52. številka.
Izdanje za torek 30. aprila 1895.
(v Trstu, v torek zjutraj dne 30. aprila 1895.)
,Tf(';tj XX. ,.
li
„EDINOST"
izhaja po trikrat na tadnn t Aentiii if-danjih ob torkih, 6«tvtklh
in aot»o««At. /jutranje izdanja tekaj* ob 8. uri zjutraj, večerno p* ob 7, ari v*i'ar. — Obojno ic«l»nj«> atnna :
X* JtilN DIM*« . f. —.MI, I/.VMI AtuIii)« t. I.*i
u tli »nam . . . 2.B0 , . . t .— u pol lata . . . d,— ■ • • H.— i« vm lato . . » 10 — , • , 1*.— Nt urlik« kan pritajena naročnine M
a« jemlje Mir. PeatHifoe Itevilka se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lrstu po 9 n*4„ iiven Trita po 9 uvi. Sobotno večerno iadanja • 1r*tu 4 ni.. i*v«n Trsta 8 ni.
Oli
EDINOST
oiflmi h« rvdni po tnril'u t |K<tilu »i imlovr t <|*l>«ltiai Srnami • • p!»;ul» jim.tor. Ikolik.jr ot>«»£n navadnih »riti«. I'n-Unit, o.mrrnic« In j»vnaiatiTiita. ,iu-ni».4i HglitM itd. »a ra<'unaja po ponudbi
V »i dopi«i naj so patiliaja aroJniltvu : uiir* t'merm* At. iS, V,«»ii pi.no njr* l.iti frank uvauo. kar n«fr%nkovina »« u« •pr.tj »nuja. R.iki>pi«i *a um vrnJUjo.
Naročnino. rekln^^cijo iu iji.n« npr« ji-ma npruvnUtvo ulica klnliaa
V	coln U*r. .1, K. na4et. Odprta rak Umarije
•o pruata poštnina,
»Ho alovenaketfa političnega druitva za Primorako«
„ r tJfmtšH > MM f I
One č. gg. naročnike, kateri se ni to od t val i poštnim plačilnim nalogom za t. 1X94. opozarjamo s tem, da jim ustavimo list, ako ne potljejo naročnine do 4. maja t. 1. Zajedno prosimo č. gg. naročnike, ki niso dojftoslali naročnine za prvo in drugo četrtletje t. /., da to čim prej stor/. Tro*H ta nai list so veliki in le redno plačevanje naročnine nam omogoči vzdrževanje »<r-iega prepotrehnega lista.
Uredništvo.	I pravniitvo.
Socijalno - demokratična surovost in hinavstvo.
Geli slučaj je nanesel tuko, <la nam je prišla v rok« jedna številka „Delavca" od meseca marca. Ne jezo, ampak iskrenim pomilovanjem smo položili ta lisi iz rok, pre-čitavši v njem članek, iz kojega smoseuve-rili, kako nizko stoje izvestni „oarečevatelji* delavskega stanu. Tako podlo mogd obve-kovati in zasrainovati le taki ljudje, ki He nobene stvari na svetu ne boje bolj, nego treznega razpravljanja in pametnih nasvetov razsodnih inež. Seveda: njihovo obzorje ne sega preko slepih in bobnečih fraz, a fraza se mora raztopiti liki beli sneg na pomladanskem solneu, ako posijejo nanjo žarki — argumentov.
Pomilovanjem smo položili dotično številko .Delavca" iz rok, toda pomilovanje . nafte ni veljalo pisaću, ki zmerja jednostavno, kjer ničesar dokazati ne more, ampak veljalo je delavskemu stanu, kojemu vsiljujejo take vrste duševno hrano ter ga odvraćao s trdnih tal realnosti na opolzka tla praznega sadjarstva. Najhujši sovražnik ljudstvu je oni, ki vabljivimi in mamljivimi frazami vzbuja v njem nade, ki se nikdar uresničiti ne morejo, ako nočemo, da se vname v človečki družbi vseobčen plamen, ki mora po-rušiti prepotrebni red ter požgati zadnji sled plemenitega krščanskega čutstvovanja.
Nafti čitatelji se morda le spominjajo, da je gospod Fran Podgornik pred pav meseci v našem listu dokazoval, da bi pravična rešitev narodnega vprašanja močno povspešila rešitev druzega perečega vprašanja — delavskega vprašanja. Krepkimi argumenti je podprl svoje menenje, da je nerešeno narodno vprašanj« le na potu rešenju soeijalnega oziroma delavskega vprašanja. Kako utemeljeno je to menenje g. Pod gornika, kažejo nam dejstva, a dejstva so bila vsikdar najbolji dokaz. In dejstva nam pravijo, da se je socijalno gibanje veliko krepkeje razvilo tam, kjer ni narodnega vprašanja kakor pa tam, kjer se bore različne na rodnosti med seboj. V Trstu je n. pr. socijalno gibanje še-le v povojih i/, tega jednostavnoga vzroka, ker žive tu različne narodnosti in ker bi jedna narodnost hotela gospodovati drugim. Tu j« torej naroduo vprašanje res na potu razvoju soeijalnega
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spiaal A. Š a n e a.
VII.
Gostje so se razšli povešenimi glavami; le Čokolin odšel je s ščepetelnikom, da proslavita pri Evici zmago svojo. Pozneje prinesli so tudi Magdo brez zavesti domov. Dora jej je stregla. Že se je mračilo; tiho bilo je kakor v grobu; le iz Krupičeve liiSe ćuli so se zdihljeji: . Majka božja, zakaj sem se sirota rodila na svet!'
Bil« je blizu polnoči. Po Markovem trgu sijala je jasna mesečina. Nikjer ni duše, nikjer ni glaska. Naenkrat zaletelo se ju iz Salra-
gibanja, oziroma soglasju v stremljenju delavskega stanu po zboljšanju materijal nega položenja. Logika torej — a logika j« neizprosna — nas sili do istega zaključka, do kojega je prišel tudi gosp. Pedgomik: da treba rešiti narodno vprašanje, ako hočemo povspešiti i*šitev soeijalnega vprašanja. Imenitni socijalni demokratje pri .Delavcu" si pomagajo drugače : oni z a n i k u j e j o drzno, kav j i m n i p o godu! Tako delajo trmasti otroci, ne pa zaresni možje. Za njih ni narodnega vprašanja, oni ne poznajo veljave verskega čutstvovanja za vse dušeno življenje človeštva. S platoniškimi deklainacijami o .jednakosti* in puhlimi brezverskimi frazami hote zavesti trpeči delavski stan — in kdo ne ve, da ta stan trpi res mnogo krivice? —, da bi jel žagati vejo, na kateri sedi tudi on sam kakor vsi drugi stanovi. Proč z ljubeznijo do svojega rodu, proč x vero, pogazimo zadnjo sled idejal-nega čutstvovanja 1 — to je začetek in ko-nez vsej modrosti, ki jo imajo v zalogi v uredništvu Delavčevem. Ceniti se vendar vele-umi človeštva že toliko let mučijo, da bi našli pravo pot za reieuje tega najvažnejšega problema? V uredništvo „Delavčevo" naj gredo in tam najdejo nezgrešljivi recept nagega — nihilizma: pogine naj, kar nam ni po godu? L« škoda, da nam ti inodvijani niso tudi povedali, kako hočejo kar čez noč spraviti raz dnevni red druga vprašanja, zapisana žarečimi črkami v srca milijonov in milijonov duš! t Taki pomisleki seveda ne motijo izvestnih osrecevateljev .ljudstva", oni taje jednostavno, česar si ne žele.
Na tako stališče so se postavili gospodje pri .Delavcu" tudi nasproti dokazivanju g. Podgornika. Temu stališču golega zanikova-nja je tudi popolnoma primerno, tla so na pošteno in dobro mišljeno besedo odgovorili — surovostjo. Denimo tudi, da je bil g. Podgornik na krivi poti se svojimi nazori, ali to mu mora pripoznati vsakdo, da mu je bil namen plemenit in vzvišen, da mu je bila beaeda trezna in da se je pošteno potrudil, da argumenti dokaže, kar trdi: pripomoči j« hotel, da se po mirnem razpravljanju /-bistre nazori o delavskem vprašanju.
Na tako pošteno besedo poštenega moža smeli bi vendar pričakovati p o š t e-nega odgovora! Gg. pri .Delavcu« so ukrenili drugače: nanizali so veliko sklad-uico navadnih psovk in žaljivih fraz, da žnjimi zasujejo, česar niso mogli ovreči. Jfazžalili bi gospoda Podgornika, ako bi ga hoteli braniti pred očitanji „fakinskega usiljevanja", .nevednosti", .sleparstva* itd. itd. Ta gospod ima med Slovenci mnogo nasprotnikov, ali v čast istim bodi povedano, da se nijeden med njimi ni toliko spozabil, da bi temu možu odrekal osebno poštenje. Tako nepošteno o-rožje je ostalo prihranjeno slav. „socijalistom" pri .Delavcu", ki tujini perjem pokrivajo svojo — duševno nagoto. To surovost s m o h o t e 1 i zabeležiti kot ž a l o -
ničeve prodajaltiice človeče. Zapletalo se je prek Markovega trga sem ter tje, noge so se mu križale, kakor strele. Nekaj je mrmljal; sred trga se je ustavil. Opazil je svojo senco.
.Holio ! Ti—ti—ti—ti si to?" rekel je svojej senci. Dober večer, dragi moj altov ego! Jehle, danes je bilo veselo? IIolio in grozno! Danes sme pokazali te—te—temu oholemu zlatarju, kdo je človek! Ali čakaj, bvate, nismo še gotovi. Jok, jok, jok! holio, nismo. Dora mora moja biti, dA, moja! Delila jo bova — jaz in gospod Stepko. Hi hi, Stepko je vražji ženskar! Naj ima prvenstvo, a pobirki bodo naši. Dora mora moja biti: nisem li rekel, da je bode za groš — naši bodo poltir—
V tem je javil zvon na t umu sv. Marka zamolklim glasom polnoči.
sten poj a v n a š e g a javnega ž i v -lj en ja.
A ti socijalnodemokratiški .voditelji* niso samo surovi, ampak tudi — hinavci.
Tožijo vam n. pr. o izniozgovanju siromašnih delavcev, sami pa hote živeti ob žuljih istih delavcev. Saj je notoriška istina, da voditelji nemških socijalistov dobivajo plače iz blagajn« strankine, kakoršnih nimajo niti ministri po malih državah; da dobi vajo uredniki večili listov iz iste blagajne plače, kakoršne dobivajo pri nas le višji u-radniki. Tudi v Trstu smo doživeli kričeč vzgled takega socijalnodemokratičnega hinavstva. To vam kriče v jednomer proti .buržoaziji" kot najljutejši nasprotnici siromaš nega delavca ; a kaj so storili ti voditelji povodom zadnjih državuozborskih volitev v Trstu? Agitovali so kakor zbesneli za moža, kojega moramo nazvati cvetom buržoazije (meščanstva) tržaškega, da le vržejo priprostoga sinu priprostega naroda našega !!! Hinavci! Tako slepe ubogega delavca! Z besedami mahajo po ,.meščanstvu", v dejanji pa so se postavili v službo italijanskega meščanstva proti svojemu lastnemu rodu! Tako vam v teoriji zamečejo narodno načelo, v praksi pa smo doživeli, da so se v Trstu postavili pod prapor moža, ki je prvi med j>r-vimi, ko treba zagovarjati italijansko-n a rod n o načel o. Nočemo biti toliko muhasti, da bi zasledovali vzroke takemu postopanju, režemo pa, da rezultat takemu zasledovanju gotovo ne bi bil posebno časten za izveatne socijalnodeniokratiške „voditelje", š« jeden vzgled.
V najčnejših barvali vam slikajo ti voditelji pogubni upliv židovskega kapitalizma, s a m i p a s t o j e v s l u ž h i istega židovskega k a p i t a I i z m a, kar nam najbolje priča dejstvo, d a s o u e d a v u o temu poslali iz He ro lina na Dunaj svojim zastopnikom Židu in milijonarja S i n g e r j a!! t Kako je navstal ta čudež? Kako? Vprašajte le slavne „voditelje* delavskega stanu, ako vam bodo hoteli odgovoriti — hinavci!
Zaključujemo! Delavski stan trpi v resnici, njega .voditelji* pa se dobro rede ob deklamovanju o teh krivicah. Zato pa ti poslednji črte iz vse svoje duše vsakogar, ki bi se hotel nekoliko približati se svetiluico, da razsvetli grdo zlorabo, koje žrtva so -delavci,
Politiške vesti.
Državni /bor. Minole sobote vsprej«la je poslanska zbornica Jj. 100 preosuove davkov. Finančni minister Plener je pritrdil predlogu posl. Funkeja o o b d a č e v a u j u hranilnic in sicer tako, da se hranilnicam do 10.000 gold. čistega prihoda odmeri davek po :{ od sto, od 10 do 100.000 po r> od sto, do 200.000 ])o 7 in pol od sto iu pri čistem prihodu nad to svoto po 10 od sto. Ta
,A kaj se ti, svoti dolgolin, mešaš v v naše posle?* obrnil se je brivec proti turnu. .Biui, bam, bum! to je vsa tvoja modrost. Na srdi me, dolgonja, ne srdi! zagrozil seje Čokolin pestjo turnu, „ker—ker—ker se razločiva. Tudi tako*, jel je šepetati svoji senci, „moramo iz Zagreba, kajti Kadak — ta prekleti Radak — vrag ga vzel! Moramo, ker smo — Turki. Ali št! Da nas ne izda sv. Marko, da on za to ne ve! Hi, hi, hi, hi!" zakroliotal se je Grga. .No, sedaj še ne! še ne! Dora mora biti rno ja—ja, moja! Pobivkaka — da, pobirkati. I,a -lahko noč, bratec! Lahko noč! poklonil so je brivec svojej senci iu odplel v svoj štacuučič.
VIII.
Kakor zelen venec vije se velika okička gora polna lepote, polna divote p<» zemlji
predlog je vsprejela tudi zbornica. V tej
seji je poslanec Herold ute.....Ijeval predlog
posl. Sokola, naj se razveljavijo znani ukazi namestnika češkega o gojenju avstrijskega pa-trijotizma iu verske in narodne strpljivosti v šolah. Dr. Herold je naglasa!, da s« z reče-nimi navedbami šola zlorablja za damons racije v prilog zistenui, ki je že davno odgo-spodaril na ('»skem. Govornik je še posebej apostrofira! Nenre, naj glasujejo za nujnost predloga Sokolovega, kajti utegne priti čas, ko bodo oni stali v opoziciji. Narod Češki gotovo ne žrtvuje svoje mladine takemu zgrešenemu zistemu. Minister Madejaki je jako razsežno branil omenjene naredbe. V razpravo je posegel tudi grof Hohemvart naglasivši, da je dokazana kompetenca na-mestništva za izdanje onih naredeh. Govornik je izjavil v imenu vse večine, da bode Ista glasovala proti nujnosti predloga poslanca Sokola, kar se je tudi res zgodilo. Za nujnost so glasovali Mladočehl in skrajna levica. — Slednjič je v istej seji Intarpeloval posl. Zaleski, kaj misli storiti naša vlada, da nemška vlada razveljavi svujo neosnovano prepoved uvažanja govedi iz Galicije ter da hode ta poslednja vlada v bodoče spolnjevala dogovor o ku^i.
nični iinpori v Ljubljani. Dne H. maja hode razpravljalo upravno sodišče o pritožbi občinskega sveta ljubljanskega zoper prepoved deželnega odbora kranjskega glede samosloveuskih uličnih napisov v Ljubljani.
| Na to razsodbo snio jako radovedni, ker bode ista velike, načelne važnosti.
Različne vesti.
Narodni shod v Dekanih, t) veselici, ki jo je priredila dekanska čitalnica istega dna povodom svoje potindvajsctletnlce, prinašamo poročilo itn drugem mestu. l'o llegedi spremila je g. poslanca Spinčiča iu druge gn-spoile, ki so bili žnjim, do izven vasi velika množica, z zastavo in godbo ua čelu. Mnogi so pa svetili, ker je bila noč temna, To vam je bilo radostno vsklikanjc: živio SpiiitV, živela Istra, Živeli Slovenci! Ob slavoloku poslovila se je množica od svojega — ljubljenca med sviranjem godbe in vseobčueiu stiskanjem rok. Lahko rečemo, da toli prisrčnega razmerja med volilci in njih zastopnikom je najti malokje drugje, kukoršno je vladalo vsikdar med Spinčičem in onimi, ki so mit skozi toliko let poverjali svoje zaupanje. G. posl. Spinčić se je sicer poslovil od volilnega okraja koperskega, ali tamošnje prebivalstvo bodi uverjeno, da ta plemeniti mož iiikd.ir ne pozabi tolike dokaze prave slovanske ljubezni ter da bode isto ljubeznijo iu isto vztrajnostjo — kakor doslej — deloval zložno /. drugimi našimi poslanci za koristi iu potrebe okraja koperskega in našega ljudstva sploh. V znamenju te medsebojne ljubezni napočiti nam mora prej ali slej zoia milejših dni! Slava zavednemu ljudstvu okvaja koperskega!
Hrvaškej. Doline iu vrhovi, gozd in polje vrste su čarnokrasno drugi za drugim, nizajo se skladno kakor ogromni valovi pinvečnega morja, da se oko navdušeno čudi nad veličanstvom prirode. A pogleda li oko globo-kejšu v planinsko krasoto, duša ti plamti, srce tone v milubi in nehotice vzkliknejo i i usta: „Lepa si, divna si, oj majka naša, nj zemlja Hrvaška! Ali te je svetovna sila hotela podariti zemlji v spomin na zlati vek. ali t« je divotno okrasila, da nam bodeš čaša žlahtnih kameuov, da vanjo padajo v burnih časih krvave solze tvojih sinov. Ali čemu iskati razlog tvojej lepoti? I »a si krasna, kaže nam oko, da te ljubimo, bije nanisie«, ker v tebi roditi se, a tebe ne IjiHtiii, lul bi greh pred Hogoml
(Dalje prih.)
Mestni svet triaiki. Seja min ile sobote bila je zanimiva vsaj » tem, da je nasproti znani ,fakinaži na galeriji*, katera naravnost ternriziije naše patre« patriae, zgubil potrpljenje celo potrpežljivi, za vse »liberalne* pojave jako občutni gonp. župan dr. Pitteri, Rekli smo, da je bila ta seja .zanimiva", toda boljše je, ako jo uvrstimo med one značilne pojave tržaških odnošajev, kjer si stoje nasproti skrajni iredentizein in proti-avstrijski duh z jedne m pa umetno prikrivanje tsga čustvovanja in pa prisiljena I o j a 1 n o s t z druge strani. Naš illustrissimo signer podest,\ je menda uvide), da bi trpela sedanja večina občinskega zastopa tržaškega na svojem kreditu kot aastop mesta, ki s»- samozavestno nazivlja „la citta fedalissi-ako trpi glava občinske pokrajine protiavstrijske demonstracije somišljenikov na g.ileriji, ko gre za .lojalnost" laškega življa h laškega, „dokazanega" povodom poslednjega vsprejema in pogoščenja raznih avstrijskih parlamentarcev. Bojimo se pa, da je bila ta eneržija gosp. župana Ferdinanda Pitterija nasproti ljubemu občinstvu na galeriji mestnega sveta le nekak pojav ,en pasaant*, ki nikakor ni porušil simpatij, obsteječlli med ,.liberalno" večino našega občinskega zastopstva in pa nje gojesci na galeriji. Popolnoma sme osvedočeui, da naš „illustrissimo* ne pokaže jednake „eneržije* o prihodnji priliki, ko bode „občinstvo44 na galeriji po starodavni svoji navadi — saj ima že XX. vekov ,di civilta latiua* *a seboj — zasramovalo zastopnike slovenske okolice tržaške. O takih prilikah se naš „illustrissimo" ne grozi galeriji, ampak takrat ima »orecchie da mer-cante', ne čuje in menda tudi ne vidi ničesar. To so naše misli, ki se nam vsiljujejo vslod gnusne, protiavstrijske demonstracije, k o jo je vprizftrila drulial nn galeriji v seji motnega sveta tržaškega minolo soboto zvečer. In baš tako bode mislil in razmotri val vsak, ki le količaj pozna — lojalnest tržaških laških kolovodij.
t'jfi predsedoval župan dr. Pitteri« prisotnih je bilo 36 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika VI. seje prečitali so pismo voditelja tržaškega metereologiškega observatorija, dr. Antona, r katerem se isti zahvaljuje na sklepu mestnega svčta izza poslednje seje gledei na ta znanstveni zavod ter priporoča kot najprikladuejši kraj, kjer naj bi se zgradil novi observatorij, zemljišče, kjer j* nekdaj stala utrdba .sv. Vida'4. Glede tega zemljišča pa se dandanes vleče pravda, kajti c. kr. erar je reklnim\je kot, svojo last, občina tržaška pa trdi, da je ona lastnica-dotične zemlje. Župan je izjavil, da se bode magistrat oziral aa priporočilo dr. Antona.
Svetovalec dr. Picceli je interpeloval o vpeljavi kurjave s plinom v občinskih po-slopjih, potem je pričela razprava o točkah dnevnega reda.
Sklep o načrtu za vodovod, ki ga je opisal inženir Grablovitz, odložil se je do tlej, dokler ne pride v Trst pismeno menenje o vodovodnih načrtih inženirjev Harazerja in iMicatija, katero menenje izjavita za Trst merodajne strokovnjaka z onkraj velike luže, gg. inženirja. Palladini in Salmoiraghi. To • odločilno menenje" je menda do danes ž« došlo v Trst. — Potem je zbor devolil, da se prenese preostali kredit 358 gld. za potrebna dela v občinskem gimnaziju na bilanco za 1895. leto. — Točke 4 do (i, .predlogi šolskega odseka* (glej fit. 51. .Edinosti«, izdanje za soboto 27. t, in. Ur.) vspre-j«'l je zbor brez razprav«. (Učiteljem in učiteljicam J. plač. rasr. na šolah na deželi poviša se plača za 50 gld. na leto, t. j. učiteljem od (150 na 700 gld. in učiteljicam od 550 na «100 gld. na leto. Za dobavo še potrebne oprave za šolo v Rojanu je dovolil zbor izredni kredit 15170 gld.)
Na to je tajnik dr. Hoccardi prečital katko poročilo, s katerim se zahteva odobrenje točka 1190 gld. 60 nč. za veselico pri „Lovcu44 dne 9. t. m., prirejeno na čast članom avstrijskega parlamenta. M e d 5 i-tanjem so s i m ter t j e žvižgali »patrijoti" na galeriji, kajti ta denar se je potrosil za avstrijske parlamentarce, med katerimi ao bili, horribile dietu, celo nekateri a n t i s e m i tj e in „o d-kriti sovražniki I a š t v a tržaškega", kakor je bil to že v prejšnji seji zatrdil g. svetovalec dr. r'anbon. Pomislimo pa še, da .so se dotični .sovražniki Lahov' in antisumitje družili s slovenskimi po-
slanci, potem gotovo razumimo ogorčenost onih tržaških lojalnih src, ki so nadahnjeni s prisilnim čustvom — patrijotizma za „regno victuo*. Naš „illustissimo" pa je rešil tudi v tem kritičnem trenotku občeznano lojalnost laškega življa tržaškega. Žvižganje in ro-potanje na galeriji je pomiril, zagrmeč: .Invito i soliti ragazzi della galleria a starsene tramjulli!" (Pozivam obične otroke na galeriji, da mirujejo!), zagrozeč zajedno, da ukaže galerijo izprazniti, ako ne miruje. Gosp. župan smatra torej ponašanje več ali manj b r a d at i h „o t r 6 k" na galeriji kot jednostavno otročje, po našem menenju pa tako vedenje ni več otroško, ampak premišljeno, p r o t i a v s t r i j-sko d emonst r o v a n j e. Da imamo popolnoma prav z našo trditvijo, mogli so dokazati gosp, županu ogorčeni vsklici nekaterih avstrijsko čutečih svetovalcev, klici „Fuori ! Fuori I*, s katerimi so dotični svetovalci dali županu neliotč — zasluženo lekcijo. Zbor je odobril troške z znatno večino glasov, na kar je galarija zopet žvižgala, zopet ropotala. Gospod župan je svoje „ragazzi* zopet posvaril, ni pa izvršil svoje grožnje, ni ukazal potirati jih iz dvorane!.....
Zbor je potem odobril predlog, da se postelje v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni vštejejo v normalno dotacijo mestne bolnišnice in dovolil kredit 8193 gld. 51 nvč. sta popolnitev oprave, potrebne za 100 novih postelj v mestni bolnišnici. — Vsled inter pelacije dr. C a m bon a je sklenil mestni sviH naročiti zdravstvenemu odseku, da stavi konkretne predloge za razširjenje kirurgi-škega oddelka mestne bolnišnice in konečuo dovolil kredit 776« gld. za proračunski točki „Dobrotvorstvo* in „Lokalna policija*. Ob 8 </t uri je žnpan zaključil sejo.
Pomot Ljubljani. Minister za notranje stvari markiz Iiaci|iiecliem pripeljal se je minolo soboto zjutraj z Dunaja v Ljubljano. Minister si je natančno ogledal vse mesto, obiskal je vsa javna in jako mnogo privatnih poslopij ter izjavil opetovano, da niti ni tu i s 1 i I, daje potres p r o v z r o č i I t o I i k o š k o d o. Po končanem ogledavanju jo minister vsprejel deputacijo občinskega sveta: župana Grassellija, podžupana dr. Bleiweisa in dež. poslanca Hribarja. Deputacija se je ministru zahvalila za velikodušno pomoč, katero je vlada naklonila Ljubljani in zajedno prosila prav iz d a t n e državne pomoči. Minister je zatrdil, da se je sam prepričal, kako potrebna je izdatna državna pomoč ter opozoril na sočutje, ki je vzbudila ta katastrofa v poslanski in gospodski zbornici. Z opoludanskim vlakom se je minister vrnil na Dunaj.
Meščanski pomožni odbor !12 članov, katerim je na čelu dr. Račić, izdal je svoj oklic, v katerem naglasa, da naj utihne vsak prepir, preneha vsaka razlika, kajti treba je jedinosti vseh, da se dvigne nova Ljubljana iz razvalin.
Milodari prihajajo bedni Ljubljani od vseh »trani tako izdatno, da nam prostor našega lista niti ne dovoli, da bi le navedli izdatnejše svote.
Darovi trlaikih Slovanov za Ljubljano.
V Harkovljah .sta darevala gg. Lorenc Gom-
bač........ao kron — st.
Rlaž Brišček..... 1 . _
n	>1
„Gospodarsko društvo* v
Skednju......100 „ — „
Gosp. Fran Kalister v Trstu 4oo0 „ — p S že izkazanimi .... 238« kron 70 st. Skupne.......«570 kron 70 st.
Časnikarska neumnost. Med nemškimi listi v „rajhu„ je liberalna „Kolnische Ztg.* na glasu, da je vedno v vseh stvareh jako dobre informovana, kakor se to sploh misli o vseh židovskih listih. Čujte aedaj „informacijo*, ki jo je dobila „Kolnische Ztg." povodom znanega atentata na Hentzijev spomenik v ltudiinpcšti. Ta v nekih krogih zares merodajni list priobčil je namreč z ozi-rom na omenjeni atentat dne 10 t. m. to le brzojavko iz Budimpešte : .Hišni posestniki v o b 1 i ž j u 11 e n t z i j e v e g a s p o-tn e n i k a u 1 o ž i 1 i s o p r o š n j o, d a s e odstrani ta spo m e n i k, k e r so p r e-b i v a 1 c i teh hiš vznemirjeni". Vsak se mora vprašati, prebravši to brzojavne poročilo: Kdo pa so lastniki dotičnih hiš v obližju Henlzijevega spomenika? Na to jako umestno vprašanje moramo prav lahko odgovoriti. Hišni posestniki na trgu v obližju llen-
atijevega spomenika so: 1.) Ogerski mini-ster^ki predsednik baron Bantt'y ; 2.) minister za deželno obrambo baron Fejervarv ; Nj. ces. in kr. vis. nadvojvoda Josip in 4.) nihče drugi, nego — N j. V e 1. k r a 1 j Ogrski
Fran .T osi p I---- Torej ti štirje hišni
posestniki so vložili prošnjo, da se odstrani Hentzijev spomenik ? ? ? No, menda nihče na širokem svetn ne veruje tega, le nemški modrijani pri .Kolnische Ztg.* pripovedujejo za-resnim obrazom take neumnosti!!
Za novo justitno palačo v Trotu Mi-
noli četi tek je dospel z Dunaja v Trst odpo-slanik justičnega ininisterstva, stavbeni svetovalec Božidar Hodi, da vodi potrebne korake za zgradbo nove jitstične palače v Trstu. Pogajanja z ministerijalnim odposlancem in pa županstvom so menda že pričela.
Petindvajsetletnica čitalnico v Dekanih. Prejeli smo nastopni dopis: „Edinost14 je že natančno sporočila o shodu volilcev, vršiv-ftem se tu dne 21. t. m., sedaj pa dovolite še kratek dodatek o vsprejemu naših dičnih poslancev Spin čiča in F I cg a in pa o vršitvi veselice, prirejene po naši čitalnici o petindvajset letnici nje obstanka.
Da bode vsprejein poslancev tem veli-častnejši, priredil je čitalniški odbor 2 slavoloka, jednega ob uhodu v vas, drugega sredi vasi. Slavoloka sta bila okinčana zastavami. Na prvem slavoloku je bilo čitati: „Srčen pozdrav", na drugem : „Živeli !• — pred uhodom v čitalniško dvorano pa je bil napis: „Dobro došli"! Istotako je bila okinčana dvorano, v kateri se je vršil shod, za-stavami in trobarvnlmt trakovi.
Ob določeni uri zbralo se je ljudstvo pri prvem slavoloku. Ljudstvu na čelu so bili: načelnik Malinič, mnogi gospodje duhovniki, došli iz bližnjih krajev, čitalniški odbor z zastavo in godbeno društvo „Tatra*. Kako prisrčno je bilo tn pozdravljanje, ste že sporočili v svojem listu.
Po dovršenem shodu se je pričela veselica v proslavo petindvajsetletni«',o obstanka naše čitalnice. Veselica se je sponesla povsem povoljno. Vse pevske točke proizvele so se častno, igra pa je vzbujala innogo smeha in zabave. Iznenadila pa nas je deklica Obad Antonija se svojo deklamacijo. Nastopila je pogumno ter naglašala vsako besedo toli nevstraSno, da res ni bilo boljega pričakovati od tako mladega dekletca. Med igralci zaslužijo posebno pohvalo Josip Toškan, Anton Glavina in Amalija Lampe. — Pohvalno moramo omenjati tudi tukajšnje godbeno društvo „Istra", ki je izborno rešilo svojo nalogo.
Odbor čitalnice se zahvaljuje najiskre-lieje vsem gospodom, ki so blagohotno pripomogli v pokritje stroškov: darovali so gg. župan Josip M a h n i č iz občinske blagajne 15 gld., drž. poslanec Spinčit! 3 gld., dež. p osi. Fran Flego 3 gld., dekan Kom-pare 1 krono, župnik Knavs 1 krono. Gosp. županu Malmiču izrekamo še posebno hvalo, da je z občinskimi svetovalci vred pristopil našemu društvu ter tako podal lep vzgled svojim občinarjem.
ODBOR.
Policijsko. Vodja pidic. komisarijata v ulici Scnssa, višji komisar g. B a c h e r je po noči na minolo nedeljo osobno aretoval 33 letnega hlapca Ivana K o m a r j a , službujočega na kampanji Renner na Vrdeli. G. komisar je baje nabral z neumornim zasledovanjem takri težkih snovij, ki opravičujejo sum, daje Komar dne 12. avgusta min. I. iz maščevanja umoril Ano H r o v a t i n na uje stanovanju v ulici S. Cilino pri sv. Ivanu. Te snovi določile so omenjenega komisarja, da je Komarja aretoval na njegovem stanovanju. — Alojzij Viezzi, vrtnar na kampanji št. 121 v ulici Rossetti, prijavil je policiji, da so mu neznani tatovi ukradli po noči 19 različnih rastlin. — 29letnega težaka J. Vrtavca iz Lokve so zaprli, ker seje vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. — Zaradi prosjačenja so zaprli 32letnega postopaču Ivana Ukmarja iz Sežane, 6filetnoga težaka Ivana Kostamaja iz Celja, 721etnega brezposelnega Jurija Krajcerja iz .Moravske in 80letuega Kajetana lioniana iz Buj.
Koledar. Danes (30.) Katarina Sienska, devica; Marijan, muc. — Jutri (1. maja): Filip in Jakob, apostolu. — Mlaj. — Solm-e izide ob 4. uri 57 min., zatoni ob 7. uri. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjuraj 145 stop., ob 2 pop. 20 stop. t'.	i
Loterijsko	itevilko, izžrebane 27. t. m.
Trst	44, 66, 61, 85, 17.
Line	11, 86, 40, 25, 54.
Budimpešta	58, 32, 80, 48, 85.
Najnovejše vesti.
Dunaj 28. Danes predpoludne so ob navzočnosti cesarja, duhovščine, ministrov in župana slovesno blagoslovili baziliko srca Jezusovega v II. okraju, sezidano po stavbeni družbi za gradnjo cerkve srca Jezusovega.
Dunaj 28. Vojni naredbeni list javlja : Nadvojvoda Fran Salvatorje imenovan podpolkovnikom v 15. dragonskem polku, F. M. Ll. Uexkiihl-Hyllebrand generalom konjištva, F. M. Ll. Anton Galgotzy feld-zeugmojstrom. Nadalje so imenovani: 17 feldmaršallajtenantov, 19 generalmajoijev, 29 polkovnikov, 101 podpolkovnik in 148 majorjev.
Dunaj. Dunajski pomožni odbor je nabral dosedaj za Ljubljačane 32.000 goldinarjev.
Dunaj. (Poslanska zbornica.) Finančni miniater dr. Plener je predložil zakonski načrt, s kojim se odpravljajo deleži pri ovadbah o prestopkih proti dehodarstveni postavi. Naučni minister Madejski je odgovoril na interpelacijo posl. S p i n č i č a o šolskih odnošajih v Lovrnnn tako, da je bilo v zakonu utemeljeno razširjenje italijanskega oddelka na narodni šoli v Lovranu. Minister ne more torej odrediti nadaljnib preiskovanj, pri čemer pa ni izključeno, da se razširi tudi hrvatski oddelek, ako bodo zahtevali šolski odnoSaji in ako naprosijo za to interesenti.
Trtfovlnake brtojavha.
Bndlmpetta. Pšenica ?» jenen 7 24 -7'Jti PSonic« na upornimi 1895 7.15 do 7 20 — O ve* a«
jesen H. 11 —6 13 K* za »pomlad 5 9) -ti.— Koruza za mnj-juni	. aa juli-avgiut fi.93 - #.»5
PAenica nota od 78 kil. f. 7 »0-7 35 od 7S kil. f. 7 35 -7 40 od 80 kil. f. 7 40-7 55, od 01 kil. f. 7*45 -7 f>0, od 82 kil. for. 7 50—7 55. Jermen H 115-810; proso 6-20—« 80. rl nova 6.85—G'— PAenica uredno povpratevanjo. ProdajaBOoOO met. stot. trg mirnoje. Vreme: del.
Praga. Nnrallnirani sladkor r.a april f. 12 60 novu letina 12.95.
Pragu.' Centrifuga! novi, ponavljan » Trst in s rarino vred, ndpoHiljalov preooj f. 28 —28 25. April aopt. f. 28.50 -28.75 Concasse 29.
HO —. V glavah (sodili) »0 25
Havra. Kava Santo« good 92.-, za juli «2.25.
Ha.mtarg. 8«ntox good nverage za maj aeptemher 75*50 december 7?.25.
. Čelvorai aver*ga a* april
7«.7 r,
Dun^Jaks bo
1"
•p*U«
Državni dolg v		danei	predvieraj
	papirju . .	. . 1.01.30	101.41
n a v	srebru . .	. . 101 25	101.40
Avfttrijnka renl«	v Kletu	. . 123-60	129.SO
<• H *	kronali .	. . 101 45	101.56
Kreditne itkoije	.....	. . 389.-	3SS.10
London ]0 Lat.	.... i	. . 122.25	122 20
Napoleoni . .	.....	. . 9.88	94»
20 mark	.....	. . 11.94	11.93
100 italj. lir .		. . ' 45.90	49-95
Br. 1619
Razglas. *
Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Voloskem z dne 13 novembra 1894 št. 10130 vršila se bo pri ten občinskem glavarstvu dne 14 maja 1895 ob 10. predpoludne javna dražba proti znižani ceni od gld : 2750, za popravo župne ccikve v Brezovici.
Sprejemalo se bodo tudi pismene ponudbe, previđene kolekom od 50 kr., katere morajo biti uložene pri podpisanem v dan pred dražbo,
Toliko usttnene kakor pismene ponudbe previđene morajo biti z varščino 10°/0 proračnnjene cene.
Stavbeni in drnžbeni pogoji, načrti in proračun so na ogled ob uradnih urali pri tem občinskem uradu. Občinsko glavarstvo v Materiji, dne 20. aprila 1895.
Občinski glavar: Kašteli c.
lzvmtn« o. kr. iikj. priv.
Škropilnice proti peronospori
inženirja llvloa,
katere se te (plesne uvedle viled njih prepreatoati, trpeinekti, lahke uporabe za viake rejo trt itd. predajaj«, dani no mnoge iboljftiae, veudur po deiodanjib uizkik cenah.
Živic i družb, v Trstu
Ceniko odpoiiljaje na zahtevenje Iranko.
Nn vse c. kr. poitue urade peli-Ijajo popolne škropilnic« franko, proti povsttju 10 gld.
Izdelujejo tudi atroje za pr««u. nju z žveplom, neprestane dtlu-jo'e atiHkaluii'e Itd.
Lastnik politično društvo .Kdinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna l)«leuc v Trstu.