nekoliko žveplene kisline na hlače ali par kap-liic mravl'ične kisline na kožo. kmalu se boš prenričal. kai .ie kislina in kaj da zna. Talna voda ie nravi satan za kmetijstvo. Potuhnieno stori tudi najboljše obdelovanje brezuspešno. Kicr kraljuje talna voda. je mogoče le pozno obdelovanje, nožna žetev, žalostna žetev, raznovrstne rastbnske bolezni: kisle trave. Ojstrice, loček. zlatice, preslica, šaši in podobni nrijatelii izsesavajo mleko iz vimena, meso izgrizeV) iz telesa, volno raz ovce, pač pa je na polju s talno vodo dovolj trdih kep. ki si iiui komai z železnim kijem kos in pirnica obliata veselo pustno življenje na taki zemlji in vendar so pirnica in uši doma le pri zanikrnih liudeh. Skoro v vsaki fan imamo kos sveta, ki trpi na močvirnosti. Veliko oralov zemlje, poraščenih z vresjem in zanikrnim grmičevjem. na katerih borna živina, zapuščene niive. kličejo nomoči. bi lahko postala bogata, cvetoča pokraiina. ako bi se um odtegnila talna voda in dala gorkota. Pridni posestniki so to žc davno spoznali. Niso se zbali žrtev in so na lastne stroške drcnirali zemljo, to je: odtegnili 'i talno vodo. To. kar so posamezni storili in še delajo, to bi morale delati cele občine naenkrat, kajti tako skupno delo napravi drenažo po ceni. da more svoj namen nainonolncie doseči. V ta namen ni treba, da bi morali gosnodarji poseči v lastni žep. Ako se občina obrne na deželni odbor in na državo dobi žc od teh večino stroškov pokrito; za nrimanikliai na se vzame nosoiilo pri domači hranilnici Za to se nlačujeio samo obresti. no! odstotka se odplačuie za amortizacijo in v par desetletiih je občina ponlačala dre-np*o. Znaten del stroškov pri drenažnih napravah ie doslei zavzemala nabava lončenih drenažnih <-evi. Te so no 33 cm dolge in imaio po 4 do 15 cm v svetlobi. Tisoč kosov takih cevi iz ilovice stane: no 40 mm v premerti 55 kron. no 50 67 K. no 60 84 K. no 80 105 K. po 100 135 K in po 150 mm v premeru 220 K. Osuševanje močvirnatih travnikov pa je v
zadnjem času postalo še znatno cenejše, od>.ar izdelujejo tudi iz cementa drenažne cevi, ki so še mnogo trpežnejše, svojemu namenu bolj prikladne, pa tudi cenejše od ilovnatih. Na Slovenskem poznamo le eno tvrdko, ki izdeluje tudi drenažne cevi, Andr. Zajec na Pešati blizu Ljubljane. Zato posestniki, stopite skupaj in osušite svoja močvirja. Brez drenaže mokrih tal ni pravega gospodarstva. V petih letih je drenaža že poplačana z bogatejšim pridelkom in gospodarji boste veseli ure. ko ste izvršili drenažo v občini. Kvišku tedaj! Občine, drenirajte! Kvišku dežela, kvišku država, pomagaj svojim zvestim podložnikom do rodovitne, suhe zemlje.
gos Naseljevanje v Bosni. Dan za dnem prinašajo listi poročila, koliko se jih je odpeljalo v Ameriko, da si tam poiščejo zaslužka ali se ondi trajno naselijo. Koliko je naših ljudi v Ameriki, nimamo natančnih podatkov, a gotovo ne pretiravamo, da jih je ondi najmanj že 100 tisoč Slovencev. Koliko od teh jih je izgubljenih za naš narod koliko od teh jih ne bo več prišlo nazaj čez veliko »lužo«! Ali bi pa ti liudie. ki gredo v Ameriko, ne mogli dobiti bliže doma zaslužka? Ali bi ne mogli bližje svoji domovini postaviti svojega ognjišča. ustanoviti lastnega domu? Šlo bi, ko bi imele naše oblasti smisel za ljudski blagor. Ne daleč od nas, tam doli na jugu naše države imamo Bosno in Hercegovino. Ta dežela je bogata, a še malo naseljena. Sveta ima še veliko neobdelanega. Obširna zemljišča, ki bi se dala ceno dobiti, čakajo pridnih, delavnih rok in donašala bi lep dohodek. Kmetovalec, ki je z malim zadovoljen, in ki ima nekoliko denarja, bo v Bosni prav lahko shajal. Tako piše neki nemški naseljenec, ki je več let preživel že v Bosni. Nemcev je naseljenih v Bosni že več tisoč in ne godi se iim slabo. Žive v okraju Banialuka. Zemljišča imajo posamezni od 1 do 100 ha. Naselili so se ondi pred 25 leti in danes jih je več. ki imajo že 20 do 30 tisoč premoženia. Vsi pa so prišli tje skoraj praznih rok. Ta lep napredek vleče sedaj Nemce tje doli v Bosno. Zato svetujejo zadnji čas nemški listi, naj bi bosanska deželna vlada podpirala naselievanje Nemcev v deželo ne samo iz gospodarskega ozira, da bi namreč novi naselniki obdelali doslej neobdelane kraje in odprli deželi vir novih dohodkov, marveč tudi iz političnega vzroka, da bi bili nekaka zagozda med domačim ondotnim ljudstvom, na katero bi vpljivali »pomirjevalno«, in iih s svojim vzgledom privajali reda in pa delavnosti. Nasvetujejo tudi, da se ustanovi državna naselniška komisija za Bosno in Hercegovino. ki naj bi pospeševala naseljevanje v deželi, ga enotno uredila in svet, kolikor ga je praznega, primerno razdelila v parce'e ki bi se oddale naseljencem. Ta komisija naj bi pazila tudi na nropadaioča posestva bosanskih plemičev. da jih ob svoiem času dobi v roke in iih potem razproda naseljencem. Da bi se to lažje doseglo, naj bi tudi dežela pomagala s tem, da dà potreben denar za nakup zemljišča in ustanovitev naselbin, kar bi se doseelo s pomočjo deželne banke ali na nai bi se v ta namen ustanovila poljedelska banka. Ce se torej Nemci ozirajo na Bosno in se tudi tam naseljuiejo. ali bi ne bilo to dobro tudi za naše ljudi? Vsekako pa bi bilo treba tudi tn vnrašanie vsestransko pretresati in se natančneje seznaniti z bosanskimi razmerami in potem pričeti v tej zadevi potrebno akcijo.
go Za povzdigo avstrliskega planinar-stva se ie pred kratkim vršil shod. Povdar-jalo sc ie na shodu, da so naše planine v primeri s švicarskimi silno zanemarjene. Hudourniki niso urejeni, les se izsekava. z dobro nitno vodo niso preskrbljene planine. V južni Tirolski pride laška živina na naše avstrijske planine, spodrine našo živino z dobrih paš-
Stana 382
uomoljKb 1907.
iiikov in zanese bolezen v naše kraje. Sedaj so planine v rokah zasebnikov, zadrug in občin. Zasebne planine se bolje oskrbujejo kot občinske. Nevarnost je. da pridejo planine v roke bogatinov, ki jih bodo porabili za lovski revir. Pomagati treba. Poučevati je gospodarje in posle, kateri posel prevzetno planinski nadzorniki. Prirejajo naj se poučni ktirzi in pa ustanove planinarske šole. Onim. ki skr-be za planine, naj se dajo premije in podpore.
go Zimska kmetijska šola se je 3. decembra I. I. otvorila v Judenbtirgu na Štajerskem. Pouk traja dve zimi. Učencev je bilo 16. Po leti bodo v tej šoli posebni poučni tečaji za mlekarstvo in živinorejo.
go Podraže se v kratkem poljedelski stroji za 5 do 10 odstotkov, ker so delavci dražji in tudi surovo blago.
Učenca
1304 3-1
za mizarsko obrt sprejme takoj Andrej Kre-gar, mizarski mojster v Št Vidu nad Ljubljano.


Loterijske srečke.
Dunaj,	1 junij	38	2	48 73
Gradec,	1. junij	78	63	80
Trst,	8. junij	90	68	72
Line,	8. junij	63	14	6 72
90 3 4 19 79
74
Vino
mnogovrstno istrsko, vipavsko, bizeljsko in dolenjsko prodaja zajamčeno pristno tvrdka
Hammerlitz & HladnlK u Logatcu
po primerno nizkih cenah ter na željo naročnikov dopošilja brezplačno vzorce s cenami.
1316 1-1
Trgovina mešanega blaga
jako živahna ae odda v najem prav ugodno z svežo zalogo, v dobrem trgu poleg farne cerkve na Dolenjskem, prevzame lahko isto kak trgovec ali trgovkinja.	1258 3 2
Pojasnila se dobe pri Upravništvu Domoljuba.
-jv i /A m&riJeo Kateri žeti/o öubnj, po ceni in rasnest/iiso-potovuli /ta/se ot'rnfyo
v JiJuN/ani i/tvlvóuvrskc ulice26. isckvvrstnaCPiyasnilci ótybselmyi/uénc.
I. kranjsko podjetje ca umetno steklarstvo In slikanje na steklo =
Aug. Agnola,
Dunajska celta 13a, poleg,Flgovca' •t priporoča prcčastltl duhovlčlnl lo p. n. •Isvn. občinstva za napravo cerkvenih oknov i anellini steklarstvom aH slikane na slekle, stavbenih del, napravo okvirov, lld. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnli|lh cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovriena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 »»-44
Preklic.
Na tožbo gospodične Marije Piantarle, kuharice v Št. Lambertu, ki jo zastopa gospod dr. Janko Jamšek, advokat v Litiji, sem se dné 31. maja t. I. pri c. kr. okrajni sodniji v Litiji zavezal — jaz podpisani Janez Raspotnik, posestnik v Brišah, — da s tem javno obžalujem vse žaljivke, katere sem dne 21. maja t. I. o Mariji Plan-tarič govoril in za koje zasluženo kazen mi je ob-tožiteljica veledušno odpustila.	1250 3-2
Janez Raspotnik. Tovarna za atola
Franceta iuiseljna
at Brega, p. Borarnlca, Kranjsko
izdeluje
* vsakovrstne stol«
jd preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brc konkurence Ilustrovan cenik pošlje se ua zahtev
2305 26—12 »astoni in franko
Kdor kupuje
gvantno blago za moške in ženske, najde veliko izber in 605 ugodne cene pri 7-7
R. Niklouc, LjubUona
Stritarjeve, (Spltalske) ulice ».5.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA" Izide dné 20. jnnija 1907.
00 00 00
MASTIN
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 10
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
,Knoard Line* Trst-New-York n aajpriprarusjaa, aajesne.,'»
ia DQjbolj0a pot Iz Ljubljane ▼ severno Ameriko, ker teil ni delgc-trajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja a« prenočevanja in sploh nobenih postranskih streftov mej potjo. Psr-aikl se prostorni, varni, zračni In snažni; vozijo vsake 14 dni. Hn.ru in postrežba najboljša Pojasnila daje in karte prodaja glavni u. ttepnik	SOM 5«
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Siomikove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
FRANC JOZEFOVA
g ra n k a « o da.
Edina domača tvrdka
ki prodaja snovi za napravo domače pijače, bodisi na vodo, droži in tropine. Cene so nižje, kakor povsod drugod snovi j pa daje več Moj prednik je prodajal nad 20 let te snovi: jaz jih že 7 let v splošno zadovoljnost oddajam. Cene so zopet znižane Zahtevajte cenik. Slovenec, zaupaj domačinu! Fr. Humljak, trgovina s špecerijskim blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradeo, Auen bruggerjeva ulica 26.	2424 9
Sprejmem takoj več krepkih
»ar uDlenceu za kouaikl obrt
14—15 let starih, poštenih starišev. Ivan Demšar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 10
BRAZAY
FRANC0-ŽGANJEV0 MILO
radi svojega izbornega hlgijeniškega in kosmetiškega učinka JUT ja na do-aeže nobeno drugo milo. "Mi
Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razku-ževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo. Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kart. i- Dobi se povsod, kjer ne, na| se obrne na
Brazay, Dunaj 111/2, Löweng. 2 a.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov In steklarskega kleja. Najnižje cene._Najnižje cene.
SchicMovo milo
Pristno le z imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.		Prihrani trud In del«, koristi tsdai tudizdravju.
	ne ikoduje perilu	
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jeienje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
2442 9
Za nagluhe.
je A. Plobner jev novozboljšani slušni bobnič potreben. (D. R. O. M. 269 339; patenti v inozemlju prijavljeni.) Z velikim uspehom se rabi pri šumenju v ušesih, nervoznem bolenju ušes itd. Če bolnik ni popolno gluh, more deloma zopet dobiti sluh. Nosi se v ušesu in je skoro nevidljiv. Tisoči v rabi. Mnogo zahval od gospode in priporočil zdravnikov Pošilja se proti poslanemu denarju aH povzetju. Cena komadu 10 K, 2 komada 18 K. Prospekt! z zahvalami zastonj pri	1300 3-1
C. Poehlmann . u Königinstr. 4, München W. 44.,— Bobniči prav dobro delujejo. Sluh se je zdatno zboljšal in moje uho, ki je bilo 20 let skoro popolno gluho, je zdaj mnogo bolje; bobnič priporočam tudi drugim.
Riga	Sch. Sch.
DOBRO SREČO!
Namesto . . 3 gld. 50 samo ... I gld. 95
stane lepa „Gloria" srebrna « plombo 30 urna »nker- remontoirna žepna ura,
prima kolesje z lepim gravir. olerovjem s sek. kazalcem in lepo pozlač. ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo 1 gld. 95 kr.	1'03 1
Dalje ponujam pa7.laf.n0, 3« urno, (veleprlma švicarsko kolesje) remontoimo uro z lepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro dveletno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
Izvoz ur KOHAN Krakov it 42.
Z* neugajsjota denar nazaj. Mnogi «o naroiill po drakrat.
Postavno zavarovano.	Vsako ponarejanje kaznivo.
Edino pristen Je 15 22
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko -rcdovnica". I Cena 1! majhnih sli 6 dvojnatih steklenic ali 1 ' velika ipccijalna steklenica s pstent. zamaikom K »■— franko.
Thlerrylevo ccntlfolljsko mazilo
proti vsem se tsko starim ranam, vnetjem, re-nitvam, abscesom in oteklinam vseb vrst. Cena: * lončka K 3-60 ie poSlje le proti povzetju ali denar naprej — Obe domati sredstvi sta povsod znani in .lovita kot na|boljil. NaroČila se ____naslavljajo na:
IMcinecliterSatna Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri »okuuuMM«	Rogaftki Slatini.
lThl«rr»le*a^Broiur. , iIboči originalnih pisem gratis In HHMa franko V zalogi v skoro vseh vetjih lekarnah
Preklic.
Jaz podp'sana prekličem svoje žaljive besede, katere sem izustila dne 18. maja t 1. proti gospodu županu Francetu Pušavcu iz Lahovč.	1301
Lah o v če, dne 3. junija 1907. Marija Kropar, podp. Mesar.
Fotograf- pomočnik
se takoj sprejme pri fotografu J. Zupanu v Dragi pri Vinici. Ondi se izdelujejo in preskrbljujejo najlepše razglednice po najnižjih cenah, če se le pošlje slika dotičnega kraja	1295 2 — 1
II
Francoska parobrodna družba
(Compagnie Générale Transatiantique)
Izjava.	1228 3-2
Usojava si naznaniti, da ima slej kakor prej za vse slovenske pokrajine edino le tvrdka
ED. ŠMABDAJiiMUL
pravico prodajati vozne liste (šifkarte) za našo francosko parobrodno društvo (Compagnie Generale Transatiantique) in da naša družba ne priznava nikakor-šnih voznih listov, ki bi jih izdala kaka druga izseljevalna pisarna v Ljubljani.
Velespoštovanjem
Em Lang, nadzornik frane psrob. družbe v Parizu. Josip Fischer, gener. reprez. na Dunalu.
DEERING":
v Ljubljani
W Vsem naprej
IO m ÄS MV «e
Deering-naive*ja specialna
sana stroja.
Prednosti:
Zelo lahko vlačenje. Najboljša snov.	1100 6 5
Jednakostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje.
Novo !
Novo!
„Ideal" j« kralj «sah lahkotekočih ko-silnih strojev za travo in zelenjad.	Www»»«»»
Samozastopnik i
s FR. STUPÌ CA, LJubljana, s
VI|ndno se priporoči ...........................
trgovina i klobuki in čevlji
Ivan Msnlk mi.
UotVMi. Stori In itt».H.
Velik« «ologo- — Solidno blago- — Zmerne «ena. . ' .
2178 52 — 37
Pozor, kmetice In deklet«
V moji lekerniiki praksi, katero izvršujem že čez 25 lei, posnčllo se mi je, iznajti na bcljSe sredstvo za raat las, to je Kapilor it. II. Isti deluje da postanejo lasje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj fluskine) na gta-
tl Cena (franko na vsako |tosto)
je: 1 lončlč 3 K 6n v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obilell naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac it. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej atl s poštnim povzetjem
h J73 0-8
Priatna
slavonska sllvovka
naravna in zdrava pijača se oddaja na dom od enega litra naprej po 70 krajcer-jev (pri večjem odjemu posebna cena) v trgovini Ivana Levatele v So-dražici. 1311 3-1
Posestvo
je naprodaj, cena 4400 K, več pove Anton Jamnik Steingrab, p. Št. janž. Dolenjsko.	1318
Ne kupite nobene ure
dokler nista prajell mej«. n-llkega cenika :
nOnl. leskopr aru . fl-
s dvoj ala petrovom , t'-s I srebr. . . 6'-ploak. J kisa. ure . . CS prave Roskopf-patent. . J-n prave .Omega- . ■ . CM srebr. eklopneveria« „ V— 14 karatne zlat« ora . . 8'60 Ukaratne zlata n ril. . 10'— 14karatni slati prstani . »•— stenske ure 70 cos . . I 60 i bitjem liki sveni . . S'—
« gedbe......« -
s kukavioe ..... t'S0 tutainja d ure ... . t'JJ
budilke......l'M
. peneči s r teč i . 1-60 dvojnim zvoncem . . IV hodilk.-< t bitjem in
zvoncniemlikisvnnti . 1-60 Triletae piara i jamstvo, aa a .primerno -idaar nxxaj. RazpoSlI a po "ovtetja.
Maks Böhnel
arar, zapriseženi sodni cen il oc
Dunal, VI., Mariara-thanstr. 27(t lastni talil}
Zahtevajte moj cenik i 2000 ellkairl iasioni la poltnlos prosto.
Oddajalnioa
družbe sv. Petro Kioverjo za afriške misljone
se je otvorila v Ljubljani, Fran»i*kanake
ulice 8, 1. nadstropje, prva vrata na desno. 1 u se sprejemajo naročbe na misijonski list „Oamev Afrike", ter milodari v denarju in drugih predmetih za afriške misijone. Tu si je možno ogledati velezanimive predmete iz Afrike: malike, orožja, zamorska ročna dela in drugo. Prostor je odprt vse nedelje in četrtke od 2 5 ure popoldne. Istotam se lahko dobi vse, kar je založila misijonska družbena tiskarna v Maria Sorg pri bolno-gradu (Avstrija), n. pr. knjige, slike, afriške razglednice in slično.	'305 3 1
Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki	357 26 -16
ii. Suttner, urar
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža. Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno izšel In se polije zastonj in pošt. prosto
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorinih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradou, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno z. perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš natoča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
1311 12-1
■ajboljfta domača krapftilo sa žalodao	—=
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) jt
rastlinski liker „FLORIAN"
od rastlinsko destilacije .FLOR.AN' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljiih trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni a kakim drugim, slabim izdelkom I
Pristno je samo blago pod imenom
FLORIAN« iz Ljubljane.j
i»
F. N. Netschek, Ljubljana
o. kr. dvorni dobavitelj
„Pri veliki tovarni"
Resijeva cesto št. 3, Sv. Petra cesto št.37
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo na* rejenih oblak zagospode, dame dečke, deklice in otroke. Cene nizke I Solidna postrežba.
Velespoštovanjem	873 5
A. Lukió, poslovodkinja.
Pozor!
Citaj I
Pozor I
Pakraške želodčne
kapljico.
Staro slovito, izvrstno delujoče sred stvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20 11
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se po&lje denar naprej Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Pro simo, da se naroča naravnost od:
P. Juri&ica. lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija).
T. P. Vidlc & Komp, Ljubljana
opekarna In zaloga poči, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih strešnikov
Sistem junior (Stronglolzziegel) Sistem „Horor
Barve t a) rdeči naravno žgani, b) črno Impregniranl. Najličnejie, lajceaejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak streinik se zamore nn late pribiti ali pa z žico nrivezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. - Vzorou in prorpekte polijemo na željo brezplačno.
Takojinja In najzanesljivejia poatreiba. 854 8 Sprejiejo se zastopniki.	Sprejmejo se zastopniki
IsdafaMI la odgovorni arsdnik: Dr Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katolllfca Tiskana'