147. Številka.
Trst, v |m'tf11\ '.U) junija I VJU.
Tečaj \\IV.
„E-ltno»t" izhnis <t»rtfcr«J na dnu. rnzuii nedelj in praanikov, zjutraj in zvei-er oh 7. uri. O nnnH*l}kili in po praznikih irliHin f>>• f uri zjutraj.
Narodnimi /.n u:
Olie iadanji na leto . . . gM. 1 • Za »umo veiVrno izdanje .	1*2"
/a pol leta. fetrt leta in na mesec razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ri^lie hrer priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno *e prodajajo v I'ratu zjutrnil je Številke po 3 nvč. večerne Številke i'n 4 uvi*,; poiieileljake /jutranje številke po 2 nvd. Izven Trulu po 1 nvč. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA ,.EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. H7»>.
4 nvč.
V edln»*<tl je nt«if!
Oglasi
ie računajo [mi vr*r;ili v petitu. 'Ah večkratno naročilo « primernim popu«totii. 1'omIhiih. itMinrtiiiee i» javne zahvale, domači n^lasi itd <e računajo po po£o>ll»i,
Y*i ilopisi uh| *e pošiljajo urednici t u. NelViiukovmii ilupiai *e ne sprejemajo. Hokopiai «e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema ii|H;nnisivo. Naročnino iu oglase je plačevati loeo Trst.
1 redili Air o in tiskarna se nahajala v ulici Carinila Mv. 1*2. l|>nivnlStvo, <ol-prtivnUho In sprejemanje lii«M»rnlnv
v ulici Molin (liccolo Stv. .1, II. na.Utr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G od ni k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Kdinost" v Trstu.
Opozarjamo vse n-is. naročnike na nakaznice, ki so priložene <laiiašnjeiiiu listu in prosimo, <ia se jih v kratkem poslužljo. Vsem onim, kl <lo I. julija še ne poravnajo naročnine za tekoče četrtletje; ustavimo list.
Naročnina se plačuje naprej. Prosimo, da se blagovoli naročnina redno plačevati, ker nam je s tem prihranjenega mnogo dela in sitnosti.
Uprava „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
London 2'.». Včeraj je trgovinska zbornica v Buenos Avres-u uprizorila shod, ki jo imel protestirati proti prevelikim davkom. Shoda se je udeležilo okoli 40.000 oseb.
Bruselj 20. Včeraj je bilo več protestnih »hodov proti volilni predlogi. Voditelji opozicije in poslanci so govorili strastno ter imenovali volilni zakon atentat na ustavo in na človečanske pravice. Na zadnje je bilo slišati puntarskih klicev. 4 -5000 man i testa ntov je napolnjevalo glavne ulice ter hotelo udreti v okraj mosta, kjer so komora, mini-sterstva iu dvor. Redarji in orožniki na konjih so rabili gole meče ter streljali v množico, ki jih je bombardirala s kamenjem s tlaka. Mnogo oseb je ranjenih. Množica je razbijala šipe in svetilniee. Okolo pol u noč i je nastal zopet mir. Garnizija in meščanska garda sta bili konsignirani.
Pariz 21). Proračunski odsek zbornice poslancev je sprejel na željo vlade predlogo o obda-čenju piva. Komora bo o tej predlogi razpravljala v torek.
Pariz 29. Brat gospe Drevfus, Hademard, izjavlja v »Figarn«, da ni res, da bi hotela Drey-fusova družina po dovršeni pravdi zapustiti Fran-
PODLIH T K K.
no
Na kmetih.
--C Spisal Poluks. >- - -
V duhu je delal že naklepe za nove kupčije, počepnil zdaj stričku .par besed v uho, zdaj Klemena pomenljivo sunil pod rebra. Bila sta ta dva najboljša posestnika v vasi in gozda sta imela več, nego vsak drugi. Seveda blizu priti se ni dalo za zlomka. Bila sta trdq, kakor L remen.
No, stotaki, katerih kmetje, ki so prodali gozd, nikakor niso skrivali, budili so tudi v drušjih skomine in Pavlovec je bil uverjen, da napravi sčasoma sijajnih, kupčij. Njemu so ljudje tudi mnogo več zaupali,	dosedanjim fabriškim mešetarjem,
ki so bili tujci.
Pavlovcu so je kar srce smejalo. Tako vesel in zadovoljen ni bil žo dolgo in pil je pridno samega veselja, kakor je prej včasih pil jeze. Bolj, kykot se je mračilo, bolj je postajal glasan, gostobeseden in bahat. Iu njega so posnemali drugi. Bilo je kričanja brez konca in velike listnice so sfe bahato udarjale ob mizo.
—, I kaj boš, moj gozd je vendar boljšo«! tvojega, to ve vsaki otrok! -
eozko; ista ostane na Krancozkein. Še zelaj se ne ve nič gotovega, kje izkrcajo Drevfnsa : isti mora danes ali najpozneje jutri priti v domovinu. Kakor javlja »Journal«, hoče Gallifet Pic<|uarta zopet sprejeti v vojsko.
Lizbona 20. Komora je po dolgi debati sprejela trgovinsko pogodbo z zjodinjenimi državami severoameriškimi.
Madrid 2tl. Po vsej Španiji vlada mir. ('radni list objavlja zakon o odstopil Karnlin, Palavskih in Marijanskih otokov Nemčiji.
Kim 2H. (Komora) Ministerski predsednik Pelloux je predložil kraljevi dekret, s katerim so se politiške naredbe uveljavile in je zahteval, da so isti izroči odseku, izvoljenemu za proučevanje političnih naredeb. Pelloux je branil kraljevi dekret rekši, da je to edina pot, po kateri se more priti iz abnormalnega položaja. Poslance Bcnatti je predlagal resolucijo, po kateri naj komora razveljavi kraljevi dekret ter izreče vladi grajo. Poslanca Baraeco in Noeitto sta izjavila, da poslej ne moreta podpirati ministerstva. šonnino je menil, da je postopanje vlade sicer jako težko, revolueijonarno pa da ni. Vlada da hoče varovati pravice večine; za to je pripravljen opravičiti vlado ter je predlagal, da se dekret izroči gori imenovani komisiji z nalogom, da sporoči o njem v 24 urah. Dalje naj se naloži komisiji, dn spremeni opravilnik ter uredi njega besedilo v takem zmislu, da so bo mogel isti rabiti začasno brez predhodno debate ali glasovanja, takoj, kadar se predloži zbornici. Rodini je izjavil, da je nasprotnik obstrukciji. Dekret je sicer tehtnega pomena, vendar se mora priznati, da ima vlada na svoji strani mnogo olajševalnih okolnosti. Pelloux je izjavil, da bo smatral izročitev dekreta komisiji kakor idemniteto.
Zanardelli se je odločno izrazil proti dekretu. Potem seje vršilo glasovanje po imenih in seje z 20M glasovi proti Wi8 vsprojol predlog, da se kraljevi dekret izroči komisiji, kakor je želel ministerski predsednik.
—rr Ne govori, nt; govori, kakor da bi ga še nikoli ne videl! —
—t- Ah pojdi, sama nevoščljlvost te je! — In tehe sama bahatost! -«-—• Kaj se boš znašal, kar je res, je pa res! in pest je jezno udarila ob mizo.
—^ Zabavljal pa ne boš, to ti povem -»- je odgovarjal drugi in preteče mahal z roko po zraku.
Prepiri so se počasi vnemali, kričanje je naraščalo, —
Pavlovec je postajal vedno bolj zgovoren. Vino se ga je že vidno oprijemalo, zato jo postajal še bolj podjeten.
Pri sosednih mizah je posedlo nekaj kmetov, ki so prišli gledat likof. Naročili so si pijače in v glasnem vrisču so postali tudi oni živahnoj?, dasi so bili trezni.
Pavlovec se je predre ni al do njih in jih začel nagovarjati radi gozda.
—f Vaš del bi pa res lahko prodali, Šimen ! Veste .oni za vrhom. Hudo je že zaraščen iu od roke vam je. In ti Dolinar ne bodi tako trd. (.'emu pa ti bo toliko hoj, toliko gozda. Ti si res neumen. Tamkaj ti les zastonj trohni, a tu hi si prislužil kaj evenka ! V-
Še nekaj „pro domd^f
(K članku „Nasveti k nameravani lesni zadrugi". )J
Ljubljana, -'H. junija 1 *<><>. Neki hudomušni prijatelj mi je dejal : Veš, Slovenci smo res Slovenci. Pomisli : lani smo na-pravljali shode, letos ustanovljamo društva, bodoče leto pa bo zopet kaj drugega na dnevnem redu.
Res. Neko gibanje se je začelo na Slovenskem. Pojavila so se konsumna društvo in gospodarske zadruge; trgovci so so zbrali skupaj, da varujejo svoje interese in povzdignejo gospodarsko naše stanje; umetniki so so dvignili ete. Trgovci so usto-novili svojo «Trgovsko in obrtno društvo* ; sedaj pak se govori in piše, da se tudi trgovci z lesom zbero ter dogovore, kako bi mogla slovenska lesna trgovina napredovati ter dostojno konkurirati ptujeu. Bojevati se treba; kdor ni za nič, naj podlože, kdor pa občuti sile v sehi, ta pa vstrajno v boj, ne gledd ni na levo ni na desno! —
«Slov. Narod» je prinesel v 141. številki članek, ki je vrlo važen za nas. Ne Iti se ozrl nanj, ko bi se kdo drug —; jaz imam sicer sedaj lo malo časa — drugi, zdi so mi, ga imajo pa še manj. No, brez šale. Avtor člaku, gosp. Anton Z n i d a r-šič, je nanizal precej stvari, o katerih bi se dalo pošteno razpravljati. Jaz naj so za sedaj samo malo narogam gospodu Znidaršiču kakor groznemu optimistu, (tovore o nalogi na mera v no zadruge, o njenem eksportnom delovanju ter o raznih potežko-čah, ki so spojene z le-tem, pravi:
Gotovi smo tudi, da bi nam šla vlada na roko, da nam bi dala podpore za skladišča, da bi dala podpore onim, ki žele potovati na inozemske trge, saj je tudi eksportni družbi, ki so je letos ustanovil* na Dunaju . . . ete.
Hm! Dajo temu tako, ne bi nikakor mogli v letošnji bilanci videti celih 22" 1 milij. gold. pasive, dočim je lanska kazala 10'U milij. gold. aktive. Leto 1H0H. je torej nazadovalo od IW7. za celih 33 milijonov gold. Tu opozarkm gosp. Zuidaršiča na moje članke «Z a n a	e k naše trgo-
Gozd je bolji od gotovega denarju. Dokler hoja stoji, je zmiraj vredna denarja, kadar imam pa denar v žepu, *pa mi zgine kakor kafra, da človek sam ne ve, kako in kedaj ! -v-
—	Ali res no naredimo kupčije?
-TT Kh, Pavlovec, nocoj jo ne bomo delali, prav gotovo, da ne ^ je dejal stari Šimen, ko je videl, da Pavlovec nič več kaj trdno ne stoji na nogah.	,
—	Vam so ne da blizu, vam res no jo godrnjal Pavlovec in se naletel na drustega, ki se mu je enako dober zdel za mešetarijo ter njega začel obdelavati, kakor prej druge.
Med tem je postajala pri mizi v kotu vedno večja gneča. Vse jo sililo blizu, si nalivalo in pilo.
Na krožnikih, kjer so ležali ostanki svinjetine, se jo cedilo vino; vsa miza je bila polita, kruh razmočen iu mehek. Po mizi so se valjale drobtine, tobak, pepel od srnotk iu nekaj žveplenk.
In ljudje so pili, pili.
Med občim vriščem je bilo videti zdaj tudi že nekaj žensk. Prišle so glodat za možmi v kremo. Ker se je pil likof, niso silile domov, ampak še same zdaj pa zdaj sramežljivo pokušale iz kozarcev.
(Pride še.)
stva. Tudi < in bo merili < m 1 i t i najbrže, kajti ukaz gospode je: fuora i preti croati! Ako se bo tako delalo z duhovni, kakor da so ptice, na katere »me streljati vsakdo, ako jih ne bo branil ni kdo, ko vw nanje navaliva, jeli bodo odhajati sami kam drugam, kjer I >< h jo mogli vsaj v miru živeti, in naj bo tudi pod drugo škofijo!
Hram ga bilo! »Soeijalistiški »Lavom« se je včeraj /o|>et enkrat pokazal v svoji pravi luči in nam je predočil plastično, kolik kup ni/kosti, podlosti, nesramnosti, vohunstva in — se nekaj drugega se more skrivati /a spanjsko steno kakega — »socijalistiškega« lista. Najnovejšo svojo nesramnost je povil »Lavoro« v obliko odprtega pisma do predsednika deželnega sodišča, gosp. Mihaela l'r-baneieha; predmet vprašanju pa je: zakaj ž u-pan d e v i n s k i, gosp. Ples, še ni zaprt?! »Lavoro« pravi, da soei jalistiška duša njegova kar nima miru, ker se spominja, da je bil gosp. Ples obsojen na H mesecev ječe, a ne čuje ničesar, da bi bil gosp. Ples dostal tc» kazen, ali da 1 >t ga bil sploh kdo kaj nadlegoval radi tiste obsodbe. Kar vspenja da se mu duša, ko misli na to. Vse da govori o tem, zato opozarja gospoda predsednika na te govorice, ki se širijo na škodo pravice in sodstva v teh deželah.
Mi ne vemo, da-li bo gosp. predsednik deželnega sodišča tržaškega smatral za potrebno in — vredno, rla bi kakor si bodi reagoval na ta pojav podlih duš, ali če bi hotel, ne hi mogel biti odgovor drugi, nego: zaničljiv pogled z vzklikom — pftii ! In tako početje prihaja od ljudi, ki se zov ej o socijaliste, ki od dne do dne, od zore do mraka, vijejo roke nad tem pokvarjenim meščanstvom in robne proti policijskemu duhu, ki tiči v njem! Človek res ne vć, na čem naj bi strmel bolj: ali nad tolikim hinavstvom, s katerim se tu prostituiraju svobodna in demokratična načela, ali pa nad onimi božjimi volki v javnosti, ki še niso obrnili hrbta take vrste — policijotom! Pred nekoliko meseci so besneli, ker so se bali, da bi kdo onih siromakov, ki so se bili v mesecu septembru dali zavesti do izgredov, bil deležen cesarske milosti, sedaj pa so zlezli najniže in tirajo jednega obsojencev v zapore, da-si vedo, da — a v tem ravno so vrhovati vsa infamija — razsodba niti še ni p r a v o k r e p n a. »Socijalist«, ki tira ljudi v zapore, že to samo na sebi je prizor, ki mora vzbujati gnus, ali da dela to, ko dobro V<5, v kakem stadiju se nahaja proces, to vzbuja v nas čut zaničevanja. Seveda govore nekateri, da je možno še nekaj druzega — daje bil n a m-r e č t n nekak s u n e k v r e h r a gosp. Ples u. Sapienti sat. Tisočkrat pfui čez take — socijaliste!
('as je, da se obručima. Omenivš', kako vlada postopa celo na Kranjskem o imenovanju javnih funkcijonarjev, opaža »Soča« :
»Kam pridemo po tej poti, ako vlada celo na Kranjskem tako postopa?! To jo slabo, silno slabo znamenje, katero kaže tudi, da v Primorju bomo plavali le še naprej, tako, kakor doslej, ter da grof Tliun ni tisti mož, ki bi naredil mir nn jugu. Preziranja .Jugoslovanov od njegove strani je preveč, zato je skrajni čas, da se ž njim obračuna.
Iz Poilijaiia nam pišejo: Slavno uredništvo! Prosimo Vas, pozovite slavno vlado, naj dobro prouči naš u to k proti občinskim volitvam. Pregleda naj, koliko naših je bilo izbrisanih iz volilne liste in koliko je vpisanih onih italijanske stranke, zlasti pod številkami z odlomki, na pr.: 20%, f)Oya, 85'/2• Na teh izgledih bo vlada videla najbolje, kako je postopala naša volilna komisija.
Lloydov paru i k »Imperator« je dovršil karanteno ter zapustil lazaret pri sv. Jerneju. Podal se je v novo luko,
Služba povovodje, oziroma tamburaškoga zborovodje v pevskem društvu »Kolo« jo razpisana. Ponudbe je doposlati najdalje do 2f>. jul j a.
Naprošenl smo z oziroin na izkaz darov za družbo sv. Cirila in Metoda v številki od dno U8. t. m., da dotične svote ni nabral gosp. Hrabroslav Merkel, ampak so jo nabrali in zložili družba trgovskih pomočnikov, ki se vsikdar spominjajo te naše družbe.
Javna tombola I« velika ljudska veselica.
»Zavarovalnica za govejo živino« v Bazovici priredi dne I), avgusta tekočega leta javno tombolo na korist temu res prekoristnemu društvu. Istega dne
in ob istej priliki priredi tamošnje pevsko društvo »Lipa« veliko javno ljudsko vesel iro s |>etjem, godbo, igro in plesom. Veselice se udeleže in bodo na isti sodelovala tudi druga bližnja pevska društva. Kaj, ko bi tega dne tudi naš tržaški »Sokol« poskusil še enkrat izleteti v našo okolico, škodovalo bi ne, kaj?!
Slavna bratska društva uljudno prosimo, da blagovole to objavo vzeti na znanje, posebno uva-žujč razlog, da bi omenjenega dae imela biti v Bazovici takozvana navadna »šagra«, a se ho mesto iste vršilo veliko in res koristne* narodno slavje.
♦ Kolesarsko društvo Morim* priredi dne 1. in 'J. julija 1*110. izlet in društvene dirke v Stil rje-Vipavo S prijaznim sodelovanjem oddelka tamburašev '-Goriškega Sokola*. V slučaju neugodnega vremena se izlet odloži na nedoločen dan. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
o d bo r.
KI u 1» slovenskih hiciklfstov »Ljubljana«
priredi v nedeljo, dne 0. julija lHiiO ob f>. tiri popoludne III. narodno dirko na ljubljanskem dirkališču. Vspored : 1. V soboto dne H. julija 1S00:
a)	pričakovanje gostov pri vlakih, b) ob H. uri zvečer prijateljski sestanek na zabavnem večeru bratskega društva »Sokola« v hotelu »Llnvd«. "J. V nedeljo dne '.».juliju 1*00: n) ob l/B! 1. uri dopoludne občni zbor »Zveze slovenskih kolesarjev« v dvorani kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana«.
b)	točno ob 5. uri popoludne pričetek dirke, e) ob <S. uri zvečer koncert in razdelitev nagrad na vrtu »Narodnega doma«. Vstopnina 20 nč. ('leni kolesarskih društev ne plačajo vstopnine. Na večernih zabavah in na dirki bo svirala godba slavnega e. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27.
—	Pričetek prijav dne 1. julija in zaključek dne 5. julija ob H. uri zvečer. Prijave in pismena vprašanja sprejema blagajnik g. GombaČ. Klubova pisarna je v lastni dvorani, kjer se dobivajo vse informacije. — Brzojavi: Souvan — Ljubljana.
SlužIti nja-tatlca. 20-letna Pavlina N. iz Gorice je bila še le tri dni v službi pri kavarnarju Alojziju L. D. na borznem trgu. Nje vedenje je bilo v tem času uzorno. V torek zvečer pa se je vrnila gospa l>. iz inesta ter potegnila s prta zlat prstan v vrednosti 40 gld. ter ga položila na omarico v svoji sobi. Malo pozneje je iskala prstan, a ga ni mogla najti nikjer. Ker ni bilo nobene tuje osebe v hiši, padel je sum na deklo, kije bila med tem odišla iz hiše. Ko se je vrnila, ji je gospodar pripovedoval o dogodku ter jo vprašal, če ve kaj o prstanu. Nje odgovor je bil tako zmeden, da jo je dal kavarnar zapreti. In res so našli pri njej 20 gld. in zastavni listič o ukradenem prstanu. V sle d tega so jo sproveli v ulico Tigor, a denar in zastavni listič so vrnili gospodarju.
Nov način bojevanja. Ako so se dosihdob skregale ženske, je pač priletela časih kakšna ku-halniea, sem ter tj o tudi poleno, klešče, ali kaj podobnega nasprotnici v obraz; posebno rade pa so se druga drugo vlačilo za lase in praskale po obrazu, kolikor se je dalo. Zadnja sreda pa nam je prinesla na tem polju epohalno novost. Sprli sta se dve ženski, in ena je zagnala drugi v glavo — živega mačka! Ta iznajdba je važna iz dveh vzrokov. Prvič tak projektil ni ravno nevaren za življenje nasprotničino: z mehko mnčkino dlako se ne more razbiti lobanja. Drugič pa odsihdob ne bo treba, da bi ženske rabile lastne nohte, kedar hočejo škoditi nasprotuičini lepoti : vse to preskrbijo mačkini kremplji. Prohatum est! 17-letim Antonija Premru je to poskusila na lastnem mesu. Morala je na zdravniško postajo, kjer so ji obvezali neštevilo ran na glavi in na rokah. — Ali bi ne bilo umestno, da bi na mirovni konfureneiji v Haagu predlagali, da bi se poslej tudi armade posluževale mesto svinca
—	maček. Napredek bi bil to vseka ko !
Dražbe premičnin. V soboto, dne 1. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Corso št. 7, hišna oprava; v ulici Torrente št. H), bieiklji (kola); v ulici San Nieolo štev.	štacunska
oprema iu klobuki; pri sv, Mariji Magd. Spodnji št. 277. jedno tele; piazza Barriera vecehia št. 1, sukno; na Opčinah št. 2<><)l, jedna krava, vozovi in čebri ; v ulici Sette Fontane štev. 17, hišna oprava; v gornji Kjarboli št. 525, hišna oprava; v ulici Sanitit št. H, ob 11. uri, tirjatve; v ulici
Kahbio Severo, ob 12. uri, vrvi, štacunska oprema in hišna oprava.
ljubitelj razgledate l.Vletni Ivan h. iz ulice Rigittti je skoraj dati za dnevom obiskoval trgovino s papirjem 1'etra Komie na (\»rsn št. .'»7. Vsakega dne si je izbiral razglednice, katerih pa navadno ni kupil mnogo. Pač pa je trgovec zapazil, da mu je zadnje dni izginilo več predmetov, o katerih je vedel, da jih ni prodal. Začel je opazovati imenovanega ljubitelja razgledni«'. V sredo popoludne j h prišel isti zopet v prodajalnieo. Ko so mu predložili neko škatljo z razglednicami, je, kakor I»t trenil, izginil en zavitek s ]()(» razglednicami v vrednosti "> gld. Trgovce je poklical redarja, ki je sprovel mladiča na bližnji inspektorat, kjer so mu našli ukradeni zavitek. Z inspektorata je potoval mladi tat v ulico Tigor.
Krajna električna železnica Trst-Obcina. Načrti o imenovani železnici se nahajajo v tehničnem oddelku tuk. magistrata v o. nadstropju v Upogled ter se imajo interesenti gledd istih izjaviti do 151. julija t. 1. Kmalu po tem se bo vršila revizija proge in politični obhod iste.
Smrten padec. V sredo po noči so našli v ulici Tesa .'iOletnega dninarja Ivana Grilšeka iz ulice Riguttti, ležečega na tleh in vsega krvavega. Bržkone je mož zaspal na zidu ob ulici Molino a vento ter je od tam v spanju padel v ulico Tesa. Lobanja mu je bila razbita. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je umrl včeraj nl> šestih zjutraj.
Kruta kazen, /godilo se je te dni nekje v Brdih. Nekemu dekletcu je umrla mati. Ker paje oče krošnjar, ni se mogel brigati za otroka. Izročil ga je torej bližnjim sorodnikom. Dekletce pa je imelo to grdo navado, da je rado segalo po tem in onem. Za to treba kazni seveda. In o pravem času, tla se v otroku ne razvije kal—tatice. Ali kazen bodi primerna: kazen bodi vzgojevalno in poboljševalno sredstvo, nikdar pa — tortura. Tega pa menda niso vedeli varuhi dotičnoga dekletca, kajti kaznovali so je s tem, da s«> je trdno držali za roko in jej do val i živo oglje na dlan. No, o stvari so izvedele oblasti in ti ljubeznjivi vzgojevatelji bodo morali odgovarjati po zakonu za svojo kruto početje.
0 morilcu Antonu Zankoličii, ki je bil te dni pred porotnim sodiščem tržaškim obsojen na smrt, nam pišejo iz Matera do : Oni Anton Zankolič, morilec svoje žene Uršič, se je poročil v St. Lovrencu z neko Valeutič, ki je imela z nekim drugim nezakonsko dete — hčerko. Potem so izišle iz zakona še drugo J hčerke, ki so bile vse jako lepe. V Ameriko je torej vzel seboj : ženo in skupno pet otrok. Vrnivši so iz Brazila se je klatil r.ekaj časa po St. Lovrencu in tukaj se je raznesel glas, da je Zankolič ženo in otroke v Ameriki— prodal. Da je taka zver mogla storiti tudi to, je lehko verjetno. Nasprotno pa ni verjetno, dn bi bili mati in T> otrok umrli v Brazilu v tako kratkem času.
Čudno se mi zdi torej, da ste poročali, da je bil vzel sabo v Ameriko le enega otroka. Ali tudi sodišče ni bilo bolje obveščeno?
Izpred porotnega sodišča. Razsodba proti Stohru «Jfc C,, ki so bili obdolženi tatvine, oziroma udeležbe na tatvini bici kijev, se je razglasila še le včeraj zjutraj. Razprava je trajala torej vso noč. Obtoženci so bili obsojeni, in sicer: Kami Attori v dveletno, Jakob Abram v enoletno in Josip Stolu* (radi sokrivde) v 1 I-mesečno težko ječo.
Najdena ura. Zidarski mojster gosp. Fran Nadlišek je našel na ulici srebrno uro z zlato verižico, katera predmeta je oddal na policijskem ravnateljstvu.
Različne vesti.
0 prevozu pok. kardinala Schonboma s kolodvora v Pragi se je pri godilo več nesreč. Ljudi je bilo vse natlačeno; naenkrat se je vspel konj nekega meščanskega konjenika na zadnje noge ter skočil na trotoar. Na zadnje so konja vendar le pomirili. Na drugem mestu se je raznesla govorica, da se je zopet splašil neki konj. Množica, ki je bila razburjena še vsled prvega dogodka, je prestrašena tekla na vse strani, in več oseb je bilo poškodovanih o tem.
Delavski nemiri. Iz Boleaua brzojavljajo dne 20. t. m.: Kakor javlja »Bochumer Anzeiger« iz Herue, je sinoči prispel tjekaj en batalijon 510. pešpolka. Stotnije so razdeljene na posamezne rud-
v i n p» (Slov. List, št. '.», 2<>, 22, 24, itd.) Opozarjani jja tudi na takt: \\'ir haben mit staatlichen Subventionen recltf traurige Krfahrungen gemacht, die traurigste l>eim Triester Llovd . .. (»Politik*, št. ♦H), Wirtschaftli<*he Asj>ccte.)
Kes se jo sedaj, v najnovejšem času, naša si. vlarla začela trii»ati ter premišljevati, kako Ki se pomoglo ti mizeriji na polju trgovine v obče, posebej pa eksportne. Spominjam na posvetovanja glede pospeševanja izvoza, katerih so se udeleževali bar. Boh. <"ižek, dr. Hall\vieh, K r u p p, L e i t e n b e r ge r, Mauthner in bar. Seh\ve-gel, na l>ipaulijevo spomenico (Nationale K a u t' I e u te) itd.
Le malo manje optimizma ter zaupanja v kraje, kjer se težko kaj dobi. Nam treba samoza-upanja. Xe računajmo na razne podpore; lc-te so nas še vedno pustile na cedilu ! Poleg tega pomnimo: podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Poprimimo se sami vse akcije, zaupajoči v svoje žepe. Imejmo pred očmi dejstvo, da Trst nazaduje kljuhti vsi podpori. Znajmo, da je bil Trst pred 12 leti mej trgovskimi evropskimi emporiji osmi, danes je pak sedemnajsti!!
Mm »go bi še povedal tu, ali danes se ne spuščam več v posameznosti, samo pravim še, da je gospod Znidaršič resnico povedal, ko je pisal: Ce bi imeli zadružno p i s a r n o, č e bi imeli s v o j i h po potnikov, k a k o 1 e p a š o 1 a bi to bila za sinove naših slovenskih trgovcev. Tudi mi bi se po prijel i svetovne t r g o v i n e.
Da! Ali pred vsem, tudi pred to šolo treba druge šole: dobre trgovske akademije. Opozarjam zopet na krasno gibanje mej Cehi glede reforme na polju trgovskega šolstva. O le ti pišem drugod. Vendar naj povdarim tudi tu: poglejmo (' e h e, začnimo jih posnemati in ustanovimo že enkrat t ko potrebno, tako koristno trgovsko akademijo.
Več v kratkem. Na svidenje.
Anton Krifitun.
Politični pregled.
TK8T, ;{(). junija 1899. Ideja vzajemnosti. Večina je vendar večina v konstitueijonelni državi; to je činitelj, ob j katerem se razbijajo vsa domišljavost, vsa ambicija, i vsi naskoki po gospodstvu hrepenečih življev in ! tudi vsi računi, oprti na neko namišljeno višo in nadkriljujočo kulturo. I n m i Slo v a n i s m o v e-č i n a v državi. To dejstvo stoji in razburja živce onim, ki bi radi gospodarili, da-si so v manjšini!! Nemška ohatrukcija se divje zaganja v večino v našem parlamentu, ali nje srd je resnično obrnen proti večini v — prebivalstvu. Za sedanjo večino v parlamentu — Bog je naša priča — se nočemo razgrevati. Predaleč so nje pota od naših potreb, ali to moramo pri poznati, da jo smatramo za svojo v toliko, v kol i k o r s o v n j e j začetki n a-ravne posledice dejstva, <1 a smo večina p r e b i v a ls t v a. V tem dejstvu je naša rešitev. Ne pričakujmo pomoči od mogotcev, ne pričakujmo rešitve od vlade, ampak jedino le od sile, ki tiči v našem številu! Vlada in mogotci nam ne dado ničesar, dokler ne bodo morali. Pride pa dan, KO hod o morali ! Morali pa bodo tedaj, ko bomo znali mi vreči na tehtnico vso važnost in voljo svojo kakor veličina tolikih in tolikih milijonov prebivalstva. Ko je te dni svet zgubljal celo morje besed o projektu, ki naj bi ne bil nič druzega, nego poleno pod kolo razvoja stvari v tej državi, povdarjali smo mi takoj zlasti o poljskih parlamentarcih, da bi se oni morda vendar spustili v tak eksperiment, ako bi odločevala le njih osebna čutila in bi ne hili tisti lini taktiki in računarji, ki vedo, da ne smejo tega, ker jim pozicija ni več tako nedosežna, kakor nekdaj, ker se okoli njih mej narodom vzbuja nekaj, kar morajo spoštovati in kar bo naraščalo od dne do dne. To nekaj pa je demokratiziranje javnega življenja v zmislu narodne ideje, po zakonih narodnega čutstvovanja. Tudi v poljskem narodu se giblje nekaj, smo rekli. In to je pri poznal sedaj jeden najbolj poklicanih mej poklicanimi v kolu : bivši minister iu sedanji podpredsednik poljskega kola, vitez Bilinski. V pogovoru z sotrudnikom »Czasa« je povdarjal, tla noben resen človek mej Poljaki
ne misli na to, da bi se ločili od < ehov. To bi . bilo izdajstvo in infamija. Vitez Bilinski je na vel nekoliko razlogov, ki govore proti nemško-poljski zvezi in potem je rekel, da oni, ki se ogrevajo za 1 tako zvezo, pozabljajo na neko važno okolnost. On, ' Bilinski, je prepričan, da bodo volilci odslej i bolj in bolj izbirali pred s t a v i teI je iz l j u d s k i h s t r a n k, k a j t i z n a n o j e, da 86 V
masah širijo slovanske simpatije bolj in bolj. s
tem dejstvom treba računati	tako je vitez
Bilinski zaključil svojo izjavo.
Mož je pripoznal torej, da se ideja nađe vzajemnosti mogočno vzbuja in da je že sedanji poljski delegaciji nekakov regulator. Kaj pa bo še le potem, ko bodo zastopniki narodov slovanskih tudi nositelji idej, ki se vzbujajo v narodih ! Tedaj še le pride v račune naša popolna veljava kakor večine. Tedaj pride čas, ko bodo tudi mogotci in vlada računali z nami. Vitez Bilinski je povedal — da-si mu je gotovo narekoval besede bolj razum, nego pa srce kje da je naša rešitev. Vz-bujajmo torej v narodu zavest omoči, ki nam mora priti iz naše vzajemnosti!
K položaju. »Information« trdi, da je vse zgolj kombinacija, kar se piše o sestanku državnega zbora. To da je sicer gotovo in umevno samo ob sebi, da se na jesen mora sniti državni zbor, ali to se zgodi lahko v septembru, ali pa še le v novembru, kajti mudi se ne nič. Pred sestankom državnega zbora se utegnejo obnoviti poskusi za poravnavo z obstrukeijskimi strankami. Zmerni življi v teh poslednjih da so sedaj, ko je dosežena nagodba z Ogersko, overjeni, da obstrvikcija nima nikakih nad, vendar pa ni verjetno, da bi imeli toliko poguma, da bi se odtrgali od ob-strukcije in se povrnili na tla praktične politike. Ali vlada se vendar ne odtegne svoji dolžnosti v zmislu Badenijevih besed, da bi, ako bi se mu nit utrgala desetkrat, skušal zvezati v jeduajsto. Kar se dostaje volitev v delegacije je preskrbljeno, da se že v naprej prepreči vsaki poskus za one-mogočenje teh volitev.
Doznajemo torej, da hoče vlada zopet in zopet stikati pretrgano nit. To priča sicer o veliki vztrajnosti in tudi angeljski spravljivosti, ali posebno previdno in praktično vendar ni. Ce vedno stikaš pretrgane niti skupaj, nastajajo menda vozli, a nit, ki ima preveč vozlov, ni za rabo. Ali vzemimo i drugo, sicer priprosto primero. V voz je vpreženih par konj. Jeden vleče rad, da mu kosti pokajo, drugi pa skače, se poslavlja na zadnje noge, brca i u dela torej nekako •—• obstrukeijo. Ker voz nikakor noče z mesta, trelm konja upornika spreči. Kaj bi si mislili o vozniku, ako bi potem ves oves, kolikor ga ima, basal v upornega, onega drugega pa bi pustil — gladuega. Oni prvi bi postajal še bolj srborit in bi brcal še bolj, drugi pa tudi ne bi več vlekel, ker bi — ne mogel. Voz ne bi se ganil z mesta. Onega konja, ki hoče vleči: večino avstrijskih narodov naj neguje vlada, ako hoče, da poj de državni voz naprej !
Iz Belgije prihajajo jako resna poročila. Po ulicah v Bruselj u se vali prava revolucija. Na javnih prostorih se vrste velikanske demonstracij.; proti volilni preosnovi vlade in v torek so bili toliki viharji v zbornici, da so ministri morali bežati, poslanci so se pretepali med seboj in vojaštvo je moralo udreti v zbornico. Položenje je bilo te dni tem nevarneje, ker se je tudi del narodne straže bratil z izgredniki. Orožniki so streljali in je ranjenih več oseb. Kako resen je položaj, je razvidno iz tega, da se je moral kralj v naglici povrniti iz Ostende v Bruselj. Saj je nevarnost eminentna, da se odpor proti vladni volilni preosnovi prelevi v protid i mistično gibanje.
Srbsko-turški konflikt. »St, Petrograjski Herohl« piše: »Del novinstva, ki ni prijazen miru, izkorišča žalostne dogo tke na srlw»ko-t urški meji v namen, da kaže, kakor da je razmerje med Avstro-Ogersko in Rusijo skaljeno. Ti listi so pripovedovali, da sta ti dve državi začeli vsaka nasprotno akcijo. »Herold« je pooblaščen javiti sledeče: Ko se je izvedelo o krvavih dogodkih na srbsko-turški meji, je minister za vnanje stvari, Mur vjev, nemudoma zapovedal diploinatičnemu zastopniku v Belem-gradu, da predloži srbski vladi prijateljske opomine. Po nalogu avstro - ogerskega ministra za vnanje stvari, grofa Goluehowskega, se je avstro-ogerski poslanik pridružil temu koraku svojega ruskega druga. Opomini obeh diplomatov so se
glasili jednako. Isto se je zgodilo v Carigrada. Dogovor med Rusijo in Avstro < )ger»ko glede Balkana se je dobro obnesel tudi o tej priliki ter je na podlagi tega dogovora in z ozirom na miroljubno politiko < »ermanije upati, da se narodom ohrani trajni mir.
Domače vesti.
ClrM-MctodijHki dar. Dne o. julija bomo obhajali god naših svetili slovanskih aposteljnov Cirila iu Metoda: Slovani bi morali praznovati ta dan kar najslovesneje, saj sta sveta brata Ciril in Metod spravila naš jezik do veljave, da so imeli naši pradedje vso službo božjo v lepem slovanskem jeziku. Opozarjajc vse Slovence na dan o. julija, izrekamo iskreno željo, da bi se vsi na ta ali <>ni način spominjali naših slovanskih dobrotnikov, in prosili pomoči za ves slovanski rod ter jima na čast prižigali na predvečer kresove. Osobito pa prosimo vse rodoljube, da se nikar ne ustrašijo pol, s katerimi bodo odbornice Ciril-Metodove podružnice nabirale Ciril-Mctodijski dar. Saj denar, ki ga darujete tej družbi, ni zavržen ; on rodi obilen sad. Dal Bog, da bi Ciril-Metodijski dar bil letos prav, prav znaten ! V ta namen se priporočamo vsem rodoljubom in rodoljubkam.
Odbor trž. ženske podružnice svetega Cirila in Metoda. <iod sv. Cirila In Metoda — snlski praznik. Na predlog mitropolita petrograjskega je dan 11. maja, katerega dne pravoslavna cerkev slavi god sv. bratov Cirila in Metoda, po vsej širni Rusiji proglašen šolskim praznikom.
Tako je v — Rusiji. Pa še marsikaj druzega se dogaja v tej »barbarski« državi, kar se ne dogaja v marsikateri drugi takoimenovani civili-zovani državi. Te dni je bil namreč umirovljen neki priprosti učitelj imenom Račinski. Tem povodom je car Nikolaj pokazal svojo vnemo za izobražbo naroda in svoje spoštovanje do širitelja izobrazbe s tem, da je pisal jako lepo in prijazno pismo omenjenemu učitelju. Car učitelju! To pa je • že — prebarbarsko!
Slabi računi. Da je izid dopolnilne občinske volitve v Višnjami našemu »Piceoln« in laškim nasilnikom razburil živce, se umeje ob sebi. Glasilo »governa na lesnem trgu« pripoveduje, da je laška stranka poslala proteste na namestništvo in na ministerstvo. Taca, ki moli iz teh protestov, pa je ta : naj vlada razpusti rečeni občinski zastop iu naj imenuje posebno upraviteljstvo. Tako upra-viteljstvo je vsikdar idejal laškim signorom, kadar si ne vedo pomagati proti — večini volileev ! Seveda mora biti tako upraviteljstvo, kakor si je žeie oni!! Po potujanskem receptu! Kaka trojica Bar-toliehev. Potem že pojile, saj oni že vedo, kako se to dela, kadar se hoče korigirati volilsko srečo. »Piccolo« pa navaja tudi številke, da bi dokazal, da je bila volitev nezakonita. Na dopolnilni volitvi za I. razred je bilo oddanih 20 hrvaških in 14 italijanskih glasov. Večina je znašala t> glasov. Ukupno je bilo torej )»4 glasov. A ker je bilo 7 hrvatskih glasov nezakonitih, 7 italijanskih pa nezakonito izključenih, bilo bi pravo razmerje: 21 italijanskih glasov proti 18 hrvatskim.
Taki so »Piooolovi« računi. Sedaj pa računajmo mi nekoliko s temi »Piecolovimi« številkami. »Piccolo« pravi sam, da upisanih volileev je bilo 4H. Po njegovem bi bilo 21 italijanskih, 1.') hrvatskih in 7 neoddanih glasov. To znaša 41 ! Kje pa so ostalih 7 glasov?! Ne »gre ukup«, dragi »Piccolo«! Slabe račune delaš. Naravno: kjer so slabe kupčije, so tudi slabi računi!
Slika Iz Istre. Iz Mate rade nam pišejo: Tukaj se v malo časa | relevimo v prave Italijane. Naše mlade matere že govorijo z svojo deco samo italijanski — seveda, kakor znajo. Sola je samo italijanska, celo veronauk se poučuje samo v italijanskem jeziku. Odredba nainestništva od ln. maja 188f>. se menda glasi nekaj drugače. Pa kaj za to ! . . .
Gonja proti duhovnikom, ki niso še formalno prestopili v italijanski tabor, se je počela. Duhoven iz Karšet bo moral iti. Potem so na indeksu : oni iz Materade, iz Krašioe, iz Savudrije (Salvore) in iz Kaštela.
V Grižnjan došli upravitelj mora prestajati nezaslišana zasramovanja od strani zdivja nega lj ud-
nike. Noč je bila mirna. I>;mc* priile general-|>o-veljnik se 7. ilveina Uatalijonoma i7. Ministra. Po istem listu sta še prispela iz Hcrae dva nadaljna batalijonu pešcev in ena eskadmna konjikov.
Rop otrok. Kakor javljajo dne 2H. t. m. iz llinliinpeštc, so prebivalci oliČinc < >-llecse že nekaj <lni strašno razburjeni. Skoraj dan za dnevom so je dogajalo, da je na skrivnosten način izginil kak 10 «!(» 12-Ieten deček, večinoma sinovi premožnih posestnikov. ! >0 seda j so našteli trideset takih slučajev.
Kuga v Aleksandriji. Dne 2s. t. m. so se prijavili štirje .novi slučaji kuge; umrl pa ni nihče tega dne za kugo. Y zdravljenju je ostalo šiiri-najst oseh.
Car Nikolaj II. in princ Jurij Grški kuma.
Iz Kaneje poročajo dne 1?S. t. m., da je princ ►I u rij hvaležno sprejel vabilo carjevo, da bodi kuni novorojeni veliki kneginji.
Orgije brez organista. Dež. zbor italijanske provincije Bari je nadkrilil fSalamonovo modrost. Pooblastil je namreč pred kratkim časom neko cerkev, ki se nahaja v njegovem varstvu, da si sme nabaviti orgije, a zajedno je prepovedal izdatek za organista. Orgije bodo torej morale same igrati!
Napad na sodnika. Zadnji ponedeljek je bila v okrajnem sodišču Josephstadt na Dunaju razprava proti že večkrat kaznovani Ani Neidbardt, katero je sodnik dež. sodišču i svetnik Heidt obsodil v .'! mesečen strog zapor in v oddajo v prisilno delavnico. To je obsojenko razburilo tako, da je zgrabila črnilnik, ter ga vrgla v sodnika. Črnilnik je zadel sodnika, ki se je bil že obrnil, v hrbet in črnilo seje razlilo po tolarju. Ana Neidhart, katero so vslcd tega zaprli v pokorilno celico, bo sedaj odgovarjala radi javnega nasilstvu, zaradi vlačugarstva in prepovedane vrnitve na Dunaj.
Živali, ki niso žejne. Cela vrsta živali ne zavžije vse žive dni niti kapljice vode. V to vrsto spadajo takozvane lamas v Patagoniji in neke gazele. ki živijo na skrajnem Vzhodu. Neka papiga v zoeloškcm vrtu v Londonu je prebila f>2 let brez vode. Naravoslovci trdč, da pohišnim zajcem zadostuje v pijačo rosa, katero dobivajo na travi. Nekatere kače, kuščarji in žabe živijo v krajih, kjer ni vode. Pri Lozini na Francoskem redijo krave in ovce, ki ne pijejo skoro nikdar, a vendar dajejo mleka, kakor druge. Iz njih mleka se dela dobro znani ooipiefortski sir.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
tforlca HO. «Corriere de Gorizia* javlja, da so italijanski deželni poslanci jednoglasno sklenili, <1 a ne morejo v s p reje ti pogojev, stavljenih od slovenskih deželnih poslancev za zopetni vstop v deželni zbor.
lMlliaj Stanje papeževega nuncija Talia-nija se trajno boljša. Bolnik je imel mirno noč.
Bruselj 80. Današnja seja komore je bila viharna. Govorniki raznih strank so obsipali vlado z raznimi očitanji in so valili naju vso odgovornost. Zlasti so socijalistiški poslanci grozili, da se bodo izgredi in demonstracije nadaljevale. Dnevni red, ki graja vlado, je bil odklonjen z H7 proti 31 glasom. Ko je predsednik llernaert predlagal, naj se začne razprava o proračunu železnic, je navstal silen hrup. Razbijali so in žvižgali. Seja se je morala prekiniti. Pozneje je jeden soeijalistov s stisnjenimi pestmi napal ministerskega predsednika. Meri vriščem se je seja zaključila.
Bruselj 30. Nu včerajšnjih shodih so govorniki napadali danaatijo in so zahtevali, naj se ista odpravi ter ustanovi republika.
Bruselj 80. Po seji zbornice so bili veliki izgredi po ulicah. Množica je upila in žvižgala. Orožniki so rabili golo orožje. Socijalistiški poslanci so se postavili na čelo množice, ki je vskli-kala : »Živel a r e p u b 1 i k a !« deden del množice je udri v park. Tu se je vnel hud spopad med orožniki in množico. Potem se je valil sprevod na Grand Plaee. Mej potoma je množica razbijala prodajalnice.
Pariz 80. »Eeho de Pariš« javlja, da je gospa Drevfus vzela seboj "v liennes tisto uniformo, katero je nosil nje soprog onega dno, ko je bil degradiran. Na uniformo je dala zopet prišiti navdarke in bordure.
IG 111 80. Zbornica j«- nadaljevala razpravo o proračunu niornarnii-e.
Bruselj 80. Sinoči o pohmoei so imeli socijalisti shod, na katerem se je slovesno proglasila zveza med socijalno demokracijo in liberalnim meščanstvom. Na včerajšnjih izgredih je bilo kakih sto oseb težko ranjenih. Izgredi zadobivajo bolj in bolj republikanski značaj.
IsfV sr vrsr izurjen
pek
Slovenec ;ili Hrvat za jedno mesto v Dalmaciji. — Ponudbo je pošiljati 11a upravništvo.
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perij od i, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Orđiimje ulica Carintia Siv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. -•-io<	i
V moji tyrdki
Schivitz & Comp. V Trstu
se dobivajo
stroji vsako vrste in potivbmno k istim. Besalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuku in platna. Medeni in broneni ventili, pipe 'itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantirani dobroto vsega blaga. One nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Blat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, eest itd. — Moja tvrelku prevzame tudi izvrševanje istih del.
Velika hiša
v Motovunu zraven slovečih škocijanskih jam, il ure od Trstu in 1j.t ure lioclu od železnične postaje Divača, ob živalmi prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dverai ohgirnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovlščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obzirnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, /. obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, m prostranimi lopami, h krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
V na prodaj
Prodaše tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničursko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnoj prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci Škocjanskih jam.
Vse pohištvo x vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna. pošta Divača.
»OOttOOOOaOOOOOOOtK
ZalDp m F. Petecl-a
SW Via delle Poste št. 10.
Vina dalmatinsku, Istrijanska in italijanska iz slu-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence,
pristna in najhol šc kakovosti. Istrsko fino po j-hl. 32, in 34 — Dalmatinsko po jfld. 30 iu 32. — Opollo fin po ghl. 34, italijansko po 28 in 32 v v mi kej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vso prosto na doni v kateremkoli krati inesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogipo poitnih dopisnicah.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plaća po 1 ne. za b(wdo; z« večkratno inaercijo pa se cena primerno zniža. < >glasi za vae leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'Ml nvč.
Posredovalnica za potovanja
Piazza Negoziante 1. daje pojasnila za vsa-korAna potovanja in sprejema predplačila za obisk avet. razstave v Parizu I. P.mh).
Alojzij Mozetič
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
t ff •	II ulica Molin plccolo št. !>
VaTOVGC JaK 'nm zalogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja, mila in kisa.
\t i	Jk Š	Ulica Torrente št. 2iS.
vatovec Anton01 >mn*
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
Jurkovič Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carintia St. 2.r> toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
Via Acquedotto štev. K. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk- Postrežba točna.
cene zmerne.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Via Mediašt..']., krčmar, toči črna in belil vina in pivo prve vrste« kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od T> litiov naprej. Na
zalitevanje se pošilja na dom in na deželo.
Obuvala.
,,pri Pepetu KraŠevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 2f>. Velika zalogu in delavnica vsakovrstnega obuvala ponaročhi.
Trgovci.
Nazarij Grižon
Via Giulia (i-i prodaja vsakovrstnih jestvin',ko lonijalnega blagu in olje
« j I" i	Piazza S. Krancesco št. 2. Pro-
III1T p ||| Irtil Jftjftlniea jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna.
cene brez konkurence.
Abram Fran
Via S. Krancesco št. Trgovec z doga ni i in so-darmki mojster, izdeluje vsa-
kovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Jak. Perhauc
Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
Rwm i	na oglu ulice Geppa in delle Poste
K (11511 Nuove, prodaja kolonialno blago delikatese, likere itd.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni Commercio .11 Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vHi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty,
Via S. Francesco štev. Id, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
krojuč Via delle Beccherie štv. (i, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera vecchia št. 13, prodajahiica vsakovrstnega ma-' uufakturnega blaga in drobnari j Na zalitevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Tatarinu št. 9., priporoča svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
Zaloga pohištva
ne „Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente štv. lf»., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za ninogohrojen obisk-Cene brez konkurence !
(meble) Petra Muaohlka poleg dobroznane gostil-
■'