leto 1882.
483
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 1. septembra 1882.
131.
1	kaz minister,stva za deželno bran in finančnega mini-
sterstva od 31. julija 1882,
s katerim se ministerski ukaz od 1. julija 1879 (Drž. zak. št. 94), dajoči zvršitvena določila k postavi o nastanovanji vojakov od 11. junija 1879 (Drž. zak. št. 93) popravlja.
Ukaz minister8tva za deželno bran in finančnega ministerstva od 1. ju-lija 1879 (Drž. zak. st. 94), o zvršitvi postave za nastanovanje vojaščine od H. junija 1879 (Drž. zak. st. 93), popravlja se po nekem delu, v dogovoru
2	državnim vojnim ministerstvom, takö le:
1.	Določilo tega ukaza:
k izkazu B, [ a) točka 9 (Drž. zak. stran 393) naj slove: k izkazu B, I a) točka 9.
Za vsak pododdel naj se d4 eno Pilhalovo ali Groyerjevo ali sicer pripravno ognjišče s toliko ognji, kolikor jih bode treba po številu moštva (vendar brez kuhinjskega posodja).
Ognjišča so celokupni deli kuhinje ter se ne štejejo k opravi.
Če se uporabljajo Pillialova ognjišča, mora tudi v zasilnih vojašnicah ena kuhinja z 1—2 ognji zalegati 20—25 metrov doljnje površine.
2.	Določilom tega ukaza: k izkazu D (Drž. zak. stran 394) pristavlja se naslednje določilo:
k izkazu /1, a) točka 4 in h), točka 3.
Kuhinje hiš za bolehne ali bolelinic in vojaških bčlnic morajo imeti vsaka l,r> 1 kotlišče in po l prihranjevalno ognjišče kot celokupni sestavini poslopja v primeri k prostoru za bolnike.
3.	Nasproti naj se izbrišeta, kakor ne spadajoč v izkaz o potrebnih kosih pohišne oprave :
a) Določilo uže omenjenega ukaza, priloga III, točka III, lit. F (Drž. zak. stran 400):
(Slovvnlitrh.)
„Vsakemu pododdelu eno Pilhalovo ognjišče s toliko ognji, kolikor jih pride po Številu kotlov, v primeri k številu ali stanu pododdela“, in b) Nadaljšnje določilo tega ukaza, priloga III, oprava bolehalnic, lit i) (Drž. zak. stran 410) :
„1 ognjišče s kotlom (kotlišče)
1 hranilno ognjišče
po številu bolnikov“.
Dima jenski s. r.
Welsersheimb s.
122.
Razglas ininisterstva za trgovino od 9. avgusta 1882,
s katerim se dajo na znanje dodatna določila k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171), po tem k propisom o preizkušanji in štempljanji posod za mleko z mersko palico (Drž. zak. od 1.1879 št. 107).
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) oznanjujejo vsem in vsacemu naslednji dodatki k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171), po tem k propisom o preizkušnji in štempljanji posod za mleko z mersko palico (Drž. zak. od 1. 1879 šl. 107), katere je ukrenila c. kr. prvomerska komisija.
Pino s. r.
Drugi dodatek k propisom
o preskuševanji in štempljanji posod za mleko z mersko palico (Drž. zak. od
I.	1879 št. 107).
Mlekarske posode ali mlečnjaki z mersko palico, ki so narejeni iz pokosi-terjene železne ali jeklene pločevine (lista, ploha), pripuščajo se k preskusu in štempljanji po meri naslednjih določil:
1.	Mlečnjake je narejati v valjasti obliki iz železne ali jeklene pločevine, ki je dovolj v primeri k njihovi velikosti debela, ter jim mora površina od zunaj in od znotraj biti pokositerjena (pocinjona) s finim ali čistim kositerom. Dna na notranji strani naj bodo ravna ter dobro podkrepiti s podloženimi križi iz kovine ali kako drugače, n. pr. z leseno ploščo vdeto med dvojno dno iz pločevine.
2.	Promer takih posod ne sme 500 milimetrov presezati in razlika promeroV na dnu in gornjem kraji posode ne čez 2 odstotka od promera iznašati.
3.	Železna merska palica mora biti po vsi svoji dolgosti s čistini kositerom pokositerjena. Dopušča se na mesto merske palice, namestiti lestvico na dveh diametralno nasprotnih mestih notranje obline posodne.
Delilo lestvično sme se pri posodah promera do 280 milimetrov začenjati z 1 litrom. Pri posodah s promerora čez 280 do 370 milimetrov lestvica ne sme začenjati se z manj nego 5 litri in pri posodah s promerom čez 370 milimetrov ne z manj nego 10 litri.
4.	Na vnanji posodili oblini mora biti nameščen pokositerjen ščit iz kovine, kateri nosi napis: „Mlečnjnk z mersko palico (oziroma lestvico) do . . . /..“ i>'
Število litrov primerno poslednji delilni zarezi lestvice, in pa razdaljo med prvo delilno zarezo lestvice in doljnjim koncem merske palice (odnosno pri posodah s trdno lestvico med notranjo ploskvijo dna), izraženo v milimetrih. Zvezo Ščita s posodo treba je na dveh mestih s štempljem zagotoviti in zatrditi.
5.	Preizkus naj se opravlja po navodilu. Stempljati se sme posoda samo tedaj, kadar odstop preskušenih delilnih zarez od dolžne vrednosti ne preseza 0'25 litra, ter se v veličini zapored idočih delov lestvice ne kažejo lahko vidni razločki.
6.	Stempel) se udarja na mersko palico, odnosno na lestvico, trdö na prvo in poslednjo zarezo lestvice, pristavljaje letnico na tem poslednjič omenjenem mestu; dalje na vnanjem ostenku posode s postavljeno letnico (prim. št. 4).
Zgoraj nad poslednjo delilno zarezo lestvice in na ščitu na vnanji oblini posode namestiti je tekočo številko, pod katero je posoda v meroizkusni vpisnik vpisana s postavljenim pred njo znamenjem J[t.
V nameščanje štempljev itd. naj bodo na omenjenih mestih kositerne ali cinove kaplje.
Meroizkustvene pristojbine.
Kot meroizkustvene pristojbine naj se zaračunjajo :
A.	Za preskus in štempljanje za vsakih 5 litrov vsebine.........4 kr.
B.	Za preskus, brez štempljanja, polovica pristojbine po A gredoče.
Pristojbine ostajejo neizpremenjene, kadar se k posodi uže ošterapljani nova
merska palica preskuša in štempljd.
Na Dunaji, dne 21. junija 1882.
C. kr. prvomerska komisija :
Herr s. r.
Osmi dodatek k meroizkusnemu redu od 19. decembra 1872-
K §fu 29.
I. V »zini »a naprave premičnih uteži pri vagab niustovnieah.
Vslcd §fl' 29, točk e f) meroizkusnega reda od 19. decembra 1872, pripuščajo se k preskusu in štempljanju mostovnice po svojem drugem svojstvu dopuščene, katere namesto skledice (utežnice) za pokladanje uteži imajo napravo za vaganje s premično utežjo in lestvico, ali poleg skledice še enakšno napravo premične uteži. Gledé uvetov, pod katerimi se take vage pripuščajo, stopijo na mesto določil obseženih v §. 29, točki f), naslednja določila:
1.	Naprave za vaganje s premično utežjo in lestvico dopuščajo se samo pri takih mostovnicah, katerih nosilnost no iznaša manj nego 200 kilogramov.
2.	Razdelilo lestvic mora biti kar je moči enolično narejeno po kilogramih 111 decimalnih podrazdelkih, ter ne sme najmanja razdalja med dvema bližnjima delilnima črtama biti manjša od 2 milimetrov.
3.	Dopuščeno je po dve ali po več lestvic z različnimi premičnimi utežmi nameščati eno poleg druge ali nad drugo.
4.	Dopušča se, postavljanje največje premične uteži na vodove dolžine celemu številu kilogramov primerne olajševati in zagotovljati z zarezami na vodu ali na šini, v katere vpada s premično utežjo trdno zvezana zmet ali kaj tacega. Ali vsakakor mora tu biti še tudi prilična lestvica, s katere je moči stanje premične uteži čitati s pomočjo znamke na njem nameščene.
5.	Premične uteži smejo ali z obesilom, ki morajo z njim biti neodločno zvezane, počivati na osi, ki je trdno zvezana s premičnim oklopkom, ali pa se lahko tudi neposrednje na gredeljnici, odnosno na šinah premikajo.
V	obeh slučajih morajo uteži hoditi v premih (ravnih) črtah, ki so vzporedne z ravnino položeno skozi vrtilno os gredeljnice in končno os breme noseče vodove rame.
6.	Da ostane naprava premičnih uteži neizpremenjena in da se tudi raz-delba mase po njej ne premeni, mora loti dovolj zagotovljeno z obliko, tvarino in drugim svojstvom naprave same. Dopuščene so tudi take naprave, pri katerih premična utež sama nosi manjšo premično utež z lestvico, ali pa samo premično lestvico.
če so na napravi kaki vijaki, ne smejo biti snemni.
7.	Kadar ima vaga tudi utežno skledico, sme biti le-ta nameščena samo na taki vodovi dolžini, ki odgovarja decimalnemu ali centezimalnemu razmerju med utežjo in bremenom.
II. V oziru na najmanjo dopustu» nosilnost pri vagah mostovnirali.
V	tanji izvod predposlednjega odstavka v §. 29 meroizkusnega reda od 19. decembra 1872 določuje se, da se k preskusu in štempljanju pripuščajo samo decimalne mostovnice najmanj po 20 kilogramov nesoče in centezimalne mostov-nice najmanj po 200 kilogramov nesoče.
K §fu 22.
V oziru na št e m pij a nje v »g mostovnir s premično utežjo.
Pri mostovnicah opravljenih s premično utežjo udarjati je štempelj na glavnem vodu tik ali trdd za poslednjo delilno zarezo lestvično. Takisto dobode vsaka druga lestvica, katero bi vaga imela, en štempelj precej za poslednjo delilno zarezo. Daljo je nameščati po en štempelj na vsako premično utež precej poleg znamke, s katere se teža čita.
Na omenjenih mestih naj se naredi zatik ali plošča iz mehke kovine, ako bi dotično sestavine bilo zdelane iz tvarine tako trde, da ne dopušča meroizkusnega štemplja udariti.
Na Dunaji, dne 21. junija 1882.
C. kr. prvomerska komisija:
Herr s. r.