Tedenske novlce. Birmovan]e v slovenjebistriški dekaniji. Letošrije tretje apostolsko potovanje je privedlo dne 16. t. m. prevzv. knezoSkofa v slo!venjebistriško dekanijo, v kateri so se mudili do dne 19. t. m. Njiihovi govori so se kaj lepo prilegali sedanjim razmeram in potrebam. Govorili so na Gornji Polskavi v soboto, 16. t. m. o treh kruhih: o vsakldanjem kruhu, bož&i beaedi in Evharistiji; v Slov. Bistrici v nedeljo, dne 17. t. m., o imenitnosti, častitosti in vrednosti človeške, od Boga Ofipta ustvarjene, od Boga Sina odreSene, od Boga Sv. Duha posvefiene, edine, neumrioče duše; v Makolah v pondeljek, dne 18. t. m., o angelih kol naših varuhih v vseh okolnostih življenja; v Poljčanah, dne 19. t. rii., z ozirom na bližajoči se praznik presv. Krvi Kristusove: zakaj in kako naj častimo presv. Kri. Naj bi nas kakor milosti Sv. Duha, tako tudi njihove besede potrjevale in ohrani1p na potu čednostnega življenja! Binnjancev je bilo skupno v oeli dekaniji 2443: na Gornji Polskavi 302, v SIov. Bistrici 1073, v Makolafc 537, v Polifiarfaih 831. Duhovniške vesti. Zupnijo Podčetrtek je dobil 6, g. Ivan Bosina, kaolan pri Sv. Martinu na Paki. Za provizorja k Sv. KriŽu nad Mariborom pride P. g. M. Gaberc. — V pondeliek;, dne 25. t. m., dopoldne je bil v mariborski stolnici inštaliran za 6astnega kanonika 5. g. Jakob Hribernik. dekan v Braslovfiah. Vliioko odllkovanie. Naš cesar je povzdignil v vitoški stan našega štajerskega rojaka dr. Ivana Zolgar, oddelnega riaftelnikia v ministrskom predsedstvu na Dunaju. Delo organizacile obmejnih Slovencsv. Od Sv. Križa nad Mariborom se nam piše: V nedeljo, dne 24. t. m., se je vršila pri nas velepomembna domoIjubtaa slavnost. Ob priliki obtfniJi zborov poteojilnice, btaiiiega, dništva in Slovenske Straže so se v obilnem števiiu navzoči gospodarji in gosjx>dinje, dekleta in mladeniči, pbslovili od priljubljenega svojega voditelja, prefi. g. 'župnikto A. Kocbeka. ki odhaja v Gornjo R^dgono. Celi prireditvi je predsedoval g. župan Galunder. Velezaaiimiva so bila poročila o delovanju posojilnice in obeh druStev. Posojilnica je v letu 1916 napravila nad 450.000 K prometa, vloge znašajo fež 100.000 K, rezervni zaMad 5ez 6000 K. Delovanje bralnega društva je bilo omejeno na čitanje knjig in fiasopisov, pač pa je isto vneto delovalo za nameim. ki so v zvezi z vojsko. zlasti za vojnooskrbovalnp namene, za Rde*i križ itd. Pvi tera delu je sodelovala podružnica Slovenske Stražp. Po poro8ilih so se izviolili novi odbori. Nato je govoril nadrevizor Pušenjak, ki je razpravljal o nekaterih važnih gospodarskih vpraSanjib ter sg v imenu cele organizacije, v imenu vseh pri Sv. Križu delujočih organizacij in v imenu občine poslovil od odhajajofcega g. župnika in se mu zahvalfil za njegovo delo za probujo naroda. V imenu pevakega zbora in Marijine družbp so sp zahvalila deldeta, poklonila v spomin lepe šopke in krasno daril/o svojemu pevoVodju. Ginjen se je zahvaljeval g. župnik za tp izkazc ljubezni in bodril vse k nadaljnjemu delu v organizacijah. Pevski zbor. ki je med zborova,njem zapel par lepih" narodnih pesmi, je s oesarsko pesmijo zakljuftil lepo slavlje. iEmenJanl tnvalidi. Tz ruskega vjetniStva bili ¦I Bied drugirai izmenjani šo tudi slederi invalidi 87. nrtpolka: Rudolf Za.j<5, Anton TrnnSifi. Alojzii Srpfenl^Ur, Joi<>f Zagoriftnik in Anton RaSnikar. Odllkovanja alovenskib junakov v Voliniji. Na B>v»rovzhodui bojni črti so odlikova,ni z želpznim BrfSotB na traku hPiibrostne svptinip sledeči podftariWI9: Cetovodja Martin Ban iz Sramelj pri Breži¦nfa, Besetnik Karel Suta nd Sv. BoMenka \ Sl. g.. desetnik Franc Poličnik iz Savinjske doline, poddcsetnik Franjo Zorec in pešec Blaž Sagadin, vsi od pešpolka št. 87. Iskrene pozdrave iz dlaljne Volinije! Prevažanje mrličev po železnici je vojaška oblast za čas od 1. junija do 1. oktobra iz sanitarnih ozirov prepovedala. To velja za bujno in etapno ozemlje in za mrliče vojakov. Enako je c. kr. deželna vlada za omenjeni čas prepovedala prepeljavanje mrličev civilnih oseb. Deželne doklade. Cešar jp potrdil sklep Stajei1skega deželnega odboi*a z dne 11. aprila t. 1., po katerenjj, se bodo na Stajerskem v drugi polovioi leta i917 pobirale deželne doklade na dlirektne davke in ^icer: 60% doklada na zemljiški in bišnorazredni davek. 5% na davka oprošfioiie ndv« stavbe v Gradcu, istotako ua pridobnino podjetij. ki so dolžna polagati javne račune, na rentnino, jtiadalje 66% dokladp na splošni obrtni davek| (tudi na obrtni davel; krošnjarjev). Pobirala se bo tudi 10% doklada na \žilnino od mesa, 60% doklada na vžitnino od vina in sadjevca, ki se toči v gostilnah; v Gradcu pa se bodo na ta davek naložile še izrvanredne doklade. (Nadalje se še bo pobirala kot izvanredna doklada 10% dodatek na direktne davke, ki so pod\Tženi deželnim .!oklad!am (izvzet je hi&nonajemninski davek in splošni obrtni davek IV. razreda), t. j. na zpmljiSki davek, na hjšnorazredni davek, 5% davek na cfavka oprošfienp nove stavbo v Gradcu, na pridobnino podjptij, ki so dolžna polagati javne računp, na rentni davekj. na splošni obrtni davek od I. do III. vrate./. obrtnim davkom na krošnjarstvo vredt Ujradni StmelJ. Dan za dnevom se množijo pritožbc, da se vloge (»judstva na razne urade prav poftasi rešujejo. Ce prosijo kmetje za vojaške konje in vo>aške delavske oddelke, še odgovora ne dobijo; 6e prosi dtružina za preskrbnino, ki ji gre po postavi. mora Čakati mpsecp in mesece; 6o prosiS. za semensko žito, dobiš odgovor še le tedaj, ko je že da\-no prepozno za posetev. Krivo jp to, ker moraja iti po stari navadi akti iz ene pisarne v drugo, iz Maribora v Gradec, iz Gradca ua Dunaj in predno pridejo zoppt nazaj, je navadno že vso prepozno. Potrebno jp, da se temu uradnemu šimeljnu da ovsa, kakršnega dobi konj, ki nočp vleči. Pet milljard .6. vojnega posojila. Kolikor je dosedaj znano, ;e bilo v Avstriji podpisanih okroglo 4909 milijonov kron 6. vojnega posojila, torej približno za pol milijarde v«6 kot 5. vojnega posojila. Slovensjka služba božja na Dunaju se vr&i odslej vsako nedpljo in praznik v Ij. okraju, Annagasse. v cerkvi sv. Ane, dohod od KArntnerstrasse, ob 4. uri popoldne. Dunajske Slovpncp in Slovenke 1ppo vabimo k obilni udiellžbi! Prihodnja petkovft^ «Straža~ ,^ide radi praznika še le v soboto, dne 30. junija. Gospodarske novice. Za našeg» kmeta. Naiprošen od svojih tovarišpv, se je slovenski poslanep Jarc v proračunskem odseku državnega zbora prav toplo zavzel za naSega kmeta. Pdvdarjal je v svojem govoru, da je uvedba: najvigjih oen za kmetijske pridelke zmanjSala pridelovanje in ne pomnožila. Povrh tega je naS kmet pri določitvi ctsn zapostavljen za ogrskim. Na Francoskem in Angleš(kem je-država kmetu zagotovila za več let najnižje cene, pri nas kmet, ko seje ali sadi, niti od daleš ne ve, ali sp bo izplačal njegov trud ali ne, ker mu uradnik pri zeleni mizi določa ceno. Položaj kmetijstva. je obupen. Mesa bn letos dovolj, ker bc žalibog kmet prisiljen radi pomanjkanja krme prodajati živino. Vrh tega se kmeta zaradi navijanja cen prtganja na tak nafiin, dajev ljudstvu omajano zaupanje v pravico. Ce je naš lnnet kaznovan, ko proda vino po 1.60 K do 2 K, iz zapuščine grola Sturgkha pa je sodišče prodajalo novo vino, ki mu je določilo najjnižji ponudlek 3 K, iii so gnali kupci ceno do 6 K za 1 liter. \Posla>nec Jarc je konefino v svojem govoru povdarjal; slpdpfip: Slovenci smo natrod, ki je bil vedno za državo. Ce sfl računa na naše sodelovanje, sp mora izpremieniti cel način državne uprave. Iz zatiranih narodov mor«,jo postati enakopravni narodi. Prpdlagal je naslednjo resolucijo: 1. Pri doloCevanju cen za kmetijskp pridelke (žito, vino, seno itd.) naj vlada gleda na to, da pri nas cetie ne bodti nižje kakor na Ogrskem. 2. Država naj pripravi splošno agrarno preosnovo, da se poveča pridelovan.jp in dobc invalidi ob vrnitvi v domovino zemljišča v last. 3. ..Skoda, ki jo delajo vojaški odldelki po poljih in gozdih, naj se natajnžno oeni in takoj povrne. 4. Beguncem se nai da splošno begunska podpora in ne samo tistim, Id so v barakah. Kar se jim je rekvirijralo, ko so morali bežati, se naj takoj plača. Predloži sp naj.postava, po kateri ,je država dolžna plafii^i vso Skodo vsled vojske. 5. Prisiljenim, stanovati na določenem kraju. ki ni&o niti obsojeni niti v preiskavi. se na.j takoj dovoli. vrniti sp v domovino. Popisovanje zemljlšč. O<1 \Prodostojrip strani se nain poroča. da ;p popisovainje zemljlš^' sedaj v rolnem teku.'Oblast je rafrmala, da bo dobila s tem popisovamjpin trdno podlapo zh ijetoftnjo rek\iriranje žita in krompirja. A že spdaj sp le- pokazaJo. da so bo popisovan.jp konfalo z vpliko zmeSnjavo. Seznami parcel so n. pr. jx)polnoma zme^ani, mnoge paroelp niso pripisane pravim liistnikom. vpošte\ralp 8« niso povso«! posestne sprempmbp zadnjega fiasa. am- ptiA, 60 je mnogokjp kot podlagu vzol zustarol parcelni z-upisnik. da se je tako dplo olaj&alo. Uraidni joptsovaloi so zemljišča zolo raznoliko uvi^čali. V' neki oW'ini j.e popisovalec. uradnik iz mesta, uvršftal- tudi slaJbe h-ribovite njivp v drugi iu tretji razrpd, narapsto v petega, dasiravno se jo ob fiasu po/¦"isovunja- videlo, da posPstniki od nekatprih setev niti semen-a ne bodo dobili. VeČ popiaovailcev ni razločevalo ječmpna od pšenice \n ne ovsa od rži itd. Kako more biti lako izvrfeeno popisovanje prava, zdrava in točna podlaga za rekjviriranje? Zmešnjava pri popisovanju bo kriva mnogega razburjenja pri zahtevnuju kmetskih pridelkov. V mariborskem okraju bo to popisovanje zpmljišč stalo, kakor vemo iz gotovega vira, nad 40.000 K, Ali ni škoda, lepih tisočakov? Noto žlto in mlinske karte. Mnogi mislijo, du ne smejo novega žita dati prej na mlin, doklersene bo popisalo žitnih zalog. To mnenje ni pravo. iSito vseh vrst letnice 1917 se sme dati na mlin in sicer tuko kot staro žito. Zupan mora na mlinsko karto zaDisati, koliko kilogramov novega žita želi poseetnik dati v mlin. Mlat-va prosta. Po nekod so razširjene govorice, da kmetje letos iip bodd snipli prosto mlatiti svojoga žita in ne istega sami ineriti in spravljati v shrambp, ampak da bodo to delo nadzorovali vojaki. To ni res- Mlačva in spravljanje žita je prašati. Seveda mora biti shranjpno žito tako, dla se ne pokvari. Zopet manj jnoke! Urad za l.jutlsk& prehrano je zopet znižal dnevno količino moke za osebo in sioer od 200 gramov na 175 gramov, za težke dtelavce j)U od 300 na 250 gramov. Dvomimo, da bi s .tako akroinno ninožino moke mogli kmptski ljudje shajati. Pjromet s senom in slaino. Okrajna glavarstva so glpdp prometa s senom in slamo izdala Se veft podrobnih doloftil kpt izpopolnitpv vladne naredbe, katero smo objavili v zadnji štpvilki ,,Slov. Gospodarja." Glavna določila tph uradnih odrpdb so: 1. Ves pridelek na senu in slami lpta 1917 jp državi v korist zaplenjen. Zaplenjena krmila se tor©j ne smejo uiti podolovati, pokrmiti, niti prosto^ljno ali prisilno prodajati, če se ni to izja,\ilo izrocno kot dopustDo (glej tofiko St. 2). Pravna opra\ila, ki nasprotujejo tej prepovedi, so neveljavna. Posestniki zaplenjenih množin sena in slame morajo skrbeti za njih ohranitev. 2. Ne glede zaplembe smejo: a) posestniki svojo slamo porabljati kot skladno slaino; b) posestniki sena in slame s svojim senom in svojo slamo v dopuščeni izmpri krmiti svoje domaSe živtali; c) tanetovalci od lastno pridelanega sena in-slame k ve6j.e-.mu 5 met. stotov na dan prodati drugim kmetnvalcem v krajevni občini. v katpri so pridelali blago, proti prijavi pri obfiinskem predlstoiniku ;i d) poaestniki vinskih trt in sadnega drevja porabljati slamo za privezovTanje trt in sadnega drevja; 3. Porabniki morajq potrebščino na senu in slami, katero ne morejo do prihodnje košnj« in žetve iz svojega lastnega pridelka pokriti, prijaviti do najkasneje dne 1. avgusta 1917 pri občini. Občine morajo te prijave pregledati in potem potrebftčino na senu in slaini, ki se ne more pokriti iz pridelka v obdinskem ozenHju, db najkasneje driP 1)5. avgusta 1917 naznaoiiti naravnost deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, v Gradcu, Burggasse št. 1. 4. Cene senn in slami se bodo razglasile pozneje. 5. Poeestniki travnikov. deteljiSC in luoernskih deteljišč so dolžni jih pravočasno jx)kositi. Kot posestniki se snnatrajo tudi zakupniki in drugi užitni upraivičenci. Posestniki, kateri ne morejo sami pravočasno dotvršiti košnje, so dolžni, naznaniti to ob&inskemu uradu. V tem slača-. ju ter tudi tedaj, 6e se košnja v od politifinega okrajnega oblastva dolo^enem roku ni izVršila, inora obfiina izvrSiti košnjo na stroške in nevarnost posestnika. V ta namen se more poslužiti njegovih goapodarski-h prostorov ter sredstev njegovega, obratovanja. 6. Posestniku, kateri se brani oddati zaplenjene zaloge sena in slame, jih more politi&no okraino oblastvo prisilno odvzeti. 7. Prestopke tega ukaza kaznujejo. ako dejanje ne spada pod ostrejšo kazen, politična okrajna glavarstva /. dpnarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom «io 6 m«speev. - Da ljudje ne bodo krivo ,jx)učeni, je lorej dovoljpno, da ame vsak za svojo la,stno ži\ino prihraniti sena, kolikor gabo sploh rabil in mu tega sena in slame nihfie ne sme odv/pti. Ker pa je letoa mnogo. posebno maniših posestnikov, ki jim bb vslpd suše silno primanjkovalo živinske krme, naj to takoj javi pri občinskem oradu in naj prosi za potrebno seno in slamo. Občine pa nai prošnjp takoj poSljejo v Graidec. Za sadltev tobaka po naSih dleželaJi. Nafia državna polovica je v mim plačevala za tobak, ki ga Je dobivala iz Ogi\ske in drugih dežel. na leto nad 60 milijonov K. Ker se je v vojski poka-zalo, kaaco je važno, da surovinP pridobivamo doraa^ je slovenski poslanen Jarc zlasti z oziroin na to, da sc j« dalmatinski tobak izkazaJ kot jako dober. stavil predlog, naj se po vinakih krajih po Primorskem. Kranjsketo in Stajerskem delajo poizkusi s saditvijo tobafca. Izrabilj se na.j bi zlasti opu.^fteni vitMigradi, ki dpnagajo sedaj malo ali nič. ;«,¦;,•¦. Ve« žetvenlh dopastor! Cas žetve se hliža in ponekod so ze zafteli žeti jeftmen. Delo opjrav^iajo &labotne žensKto, šibki otroci in starčki. MoSkih d»lav-' ¦eev fti, ker se nahajajo v vojaSki gjužbi. Clovek bi mislil, da s(> , hofio¦ voj-nSke ¦ oblasti vsuj sedaj za 5asa žetve Bfckolikri vp.fr ozirale na (pžnjo lanetskega atarni iii hrftsc ¦ posebirih tpžkoč dovoljevale potrebne dopušfe vstf.r mo.štvn, ki sp nahaja v zuledju in ki opravlja aamr> lakozvano ,,pomožno službo brez orožja", in tch ,j« i!«i stotisoče. Ali bi ne bilo bolje, fco bi se dovoJjoval! i:kemu moštvu vsaj sediaj za časa žetve daljši ootjusti, ker vendar ni misliti, da bi toliko t&ga moštva po raznih taborišfiih, vojašnicah in barakah opravljalo vsaj približno tako važno službo, kakcr bi jo opravljalo sedaj doma na polju, ko se bllža 5as žetve. Torej, vojaška uprava, oziraj se nekoliko bolj na kmetske težnjel Kje so vojaškl delavei? Piše se nam: Mnogo kmetov je Iptos vložilo prošnje za vojaške delavce. Posebno . za kognjo in žptpvj bi na mnogih kmetijah rabili in. sicor zelo nujno rabili delavcev. A oblast, ki je prei po casnikih* po občinah in s, posebnimi razglasi naznanjala, naj se vla^ajo prošnje, Še zdaj na naše prošnjp niti ne odgovori. Mi čakamo in ftaJcaano, delavcev nimamo, travniki so nepokošeni tr&va bo postala trda kot slama — a voja&kih delavskih oddplkov mi priprosti kmetje ne dobimo. Prosimo torej odpomoči! Žetvene marš-koinpanlie. Vojaška uprava je 0'lredila, da se spstavijo takozvane žetvene mar&kompanije, kojih namen je, da pomagajo spraviti letošiijo žetev pravo&asno pod streho. Te marš-kompanije bodo opremljeno tako, da bodo sposobne odririiti, ako potrebno, takoj na fronto. ali se jih pa bo moglo poslati tjekaj, kjer bo potreba. da pomagajo kmptovaleu spraviti podl strplio letošnjo žptpv. Prošiije je treba nasloviti na dopolnilna poveljstva posaineznih polkov (47. oziroma 26.) v Mariboru. Hražbe košnje prepovedane. MinistPr Hofor jp odredil, da je vsako dražbanje košnje prepovedano. Kdor ne more sam spraviti svoje travp, ja np sme prodati, ampak mora naznaniti občini. da ona vsp potrebn.o ukrene, da sp opravi košnja in spravi seno. — Ta naredba jp npkam Cudna. Mnogi posestaiki si drug drugemu pomagajo z oddajo košnje. A odslej bi torej bilo to nemogoče. Naklada na vinski davek. Deželni urad za odmero vinske naklade zelo nepravilno predpisuje deželno vinsko naklado. Kdor je naznanil n. pr. 100 I vjna za domačo rabo in ga res nima veCv kleti, se mu predpiše kratkomalo naklada za 900 in še več litrov vina. Ker se od vseh strani poroča o enakih nerednostih, pozivapio vse tiste vinogradnike, ki se jim je v tem oziru godila Jtrivicžt; liaf šp obrnejo takoj na dežetnega odbornika dr. K. Verstovšeka v Mariboru, da stori potrebne korake prdti takemu postopanju. Navedejo se naj natančni podatki. Na Bavarskem - škropijo polja. Bavarska, vlada je izdala vplevažno odrpdbo. Zapovedafe, je, da se moraao polja v neposredni bližini rek in potokov na umetni način zalivati in na,pajati z vodo. Na, razpolago je dala na stotine sesalk in cevi, vojaške konje in vozove, na stotine moSh-a, da zalivajo obBirna polja, Vodo imajo po dve uri dale?- napeljano i« Donave in drugih rek.na polj«. Volaki-fisalivalci gredo od njive do njive in po cele no^L pridno zali•vajo, da takb rešijo kolikor mogofcc poljske sadeže pred suišo. Kaj ^akega bi se dalo tudi pri nas, poaebno na Dravskem in Murskem polju ¦ ter v Posavja lepo izvrSitr. iNaše oblasti pa mislijo, da je bolj potrebfl« popisovati snha zemljišfea in izdelovati naCrte, kako se bo bolj vsppšno odvzernalo žito in drur ga živila. Gospodje, učite se od Bavareev! Hmei}. Na hmeljsl^em trgti v Žatcu je bilo v pretekli dlobi popraševanje po tujem l)mel.ju precej živahno. Zastopniki treh nemšJcih tvrdk so pokupili 5ez 100 bal tujega hmelja pridelka iz leta 1916 in sieer po 60—65 K za 50 kg. Istotako so jp poprodalo, oziroma pokupilo 50—60 bal tnjpga hmelja lanskpga pridelka po 80—96 K za 50 kg. Sianje hmeljskih nasadov je letos vobčp ugodno. C«n« za les. Dunajska zvpza vplikih avstrijsLih lesnih trgovin jp sklenila sledefeo lesne cene, ki s<\ veljavne za kubiftni meter, do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov Ips) 50—55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95—110 K. hrastove, bukove. sploh debele deske iz trdega l>esa (takozvane platnice, podnicet 240 K. Otosani ali oglati žagan Ips (smreka, jelka. bor) 60-90 K. bukov m hrasto\ Ips 230-24SK. Za Atajersko so določpne slpdeSe cene: Mehki hlodi npotpvsnani 45—55 K. oglati ali otesani mphki hlodi "5--100 K, trde deske 130—190 K. Poprašfivanje po •vsHknvrstnem lesu veliko, blaga pa malo. Razne noTicc. Slonovo meso v Nemčiji. V velikem zveriTijaku v Dražtlanih na Nemškem so imeli slona, ki je bil hudoben in tako nevaren, da so sklenili ga ubiti. S samo enim dobro pogojenim strelom v glavo ga je lastnik sam nstrelil. Meso ustreljeiie zivali so položili na led, na katerpm je ležajo skozi 3 tedne. Meso so nato spravili v mestno mpsnico in poprodali. Popi*aSevanje po slonovcm mesu. ki se glede okusa in barve zelo maJo razlikuje od starega volavskega mes», ie bilo baje zelo živadino Slonovo meso je baje vsflm dobrn tekniln. Vellkajiska snureka — žrtev ognja. V Samavi ru' češko-bavarski mpji j« v gozdu pri Keensteinu sirela udarila v ogromno smrcko, ki je bila visoksf rnid 50 metrov ter je bi^a debela 3K niPtra. Stiri osebe so v. razprtimi rokami komaj obseglo ta "velikiiusko drpvo. Njpgova starost jo bila preraftunjena na. ;¦ 400 let. Strpla ,jp drevo vslod obilc sjhoIp vžgala; lako ,je postalo žrtev ognja. Ukradeno svinjo piaftM s karticami za špeh Graščaku in županu v mestu Dornbirn na Predarelskeni je v noči od sobotp na nedeljo npkdo ukradpl iz hlevft 120 kg težico in dobro rpjeno svinjo. Predno jp tat zapustil hlev, je-nabil na vra.ta hleva 6 še veljavnih kartic za svinjsko mast in špph, za katerp najbrž ni mogpl nikjer kupiti potrpbnega blaga. Kltajska dekllfika Imena. Na Kitajskem dekle ne dobi ž& ob rojstvu stalnega impna, ki bi ji poteni ostalo vse življpnje, marvefi jo impnujejo po okolščinab in starosti eden tako, dirugi drugače. Ko je Se čisto mujckena, jo oče imenuje n. pr. ,,lunin žarek". ko je nekoliko večja, jo mati impnuje ,jnalo golobico% bratje pnostavno ,,sestrico" \n obiskovalci ,,domačo hfierko", služabništvo jo časti kot ,,jnalo igospodično." Potem so jako priljubljemi. impna raznih ovetic. med vsemi orhideje, ki jp znamenje najv»6je nežnosti in vonjavosti. JPlaha cvetka". ^Sladka cvet' ka" so tudi iako priljubljena imena za mlado Kitajko. Druga imena se nan'aišajo na značaj, na primer,,Cisto srce", ,,Pokoj in skromnost'", ^Cednost in lepota", ,,Zvestoba", ^Resnica" itd. Drugi dajo dekl4ci zopet ime ^Vangpan", t. j. deklica brez brata, ki si ga pa želi; ako nato res pridp na svet tudi bratec, ji izbprpjo pa. drugo ime. Dopisi Maribor. Dotičnp družine, ki so meseca maja izpolnile posebnp pole za dobavo oenejših živil, nai šo dlanes, v čptrtek, med 2. in 5. uro popoldne, prinesejo na miestni gospodarski urad na Rotov&kem trgu št. 6, nakupovalno karto in dobavno knjižico, ki jili izdiije pomožni odbor, ali pa navadno družifcsko nakupovalno karto. V nedieljo, dne 1. julija. bodo tisle družinp. ki so oddalp te listine, dobile y zgoraj omenjpnpm uradu novp nakupovalne kartp za živila in kurjavo. V bodofip se bodo karte za revnejše prebivalstvo zampnjevale v gospodarskem uradu vsak dan med 8. in 11. uro. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko dmštvo priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob 4. uri popaldne in ob 8. uri zveCer v prostorih g. Pfeiferja igri nOb ta Polona" in ^Ljubezen Marijinega otroka." Obenem bo tudi srfičolov. Sigar ftisti dobiček je namenjen oslepelim slovenskoštajerskim vojakom. — Ker je namen tako blag, se vabi % prav obilni udeležbi! Leltersberg;. Brv 5ez Pesnico pod Sv. Kungoto jp že več let popolnoma trhla. Okrajni zastop je dal hapraviti na brv tablico z napisom, da je hoditi Čez brv prepovedano. Kljub temu pa Se hodijo ljudje ftez brv, dasiravno se ista maie, če otrok gre ftez njo. Zakaj okrajni zastop mariborski ne napra^vi no- . ve brvi ? Gornja Sv. Kongota. Odlikovani so s hrabrostnimi kolajnami na soški fronti ti-le mladeniči: V. Plavoc, Maks Polenšak, Avgust Brus, Ivan Koro- • Sec, Ivan Princ. Ivan Ma^ek: vsi od strelakega pdlka Bt, TV. St. Ui v Slov. gor. Marijina dekliška dražba rrnriii v |K)ndpljek. dne 2. julija, na god Ob,iskovanja Matere božje, k Mariji Snežni. Ob 10 predpoldne bo v tamoftnji cerkvi služba božja, najpoprej pridiga,, (pridiea voditelj družbe, ^. g. župnik Vraftko) in por tem slovpsna sv. maSa s skupnim obhajilom deklet. Driižbpniop, priditp v obilnem številu. da si izprosimo pri svoji materi blagodejnega deža! Povabljeni so tudi drugi verniki, osobito tudi Marijinp družbeoice iz sosednjih far! ' . . ; Marlja Snežna. Na vpčpr odl sobote na nedeIjo, dne 24. junija,, smo dobili izdaten dež, lq je napojil žejno zemljo vsega severovzhodnega dela Slov. goric in velikega dela Murskega polja, T>ež je bil spremljan s hudo npvihto. Strpla je udarila v slivo pri hiši posestnikk Antona Ferk in je od tam Svignila tudi v gospodarsko poslopjp. ki je bilo hipoma v ognju. Zgorele so 4 glavp goveje živine. vse svlnJe, samo 1 kokoS in pps sta se refeila. Psi so žrli ožgano mpso opaljenp živinp. Zgorplo je vsp orodje in seno. HiSa, ki je samo 10 korakov oddaljena od hle va. jo na fiuden način ostala nepoSkodovana.. Skoda je izredno velika in jp krita 1p z majhno zavarovalnino. Istega vefiera je strela udarila v mayjhno drevo na pokopallSftu. — Zivljenje si jp kon5al mlad fant-mlailostrplpr Pavpl Kajbic. Pokopali so ?a dne 23. jujijiii. Oornjja jRadgona. Posojilnica x Gornji Radgo:;i vabi vsp tiste, ki so podpisali pri njpj V. vojno posojilo. da si pridejo čimprej po dofično Histine. Rogozni<*a. Pri poroki g. Ambroža. z gi. Rašl , so je nabraio za avatrijski Rdeči križ 18 K. l^epa hvala! Celje. Ufipnoi orgla,vskp šole f^riredijo v nede^j, ljo, dne 1. julija. izlet v Braslovfie. Priiatelii-slovftn*)r.::' ske pesmi se uljudno vabijo in siepr popoldne ob 4. uri v dvorani g. Fr. BriSnika, . • r,^,-.,;;,-: Celje. V soljoto, dne 23. .iuiiija. t« umrl •bivft*i^i pekovski niojster Viuoenc lanift. PokfpIj.sp.jp, viHfitrt;;) v fiondpljek, dne 25. t. m., popoldne. . -$f^ >-';i Najnovtjia oereiila. Ministrski predsednik dr. vitez ^efdier o raim \ vvorajšnji seji državnega zbora je bil v 3. čitanju sprejet vladni predlog o zaftasnetn proračumi. Nadaljp je bil sprfejet predlog o podaljšanju poslanskih mandatov. Poslanci Daszvnski, dr. jStejan, dr. Hruban in tovariši so vlado nnjno vprrfšali, kako je gtede priprav glede mirovnih pogajanj. Imenovani poslanci to nato utemeljevali svoja vprašanja. Nato je minisirski predsednik dr. vitez Seidler odgovai-jal na imenovana. vprašarija,. Ministrski predsednik jp med drugim izvajal: ,,Don;nevaiije omenjpnih vpraSanj, kot da bj vlada priznala doloft^o, da si naj narodi sami določajo svojo nsodo in da bi bila to dolocilo podlagn za stalni mir, je kriva. Vlada stoji na stališču točke 5 temelijnega državnega zaJcona z dne 21. septPmbra 1867. po katerpm ima cesar pridržano pravico, skleniti mir. Po tpm dolodilu jp vladarju tudi zaupana pravica, v tistem odločilnem trenotku varo\ a^i intprpsp in potrebp avstrijskih narodov. Izrecno varujoč tp vladarske pravice krone. jp vlada vsak »jas jiripravljpna, sporazumno s svojimi zavezniki na podlagi častnega miru pričeti s sovražniki pogaja-nia, a- odklanja vsako drugo podlago za mirovna pofeajanja. Naš zunanji minister nam je javno izrazil jiripravljenost za časten mir, kateri nam dfje y