Zfl štailta. I UritfiuL t MM. a. okttn lili. XL1X. (tlo. 1 ^^^^^^^M^^^IPBI^^^^^^^^^^^M^aB^M^^^^HHHm^^H^^^^m^g^g^^^H .Slovenski Ntrod* T9tfa po pc^fli sa Av»tfc-Orjnl»« sa Nemfljot felo !eto sknp«j ntprej . K 25 — ceJo l«to naprej K 30*— FetrMtf* I • J I I '6-50 M An^riko hi m *uge deiele i na raesec » • • • • 2 80 ćelo tete oaprij . » . . K Jft.— Vprs3anjem crlede fnsera'ov se na; priloži « odgovor dopHnfa alf sramka, SpraTmlAtvo (apod*i. feodSAt levoi O*aC#va iUn *l ft, t*l*»»a iLftft. fefcafa vsak <*«■ xv«ter tzTr.tmAI b«4«1]« Sa praznike. tnterati veJjaj© ncUrottopna patit vrsta za enkrat po 20 vtn., za đvakrat p* 16 vln., a trkrat ali večkraf po 16 r\n Pa.ie in zahva.a vrsta 25 via Poslano vrsta 80 viri Pri ve£;ih taisercijth po dogovoru, UpravaOtvo nai et po*Hja;o naročnine, rcklamadje, Inseratl L t d, to jt administrativne stvari ■ ■ Posantra« itnvilka Ye)fa 10 vinari«*, —— Nt pismena naroda brec istodobne vpos'.atve naročnint M M ortn. «Kat»4m taškama- tele to a ti. at. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvn prejesan: ceJo Teto naprej • . . • K 24*— ćelo 'eto naprej • , . • K 22"—^ pol !eu „ . . # . , 12*— pol leta m » • • • , 11*— četrt leta . . . • • # 6— četrr leta „ • • • • . 5\"5O oa mesac . • • • • 2"— na mesec » • • • 9 • 190 Dopfsf na) se frankirajo. RokopisI se ne vračajo, OretfaUtroi KaaBova attca at. 5 fv prltllćju I evo,) telefon ftt 34. Halo uradn*! nnrnfiln Eiunaj, 19. ckiobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZKODNO BOjI^CE. Armadn a fronta generala konjenice nadvojvode Karla. BoH na Sedmosrašksm, v hižnl in vzhodni Galiciji traiajo. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavar- skc?3. Južno Zborova usisna podjetja raših predstraž. Pri armadi generaJ-oberfta von Tersztvanske^a so bili odbiti šunki oddalkov ruske garde In ob goreri>em Stofcodu srno zavželi n©fcat«re sovražoe iarke. ITALIJANSKO BOjlSČE. Boii v ozemlki P^subia so se ob" novu't s rcvcčaiio srditosiio. Z ateini ojaecna brigada Lfsurla je napadla naše pozicije severno od vrha. Ale-stoma se je sovražn'ku posrećilo vdreti v našo naisprednejšo crto. Vrla coika št. 1 in 3 tirolskfli cesar-skih lovcev pa >ta dobila vse pozicije zopet na7ai, viola 1 batarjon>kejia poveljnika, 10 drugih častnlkov in 133 mož ter volenila 2 spolni ptiškL Ponovl/en itaHiar^'ii n^f>sKi Je Hl od-b»f. Mocnl sovrižni oćdelkl, ki so se zbirali pred hrb*om Rofte, so bili z ogn;em nate a-*ti!|crf.ie zsdržani. Na osta'fh frentnh :nestoma topovski hol. Naš« letalc! so bom-hartfiren Solkan i?t Kosta^ierico. JUGO - VZIiODNO BOJIŠCE. V Albaniji ničesar novega. Mamestnik načelnika generalnega štaba pl. HSfer, fml. __________ / Ue A piils. BerCHn, 19. oktobra. fKor. ur.) Wolffov urad Dorcča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta gfm. prestolona- slednika Ruprehta Bavar- s k e g a. Severno od Somme vč3raj lopet uspesen velik boliu dan! V težki bor-bi smo preprečili nov predlralni poskus Anglcžev med Le Sarsom in Alorva!onu Njihovi napadi, ki so jlh izvr^evaSi tatn od zore do opol-dneva proti na^im žilavo branjenim, y blizinsrieni boiu ohranjefiim ali pa s protisunkoni zopet dobljenim po-zicJj.im, so se dclocna ponesrečiii že t ns^eni sllnem, dobro ureienem ar-tnjerijskem osnju. Neznaten rrldo-bltek na ozemliu. ki so ga iz^ "ivali A:mlc7i severno od Fauc i L* Abhave in Gueudecourta te, i ran-cozt v Sain>'!i fn na južnem ! : eRu Somme med B'aches In La Maiso-ncttc pri na^^du v večernih nra*i, ne izcdnaci težkih krvavih sovražniko-vih izjjub. VZHODNO BOJ!?CE. Fronta ffeneralfeldmar-šala princa Leopolda Ba- * k e p a. Ssrerro S:n'ayke smo zavzeli sovražne jarke na zapadnem bre^u Stohoda, pri Bubnova st^o odbili napade rusk!!i gard^fh čet z velikimi Izzuhami za sovražnfka. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Na prelazili cer roiminske mele se vrši*3 urr^š'ii bofl. BALKANSKO BOJTŠČE. Pri armudni skuotn? srfm. von .Msckensena nobenih posebni do-goc^tov. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Ob Crni so se razvili novi boii. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. DELO NEMŠKIrl PODMORSKIH COLNOV V SREDOZEMSKEM MORJU. Berolin. 19. oktobra. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroća: Na*i podmorski čoln! so ▼ Sredozemskcm niorju rx>tocni: Dne 4. oktohra prazni anzleški transportni pamik »Franconia« z 18150 to-nami, dne 11. oktobra oboroženi an-Clesk? transnortni rarnik »Crosshil!« s čfK)2 tonam: s konji in srhsi 3m spremnim moitvon:, dne 12. oktobra oboroženi an^eškf težko obloženi parnik »Sebek -■ s 4500 tonami. »CrosshiH« in »Sebek« sta bi!a na poti t Solun. Dne 16. oktobra je neki naš podmorski čoln uspešno obstre-Ijeval tovarne in zeleznisVre naprave pr! Cantacam v Ka?abri*tl. Sef adrrirakkega Štaba mornarice. Boii y tridentskem ozemliu. Iz vojaškc5?a razmotrivanja k poročilu generalnc^a štaba 19. oktobra: Boji v tridentskem ozemlju na-raščajo v obscgu in Ijutosti. Uvodnim praskam je sledii včeraj napad več italijanskih polkov na nnse pozicije n^.ed hribom Testo, hrbt >rn Roite in mfl-so Cosniajron (severno Pnsu-bijevega vrha). Po večkratnem na-skoku se je posrećilo sovražniku mestotna vdreti v naše najsprednejše jarke. Hrabri branitelji tirolskih lov-fkih polkov št. 1 in 3 so vrgli s prot!-sunkom sovražnika povsodi zopet na^aj. Zvečer ponovljeni italijanski napad je bil nato gladko zavrnjen. Poskus moćnih sovražnih sil, da bi prodrle ob hrbtu Roite, je bil v početku stavljen z učinkovitim obramb-nim ognjem raš:h baterij. UALIJANSKO URADNO POROCILO. 17. oktobra- Na Pasubijn )c poski^.Til sovražnik v noči od 16. na 17. in naslednje jutro napade, ki so bili takoj odbiti. Na vsem bojišču je oviralo včeraj slabo vreme artiljerijsko delovanje. Iz visokeea gorovja se poroča, da je nadlo obilo sne?a. Zgodn^a zina !e kriva. Italijanska vlada je izdala ofici-jozno dodatno poročilo. ki hoće Ca-dornovo lakonično priznanje, da je kraška ofenziva zastala, razlasati z nastopom zp:odnje zime. Torcj zgad-nja zima je kriva, da Italijani ne mo-rejo na Krasu nikamor nanrej. ItaJHanski m franeoski hidroplani nad Istro. Dunai, 19. oktobra. (Knr. urad.) 7>Agenzia Stefanic? je razšlriia to - le poročilo: »Dne 16. oktobra popoldne je bombardirala skupina italijanskih in franeoskih pomorskih leta! med splošno z drznostje, kljub neugodnim vremenskim rar.meram izvedenim rekoKnnsciranjem zapadne obali Istre z uspehom sovražne, pri Rovinju dislocirane ladiiske enotc in utrdfce pri Rovinju in Salvori. Pri-5iljera. boriti se s sovraznimi letali, so zamo^la zadeti dve; videlo se je, da je eno padlo v morje« Navzlic ži-vahnemu o^nju sovražnih topov, so *c vrnila v«=a vzlefela letala nepo-skodovana na svoje mesto.« — S nristojne strani ^e opaža k temu: Res je. da ?o sovražna Iftala dne 16. oktobra prišla rad naše obrežje pri Rovinju, resnični pa nišo po »Agen-ziji Stefani« sporcCeni uspehi. Metala so namreč bombe na dva v morju se nahajajoča radzorstvena torped-na čolna in so jih naša pomorska le-taia pregnaia. Po kratkem zračnem boju se je spustilo v strmem letu eno sovražno letalo globoko dol, je vrrgio v olajsanje bombe proč in ubežalo vsled ugodnega vremena. \\i je bilo isto poškodovano. uli se je vrnilo ćelo, ?e ne more presoditi. Naša za-sledujoča letala nišo bila zadeta in torej tuđi ni padlo nobeno v morie. Zaeno so metali sovražni letalci bombe na Salvore in Piran, ki so v zadnjem kraju provzročile malen-kostno privatno škodo. Italijanski ministrski svet, Lugano, 18. oktobra. (Kor. urad.) Zadnji ministrski svet je odobril ne-katere, od posebnega komisarja za Benetke storjene predloge fiskalič-nega značaja v o^ojšanje strašne javne m privatne stiske v Benetkah in pripoz-nal potrebne enake odredbe tuđi za prcvinco Vicenzo. Nadalje je odobril predJnge centralne komisije za aprovizacijo in glede utesnitve porabe žita, moke. sladkorja, raz-svetlil. premota in drugih virov eneržije. Zak'adni minister Carcano je obrazloži! finančni položaj, ne da bi se prišlo do praktičnih sklepov. Minister Gomandini je priporočil na podlagi svojih ugotovil. da naj se od-pomore malenkostni dobrodelnosti za civilno vojno oskrbo s silo k do-brodelnosti in je označi! težkoče pri zmaja:ovanju ogromnih zahtev glede državnih penzij za vojake in njihove svoice. Slednjič se je dotaknil ministrski svet vprasanja zopetne otvo-ritve TKJ^lanske zbornice, ki se ima izvršiti v zadnji tretjini meseca novembra. Razmere r italijanski mornarici. »Vossische Zeitun^ poroča: Neki italijanski poslanec, ki je govo-ril pred kratkim v Svici z nekim ncmškim pisateliem. je rekel temu med drugim: »Kakor se enemu so-rodniku kralja, vojvodi d' Aosta, oči-tajo ogromne izgube v dolgotrajnih bojih za Gorico, tako se drugemu so-rodniku predbacivajo razmere v mornarici. Ljudstvo je ogorčeno zbojt nedelavnosti mornarice in ogromnih izgub prvo\Tstnih bojnih ladij. Radi tega razr>oloženia mora trpeti kralj še toliko več. ' r ljudstvo smatra kraljico za glavno ;)rovzroČi-teljico vojne. Omenim še, da imamo podmorske čolne, na katere nočejo stopiti momarji, ker se boje, da bi postali žrtve pomanjkljive konstrukcije.« Italijanske boine ladje hitre kot blisk. Lujtano, 18. oktobra. (Kor. urad.) »Giornaie d' Italia« prinaša opis po-skusne vožnje na krovu nove italijanske bojne ladje, ki se. premika s hitrostjo bliskovnega vlaka. Baje so v delu še tri take nove ladje, vse skozinskoz italijanskega izvira. Hi-trost, ki je trikrat tako velika kakor prekmorskih parnikov. se doseže z izgorelo nafto potom umetnega sistema cilindrov in pulverizatorjev, s čemer se dobi temperatura 1500 do 1800 stopinj. Ladja ima tri take sisteme po 8400 konjskih sil. Radi moči parnega pritiska so varnostni ventili posebno opremljeni, Hitrost bojne ladje daje gotovost, da se je ne more Iotiti nikak podmorski Čoln. Take nove bojne ladje bi vozile s hitrostjo 120 kilometrov na nro. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Dne 15. oktobra je neko italijan-« sko leta?o padlo in se razbilo. Leta-lec poročnik Laffa je mrtev. — Zno-va je zvišan davek na tedclovanre sbdkorja na 62 lir za meterski stot in prodajna cena sladkoria iz kraja izdelka na 225 Kr za meterski stot v veletrgovini. — Italijanska vlada j€f dofočih ostrejšo kazen za momarje, ki se odtegnejo svoji službi s terru da se delajo bolne ali se zanalašč poha-bijo: nadalje 1e določeno zadiranje ?ostiln, kavarn in barov na pol 11. zvečer. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 17. o k t o b r a. V noči na 16. ok-tober so izvršili naši izvidni oddelki ob rekl Ncvdi posrecen pohod, na-padli sovražno zasedo ter prisilili sovražnika, da je zbežal. Pustil je na mestu 4 mrtve, med njipii enega častnika. Castnikovo truplo so naši vrzeli s seboj. V pokrajini južno o4 Skrobo\'a je bil v strelskih jarkih težko poškodovan poveljnik nekegfi našega hrabrega polka, polkovnik Ivanovskij. V pokrajini pri Koritnici in DeIŠovicih trajajo ljuti boji. So-vražnik izvršuje ljute protinapade. Neprestani ogrenj je zelo silen. Vple-nili smo eno strojno puško in vjeli 50 Angleški spisal AL Me B o d k i n. (DaJi«.> Grant je nemo strmel. Dora pa se je zadovoljno nasmehnila; a rekla ni nič. Poteklo je zopet več dni. Priprave za dirko so bile vse izvršene. Tuđi brzojavna zveza do dirkalisca je bila zopet napeljana. Hem*haw je pokliča! posebnega elektrotehnika iz Yorhshiera* da vse uredi. MoŽ )e Prinese! seboj tenak izoliran kabel, ki ga je polozil v plitvo izkopan ja-rek, tako da j« rvexa bila naoeljana Pod zemiio. Mudilo se mu menda ni, ker ie ćele nre postopal okrog dir-kališča- Naslednji ć*n se mu je pridružila Dora in mu rekla z najncdolžnei-šim obrazom: »Upajmo, da zveza ne ^> zopet poškodovana, kakor pri 2ađnji dirki.« Eicktrotehnik ni dal ^ovora^ a čez otwax mu je $i&3 lo- i kav nasmeh. ki ga j« Dora dobro zapazila. Predzadnji dan pred dirko so bf-li vsi sostje zbrani zvečer na terasi in se v mesečini popivajoč zabavali v malih skupinah. »Kaj pravite.« je zašepetala Pora Gramu na uho. »ali bi se fcostje kaj izpodtikaM ob tem, če bi midva zdaj v mesečini napravila majhen izlet na kolesih?« >Ce spravim kolesi tja na konce drevoreda. kjer je popolnoma temno, bi gostje niti ne zapazili na-jine odsotnosti,« je z vnemo odgo-voril Grant, ki g* je predlagani idet silno mi kal. »Prav! Spravite tor ej kolesi t}a; ja« *rem le iskat temno pelerino; čez nekaj minut prkiem za vami na konec drevoreda.« KmaJu potem sta te Dora in Grant molče vozila po stezah med polji m med travniki ter končno zavila proti dirkalilči:. Prisedši do crne, za dirko tako pomembne ovire, sta zagledala človeka, ki je stisnjen v grnmvju, nekaj delal pri tlth. Dora in Gram sta tiho zlezla s koles in opasovala moža pod >imi »Zdaj je opraviU« je čez nekaj časa za^enetala Dora Grantu na uho. Res «e je moč priplazil iz grma. Dobral svoje orodje in od^cl mirno in ravnodušno na cesto, kjer je v senci slonelo njegovo kolo. »Kaj storiva zdaj?^ je z velikim razburjenjem vpra^a! Grant »Peliiva ?e za niTm.« je odgovorila Dora. »Mož nama ne srne izpred oci.« Vožnja Je traiala ?aTro nekaj minut, kajti zasledovani mož se je ustavil pri lovski hišici in stopO vanjo. »Tako je vse v redu,* je vzdih-nila Dora zadovoljno. »Zdaj se lahko brez skrbi vrneva domov.« Gostje so se še vedno mndili na veliki terasi pred rradom in so tako dobro zabavali. da Se zapazili nišo, kdaj sta se vrnila Dora in Oraat »Po zajutreku lahko igrava partijo rolfa,« je pri slovesu rekla Dora Grantu. »Tedaj se bova najlagije domenila, kako in ka?.« Naslednje jutro sta Imela vsa igrišča na razpolagan.ie, kajti vsi dragi povabUeoi ao am »ripc»ytWI za dirko in ni bilo nikogar na izpre-gled. Igrala sta le malo časa. potem pa. videč. da ju nihče ne opazuje, sta pometala igralne priprave na tla in sedla v senco. »Zdaj vam moram najprej pove-dati.T je dejala Dora, »da se ie po mojem prepričanju pri prvi dirki res zgodila goljufija in brez dvoma s« zgodi tuđi danes, če tega midva ne prerrečiva.« *Tes:a mnenja sem tuđi jaz,« Je izjavil Grant. »A na kak način se je pri prvi dirki zgodila goljufija?« »Tega ne morem povedatl.« »To se pravi, da vi tega nočete povedati.« »Če vam tak odfovor boife uga-jaf naj pa velja-« »Vsckako je loref treba, da *• nova dirka ne vrši.« »Kaj Se! Dirka se mora rriiti točno tako, kakor }e doiočeno. C« se ne motim, ste mi rekli, da se mora Jokej ravnati po vaših navodilih.« »Da.« »Ali se hočetc vi, gospod Grant, ravnati po mojih navodilih?« »Z veseljem, dražestna gO6po-«te Z#odi se to. kaJror ieitte.c »Torej: »Griffin« mora pri dirki na vsak način toliko zaostajati, dai bo »Jumping Frog> vedno de«et metrov pred ni im, dokler ne zagleda cilja.« »To je popolnoma nemogDče,« je kratko in nekako slabovoljno od"-govoril Grant. »ZaJcaj naj bi to ne bilo mogen 6*e? Ali ml nič ne zaupate?« »Zaupam vam popolnoma. To-da, kar vi želite, gospodična, to 5e nemogoče. Tuđi če bi jaz jokeju ukazal, da mora konja zadrževatu bi tega ne mogel storiti. »Griffin« se ne da krotiti; vajen je, da je vedno spretfaj in čim steče od starta, drvi kakor lokomotiva do cilja. Če ga jezdec pusti drveti, je krotak, kakor ovca, toda drugega kon}a ne pusti iz-lepa naprej.« »A veodar se mora tako zgoditi, sicer ne doseže »Griffon« zma-^e. Kako pa hočete sicej svojega prijatelja obvarovati preteče mn ve-likanske izgube?« »Povejte mi, gospodična Dora* zakaj to fahtevate,€ je dojal Grant zakrknjetio. (Konce prlhodniic.), Stran 2. .SL,OV£M5KJ NAKOD*, One 20. Oktobra l^lb. 241. Stev. {pož. V okolici Dome Vatre smo \ft&i vse 9ovražne napade. 18. oktobra. Jugovihudno od krala Ozerjani je sevražnik napad el naše jarke, mi r>a smo fca zavrnili. Sevenio od Kotitnice traja trdovrat-ni ljuti bof. Sovražni protinapad srao «avmlR. Pri Bolhovcu Je izvršil so-ivražnik ljute protinapade, ki šino jfh $ svojim ognjem odbili. Južno od Korosmezoja in pri Dorni Vatri smo £avrnifi vse napade. V Karpatih sne-#. mestoma megia. Ruske izgube. Ruski nemmu izwh z dtie 12. tojktobra »kazuje 178.829 raož padlih, Ranjenih a&i pogrešamh, med njimi /0DOO častnikov, 7 generalov. 6 pol-3fovnikav tn 3 ptxl potko vnike. Ruski i^ti poročajo. da ie vojna razbudila yeKke sibirske pokraiine. Osemdeset pdstotkov sibirskih čet je mrtvih ali ■ranjenih. Ruski vojni izditki. London, 1S. oki obra. *Eeono-tnisu pravf. da znašajo ruski vojni iz-dafkf 33 miHjonov rubljev na d:tn. Zekov o Rusi]!. Softfa, 18. oktobru. (Kor. urad.^ Bol^arska brzojavna agentura poroda: Povodom obletnice vstopa Bol-garije v evropsko voino. je izdal ge-peralisinros Žekov na armado dnevno povelje, v katerem pravi ^iede Rusire in Rusov: Na strani naših za-Kietiii sovražnikov se bojujeio ar-rnade Rusije, takozvane naše osvo-bcdiceljice, proti nain. Foleg tega imamo še ncovrine dokaze, da so niske armade tcktnovaie z Valahi v tVršeriTU svojih strašnih 7'^cinov proti mfrnemu prebivalstvu. Naj bi odprla te sramotna ogorčenje vzbujaj. dej-stva oei onim. ki §e včeraj v svoji zas!erl?eno^ti nišo nvjvgH verjeti. da so Ru«. kakor vsi drugi naši ne-spravijivi sovražniki tn da je bil njihov cilj vedrio tlačenje Bolgarije. Iz-trsrajmo enkrat za vselej iz svoiih src. ki nrekipevajo gnjusa, vsako sled Čustva za preteklost. To mesto dnevne^ra povelja botearske^a gene-ralisima je najboljša ilustracija v Riahovu storjemh nezaslišanih gro-zovitosti. Izpremembe v ruskein ffnanenem miuistrstvii. Prek."> Stockholma poroča jo, da poMdL Bark in ravnatelj ruske držav-ie banke Čepov v kratkem od?!ovijen a. Naslednika bosta baje ravnatelj rusko - azijske banke Putilov in ravnate!] medrrarodne trsrovske banke Visn i gradski. Bitka za Bitolj. Vojaški strokovnjaki poročajo: V Makedoniji je prešlo levo Sarrai-|t>vo krio zopet k napadu. 70.000 utož broleča srbska armada je po zavzetfn Florine prodirala proti Bi-tolju ter se je vstalila tuđi onkraj 'Crne. Imela je pa tako ogromne izgube (50 do 60ty<"). da ie moral Sar-rail poslati znatna franeoska oiače# nta. Jcaterim ?o priđeKena tuđt anjrle-ška Specijalna krdela. Bolgari se bra-nijo s protinapađt. Iztrgali so sovraž-sikti v zadnjih drteh več krajev ter so rudi omsiali njegove pozicije na severnem bregu Čme. — Važno je, era so prispete sedaj na makedonsko bojišče tuđi t u r § k e čete. ki so bile, kakor poroča franeosko uradno POtočtIo. uvrščene v fronto ob Strunri. Vojaški kritiki pertr^nih listov pdčakujeio v ostalem na rnakedon-skera boiilču velikih, dalekosežnih dogodkov. Vrše se obsežne priprave. BOLG4RSKO URADNO POROClLO. 18. oktobra. Makedonska fronta. Vrfterdno od Prespan-^ce?ra ^em in v ovinku Crne je Žvahno delovafo topništvo. Izlahka 5mo odbili napad dveh sovražnih za-morskih stotnij pri vaši Negoseni. Sovražnik je bežal s težkhni izguba-rnL Po Buti topovski pripravi izvr-§en! sovTožrti napad! pri vaseh SHv-nica in Tarnovo kakor tuđi pri vi-Šini Dobropolje so se izjalovili z ve-likHni izRiibami za sovražnika. V 'dolinf Moglenice običajni topovski ogenj in ogen} pušk. So\Tažna Metala iso metala brez uspeba bombe na Prilep rn na neko boirašnico. fcjalo-yii se je sovražni poirkus napredovati proti neki na§i straži južno od Dojranske^a jezera. Ob vznožju Be-lašice planine }• mirno. Na bojni crti ob Strurm je ot^treljevalo sovražno topništvo neka i obltuđenih krajev pred našo bojno crto. Na e^efsid obali !e sovra^frto brodovfe obstre-lievalo \i^fne pri Orfafiii in cesto Kavala-Drama. 19. oktobra. Wakedoo-s ka fronta. Med Prespanskfm jezerom in zeleznico Bftoil-Florina pavadnt artiljeriiski ogent. V kolenn Crne silen artilierHski ogtn^ fn akclfe nap^ na Tarnovo smo ZMvmfltL V dolim Moglenice in na obeh $rraB#h Vardarja sUboino dalovanje" artiljerije. Ob Belašici planini mir. Ob Strunu živahno izvichio Uelovanje in tnestoma slaboten artiljerijski ogenj. Ob obali Egejskega morja je obstre-Ijevala sovražna križarka viiine me-sta Orfano. Francosko u rađao porodio. 18. oktobra. Orijentska armada. Na desnetn bregu \ar-darja smo vzeB so\Tažne jarke v globini 400 m. Srbske Čete so ^adalje prodirale na pobočjih se\ erozapad-no od Dohropolja. V ravnini pri Bi-to4ju ogenj puŠk in topov. Turski od-delki so dospeli na dolenjo Strumo. Angiesko uradno poročilo. lb. oktobra. Na fronti ob S t r u m i je obstreljevala naša težka artiljerija uspešno vas Barakli Džu-ma, od koder je bilo poročano o so-vra/nenf gibanju. Na doiranski fronti trajno delovartje patruli. Raz-prsili smo sovražne utrjevalne od-delke. An^Ieži obstreljujcjo Seres. Berolin* 19. oktobra. iKor. urad.) Posebni poročevalec \\*ejlffovega urada javija iz Scresa: Kakor javlja boi^arsko uradno poročilo, so obstre-Ijevali Angleži z dalckose/nimi topovi mesto Seres. Obnovili so ob-stre:jevan]c z isto konsekvenco, s kcitero so metali v Belgiji bombe na ncrdeleženo prebivalstvo. Seres od Bolgarov ni zaseden. kar vĆv vsakdo. ^rtvc so že prav znatne. Ubitih in ranjenih je bHo že nad 5H ljudi. %ovi italijanski transporti v Solun. Rim. 19. oktobra. (Kor. urad.) '»Agenzia Stefani < javlja: Včera in danes so prispeli v Solun novi veliki transporti italiianskih čet. Bolsarska in Švka. Doslej je zastopal bolgarske interese v Svici dunajski bols?arski poslanik Tošev. Sedai pa :*e poslala bol-garska vlada kot posebnega diploma-tičnega zastopnika v Švico bivšega poslanika v Bukarešti Radcva. Londonski listi pišejo: Položaj na romunski fronti se tuđi vsled odmora v operaciiah ni izboifšal. Situacija na SedmograŠkem in ob meji je podobna tišini pred vihar-j e m. Herve je objavil v svoji »Victoi-re^ pod naslovom: ^Pomagajte Ro-raunom!^ vrsto člankov, katerih zadnji pravi dne 18. oktobra: Neugo-den položaj Romunov se ne boljka. Mackensenova armada v Dobrudži se ne umika, Falkenhavnova sedmo-graška armada prodira naprej. Vo-ia^ki, finančni in moralični pomen ro-munskega poraza je tako velik, da je nemogoče, misliti, da aliiranci ne bodo stori!i vsega. da gre ta kelih mimo nas. Romunije pa ne moremo resiti z napori na raznih frontah. Indirektni vplivi nišo dovolj silni. Ro-mtinom moramo pomagati na Balkanu. Najhitreje pridejo lahko na po-i!ioč Rusi. pa tuđi mi morama dopri-nesti žrtev. Mi potrebujemo interna-cijonaleu generalni štab, da se ven-dar enkrat napravi konec kopičenju neverjetnih voiaških nogresk. ki so bile zagrešene po intervenciji Ro-munske in ki so vsakogar deprimirale. Ako bo Romuniia zmečkana« potem ne borno klicali na odgovor vojaške načelnike, temveč vlade same, ki bi pokazale, da ne znajo i7AT-ševati poli tičnega vodstva vojaškib operacH. Vojna se mora voditi politično. »Ma*ichester Ouardian« noudar-ja. da bi bil ooraz Romuniie voiaška nesreća prve vrste, o politični škodi na ni niti mogoče govoriti. Ru?na bi izgubila vse ugodnosti, ki si jih je nridobila z okupaciio Romunije. leva flanka ruske arrnade bi bila potlačena nazaj, nekatere najbogatejSe rn-cke province bi bile izpostavljene sovražni invaziji, poleg tega pa bi ostala centralnim dr?avam pot v Bolga-rijo in Turčijo popolnoma o^prta, koridor za entento med južno Rusijo in Balkanom pa bi ostal zaT>rt. *M. O.' priooroča d\-oje sređ^tev. s ka-terimi bi se đaJe vse te nevarnosti odstraniti. Prvič je treba, da trata pritok na zapadu r nezmant^ano silo vso zimo. đruirfč pa na? se pošTfc Sar-ra!!u se 100.000 mož, s katerth po-močfo mora makedonska armada do zime zavzeti Skoplje. Na|\refili vAm* rec. kl bf motre! xad«tt Nemčtjo. fe pretrganje orijentitlce 3?elewifc«. »Kadar hi bil Sarrail do vol! motat, da dosne do SkopiM rn kadar M T>rtenfl! Mackensena, da se omakne fs Do* brnđže, bi tnotff! zadati Nmčiji ta udarec. prefe pa ne.« London, 19. oktobra. (Kor. urad.) Renter. V zbornici r>oshmcev Je *r-Javif mini'ster Bo«nar Liw: M! ht na?i ■mrtHiiali o poMUi Kcmmm-Slorio m bo v tti mderi ▼»•. ter t* bš mof oče. ROMUNSKO URADNO POROClLO. 16. oktobra. Na tevenii froa-ti se je položaj kljub ailnemu pritisln sovrainikov, ki neprestano napadalo vse prelaze v goroviu. izdatno i«-boljša). Svoje glavne napore ie na-meril sovrainik na pokrajino vzhod-no od Ottzu. na jugozapadu Molda-vet z natnenom, da prereze zvezo med Moldavo in VlaSko. V (Polici Jju so utr peh sovrainiki težke izgube. Pri Caiaeniju so Roiiiuni svoje pozicije delotna zopet zavzeli. General Prapergescu, častnik velike ve-l}ave, je bil tu ubit. V okolici Prede-.ila je položaj zadovoljiv. Sovraini napori trajajo v prelazih Oitnr, Pre-real in Brancocar. Povsod smo ga zavrrtfli. V okolici Predeala smo odbili včeraj zjutraj ljute napade ter prizadejali sovražniku težke izgube, zaupanje ie neomajano. 17. oktobra. Zapadno od Ful-ghesa (Gyorgyo T61gyer) smo zavr-m\'y sovražne napade. Boj traja. V dolini Rioap smo tuđi zavrnili so-\ražnc napade. Naše čete drže svoje pozicije Zapadno od meje v dolini Trituz, kjer je sovražnik napredoval pri Agazu^se vrši boj. \' dolini Uz je sovražnik vržen preko meje. Naša artiljerija je pokosila sovražni bataljon. ki je prodira! v strnenih kolonah. Med mrtvimi tega bataljo-na smo našli truplo nekega povelj-nika. Od tega bataJjona smo vjeli 5S mož in vplenili eno strojno puško. V dolini Alute zelo živahni boji. Ob-mejne pozicije so prehajale večkrat iz roke v roko. Boj traja. Majhni sovražni oddelki so se približali meji med Casinom in Zabalo, mi pa smo jih zavrnili. V dolini Buzeu je pri-silil naš artiljerijski ogenj sovražno pehoto, da je opustila svoje iarke in se umaknila proti severu. Vjeli smo 140 mož. Pri Tablabuziju so izvršile naše čete snnek do Vame Bizeului in Boze Vamc. kjer so 'prijele sovražnika. Pri Bratoceji in Predaluzu boji brez pomena. Pri Predealu artiljerijsko delovanje. Napad na svoje levo krilo smo zavrnili. V okolici Rucarja drže naše čete, ki so bile za-vrnjene na hrib pri Malcasu, kliub opetovanim sovražnim napadom svoje pozicije. Zanadno od Caine-niia napada sovražnik v okolici gore Pobul. Bo] traja-. Na ostali fronti do Ponave in pri Oršovi je položaj neizpreinenten. Ob Donavi in v Dobrudži. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 18. oktobra. Romunska fronta. Mir. Položaj neizpre-rnenjen. 19. oktobra. Romunska fronta. Na ćeli fronti nobenih bi-stvenih dogodkov. Romunsko uradno poročilo. 16. oktobra. Južna fron-t a. Položaj je dober. Sovražnik se energično upira. Prisiljen je, da se neprestano umika. V celoti je čutiti izbolišanje položaja. Zaupanie v jav-nem mnenju zopet narašča, kljnb pesimističnim poročilom. ki iih širio interesirani agenti. Kljub delovanju policije namreč dehi se gotovo šte-viio vohunoV. zlasti žensk. na Ro-munskem. Ne smemo nozabiti, da je bilo v Bukarešti pred voino kakih 100.000 Avstrijcev in Nemcev in da je bila Bukarešta veliki glavni stan vohunstva. orsraniziranepra od nem-škejra poslanistva. Rnzpravljanje s temi elementi v Bukarešti zahteva zaradi gotovih težav mnogo časa. 17. oktobra. Na južni fronti je položaj neizpremenjen. Rusko uradno noročllo. 17. oktobra. V Dobrudži obo-Jestransko stre4janje in boji na ceii fronti. 18. oktobra. V Dobrudži 5e zbila naša artiljerija neki sovražni biđroplan. ki ie zgorel. Boii na mortu. FRANCOSKA POMO2NA KRIŽARKA POTOPLJENA. Iz Stockhoima poročajo: V Severnem leden em morju je nemSki podhtorski čoln potonfl ^°^^ franco-slto jKJtnofeto kriiarlco. PRED AMERKO POTOPLJEN. Iz Lupana: Bnu>iavka oflcijos-n« ententoe a^entare ts Washingto> na trđi, đt i% bil itaUtansk! panA »Stefano« od podmorskega čolna brca svarila potopljen. Na tad]t je bflo mnogo Amerikanccv. Nomiki i»dmorski čotai » potopili Iv^sko barko »Ortfot (• Mr* *^^^J^^b& ^^^^^^^^^^^ ^^C^^^^^^^^l Norveški pamik »Koag AH« )e bfl dne 14. oktobra potopljen. Bara, 19. oktobra. (Kor. yrad.) V uvodniku »Journala« se naštevajo do aedaj potopl^ni transportni par-niki »a čete takole: »Admiral Ha-melki«, utonilo 55 mož; »Calvados«, utoniio 740 mož; »Provence«, utonilo 1059 raož, »Ville de Rouen«, utontli 3 možje, »Oallia«t utonilo 1050 mož; skupa) 2907 mož. Iz članka izhaja* da )e bila kmalu po potopitvi angle-škega transportnoga parnika »Cale-donia« v Sredozemskem morju potopljena neimenovana angleška po-možna križarka, spremljana od 11 rušilcev. Iz iondonskega poroČila »Matina« izhaja, da se Je angfleški parnik »Baron Tarborougl^c (1784 ton) v Sredozemskem morju potopil. Posadko je resil franeoski parnik »Medjerna«. Povelinik »L 53«. Nemški cesar je podelil povelj-niku *U 53«. kapitenlajtnantu Arna-uitu de la Pevrieru za izredne uspe-he tekom 4/4 leta na podmorskera čolnu red *Pour Ie merite«. V tem času je potopil 12 ladij z 270.000 to-nanii, med lijimi križarki »Ricgle« in >'Primula« ter pomozne križarke Qallia<., »Provence,^ in >Minne-apolis^, transportne parnike s četami v Solun ter II oboroženih parnikov. Podmorski cola je ime! \7 bojev, med njimi več s stražnimi Iadjatni pri pasteh za podmorske čolne. Vple-nil je 4 tope. NTa eni sami vožnji je potopi! Iadje z 91.000 tonami. Vred-nost potopljenih ladij znaša okroglo 450 milijonov mark. la krallevsko ino. Ententa namerava kralja odstaviti? Curih, 19. oktobra. Angleški listi namigujejo. da namerava četvero-zveza kralja Konstantlna odstaviti. >Daliy Mail* piše, da ovirajo ta nacrt Ie rojalistični pomi-sleki gotovih kropov. ki ne marajo, da bi Grška po detronizacili kralja postala republika. Rotterdam, 19. oktobra. »Times« poroča: Princ Jurij je prinese! kralju Konstantinu ultimatum, ki pozivlja kralja, da naj izroči vlado Venizelo-su. ako hoće resiti svojo dinastijo. Bern. 19. oktobra. »Bund« poroča iz ruskega vira: Ruski poslanik v Atenah Demidov je po nalogu svoje vlade zastavil ves svoj vpliv, da ostane kralju Konstantinu krona ohranjena. Angleški poslanik pri kralja. Amsterdam, 19. oktobra. (Kor. urad.) Atenski dopisnik »Times« javlja: A n £!e š k i poslanik je imel včeraj dolg razgovor s kraljem. Razgovoru se pripfsuje velik pomen; smatra se, da se je napasa! na odpoklic gr-ških Čet iz Larise. Kralj Konstantin Wllsoiiu. Haag, 19. oktobra. Tz Aten poro-Čajo: Kralj Konstantin je poslal ame-riškemu predsedniku Wilsr>nu lastno-ročno pismo, v katerem protestira proti nezakonitemu pritiska entente. Ženeva. 19. oktobra. Kralj Konstantin je sprejel ameriškega poslanika Tropperja, ki je Izjavfi. da se Amerika ne more vmešavati v notra-nje grške zadeve. Nadaljna izkrcanta četverozvernih čet. Carih, 19, oktobra. Ententa namerava izkrcati v Pireiu nadaljnih 2000 mož svojih mornariškjh čet. Lut?^no, 1*5. oktobra. Iz Aten po-rocajo: ^te^lo ententnih čet v Ate-nsh in v Pireni je bilo- zviŠano na 15.000 mož. Četverorvezno brodov-je je zasrdrano pred Pirejem. Tud! Korint na vrsti. Curili, 19. oktobra. ^Secolo« po-roča: Četveroz\rez^ne čete so odšle tuđi v Korint, da zasedejo mesto. Kontrola četverozveze. PaHz, 18. oktobra. »Tenrps« poroča: Grska vlada je v pomem ob-segu sprejel a ententme predloge glede kontrole policfje. O podrobno-stih se bo razprav!jalo še z adTrrfra-lom Fcmrnetom. Koncentracija grčkih čet t Tesali}!. Lutam. 19. oktobra, (Kor. ur.) »Secolo« poroča: Kralj je obliubiU da bo odpoktica! grr^ko armado !z Te-saltje, ako preneha kontrola četvero-zveee nad jrrSko policija Vetttzeic* se pripravUt na seKtev ▼ Atene. Ciirik« 19. oktobra, Iz Soluna po-ročajo: Venizefos Je lzjavU: Chn bo krmtj opusti! glavno mesto, se pre-sefi provizoriCna vlada z revolnd-Jonerno armado vred v Atene, Vi bodo vedno ostale Drestotnica OrSke. Vertzetos te ▼ Pire]«? tattra, 19. oktobra. »Tnforma* Mm* ***** X AtMMk n «worl» da sta Venizelos hi Kooduriotis prispela v Pirej. Grtka vlada mir! prebivalstvo. Atene. 17. oktobra. (Kor. urad.) Renter. Ob 3. popoldne se ie vršilo nunlstrsko posvetovanje o položaju. Poklicani so bili načelniki delavskih strank, katerim se je nasvetovalo, da naj se vzdrže vsake demonstracije. Poklicani so bili tuđi načdniki policije in orožništva, Nato je vlada objavila manifest, kl naj b! prebivaj-stvo glede namenov četverozveze pomlril. Franeoski oddelek v Atenah bo pojcneje ojačen za 100 raož in 4 strojne puške. Ko so Francozi kora-kali po ulicah, jih je prebivatetvo pozdravljalo. Prihod ameriškega brodovia ▼ Pirei? Curih, 19. oktobra. Poroča se, da prispe prihodnje dni oddelek ameri-škega brodovja v Pirej. Ameriške Iadje bodo v slučaju potrebe vzele ameriške državljane na krov. Solunska vlada. Solun, 18. oktobra. (Reuter.) Člani provizorične vlade se ne ime-nuieio ministri, temveč imajo naslov ravnatelj. Za ravnatelja zunanjih za-dev je imenovan Politis. Venizelos je srrejel danes deputacijo iz notranje Makedonije. Tuđi Esad Toptani je bil pri njem. Grški konzul v Aleksan-driji je provizorični vladi brzojavno čestita!, grške kolonije v inozemstvu so poslale mnogo denaria. Bitka oli Soni. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 18. oktobra popoldne. Severno od Somme so obnovili vče-raj proti koncu dneva Nemci posku-šene napade na franeoske pozicije pri Saillvju in Saillislu. Trije napadi. ki so prihajali s severa in vziioda in ki jih je naš ogenj po vrsti zlomil, so prizadejali Nemcem občutne izgube. Vse franeoske pridobitve smo po-polnoma obdržali. Nobenega infante-rijskega delovanja čez noč. Južno od Somme so napadli Nemct ob 5. zjutraj vzhodno od Berny en San-terza franeoski iarek. Nekai delov prvega vala je moglo vdreti v eksponirane dele jar kov. vojake, ki so vdrli, pa smo ubili ali pa v protV { napadu vieli. Naslednie valove smo vzeli pod zaporni ogenj ter so se morali v neredu umakniti. Pustili so j mrtve na bojišču. Južno od Avre so i vdrli franeoski izvidni oddelki v okolici Fresnieresa v nemški jarek in pripeljali nazaj vjetnike. Jugo-vzhodno od Reimsa se je popolnoma posrečil v odseku Lapontelle dru? nenaden napad. 18. oktobra zveče r. Severno od Somme smo dokončali za-vzetje vaši Saillv - Saillisel ter prepođili sovražnika z gorskih hTb-tov severozapadno in severovzhodr no od vaši. Južno od Sorrrme smo v naskoku vzeli prvo nemsko crto na ćeli fronti med Maisonnettom in Bia-chesom. Pri teh dveh podvzetjih smo vjeli 250 mož, med njimi 5 čast-nikov, ter vplenili več strojnih pušk. Na ostali fronti navadni artiljerijski boj. BelgHsko nradno poročllo. 1*. oktobra. Artiljerijski bo! ob ćeli fronti belgijske armade. Silno defovanje artiljerije v jarkih in poljske artiljerije v okolici Boesingha. ANG! EŠKO UFADNO POROČTLO. 17. oktobra zvečer. Ob-streljevali smo sovražne pozicije v blizini crte Neuville - Saint Vaast in Wytchaete, severno od Ypresa. Južno od Ancre obojestransko živahno artiljerijsko delovanje. 18. oktobra popoldne. Ponoči je silno deževalo. Kljub temu smo na več točkah med cesto iz Al-berta v Bapaume in Lesboeufs napredovali in vjeli nekaj mož. lSLoktobrazvečer. Napad se je zjutrai na fronti severno od Gueudecouta razširil. Poroča se o več kakor 150 vjetih. Nemška armadna poveUa. Berotfn, 19. oktobra. (Kor. ur 1 Wolffov urad poroča: Vsa teža in ves pomen bojev ob Sorrani v pre-teklem t©dnu, zlasti dne I?, oktobra, kar zatnolčujejo ententna vojna po-ročila, se kaže v besedilu dnevnih poveli) voditeljem nernških čet, ki so bfle udeležene pr! teh bojih. Tako Je podal prestolonaslednik Riipreht Bavarski dne 14. oktobra pismo vrhovnemu poveMniku severno od Somme stojećih čet. ki pravi: Vaša ekscelenca ste s svojini Cetair.i zopet na rmJsljaineRi način zavrnili najtežje sovražne napade. Hvala in mo)e naJpopolnejSe priznanje. Vrhovni poveljnik sevemo od Ston* m boMočih š* prmvJ x kb* 241. StC*. »SLOVENSKI NAMOtr. Oot 20. oktobr* *#t% iUao 3. jem annadaem povelju 13. oktobre; Dolge dai Je poskuia] sovražnlk omehčati na* s silnim artiljerijskim delovanjem. Delni napadi, ki naj bi bili ta čas pred vsem pri Thiepvalu. Saiilvju in gozdu Salnt Pierre Vaast izvršeni z močnkni masama, naj bi bili pripravili veliki, za 12. oktober nameDJenj uničevalni udarec. Skoraj na ćeli fronti med Ancro in Boucha-vesnesom je sovražnik včeraj naska-koval. Severno od Ancre je naiprej pokaza! z napadom s plinom in ojađenim ognjem svoj namen. Samo med Courcelettom in Lesboeufom je poskusilo pet nanovo prideljenih an-gleških divizij predreti. Pri Saiilvju tu Rancourtu so franeoske divizije, ki so se prej borile, deloma nadome-stili s svežimi četainL Ob žeieznem zfđu desete armade se je 12. oktobra iznova zlotnil sovražni naval. Danes držimo svoje pozicije neizpremenje-no trdna Poraz, ki smo ga v napadu doživelf od sovražnika, pomeni za našo obrambo popolno zmago. Vsak priradnik 10. armade se bo mogel s Donosom spominjati 12. oktobra 1916. Angie^kf parlament. V poslanski zbornici je vprašal liberalec C h a p p c I, če je z zavez-nicami kaj dogovori eno o skupni iz-Javf, da se z Nemčijo ne v r-š e pokajanja o mirovnih pokojih, ki jih ponujaio zaveznice Nemčije, nego se z vsako sklene poseban mir. — Lord Robert C e c i I je izjavil, da ne da nikakih pojasnil o zaupnih pogajanjih. naj so se vršila ali ne. —r Liber^lec Trevelvan je vprašal, če se je vlada res dogovorila z za-veznicami. da dobi Rusija Carigrad. — Lord Rohert C e c i 1 je novič izjavil. da ne more ničesar po-vedati o morebitnih mirovnih pogo-jih, če zaveznice nišo v to privolite. — V predidooi se.ii je lord Robert C e c i 1 izjavil na vprašanje, če Je Orška \)O garancijski pogodbi An-Flt-ške, Francje in Rusije Iz 1. 1863. monarhična, neodvisna In us^vna država, da v pogodbi ni nikake definicije ustavne vlade. Garancijske sile bodo izpolnile svoje pogodbene doižnosti. — Na vpraŠanje. kni stori vlada, da bodo predio^ pariške gospodarske konference Imele ueinek, je odgovori! ministrski predsednik A$quith. da se vrše doso-vorf z nisko in franeoskđ vlado in da zato zdaj ne more ničesar povedati. Stavka v Londona. Baie ie začelo na eentralnem to-vornem kolodvoru v Londonu stav-kati 200.000 delavcev, ker baje trije delavci, ki so bili obsojeni zaradi tat-vine. nišo bili zopet sprejeti. Delavci stavkajo s tem, da delajo prav po-časf. Vse delo se je moralo zaradi brezupnega nereda že ustaviti. Mnogo živil se je že pokvarilo. Turska vojna. Vpoklfc turskih podanfkov Iz Bosne. Iz Sarajeva poročajo: Tur-čija je poklicala vse 18 do 421etne turske mo*ke podanike iz Bosne in Hercegovine pod orožje. Njih Število znaša okrog 80.000 mož. Prvi transporti so že na potu. Amerika in Anglija. ANGLEŠKE VOJNE LADJE OB AMER1ŠKI OBALI. London« 17. oktobra. (Kor. ur.) V angleški gospodski zbornici dne 17. oktobra je minister lord Edward Orey naznanil, da je amerikanska vlada oglasila ugovor proti patrulji-ranju angleških križark ob araeri-kanskem obrežju. Amerikanske oblasti so dale poloviti brezžična iz-vestja angleške ladje »Suffock«, ki je fz Novega Jorka zahtevala živil in časopise. Ameriška vlada je ob-vestila angleškega poslanika, da bi v slučaju, če bi se to ponovilo, smatrala, da se porablja amerikansko ozemlje za bazo za provijant in za informacije. Poskus ni bil već ponovljen- Dalje je amerikanska vlada obvestila angleško vlado, da sili na-vzocnost angleških vojnih lađij blizu Novega Jorka, zavzeti energično stališče, ker Je javno mnenje ogorčeno in bi se ponovitev mogla smatrati kot neprijazno* dejanje, tako da bi morala amerikanska vlada vmes poseči. — Qrey je rekel, da ne ve, če so amerikanske vojne ladje olaj-Šale operiranje nemških podmorskih čolnov s tem, da so fim šle s pota. Poročali so tako listi, a dejstvo more doenatf le amerikanska vlada. Washlngton, 19. oktobra. (K. n.) Reuterjev urad. Uradno se poroča. da ni nobenega dokaza, da bi bili pri zadnjih napadih podmorskih fiol-nov ob obali ori Nantucketu američki torpednl lovci pozvani, da naj i napravijo prostora, da ofliogoSflo Podmorskim bolnom jniriffftr ttWQXr skib lađi]. Torpedirani lovci so nali samo taftnnltarM nameiie. fTnluNU makov nL kdaj Je pričtkovati podrobne izjave o staliSčn Amerike na-Drarn napadom podmorskih čelno* in ali je sploh pričakovati takih izjav. Vprafaaje Mvtralne poite. London, 18. oktobra. (Kor. urad.) *Morning Post« poroča iz WasMn*-tona, da bo državni departement od-ložil pogajanja glede postopanja z ameriško pošto in vprašanja crnih list, ker predsednik pred končanimi volitvasni ne želi, da bi se katera mednarodna vprašanja resila. Zdi se, da je vlada pripravljena, priznati pravico angleške vlade, da prepreci, da pridejo poštne pošiljatve v Nemčijo, da pa noće priznati, da obstoja pravna podlaga za to. da zadržuje Anglija poštne pošiljatve iz nevtral-nih držav v Ameriko. To bi pomenilo po ameriškem sta!i$cu blokado ne-vtralnih držav in bi bilo kršenje med-narodnega prava. Novo ansiesko posolilo ▼ AmerlkL Iz Novega Jorka poročajo, da namerava Anglija zopet najeti v Ameriki pesojilo. Morgan se pogaja z ameriskim zakladnim uradom. Nai-brže bodo pogoji isti, kakor avgusta. Qre baje za 250 milijonov dolarjev. Norveška proti liemčiji. Berofin 1°. oktobra. (Kor. urad.) -Norddeutsche A!lg. Ztcr.« poroča. da se obraća odredba norveške vlade glede nastopa proti podmorskim čolnom očitno v bistvu samo proti Nemčiji tertorejneodgo-v a r j a duhu prave nevtral-nosti. Nemški poslanik v Christianiji je dobil naro-Čilo. da odločno protestira nroti postopanju norveške vlade. Norveška nota o podmorskih čelnih. Danski minister Stauing se je izraz?l haje o norveški noti glede podmorskih čolnov. da je prepričan, da so vsi triie nordijski narodi in tit-dl njih vlade odlocene ostati nevtral-ne. Nota še nikakor ni ultimatum, nasprotno se na njeni podlagi lahko vrše nograianja. Doslej so nremajrale nordijske države še vse krize, ker so ostale brez arnbicij in so hotele obvarovati vsaj ta kot Evrope vojne. __________ Zmaga entente na Švedskem. Iz Stockholma poročajo. da namerava ministrski predsednik Ham-marskjold ix zdravstvenih ozirov demisijonirati. Če je to res. je dosegla Anglija svoj ci'j. Zunanlf minister \VaI!fenberg je popolnoma vdan en-tenti. Švedsko • atneriška tncovinska pogodba. »Frankfurter Zeitg.« poroča iz Stockholma: Skleniena je bila švedsko - ameriska trgovinska pogodba, glasom katere prevzame Amerika namesto Anglije kontrolo o švedskem importu. Razne politične ve*ti. = Đaron Đurlan v nemškem glavnem stanu. Zunanji minister ha-ron Burian se je mudil dne 1S. oktobra v nemškem glavnem stanu, kjer je konferiral z državnim kanelerjem von Bethmann - HoIKvegcm. — N'em^ki listi poročajo zopet o spre-membi v vodstvu avtrij^ke zunanje politike ter navajajo kot kandidate za zunanje ministrstvo sekcijskega načelnika grofa Forgacha. bivšega poslanika v Belgradu: grofa M e-reva, bK'šcpra veleposlanika v Rimu fn srrofa Szeczena. = Umri je ruski poslanik v Svi-ci Baheraht = Araeriški mornariški pro-srram. Anieriška reprezentantska zhornica in senat sta sprejela mornarički zakon, s katerim naj se izvrši največii mornariški nacrt, ki ga je kdaj kako ljudsko za^topstvo odobrilo. Zgradi naj se 157 lađi], število moštva se iviša za J4J00 mož. stro-^kf znašajo 1580 miliionov dolarjev. Glasom iijav momariškega tajnika, bo potem amerlško brodovje drugo največje brodovjc na svitu. M iz iriiniAili tati Goriškl nadškol dr. Seđei se je nmdil kot gost nađškofa đr. Banerja v Zatrrcbu. kjer si Je ogleđal med drugim tud! vojnooskrbne naprave, V soHškem Sofefcem akraht P°-sfnfe sedaj ie 26 ljudskih Sol. Umri fe v vojaški bohiSnid ▼ Mariboru Karei Huber \z Đovca, star 25 let. 2amMtvo KiMMMko m KnnL seda} s sedežem v SelanL earoća sva&s občburiem. U to sedaj ra*- luopUenl pe rvtto, 4a viaka dnfiM brw ođotft mmJI **am ot* seđanjc bhraUiče. Ta cvideaca bo služila ▼ občo kortet osobito pa Se. da ie ri volmkon. kl se aahaiaio na bojnein polju itcL In ne vedo, kie da se njih družine nahajajo, podajati m-formacije Srikmm je bil tuđi naveden med onimi kraii, ki se imajo pisati odskj uradno samo po slovensko, ker je kraj čisto slovenski, in ima odpasti laska skovanka. Toiadevna odredba se ne izvrSuje, zato je Sol kan v u radnih poroćilih še vedno Salcano. Naia Kostanjevica pa je po laiko nalupana Casta'gnavizza. Saet v Piinoria. Na Učki gori je zapadel silen sneg. Narod pravi, da to naznanja hudo in dolgo zima Sneg na Učki je v tem času velika redkost. Zaplemba Imetja. Tržaško de-želno sodišče je izreklo zaplembo imetja leta 1893. v Trstu rojenega in v Trst pristojnepra visokošilca Oina C o s t a n t i n i i a, sina pokol. Ovi-dona in pokoj. Konstance Slataper-jeve. sedaj odsotnega; ter leta 1874. na Dunaju rojenega, v Trst pristoj-nej?a hiŠnega pasestnika Ravula H i I d w e i n a, sina nok. Vaclava in Marije, roj. Pozarjeve, sedaj odsot-netra. Proti obema obstoji utemeljen sum, da sta zakrivila hudodelstvo nroti vojni sili države v smislu § 327 voj. kaz. zak. Na Rekl je sta! nred vojno kilo-crram jrovejepra mesa 1 K S0 vin.. sedaj 8 K 50 vin.: svinjina 2 K, sedaj 9 kron; teletina 2 K. sedaj 8 K: mast 1 K 60 vin.. sedaj 14 kron. »Primorske Novine dostavljajo: »Čemu da *e to^a i sjećamo, kad će bit još i Kore!« Dnevne vesti. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 111. razreda z vojno dekoracijo sta dobila poročnika 27. pešpolka Ivan Jurkovič in Milan Pcter- 1 i n. — Signum laudis sta dobila po-račnika 27. pešpolka Teodor P i n e r-ti i k in Ivan P i b e r n i k. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda sta dobila infanterista Franc S e 1 i n -š e k 27. domobranskega peSpolka in Josip I v a n e t i č, 27. domobranskega pešpolka. — Signum laudis ie dobil tuđi poročnik 27. domobran-$kega pešpolka Franc M i k 1 a v c. — Dnevi darovania v LiubUanL Na oklice, ki so jih raznašali srednje-šolski dijaki ob dnevih darovanja po hišah, se je prijavilo k podpornemu društvu za vojaške vdove in sirote 141 društvenikov, ki so vsega skupaj podpisali 1672 kron 50 vjn„ od kate* rih je bil 34 kron takoj vplačanih-Priglasili so pa; 2 dništvenino po 200 kron, 3 po 100 kron, 2 po 50 kron, 2 po 24 kron. 9 po 20 kroti, 24 po 10 kron. 4 po 6 K, eden 3 K 50 vin., 15 po 5 K, 71 po 4 K in 8 po 2 K. — Priiavljenim društvenikom rn nabi-rateljem prijavov in oklicev izreka najtoplejšo zahvalo — lokalni odbor. — Priglasi so se že odpo-slali z že vplačano udnino vred osrednjemu odboru za »Dneve darovanja« pri c. kr. deželnem predsed-stvu v Ljubljani. — Ođđaia spodnjega usn|a čev-ljarskim mojstron ▼ Lfublimi hi sod-nem okraju ljubljanska okolica. Čev-ljarski mojstri v Ljubljani, ki si ho-čejo kupiti usnje, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu pri zadružnem načelniku sosp. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5. čevljarji iz sodneqra okraja ljubljanska okolica pa pri gosp. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški hi§. št. 4 (lik cerkve). — Beguncem v Ljubljani. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Vsled razpisa c. kr. mini-strstva za notranje stvari, z dne 16. septembra 1°T6. št. 44.333, oziroma c, kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 2. oktobra 1916, štev. 5985/Mob., morajo vsi begunci, ki bivajo brez sredstev v Ljubljani, tekom 8 dni v Upnico v tamkajšnii begunski tabor »Wag-na« odpotovati. Prizadeti be^ninci se morajo radi potrebnih potnih li-Stin, katere veljajo tadi za prosto vožnjo po želeKnici, tuuradno zgla-siti. C. kr. varnostne straže organi so dobilf nalog, da bejnmce, kteri pre-bfvajo brez sredstev v policijskem okolišu, v svrho odgona v določ«ii begunski tabor, tušem nazna-Hi)O. Begunci. kateri razpolagajo i sadostnimi sredstvi in ki i« nišo prosili ali izposlovalf dovoljenja za prebivanje v policijskem okolišu, morajo takov vložiti pismeno in utemeljeno prošnjo za dovoljenfe prebivanja pri oolfcffskem ravnateljstvu. Begruncn U ne bodo dotičnih prošenj do 1. novembra 1916 vložili. se bodo na temelju S 9 zakona z dne 5. maja 1869, M. sakona št 66. oziroma naredbe vsen mhiittrstva i dne 17. W9a 1914 **• w*. it 158. kunovaH % *Iobo do 2000 kros, mirm sa**- m do 6 »esecev m vrbu tega nri* sflatan potom odpraviB v begBosld tabor. — UndakoMato TeeiL Za su- plentinjt ao nameSiene: Ana pL P i 1-bacb v Trbiji; Ljudmila Janežič v Beganjab; Ana M e 111 v a na Unca; Angela črnologar v Vačah; FrančfSka Ivančič v Dol eh; Marija T y 111 v Cnnošnjlcah; Pavla Strumbelj v 2užemberku; Ljud-mila SvctMčlfiv Hrušicu — Pro-vizorlčna učiteljica Karolina K u c h-ler je preme?čena iz Mirne peči v Spodnjo Nemško vas. — Naslov in značaj rudniškega svetnlka je dobil višji rudniski ko-misar Josip V i t o u š v idrijL — Umri ie ▼ Kaoiniku vpoko-jeni dvorni svetnik Ludovik marehe-se G o z a n i. ki je bil v raznih krajih na Kranjskem okrajni glavar in mnogo let deželnovladni svetnik. Stopiv-ii v pokoj, se je preselil v Gorico, odkoder ga je pregnala vojna. — Umri je na Marije Terezije cesti št. 16 gospod Leopold Legat, posestnik in bivši disponent tvrdke J. Globotschnig v Ljubljani, po dol-gem bolehanju. Pogreb bo v nedeljo, dne 22. oktobra ob 4. popoldne. Naše sožalje! — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 8. do 14. oktobra se je rodilo 26 otrok. 2 sta bila mrtvorojena; umrlo je 35 oseb, med njimi 14 domačinov. Za vratico je umri 1 tujec, za ietiko 3 osebe, vsJed mrtvouda 2 osebi. Ražen teh so umrli še 3 vojaki ta legar-jem. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 1 domaćin za Škrlatico. za ti-fuzom 1 domačm. 1 tuiec in 106 vo-Jakov, za grižo 15 vojakov, za vratico 3 domaćini in 3 tujci ter za tra-homo 1 tujec. — Gonipove ustanove za ljubljanske liceike. S pričetkom prvega tečaja šolskega leta 1916-'17 se bode podelilo 7., 8.. 9„ 10. in 11. mesto Josip Gornpove viteza Slavinjskega ustanove za gojenke višje slovenske dekliške ?ole, oziroma dekliškega liceja v Ljubljani, vsako mesto po 386 kron na leto. Pravico do užitka te ustanove imajo pridne gojenke ome-njene sole in sicer: a) slovenske de-klice,ki so z ustanoviteljem v sorodu. b) ako bi teh ne bilo. deklice slovenskih, oziroma hrvatskih staršev iz Kranjskega, Štajerskega. Koroške-ga, Primorskega (to je iz Trsta, li Goriške in iz Istre), iz Reke in Iz hrvatske^a Primorja; c) ako bi tuđi teh ne bilo, deklice drugih slovanskih rodov sploh. Pravica podeljevanja prlstoja tačas gospodu Korneliju vitezu Slavinjskemu. veleposestniku in veletrž. v Trstu. Prošnje je vložiti najkasnei do 1. decemb. 1916 potom Hcejskega ravnateljstva pri c. kr. de-želni vladi v LhbHatii. Požar. Pocrorelo je poslopie Alojzije Juranove v Novem taboru v občini Crraošnice. Zgorelo je tudl seno, hišna oprava, obleka in živila in en prašiček. Baje je zažgal šest-letni sin pogorelke. ko jo ni bilo doma, Iz Uudskošolske službe na Sta-jerskem. Premeščeni so: definitivna učiteljica Stanislava Schreiner z okol. deške sole v Ptuju na dekli-ško solo v St Jurju ob luž. žel., def. učiteljica Karolina Z a j c iz Zibike v Slivnico, nadučitelj Ludovik P o -toSnik in def. učiteljica Terezija Potočnlk iz Sv. Antona na Bi-zeljsko; imenovani ste provizor. učiteljici Jelena S u p an e k v St. Pav-lu pri Preboldu in Marija Lorber v Grižah za definitivni učiteljici na dosedanjih službenih mestih. Umrla je v Trbovljah 1S. oktobra soproga nadučitelja deške sole na Vodah, ga. Antonija Kern, rojena Dreier von L6wenhelm. Naj v miru počiva! Deželna krnetijska sofa s sloven-sfchn nčnim jezikom v St. Jurju ob iužni železnici je izdala Ietno poroči-lo za šolsko leto 1915/16. Tz poročila je razvidno, da šola ni mogla delo-viti. Pouk se sploh ni vrši!. Zavod je služil kot »Dom Rdečesra križa za rekonvalescente«. Zemljišča so se le s težavo obdelala. ker je popolnoma zmanjkafo delavcev. Sele ko so t>t\-511 ruski vietnfki, »o se nizmere zboljšale. Zanimivo je poročilo o ab-sniventih kmetijske Sole. katerih je $7% na bojilču. Od zadnjega letnika 1913/14 so vsi absolventl vojaki. Na TelikonadeUsId P#irazredni llndsfcfl šo!f ie raznisano stalno mesto nčftel|fce s prostfm stanovanjem. — Prošnje jt vlagati do 5. novembra ti. Zveza Kfžnoitajerskili obrtnih zadmg je poslala sroffm flaitfcam okrožnico, s katero jih pozivi?a na ustanovitev sklada, iz katerega bi se iz vojne vrolvSim se, nomoči potreb-nhn »ađruztiikotn omoeočfle ivkIpo-re za morebftl potrebni oW$k Vopa-KK. ta pokiitie zdravniških ali po-frennlh sfroikov ftđ. Prisnevki za-(frafnOi Banov mašafo tB Ietno 4 K, tMEfivnp man/m p& iv mk.v.oi mar. noitajerskib obrtnih zadrugah je X štatističnem izkazu 10J4O obrtnikov, kl so SU v vojaško službovanje. To jo 40 odstotkov. Od ostalih 60 odstot-kov obrtnikov bi jih iz razloga ubož« nosti ne moglo plačati prispevkov 25 odstotkov. Ostalo bi torei 4333 članov, ki bi mogli ka] storiti za to stvar. Če bi polovica teh članov darovala po 10 K, druga polovica pa prispevala po 4 K, bi se z zbranim skladom nad 33.800 kron dalo mnogo pomagati stanovskim tovariŠem. Podpomo društvo za slovenske vlsokošolce na Dunaju* Redni občni zbor se vrši 10. novembra 19115 ob pol 6. uri zvečer v pisarni g. dvor-nega in sodr.ega odvetnika dr. Stan-* ka Lapajneta na Dunaju, 1.« Brauner-strasse 10. Za slučaj, da ta občnl zbor ne bi bil sklepčen, se vrši isti dan in istotam ob pol 7. uri zvečer drugi občni zbor. ki bo ne glede na število udeležencev, sklepčen. Robert Frangeš v glavnem sta* mi nadvojvode Evgena. Kakor znano, se je slavni hrvatski timetnik-i kipar Robert Frangeš mudil v glav« nem stanu nadvojvode Evgena v namen u, da izdela poprsje nadvojvode* Sedaj je ta zepet pozval poslednjega, da izdela njegov kip v naravni velii kosti na konju. General Hoen je rekel umetniku Frangešu: Dosedaj sq ni še nikomur posrećilo, da bi por^ tretiral nadvojvodo; Vi ste eđint umetnik, ki mu nadvojvoda poklanja zaupanje, a tuđi simpatije in hoče Vam poveriti izvedbo portreta, pak smo vsi veseli, da Vas je pozval v svoj glavni stan. — Frangeš se tako} Ioti deia. Zemlja trčne skup z nekim kornetom. Astronom X napove, da ba zemlja trčnila skupaj s kometom Y# Ta napoved je podlaga napetozani-i mivega dejanja v filmu »Sodnl dan«, ki se predvaja od danes 20. do torka 24, oktobra. Predstave kot navadno. Radi mnogega povpraševanja po vstopnicah ie blagajna odprta tudl dopoldne od U. do 12. ure. 10 in 20 vinarjev zvišane cene. Zadnja pred« stava ob 10, urj zvečer. — Druga senzacija tega sporeda je veleaktual-ni posnetek: Vroč bojni dan pri dru« gem pofku tirolskih cezarskih lov« cev. — Ideal-Kino. Izgubljena ie bila v neđeljo po* poldne od 4. do 6. ure od Sv. Križa do Mesarske ceste crna usniata mo-ška rokavica. Pošten najditelj nal }o odda Mesarska cesta št. 1 (Mestna klavnica, pri vratarju).. Vpokojen učitelj bi sprejel služ-t bo domačega učitelja za Ijudskošol* ske otroke proti hrani in stanovanju. Poučuje tuđi nemščino in laščino hl gre tuđi na deželo. Naslov se izv« pri uredništvu. Žrebanje razredne loterlfe (5. razred, 9. dan.) 30000 K dobi 36 926. 25.000 K dobi 21587. Po 10000 K dobe 80341, 108.717. Po 5000 K dobe 373, 36765, 96599. Po 2000 K dobe 8045, 15 463, 20116, 20727, 24 440, 31713, 37.001, 37051,41567, 44 766, 45 612, 51 065, 52.331, 53 615, 66.092, 72 854, 81002, 85 065, 85 816,89 769, 96.024, 96.664, 101.148, 104.445, 105 788, 107 689, 108.126, 109140, 110.108, 111770, 113 037, 113 789. Po 1000 K dobe 2756, 8632, 9617, 14314, 16.052, 19.663,20.351,22.154, 27.251, 35 760, 40.042,41.193,41.700, 45.364, 49 921, 60.463,62 032,73.605, 73.965, 74 301, 75.183, 77.375, 77.523, 77.690, 81953, 91.823, 92 546,94.225, 96115, 100119, 100.994, 101.639, 103.206, 106.304, 110.669, 110.762, 113.216__________________________ Razne stvari. Finančniki — plemenita^. Lastnik dunajske bančne tvrdke Rothschild, baron Ludovik Roth-schild je postal grof. To je menda prvi 2id, ki je dobil grofovstvo. Tuđi nekateri drugi vouilni možje dunaj^ skib bank so dobili plemstvo. * Živila na Angleškem. Nemški listi javljajo, da je bila v angleškem parlament« razprava o živilih. Po-slanec Barnes je povedal, da so Ijud-je besni na tište, ki delajo ogromne dobičke na škodo revnih slojev. Minister Runciman je pojasnil, da so se živila oač podražila, a pogrlavitno zato, ker se iih več rabi. kakor v miru, dovaža se jih pa manj. AngleŠka je izgubila mnogo trgovskih lađij In to li dela težave. Mintster je rekel da so nakaznice na kruh in na meso nepotrebne in sploh vsako mnetno urejevanie prehrane. * Grozen umor ▼ ĐudimpeitL V samotno ležeći jami šestega okraja: v Budimpešti so našli truplo petletne deklice, strasno razmesarjeno. De-kffca je hčt mizarskega mojstra Ko-šisa, Videli so jo zadnjikrat dne 18. oktobra zjutraj.ko se je z nekim črno-oblečenim možem. starim kakih 30 let, peljala z električno železnico v smeri na kr^f, kjer so jo potem nafli mrtvo. Sodni zdravniki so dognali, da ie bila deklica najprej posiljena, potem K> Je pa zločinec zađavil, Jo tolUl po i^vl, da a Je nudbfl Cwfr Stran 4. 241. Hev. Ujo in jo % nožem večkrat aabodd ▼ trebuiL O storilcu ni Se nobeneza iledu. * Od strofa v tobačni tovara! na lrnnlsterskl sedež. Kongres danske socijalno - demokratične stranke je % 293 proti 32 glasom privohU da Vstopi načelnik te stranke, Teodor Stauning, v ministrstvo in slcer kot piinister brez portiolja. Novi minister je §eie 43 let star. V svoji mladosti |e bil delavec v tobačni tovarni. 2e fcta 1913. se Je povodom velike no-tranjt krtee na Danskem govorilo, da postane Teodor Stauning minister. Sam je pri pogrebu nemškega socijalno - demokratične?^ voditelja Be-bela v Curlhu rekel: »Skoro bi bH postal ministrski predsednik, pa me ftj veselilo.« • Smrt fciiiaškesa dečka. V av-gnstu leta 1915. je naenkrat tzginil iz tiiše svojih staršev v Marzilji cJe-ček Desir Bianes. Nobenega sledu ni bilo po njem. Sele dolgo pozneje so starsi dobili sledeče pismo: »ćast mi je. vam javiti smrt vašega sina. Bil je otrok, a močan kakor mož. Trlnajst let star se je pridružil v Sed-iii-Baxu. kamor je neznano kako prišel, 58. kolonijalnemu polku. V za-pfemkih polka je bil vpisan kot go-jenec V krvavih bojih ob Dardane-lab se je mnogokrat slavno odliko-val. Pade! je 8. maja 1916, boreč se do zadnjega trenotka« in je umiraje klical: »Tovariši, naprej, na nož!« Čestitam vam. da ste imeli tako krasnega sina. Ne pozabim ga, dokler bom živ in žahijejn za. njim z vaml vred. — General Cordonnier-« * LJubezsa na Grenland!}!. Šved-fki pfsatelj Elgstrom, ki }e živel dlje časa na Orenlandiji, je ohelodarrtl popis o ženitovanjskih ojjičatih na tem polamem otoku. Med drugim piše: Predno so prišli Evropejci na Oren-Iandfjo, so se Eskimi prav priprosto ženili. Mlađi mož je Šel v kočo. kjer je prebivala njegova izvoljenka, jo prijel za lase in io odaeljal. Ker pa Ishko dobljerta stvar tuđi v Gren-landiji nič preveč ne ceni. je nevesta kričala, kakor bi bila obsedena. da tako ženinu pokaže, kako dragoceno bitje vleče za lase seboj. Tuđi je ve-H?Ao za lepo in odlično, da je žena svojemu možu večkrat ušla. Kadar jse je mož tega naveličal, je ženi z nožem napravi par krvavih m-ask na pođplatih. Na danskem delu Gren-landlje se pustfta ženin in nevesta cerkveno poročiti. če je namreĆ kak duhovnik blizu; če ne. pa živita v svobođni HubeznL Stališe« žene v O^enlandiji je jako različno. Prej }e bfla lastnina moŽa, ki je z njo lahko storil, kar te hotel: tud! posoiai jo je dobrim prijateljem. Tuđi se zgodi, da dobra prijatelja za nekaj časa svoji ženi menjata. ♦ Trlumf kirurgije. Ameriški Id-rurg dr. Crile je nedavno obiskal franeoski vojni zavod za obrazno kirurgijo blizu Bord©auxa. Tam je videl ozdravljenega vojaka, krepke-ga mlađega moža. kateremu so bili granatni drobei skoro popolnoma odtrgarii desno stran obraza pod oče-sont, dele noisu, lice in uho popolno-Uia, rB.\Tio tako velike dele zgornje čeljusti, ćelo spodnjo čeljust hi vse spodnje zobe. Zdravniki so mu z veliko umetnostjo nadomestlli raztrga-ne dele obraza. Kosti sa deloma po-rabili ranjenčeve, v glavnem pa jih nadomcstUi z vetemoiotai ocrodMn te aluiiiiaHa. tako tw ipodujo OrilMl ta sobov]e. Seveda mora biti offiedfe dovoU močno, da ob ntatsem Pfiti-iknu kl ga povzroća žvečanie. ne l»» gubi oblike. OgrodJ« )e potom pr%-vlečeno z voskn podobno tvartno, na zunanji stran! so pa manJkufoCt 4T.a^ns^nVn^nsfL ^attSafi Dvadijaka us stanovsn|s. in hrano« Naslov pove apravsu »Skuv. Naroda«. Trgovine z poštnhni kartami dobe sastonj cooik o kraaaih oovoatib po brezironinirenMh eenah. 3161 Zttoft fizsteMtc NitosIm Bsm* n«nj^panBnn^apnj a^ HrvJBveananj Srn^nja^ ni^PJsv ^^VJBaVn^'S ^VV IMo no ▼ anfoni oxlr. ma rmtmm gostilna »11 vojnika knallma (Castniftko omisje) v kateremkoli kraja, oair. se iŠče mesto hotelske upraviteljice. Kav-cija oa ra^pola^o. Ceni. ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod ^L 21M« Baptasi vnakn) auioitaio a#*ega ia starog^ aioioga aU rdoioga VINA po aajvlilia oomnli proti tnkoj-in|enra plnMla. ' 3372 F. Rosenkranst Gradac^ Amnojnstrasse 60« Liebliaitska e!rttntn entna želtzoiu Sprefne za dela na Dunajski cesti še nekaj 3395 : delauceu: tildi ntlaOlO^flMS, proti dobri plači. z^iasiti se te na stavblStu na Dunafski cesti. nTaTaTaraTalaTaTamnTJflnTnBTnsi ^BT^P^aVaTJaTMnl. araV^B&SnHBTstflHpA ^K^Ksi ^^^^V^V^^^^v^v ^v^h ^pjv) '^p^vh ^^r^^p^Br^pjSJ SSBnanpaVBF^B^^^^^BFVV «f ^m _________________3371________________ ifiteli iiiifiHika. Ponndbe pod •JBovoaakl tTf44 na opravu. »Slov. Naroda«. 3378 Hotel ob kolodvora v žele prometnem kraja, no proin pod anodnind ponoft. Vpniaiia na ipn?o lista pod ,HotcI 3313*. Kapi no dobro ehraAjoa PIANINO. Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Plnalao it tl/340811. (plataice) za note, furniri«, ae knnl v vell> kfa nmeitanh. 3403 Ponudbe pod ^ovrnler 73187n na aaoa- ena> s«ap. eaHalak, nvaaft t. W«Ux#lU 11. Šolske : potrebščine: priporoia NARODNA KNJIGARNA l vLjubliani. : Tovcoiifl pohfttvfl in rtovftnesa miznrstvn r. Produktivna zairuga ljubljanskih mizarjev Trlaška cesta (Glince) 31» aa priporoča za vaa v njeno atroko spadajoča dala In poprarOa. ——— V vojno odhajajoči oe »bite na najvažne}šo oskrbo, na sklenltev vojnega Kvljeaskefa savarovalija za dobo t leta. iavareraafe volla ma vnak nlaeal nmrtl, toial fadl ia umri 1 vo|ai nU »a poaloaUeali tnlnto. — Ziraninke prelnkaY0 al potrebi, Že oa bojnem polju se nahajajofti skleaejo lahko savarovanie od tmm. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, ttpnild svoje dolžnike bres vednosti in privoljenja taistih. Dražba sklepa pa tndi atvaiae iivlloaska saTarovnala, ▼ kojfli je ▼ojnt nevarnost bTOX vnakinre dOklade k običajni prenjji v polaem obsegu vSteta. 32B8 Koočno sklepa drniba tadi vo|ma aosfa*ia sa¥ttrovaaia sa 4obo 1 lota za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolesni Brerplačna ia takojteja pojasafla daje: Generalni znstop c to. prlv. zovonvolne flražBe „AVSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulioa št. 1« = NajzanimiveJSI vojni film kn no ni AvfflUd tekom vojske videll v „KINO CENTRAL" v Meli! gledalo •i 4mm Mpni ai poMriilju pri vsth predstatah M Mi iu pi 2. uh Ibi us. knv. Ta Wf» nun da vpogted v krvave boje naUh jvnaSkih &et aa hal, bojišiu. ■ST ImMI «Wta mrt tf(