Številka LETO LIH, 3. DECEMBER 2021 CENA 1.98 EUR —o oc, m ^ mm Najskrbnejši lastnik gozda v nazarskem gospodarskem območju je Bernard Štiglic STRAN 12 Požar pogoltnil industrijsko halo lesnopredelovalnega podjetja v Ljubiji STRAN 22 Prihaja obvezno elektronsko poslovanje Digitalizacija upravnega poslovanja prijazna do uporabnikov STRAN 4 Božična bajka Slovenije zablestela v soju 1,7 milijona raznobarvnih lučk STRAN 12 GARANTIRANO NAJCENEJŠE BANANE U MOZIRJU MoouMMrauincKuu IKOMJN2Ï VR>2AKU9K tMUMlAMKXMim Nui» .-.i.l i ru »•(•cu Ivu i m t>p»i« »p -» Oglasi Bo višal splošni 5kq = 0,90 €/kg 1^ = 0.80 i/kg Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Bovisal zimski 5 kg =0,77 €/kg lSkg = 0,73 i/kg 2 Savinjske novice št. 47, 26. november 2021 Vsebina Občinski svet Mozirje Nadzorniki priporočajo občinski upravi realnejše planiranje..........................5 Podkrižnik osvaja navtični trg Na največjem svetovnem sejmu predstavili nov motor........7 Bogdan Kronovšek, Kronoterm S toplotno črpalko za stanovanja začrtali nov trend...............................8 Epidemija covida-21 Število okužb pada, precepljenost ne raste....................9 Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zadovoljni z dogovorom županov, toda......................................9 Solčavsko Zaradi izpada elektrike odrezani od sveta...............................11 Občina Gornji Grad Spodbujanje kulture in športa preko letnega programa................11 Nasveti Pravi izvor zasvojenosti se skriva v potlačeni bolečini...........14 Zavod za gozdove Slovenije Vse več neprimernega umeščanja v gozdni prostor......16 Ivan Matek iz Vologa Najboljši rejec govedi v Zgornji Savinjski dolini...............17 Zlata paleta 2021 v Trbovljah Blanki Božič zlata paleta, društvu Gal zlata plaketa.............19 Osnovna šola Ljubno ob Savinji Pridobljeno znanje koristi pri kemiji in v življenju...................19 Tretja stran Proti koronavirusu tudi z I • • I • v • mokrimi brisačami Čeprav se je intenzivnost širjenja epidemije covida-19 v tem tednu opazno znižala, je situacija, zlasti kar se tiče zdravstvene oskrbe pacientov s težjo obliko bolezni, še vedno skrajno resna. Tako ni samo pri nas, ampak so razmere podobne tudi drugod po Evropi. V preteklosti smo bili priča epidemijam »običajnih« virusov prehlada in gripe, ki so se začele v jesenskih mesecih in so se umirile do pomladi, na podlagi lanske in letošnje izkušnje pa lahko ugotovimo, da se je epidemija koronavirusa okrepila ob začetku novega šolskega leta, umiritev pa je sledila pozno pomladi. Gre torej za podobne vzorce, ki se kažejo na primerljivih geografskih in časovnih območjih, iz česar bi lahko sklepali, da na intenzivnost širitve epidemije vplivajo isti dejavniki. V to smer gre tudi nova »teorija«, ki skuša pojasniti, zakaj je epidemija covida-19 doživela takšen pospešek lansko in letošnjo jesen. Letos je v državah Srednje in Vzhodne Evrope, tudi v Sloveniji, prišlo do ponovnega izbruha med 10. in 13. oktobrom. To so bili dnevi, ko se je po topli jeseni občutno ohladilo in je bilo treba prižgati gretje. Ko začnemo ogrevati prostore, se vlažnost v prostorih zmanjša, kar izsušuje sluznico in s tem zmanjšuje naravno oviro za vstop virusov. Poljudno razlago na to temo najdemo na spletnem portalu Kvabrakadabra: »Ogrevanje bivalnih prostorov in posledično nizka zračna vlaga igrata pomembno vlogo pri razvoju prehlada in gripe, saj pride v prostorih z nizko zračno vlago do izsu-ševanja sluznice respiratornega trakta, predvsem v nosu. Sluz, ki prekriva mukozne membrane respiratornega trakta, deluje kot pregrada, ki zadrži mikroorganizme, s čimer je preprečen razvoj obolenja. Če je v okolju nižja zračna vlaga, so mukozne membrane prekrite z manj sluzi in zato težje zadržijo mikroorganizme.« Raziskave so pokazale, da virusi v okolju najlažje preživijo pri nizki zračni vlagi. Raziskava na medicinski fakulteti v New Yor-ku, na primer, je pokazala, da pride pri nizki, 20-odstotni zračni vlagi do prenosa virusa z okužene živali na zdravo žival v 75 do sto odstotkov primerih, pri srednji zračni vlagi pride do prenosa virusa le v četrtini primerov, pri visoki, 80-odstotni zračni vlagi pa do prenosa virusa sploh ne pride. Nič takega pravzaprav, kar ne bi že vedeli, očitno pa to premalo upoštevamo. Ko govorimo o nujnosti prezračevanja v javnih zaprtih prostorih, bi morali razmišljati tudi o dodatnem vlaženju zraka, doma pa bi bilo smiselno, če nimamo vlažilca zraka, namestiti vsaj mokre brisače na radiatorje. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 48, 3. december 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjste novice št, 43,3, december 2021 3 Tema tedna PRIHAJA OBVEZNO ELEKTRONSKO POSLOVANJE Digitalizacija upravnega poslovanja prijazna do uporabnikov Konec oktobra je vlada sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju uredba), ki organom državne uprave, občinam in nosilcem javnih pooblastil nalaga, da do 4. aprila 2022 preidejo na notranje poslovanje z dokumenti v elektronski obliki. KORAK K DIGITALIZACIJI CELOTNE DRUŽBE V praksi to pomeni, da bodo dokumente praviloma izdajali v elektronski obliki, hkrati pa se bodo stranke nanje še vedno lahko obračale tudi z vlogami v fizični obliki. Obvezno e-poslovanje ne bo vplivalo na dostopnost organov, pravzaprav uredba uvaja strankam bolj prilagodljiv čas uradnih ur. S spremembami se vlada za korak približuje svojemu cilju - digitalizaciji celotne družbe. TUDI NA DOKUMENTIH V FIZIČNI OBLIKI ELEKTRONSKI PODPISI Med novostmi so med drugim spremembe pri naročanju strank, poslovnem času in uradnih urah, krajevni pristojnosti upravnih enot v upravnih zadevah in oddajanju vlog brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Ministrstvo za javno upravo vsem, ki jim elektronsko komuniciranje še ni blizu, sporoča, da za uporabnike pravzaprav ne bo velikih sprememb. Vsi, ki z organi ne bodo poslovali elektronsko, bodo namreč še vedno prejeli dokumente v fizični obliki, vendar na dokumentih (z izjemo upravnih odločb in sklepov) ne bo več lastnoročnega podpisa izdajatelja, pač pa bo označeno, da so izdani v elektronski obliki in vsebujejo elektronski podpis. E-POSLOVANJE V PORASTU TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Digitalna tehnologija ima že sedaj pomembno vlogo v našem zasebnem in poslovnem okolju, vendar pa Slovenija na področju digitalizacije zaostaja za številnimi evropskimi državami. Kljub temu je očitno, da ljudje vedno več posegajo po elektronskem poslovanju. To, po besedah načelnice Milene Cigale, opažajo tudi na Upravni enoti Mozirje: »Stranke se v vedno večji meri na naš organ obračajo z elektronskimi vlogami. Ocenjujemo, da približno 20 odstotkov vseh vlog prejmemo v elektronski obliki, kar kaže, da so stranke vse bolj vešče tovrstnega poslovanja in se v naslednjih letih lahko nadejamo vse več e-vlog.« Podobno kot drugje je tudi v Mozirju število vlog za pridobitev digitalnih spletnih potrdil (Si-genca in SMS pass) zelo poraslo. »V letošnjem letu jih je bilo izdanih že približno 2600. Na naši upravni enoti stranke tako ob njihovem obisku kot preko telefonskega podajanja informacij dodatno spodbujamo k elektronskemu poslovanju za področja, kjer je to mogoče,« pravi Cigaletova. Milena Cigale, načelnica Upravne enote Mozirje: »Nova uredba, ki se je začela uporabljati 13. novembra, prinaša nekaj novosti. Med temi je tudi naročanje strank, ki je omogočeno preko elektronske pošte ves čas, ter po telefonu v poslovnem času organa. V izjemnih okoliščinah oziroma v kolikor je povečan pripad zadev z nekega delovnega področja, lahko organ posluje tudi ob sobotah, nedeljah ali državnih praznikih. Predstojnik organa lahko začasno odredi drugačen razpored uradnih ur, kot je običajno, vse v skladu s potrebami. Z vsemi temi novostmi se delovanje državne uprave želi čimbolj približati strankam in njihovim potrebam ter jim omogočiti zagotavljanje storitev, kadar jih potrebujejo.« ZARADI NAROČANJA ČAKALNIH VRST NI VEC Izbruh epidemije je državno upravo že v lanskem letu prisilil v naročanje strank. Do sedaj so upravne enote naročanje izvajale po internih pravilih, po novi uredbi pa bo poenoteno tako, da bo zagotovljeno naročanje po telefonu in elektronski pošti. V Mozirju so stranke tovrstno naročanje dobro sprejele, »saj tako ni potrebno čakanje pred vrati pisarn, kjer želijo opraviti določeno storitev. Stranke naročamo na dan, ki ustreza njim, torej čakalnih vrst na naši upravni enoti ni. Zadovoljstvo s tem opazimo tudi z zapisi v knjigi pohval in pripomb. Z dosedanjo prakso naročanja bomo z veseljem nadaljevali, saj se je izkazala koristna za obe strani,« pojasnjuje načelnica. KADROVSKO PODHRANJENI, A PROŽNI PRI DELU Uredba razširja tudi nabor vlog, za katere ne velja krajevna pristojnost. Po novem bomo lah- ko med drugim na kateri koli upravni enoti oddali vlogo za priglasitev in prijavo na vozniški izpit in vpis spremljevalcev v evidenco o vozniških dovoljenjih in evidenčni karton vožnje. Razširjen bo tudi nabor vlog brez kvalificiranega elektronskega podpisa, kar pa lahko posledično pomeni večjo obremenjenost posamezne upravne enote. Milena Cigale: »Iz trimesečnega poročila o delu za julij, avgust in september je razvidno, da smo v Mozirju v tem obdobju prejeli 3375 vlog, torej dnevno približno 53 vlog. Tudi pri nas se spopadamo s kadrovsko podhranjenostjo. Kljub temu smo zelo prožni. V primeru večjega obsega del na posameznem delovnem področju tja premeščamo zaposlene z delovnih mest, kjer trenutno število vlog ni tako zelo veliko. S takšno prerazporeditvijo vse delo opravimo v rokih. Prekoračitev zakonsko določenih rokov torej na naši upravni enoti ni.« Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 47, 26. november 2021 Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Nadzorniki priporočajo občinski upravi realnejše planiranje Nadzorni odbor (NO) Občine Mozirje je obravnaval lanskoletni zaključni račun in proračunsko poslovanje v letošnjem prvem polletju. Poročilo je občinskim svetnikom podala članica NO Darja Planin-šek in pri tem izpostavila priporočilo nadzornikov, naj občinska uprava planira bolj realno. V PRVI POLOVICI LETA VELIKO ODSTOPANJE NA STRANI PRIHODKOV Z ugotovitvami iz pregleda poslovanja v letu 2020 se na seji občinskega sveta Planinškova ni veliko ukvarjala, bolj se je osredotočila na pregled letošnjega polletnega poslovanja. Kot je povedala, se je po- javilo veliko odstopanje pri realizaciji, saj so bili prihodki glede na plan doseženi v višini zgolj 35 odstotkov. Po mnenju nadzornega odbora je to posledica ne dovolj realnega planiranja, kar se ponavlja iz leta v leto. NA STRANI ODHODKOV IZSTOPALA DVA PROJEKTA Na odhodkovni strani sta izstopala dva projekta, izgradnja šolske knjižnice in cesta na Vrhe. Nobeden od njiju ni bil planiran v obsegu, kot sta bila financirana. Občinska uprava je pojasnila, da je bil projekt izveden lani, plačan pa letos s sredstvi, ki so lani ostala v proračunu. NO je predlagal, da se v takšnih primerih sredstva izloči- V imenu nadzornega odbora je poročala Darja Planinšek. jo iz proračuna in se uporabijo namensko za določene odhodke. Podobno kot nekateri svetniki bi tudi člani NO radi v prihodnje dobili seznam investicij za prihodnje leto. Za leto 2022 jih je planiranih veliko, kar je za kakovost življenja v občini sicer pozitivno, po drugi strani pa je treba načrtovati investicije v okviru zmožnosti, je menila Planinškova. Zelo dobrodošla bi bila tudi projekcija občinskih naložb za daljše obdobje, je dodala. To je še posebej pomembno z vidika finančnih kapacitet, da se ne bi ponovila zgodba o neporavnanih obveznostih občine do dobaviteljev. Planinškova je poročilo zaključila s pohvalo, da v zadnjem obdobju občina odprtih postavk do dobaviteljev nima. Tekst in foto: Štefka Sem MOZIRJE SPODNJA REČICA Sanacija plazov in druga dela Na lokalni cesti nad mozirskim pokopališčem je neurje julija 2019 povzročilo veliko škode. Tik nad pokopališčem se je sprožil plaz, ki so ga delavci gradbenega podjetja Pavčnik pred nedavnim sanirali. VARNEJŠI PROMET Izvedena je bila globinska sanacija plazišča, urejeni propusti in odvodnjavanje. Cesta nad plazom je bila na novo asfaltirana, promet je sedaj zato precej varnejši. Celoten projekt je stal okoli 48 tisoč evrov, od tega je strošek projektne dokumentacije in davka na dodano vrednost plačala Občina Mozir- je iz proračuna, gradbena dela pa je financirala država. ŠTEVILNA SANACIJSKA DELA V zaključni fazi je tudi sanacija obsežnega plazu na Lepi Njivi, izvaja pa se tudi sanacija plazu ob Mo-zirnici. Na območju občine na več cestnih odsekih potekajo sanacijska oziroma posodobitvena dela. V Lokah pri Mozirju se nadaljuje izgradnja kanalizacijskega sistema, pri športni dvorani bodo kmalu položili novo asfaltno prevleko in s tem zaključili izgradnjo kanalizacijskega omrežja v tem delu občine. Benjamin Kanjir Razširili in sanirali dotrajano vozišče V Spodnji Rečici so dotrajan in neustrezen most pri baru Lesjak nadomestili z novim. (Foto: Barbara Rozoničnik) Obnovljen je odsek lokalne ces- - Trnovec - Pobrežje - Homec. Kon- Sanirano plazišče nad mozirskim pokopališčem (foto: Benjamin Kanjir) te Spodnja Rečica - Trnovec v dolžini okrog 160 metrov. V sklopu koncesije je izvajalec del VOC Celje razširil in saniral dotrajano vozišče. V cestišče so vgradili hitrostne ovire, dotrajan in neustrezen most pri baru Lesjak pa so nadomestili z novim. V sklopu projekta je bilo potrebno prestaviti in prilagoditi strugo potoka in zavarovati 110 metrov brežin. Vrednost sanacije znaša slabih 190 tisoč evrov. Avgusta se je pričela obnova štiri kilometre dolge ceste Sp. Rečica cesionar v dogovoru z Občino Rečica ob Savinji izvaja fazne zapore na posameznih odsekih glede na lokacijo in zahtevnost gradbenih del. Vzporedno s sanacijo cestnega odseka bosta obnovljena tudi javni vodovod in razsvetljava, posodobljene bodo telekomunikacijske in elektro napeljave. Gradbena dela so se glede na prvotne napovedi nekoliko zavlekla in bodo predvidoma zaključena do poletja 2022. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 5 12687256 1 Gospodarstvo IRENA JURJEVEC, LASTNICA NAJBOLJŠE SPLETNE TRGOVINE PO IZBORU KUPCEV »Potrebno je izhajati iz sebe, začutiti Irena Jurjevec iz Okonine je lastnica uspešne spletne trgovine z žensko modo Papina, s katero je četrto leto zapored sodelovala na tekmovanju za najboljšega spletnega trgovca. Letos je prejela kar dve nagradi, in sicer za 1. mesto med vsemi spletnimi trgovinami po izboru kupcev in nagrado za najboljšo spletno trgovino v kategoriji Oblačila in obutev. Lani je prejela nagrado za najboljšo spletno trgovino v kategoriji Šport, moda in otroška oprema. • Kako dolgo že deluje spletna trgovina Papina in od kod ideja zanjo? Spletna trgovina Papina je na trgu od leta 2017; kmalu bomo zabeležili peto leto delovanja. Ideja za trgovino je nastala zaradi potrebe po službi s prilagodljivim delovnim časom. Z možem imava tri otroke in v tistem času sem ravno zaključevala porodniški dopust pri tretjem otroku. Oba sva imela zahtevne službe, z delovnim časom čez cel dan. Hkrati sva morala sama poskrbeti za otroke, saj nisva imela pomoči starih staršev. Usklajevanje službenih obveznosti in družinskega življenja s tremi majhnimi otroki brez pomoči pri varstvu je postalo nemogoče. Veliko sva se pogovarjala o možnostih, katero pot izbrati, da bomo lahko funkcionirali kot družina in da bova na drugi strani izpolnila tudi najina karierna pričakovanja ter želje. Prišla sva do zaključka, da bo najlažje tako, da eden od naju začne posel, ki ga bo lahko opravljal od doma. S tem bova pridobila, kar sva v tistem trenutku najbolj potrebovala - fleksibilen delovni čas, ki nama bo omogočil, da lahko poleg dela usklajujeva tudi družinsko življenje. • In sta odprla spletno trgovino? Včasih se kakšne stvari, ki se zgodijo v življenju, ne da enostavno pojasniti. V trenutku, ko je bila najina želja dovolj močna in ko je bil fokus popolnoma usmerjen v želeno smer, sva nekega sobotnega večera zasledila, da se prodaja posel spletne trgovine. Nato se je vse odvilo z neverjetno hitrostjo. V roku enega tedna sem imela odprto svoje podjetje, urejen nakup in prenos posla ter podano odpoved v svoji dotedanji službi. Kljub temu da v tistem trenutku nisem imela popolnoma nobenega znanja s področja spletne prodaje, sem v posel od prvega trenutka stoodstotno verjela. • Kakšni so bili začetki? Začetki vodenja spletne trgovine so bili povezani z intenzivnim učenjem in spoznavanjem novega, do tedaj neznanega področja dela. Spoznati sem morala nove računalniške programe, se naučiti digitalnega oglaševanja, se sez- naniti z zakonodajo na tem področju, poiskati zanesljive dobavitelje, najti poti do kupcev. In se učiti na lastnih napakah. Moja prva pisarna je bila v dnevni sobi z računalnikom na klubski mizici in z desetmesečnim dojenčkom v naročju. To je bilo res intenzivno in naporno obdobje. Lahko bi posel gradila tudi počasneje, vendar me je množica priložnosti in rast prometa zasvojila do te mere, da sem vsak prosti trenutek namenila delu ali vsaj razmišljanju o delu. • Kako pa se je trgovina potem razvijala? Koncept spletne trgovine, ki je bil postavljen, ko sem jo kupila, sem kmalu začela spreminjati. Vse spremembe in nadgradnje so bile zastavljene na podlagi povratnih informacij s trga, odzivov in potreb strank, zahtev po varnosti pred raznimi spletnimi zlorabami in potreb po sledenju zakonskim spremembam. Pri vsaki nadgradnji in spremembi ponudbe prodajnih artiklov sem imela v prvi vrsti v mislih potrebe moje ciljne skupine strank in težnjo po pozitivni uporabniški izkušnji kupcev. Od prvotno postavljene spletne trgovine je danes ostalo samo še ime domene Papina.si. • Od kod so vaši dobavitelji in zakaj ste se odločili za prodajo klasičnih modnih izdelkov? Sprva sem sodelovala z različnimi dobavitelji, zadnja tri leta pa v spletni trgovini Papina prodajamo artikle samo enega dobavitelja. Iz znane francoske blagovne znamke oblačil so me po nekaj mesecih uspešnega sodelovanja povabili na sestanek v Pariz, kjer smo se dogovorili za ekskluzivno zastopanje njihove blagovne znam- Peter in Irena Jurjevec na podelitvi nagrad najboljšim spletnim trgovcem to, kar delaš« .M ■ Irena Jurjevec ke v Sloveniji. To je bila pomembna prelomnica na moji poslovni poti, ko je postalo jasno, da bo Papina spletna trgovina s klasičnimi modnimi izdelki za ženske. • Letošnja nagrada na tekmovanju za najboljšega spletnega trgovca ni prva? Tekmovanje za spletnega trgovca leta oziroma Web Retailer Award je največje tekmovanje v regiji, ki pokriva Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Letos je tekmovanje potekalo že deseto leto, sodelovalo je 412 spletnih trgovin. Papina je na tekmovanju sodelovala četrto leto zapored. Lani smo prejeli nagrado za najboljšo spletno trgovino v kategoriji Sport, moda in otroška oprema, letos pa smo prejeli kar dve nagradi, in sicer za prvo mesto med vsemi spletnimi trgovinami po izboru kupcev in nagrado za najboljšo spletno trgovino v kategoriji Oblačila in obutev. • Kaj vam ti nagradi pomenita? Obe osvojeni nagradi imata zame posebno vrednost in potrditev, da lahko tudi majhna spletna trgovina, kot je naša, s kvalitetnim delom stopi ob bok največjim spletnim trgovcem. S tem, ko je Papina dobila nagrado, sem prejela pomemben odziv s strani strank in strokovne komisije, da smo na pravi poti naše rasti. Objavo zmage in naše veselje sem delila na spletu med stranke kot novico dneva in prejela neverjetno število čestitk in dobrih želja. Stranke so na nek način praznovale z nami in začutila sem moč pozitivne energije skupnosti. Občutki ob vsem tem so res lepi. Daje- 6 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Gospodarstvo jo mi pomembno potrditev dosedanjega dela in veliko zagona za naprej. • Verjetno je treba biti, da zadovoljiš spletnega kupca, zelo prilagodljiv, konkurenčen in še kaj ... Potrebno je izhajati iz sebe, začutiti to, kar delaš, in začutiti ljudi, s katerimi delaš. Ne gre samo za prijaznost in prilagodljivost, gre za odnos, spoštovanje, komunikacijo, osnovno kulturo, ki se je v tej družbi začela izgubljati. Kljub temu da gre za spletno trgovino, kjer so načini, kako stopiš v stik s strankami, drugačni kot v komunikaciji iz oči v oči, so temelji enaki. Človek, ki ima občutek za odnos, ga bo znal vzpostaviti in vzdrževati tudi »na daljavo«, preko spleta. Naš slogan je: »Papina, spletna trgovina z osebnim pristopom«. Stranke so prepoznale kvaliteto našega odnosa in ga nagradile z najboljšo oceno med vsemi spletnimi trgovinami. • Lani se vam je v trgovini pridružil mož Peter, najbrž zaradi povečanega obsega dela? Ja, dela je bilo res vedno več. Z naraščanjem prodaje se povečal tudi obseg administrativnih del. Tako je bil moj delavnik vedno daljši, postajala sem vedno bolj obremenjena z delom. Potrebno je bilo najti rešitev. Z možem sva se odločila, da tudi on pusti svojo službo v Ljubljani in se zaposli v najinem podjetju. To je bilo lansko leto dva meseca pred prvim zaprtjem družbe. Veliko skrbi, negotovosti in strahu se je zvrstilo v zadnjem letu zaradi zunanjih dejavnikov in negotove situacije na trgu, na katere enostavno nimaš vpliva. Se toliko bolj zato, ker sva bila popolnoma odvisna od najinega posla in zadaj ni bilo več varnosti redne službe. • Kako ste se zoperstavila tem psihološkim pritiskom? V veliko pomoč pri ohranjanju pozitivne naravnanosti nama je bilo, da sva nehala spremljati dnevne novice, se distancirala od negativnih komentarjev in se obdala z ljudmi, ki mislijo enako kot midva. In niti za trenutek nama ni bilo žal, da sva se odločila za skupno podjetniško pot, pa čeprav je bilo to v najbolj negotovem obdobju razmer v družbi. V podjetju sva tako trenutno zaposlena dva, pomaga pa nama tudi ekipa treh stalnih zunanjih sodelavcev, ki pokrivajo določena področja dela. • Delo od doma, kot ste omenili, prinaša veliko prednosti za družino ... Delo od doma in vodenje lastnega posla ima tako prednosti kot slabosti. V seštevku pa je, gledano iz mojega vidika, zagotovo veliko več prednosti. Gre za način življenja. Še zlasti sedaj, ko sva v tem poslu oba z možem, imava zelo prilagodljiv delavnik, kar nama predstavlja pomemben občutek svobode pri usklajevanju delovnih obveznosti, družine in prostega časa. Otrokom sva na voljo v vsakem trenutku, ko naju potrebujejo. In to je tista pomembna stvar, ki me pomirja, da so bile najine drzne odločitve prave. V tem obdobju je delo od doma za naju idealna služba in pomembna življenjska lekcija, ki naju je naučila, kako pomembno je slediti sebi in poslušati svoj notranji glas, verjeti v svoje odločitve in se družiti z ljudmi, ki te podpirajo. Pogovarjala se je Štefka Sem, foto: osebni arhiv Irene Jurjevec PODKRIZNIK OSVAJA NAVTICNI TRG Na največjem svetovnem sejmu predstavili nov motor Podjetje Podkrižnik pod blagovno znamko e'dyn ustvarja inovativne in celovite tehnične rešitve električnih pogonov na področju navti-ke. S stalnimi inovacijami proizvaja končne izdelke, ki jih odlikujejo zanesljivost, kakovost, moč, trajnost in vrhunski videz. Pred dnevi so jih predstavljali v Amsterdamu na Nizozemskem. NAJVEČJI SVETOVNI SEJEM POMORSKE OPREME Metstrade Show v Amsterdamu je največji svetovni sejem pomorske opreme, materialov in navtičnih sistemov. Potekal je od 16. do 18. novembra. To je edina mednarodna razstava s poudarkom na prodajnem modelu B2B za segment izdelkov za prosti čas na morju in služi kot plat- Razstavni prostor podjetja Podkrižnik na Metstrade Showu v Amsterdamu. Nov motor e'dyn 2035 je v primerjavi s konkurenco izjemno lahek. forma za predstavitev inovacij, razvoj trga in povezovalna točka za pomorsko industrijo. 1276 RAZSTAVLJAVCEV IZ 48 DRŽAV Na sejmu je sodelovalo 1276 razstavljavcev iz 48 držav sveta, med njimi je bilo 180 podjetij iz 29 držav, ki so letos na sejmu sodelovala prvič. Med odmevnejšimi dogodki je bila predstavitev poklicne jadralke, svetovne rekorderke in zagovornice oceanov Dee Caffari. Metstrade Show je gostil tudi odmevno poslovno srečanje GMI (Global Meeting), za mlajše pa je bil zanimiv Young Professionals Club, ki povezuje strokovnjake iz pomorske industrije, ki so mlajši od 35 let. NOV MODEL E'DYN 2035 Z novostmi v svoji ponudbi pod blagovno znamko e'dyn se je predstavilo tudi podjetje Podkrižnik. Na ogled so postavili izboljšan motor iz kolekcije Free Time, nov model e'dyn 2035, ki premore do 25 kW moči in ima nizko raven hrupa ter vibracij. Je enostaven v svoji strukturi in ima manjšo količino delov, ki se obrabljajo. V primerjavi s konkurenco je izjemno lahek. Novost je tudi nov barvni displej, ki bo na voljo v letu 2022. Franci Kotnik, foto: arhiv podjetja Podkrižnik Savinjske novice št. 47, 26. november 2021 7 Gospodarstvo, Oglasi BOGDAN KRONOVŠEK, DIREKTOR PODJETJA KRONOTERM S toplotno črpalko za stanovanja začrtali nov trend pri ogrevanju doma Podjetje Kronoterm je pred kratkim predstavilo novo toplotno črpalko Versi, ki je odlična rešitev za stanovanja in druge manjše objekte. Značilnosti naprave, s katero želijo prodreti na nove evropske trge, predvsem na Nizozemsko, in načrte podjetja nam je predstavil direktor Bogdan Kronovšek. • Kakšne so značilnosti in prednosti vaše nove toplotne črpalke Versi? Nova toplotna črpalka Versi je kompaktna, izredno učinkovita in kar 40-krat tišja od evropskih zahtev za tovrstne naprave. Glavno prednost predstavlja njena fleksibilnost uporabe ter vgradnje, saj jo je mogoče vgraditi v stavbo ali zunaj nje. • Prihodnost proizvodnje na vseh področjih je trajnostna usmeritev. Ali vaša nova toplotna črpalka upošteva trajnostne principe? Toplotna črpalka Versi je narejena iz materialov, ki jih je lahko reciklirati. Uporabljamo hla-divo, ki ima kar 67 odstotkov nižji potencial globalnega segrevanja od ostalih hladiv, ki se uporabljajo za toplotne črpalke. • Kako je sploh nastala toplotna črpalka Versi? S predstavitvijo zelo uspešne rešitve ogrevanja in hlajenja s toplotno črpalko Adapt so se pojavile želje po podobni rešitvi, vendar manjših dimenzij, moči in z bolj fleksibilno uporabo oziroma vgradnjo. To so bili glavni motivi pri razvoju toplotne črpalke Versi in kot takšna predstavlja nov trend na področju toplotnih črpalk. • Kaj ta inovativna toplotna črpalka pomeni za vaše podjetje in vaše poslovanje na slovenskem in tujih trgih? Za Kronoterm in naše partnerje pomeni, da osvajamo nova področja in tržne niše, kjer do sedaj toplotne črpalke še niso bile prisotne ali pa ni bilo primernih izvedb. Zlasti področje uporabe in moči, ki ga nudi Versi, predstavlja v Evropi največji delež v obliki več milijonov stavb in stanovanj, potrebnih prenove ogrevalnega sistema. • Je kakšen trg po vaši oceni še posebej perspektiven? Rešitev smo razvili predvsem za nizozemski trg, kjer so se predlani odločili za prenehanje uporabe zemeljskega plina za ogrevanje. V Avstriji in Švici imajo stroge zahteve glede hrupa, zaradi česar so naše naprave tam zelo primerne za uporabo. • Razvojno je toplotna črpalka v celoti slovenski produkt, kako pa je s proizvodnjo? Vse naše toplotne črpalke so proizvedene pri nas, v Braslovčah. Za vse kovinske in plastične dele, elektroniko in kabelske sete imamo slovenske dobavitelje, nekateri od njih proizvajajo le za Kronoterm. Določene dele, denimo kompresorje, ventilatorje in toplotne prenosnike nabavljamo od tujih dobaviteljev, saj je v svetu le nekaj proizvajalcev. Po številu vsekakor prevladujejo dobavitelji iz Slovenije, delno zato, ker smo lokalpatrioti, delno pa tudi zaradi hitrosti dobav, ki je v razvoju zaradi nenehnih sprememb pomemben dejavnik. spremljajo objave na naši spletni strani, kjer razpisujemo vsa aktualna prosta delovna mesta. • Imate tudi vi težave s pomanjkanjem tehničnega kadra oziroma kako ga pridobite? Tehnični kader je trenutno res zelo iskan v mnogih panogah, tudi v naši. Trenutno pomanjkanja tehničnega kadra nimamo. V kolikor je podjetje do zaposlenih prijazno, uspešno posluje in se širi, potem težav s kadrom ne bi smelo biti. Za bodoče zaposlene nudimo kadrovske štipendije, kar vsekakor pripomore k zanimanju za naše podjetje. Veliko poudarka dajemo tudi izobraževanju sodelavcev, saj le tako lahko uspešno rastemo. • Kje vidite Kronoterm čez pet, deset let? Želimo postati vodilni evropski proizvajalec in razvijalec toplotnih črpalk. Naši cilji so že od začetka proizvodnja kakovostnih produktov za varčno in okolju prijazno ogrevanje in hlajenje, ki so zanesljivi, enostavni za uporabnike in montažo ter proizvedeni iz okolju prijaznih materialov. Kot vodilni slovenski proizvajalec želimo svojo vlogo v segmentu toplotnih črpalk na domačem trgu utrditi in jo v prihodnje nadgra- Toplotna črpalka Versi je kompaktna, učinkovita in kar 40-krat tišja od evropskih okoljskih zahtev. (Foto: Kronoterm) • Kronoterm je družinsko podjetje, ki je zraslo iz manjše delavnice. Kako se je skozi ta razvoj spreminjalo število zaposlenih? Trenutno imamo zaposlenih že preko 90 sodelavcev, skupaj z zunanjimi sodelavci in študenti nas je več kot 110. Največ potreb po novih kadrih imamo v proizvodnji, prodaji in razvoju. Večino zaposlenih predstavljajo delavci v proizvodnji, razvojna ekipa pa predstavlja skoraj četrtino vseh zaposlenih. Potrebe po novih kadrih so nenehne, zato predlagam vašim bralcem, ki jih morda zanima zaposlitev pri nas, da redno diti, na tujih trgih pa želimo svojo pozicijo okrepiti in prodreti na še kakšen zanimiv trg. Zadovoljni uporabniki, čisto okolje in prijetno vzdušje v ekipi Kronoterma pa je poleg vsega tisto, kar šteje največ. PR V kolikor želite izvedeti več o toplotni črpalki Versi, obiščite njihovo spletno stran www.kronoterm.si. Lahko jim tudi pišete na info@kronoterm.si ali jih pokličete na tel. št. 703 16 20. 8 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Zdravstvo, Iz občin EPIDEMIJA COVIDA-21 Število okužb pada, precepljenost ne raste V preteklem tednu je tako na lokalnem kot na nivoju države število okužb nekoliko upadlo. V Zgornji Savinjski dolini se je po podatkih Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje zmanjšalo število testiranih s testi PCR, še vedno pa je bila približno polovica testov pozitivnih. NA VRATIH NOVA RAZLIČICA VIRUSA - OMIKRON V nedeljo, 28. novembra, so v Sloveniji z 2226 PCR-testi potrdili 1034 primerov okužbe s koro-navirusom, kar je 46,5 odstotka testov. V bolnišnicah so zdravili 1156 covidnih bolnikov, 281 jih je potrebovalo intenzivno nego. Število primerov počasi pada, a skrbi pojav nove različice virusa, ki so jo poimenovali omikron, zato številne države zaostrujejo pogoje za prehod meja. ŠTEVILO OKUŽENIH MANJŠE ZA TRETJINO V nedeljo, 28. novembra, je bilo v Zgornji Savinjski dolini okuženih 248 oseb, prejšnjo nedeljo je bilo le-teh 368. Po občinah je bilo število okužb naslednje: Mozirje 64, Nazarje 47, Ljubno 46, Rečica ob Savinji 36, Luče 28, Gornji Grad 21 in Solčava 6. Stopnja precepljenosti prebivalcev Zgornje Savinjske doline ostaja pri 54 odstotkih, kajti po večini cepijo le s tretjim odmerkom. OMIKRON ŽE V EVROPI Nova različica koronavirusa se medtem širi po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da omikron globalno predstavlja zelo visoko tveganje. Najnovejšo različico so do zdaj potrdili v sedmih evropskih državah, o sumu na prvi primer poročajo tudi iz Avstrije. V Sloveniji do zaključka redakcije še ni bilo primera okužbe z novo različico virusa. OBVEZNA KARANTENA Vlada je predpisala obvezno karanteno za vse, ki imajo prebivališče na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost omikrona, ali so se zadnjih 14 dni pred vstopom v Slovenijo zadrževali na teh območjih. O tem morajo obvestiti policijo, nato gredo v karanteno na domu za deset dni. Obvezne karantene ni mogoče predčasno prekiniti, dan po njenem izteku je treba opraviti test PCR. Štefka Sem Delež potrjenih okužb na testiranjih počasi pada. (Vir: JZ ZSZD) CIVILNA INICIATIVA ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV Zadovoljni z dogovorom županov, toda ... Člani Civilne iniciative za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov (CI) so obravnavali dogovor ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje glede financiranja izgradnje prizidka k nazarski zdravstveni postaji in glede ostalih zadev na področju zdravstva. V zvezi s tem so oblikovali stališče, ki ga je predstavil Zvone Zupan. DOGOVOR ŽUPANOV NE SME POMENITI KRČENJA PROGRAMOV Civilna iniciativa pozdravlja dogovor, ki so ga župani dosegli na zadnji seji ustanoviteljic Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Pričakujejo, da sprejeti dogovor ne bo pomenil krčenja programov javnega zdravstva in da dislocirane enote posameznih dejavnosti v nobenem primeru ne bodo organizacijsko podrejene lokalnim skupnostim ampak enotnemu vodenju javnega zavoda. POTREBNO SOGLASJE IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV Koncesijsko podeljevanje posameznih programov mora biti izvedeno z maksimalnim konsenzom tako izvajalcev kot uporabnikov storitev javnega zdravstva v koordinaciji z zdravstvenim domom. O tem naj svet ustanoviteljic sprejme enotno stališče in pravila za celotno dolino. Potrdi naj jih tako svet zavoda kot tudi občin- Civilna iniciativa bo budno spremljala vse zadeve glede javnega zdravstva, je povedal Zvone Zupan. ski sveti vseh občin. Kot je povedal Zvone Zupan, bo CI budno spremljala izvajanje dogovorov, ki se tičejo javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Predlog proračuna v javni obravnavi Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je 23. novembra na 18. redni seji obravnaval predlog proračuna za leto 2022. Le-ta je bil nato predložen v 15-dnevno javno razpravo. Na seji so svetniki obravnavali tudi rebalans proračuna za leto 2021. POLOVICA DENARJA ZA INVESTICIJE V predlogu proračuna za leto 2022, ki je težak dobre tri milijone evrov, predstavljajo investicijski odhodki približno polovico vseh sredstev in so predvideni predvsem za sanacijo občinskih cest v okviru podeljene koncesije. Sočasno z obnovo cest bo potekala sanacija komunalne infrastrukture ter elektro in telekomunikacijskih vodov. PRIHODNJE LETO TUDI ENERGETSKA SANACIJA OBČINSKE STAVBE V nekatere projekte na področju zdravstva, širitev centralne čistilne naprave v Lokah pri Mozirju in posodobitev vodovoda Letošč Občina Rečica ob Savinji vstopa skupaj z drugimi občinami. Za prihodnje leto načrtujejo tudi nekatere druge projekte, kot je energetska sanacija občinske stavbe, v kateri ima svoje prostore tudi vrtec, projekta Mreža brezplačnih e-prevozov in Mi smo svetloba, nadejajo pa se tudi državnih sredstev za sanacijo po naravnih nesrečah. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 9 Iz občin, Oglasi LJUBNO Janezovo polje v novi podobi Občina Ljubno je izvedla drugo fazo modernizacije na Janezovem polju. V teh dneh zaključujejo projekt z asfaltiranjem cest. Na področju cestne infrastrukture je bila to letos največja investicija, stala je več kot 200 tisoč evrov. Na območju Janezovega polja je bila prenovljena kanalizacija, ločili so fekalno in meteorno kanalizacijo, zamenjali so vodovodne cevi in priključke do stanovanjskih hiš in večstanovanj-skih stavb. Položili so tudi cevi za optični kabel. Po celem naselju so naredili pločnik in zamenjali luči javne razsvetljave. Ob večstanovanjskih stavbah si stanovalci urejajo garaže, poleg obstoječih parkirišč pa so uredili tri dodatna bočna parkirišča. V teh dneh zaključujejo projekt z asfaltiranjem cest. (Foto: arhiv Občine Ljubno) OBČINA LUČE Proračun ponovno uravnotežen Svetniki Občine Luče so na 15. redni seji, ki je potekala 18. novembra v tamkajšnjem športnem centru, po hitrem postopku sprejeli rebalans proračuna za tekoče leto. Potreben je bil rebalans v višini okrog 8000 evrov, ker je tekom leta, predvsem na odhodkovni strani, prišlo do manjših sprememb sicer dobre tri milijone evrov težkega proračuna. Načrtovani prihodki so po rebalansu usklajeni z odhodki, proračun je tako uravnotežen. Barbara Rozoničnik Vašo priložnost upravljati poslovne finance kjerkoli in kadarkoli z novimi NLB Poslovni mi paketi - prek mobilne banke Klikpro in video klica. Nov/o NLB Poslovna debetno kartica Mastercard po vam omogoča plačevanje tako po svetu kot tudi na spletu. Več na nI b.si/posiovni-paketi Za vse, kor sledi. 10 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Iz občin, Organizacije SOLČAVSKO DOBLETINA Zaradi izpada elektrike odrezani od sveta Sneg je pretekli konec tedna pobelil Slovenijo vse do nižin, nekoliko izdatnejše snežne odeje pa so bili deležni v višje ležečih predelih. Zaradi podrtih dreves na daljnovodu so bili prebivalci Solčavskega od nedelje pozno zvečer do ponedeljka dopoldne brez električne energije, okrnjeno je bilo tudi delovanje mobilne telefonije. SKORAJ OB VSAKEM SNEŽENJU ELEKTRIČNI MRK Kot je za Radio Slovenija povedala županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, je podobna situacija skoraj ob vsakem sneženju: »Lepa zimska idila, ki pa za nemoten potek dela in življenja ni nič kaj vzpodbudna. Nekatere gospodarske družbe in kmetje si ob izpadu pomagajo z agregati, večina prebi- OBČINA GORNJI GRAD Spodbujanje kulture in športa preko letnega programa Z letnim programom kulture in športa Občina Gornji Grad zagotavlja društvom in zavodom sredstva za izvajanje programov. Na osnovi programa objavi javne pozive, na katerih lahko društva kandidirajo za sredstva, del namenskih sredstev pa gre za izvajanje programov v javnem interesu. PROGRAMI IN PROJEKTI KULTURNE DEJAVNOSTI Na področju kulture v sklop programov v javnem interesu spada financiranje knjižnične dejavnosti Javnega zavoda Splošna knjižnica Mozirje, sofinanciranje delovanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne enote Mozirje, in drugih programov v kulturi. Na javnem pozivu lahko društva za programe in projekte ljubiteljskih kulturnih dejavnosti kandidirajo za 21 tisoč evrov sredstev, preko javnega poziva je 16 tisoč evrov namenjenih za ohranjanje kulturne de- 51.520 evrov Občina Gornji Grad v 2022 namenja za programe in projekte na področju športa. diščine. Skupno je za programe v kulturi v proračunu zagotovljenih dobrih 65 tisoč evrov. PROGRAMI IN PROJEKTI ŠPORTNE DEJAVNOSTI V proračunu občine za leto 2022 je za programe in projekte na področju športa zagotovljenih 51.520 evrov. Od tega bodo 23 tisoč evrov dodelili društvom, ki se bodo prijavila na javni poziv, 24.500 evrov je namenjenih investicijskemu vzdrževanju in izboljšavam, tisoč evrov najemu opreme in tri tisoč evrov za športno infrastrukturo. Štefka Sem Prva faza izboljšanja poplavne varnosti valcev pa je ob električnem mrku odrezanih od sveta, brez interneta in signala mobilne telefonije. Dobro, da smo zdravi, saj pomoči v takem primeru ne bi mogli doklicati.« NADALJEVALI BODO S POLAGANJEM KABLOV V ZEMLJO Vse razpoložljive terenske ekipe Elektra Celje so se trudile okvaro na dobrih 50 kilometrov dolgem daljnovodu odpraviti v najkrajšem možnem času. Da bi zmanjšali vremenske vplive, so na Elektro Celje v zadnjih petih letih za položitev kablov v zemljo in obnovitev omrežja vložili tri milijone evrov. S polaganjem kablov v zemljo bodo nadaljevali tudi v prihodnje, na občini pa si želijo, da bi na pomoč priskočila tudi država. Barbara Rozoničnik Občina Nazarje je kot naročnik pristopila k zagotavljanju boljše poplavne varnosti v Dobletini. Za ureditev izlivnega dela jarka v Dreto med reko in hišama Dobletina 19 in 20 je bilo za izvedbo prve faze izbrano podjetje PUP Velenje. ZA MANJ TEŽAV OB POPLAVAH V sklopu izvedbe del je izvajalec očistil grmovje, izkopal teren, izvedel ureditev jarka in postavil varovalno cestno ograjo na delu, kjer se novi jarek približa cesti. V nadaljevanju, torej v naslednjih fazah, bo potrebno urediti še menjavo prepusta pod cesto 2labor-Do- bletina in urediti jarek proti naselju Dobletina. Vsa ta dela so nujna, ker ob poplavah jarek povzroča težave, dodatno pa še Dreta, ki pred tem delom v smeri Kokarij prestopi bregove in zaliva hiše, ceste in kmetijske površine. KMALU NOV MOST ČEZ DRETO Občina je medtem že naročila tudi projekt za nov most čez Dreto, ki pri kmetiji Mliner povezuje 2la-bor in Dobletino. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku, rok izvedbe pa še ni določen. Nastasja Kotnik Ureditvena dela so bila nujna, ker ob poplavah jarek povzroča resne težave. (Foto: Franci Kotnik) GLASBENI AMBASADORJI SLOVENSKEGA TURIZMA Za Zgorn o Savinjsko dolino dve skladbi Projekt Glasbeni ambasadorji slovenskega turizma strateško povezuje tri sektorje - turističnega, kulturnega in marketinškega. Del projekta je bil tudi natečaj, s katerim so izbirali soliste, ki so na podlagi izbranega promocijskega videa različnih slovenskih turističnih destinacij, med njimi tudi Zgornje Savinjske doline, pripravili svojo spremljevalno glasbeno interpretacijo. HVALA IN KOVAČEVA V FINALU Strokovna komisija je med vsemi prijavljenimi solisti in skupinami izbrala najboljše, ki so se v fina- lu pomerili za najvišja mesta. Med njimi sta bila tudi Zgornjesavinjča-na Rok Hvala in Hana Kovač, ki sta za destinacijo izbrala našo dolino. SAVINJSKA TE VABI Hvala se je na natečaj prijavil z avtorsko pesmijo Savinjska te vabi, Kovačeva pa z glasbeno podlago Savinjska. Po ožjem izboru del je svoje glasove lahko podala še javnost, ki pa omenjenima glasbenikoma ni namenila dovolj glasov, da bi se uvrstila med zmagovalce natečaja. Tatiana Golob Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 11 Organizacije, Ljudje in dogodki BERNARD ŠTIGLIC - TIRŠEK, NAJSKRBNEJŠI LASTNIK GOZDA ZA LETO 2021 Sledi načelom trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti gozda Za najskrbnejšega lastnika gozda v nazarskem gozdnogospodarskem območju za leto 2021 je bil izbran Bernard Štiglic, gospodar kmetije Tiršek v Teru nad Ljub-nim ob Savinji. Za najskrbnejše-ga lastnika sta ga predlagala dva revirna gozdarja, v katerih revirjih se nahaja njegova gozdna posest. Njun predlog je bil soglasno sprejet. ŽIVLJENJE TISOČ METROV NAD MORJEM Gorska kmetija Tiršek leži na nadmorski višini 940 metrov. Spada v kategorijo celkov oziroma samotnih kmetij. Posest se razprostira na nadmorski višini od 850 do 1.150 metrov, obsega 80 hektarov, od tega je 65 hektarov gozda, ostalo so kmetijske površine, pašniki in travniki, kjer je strojna obdelava zelo omejena, in manjša njiva. DOHODEK IZ TREH ENAKOVREDNIH VIROV Dohodek kmetije stoji na treh enakovrednih stebrih: tretjino daje gozd, tretjino kmetijska in tretjino komunalna dejavnost (vzdrževanje cest). Na kmetiji živi sedemčlanska družina, poleg gospodarja z ženo še pet otrok, najstarejša hči je domače gnezdo že zapustila. Sin Valentin se je zaradi veselja do dela v gozdu vpisal v srednjo gozdarsko šolo v Postojni. SLEDI NAČELOM TRAJNOSTI IN SONARAVNOSTI Lastnik sledi načelom trajnosti, večnamenskosti in sonaravnosti gozda. Glavnim vrstam - smreki, jelki in bukvi - so zaradi karbonatne podlage, razgibanega terena, prisojnih leg ter skrbne in stalne nege v veliki meri primešane druge drevesne vrste, zato je gozd vrstno pester in barvit ter vedno bolj raznomeren. Znaten del gozda spada v območje Natura 2000, velik del ima poudarjeno funkcijo ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj tu domujejo številne pomembne vrste, s planinskim orlom na čelu. Zaradi strmin je močno poudarjena varovana funkcija, nekaj hektarov gozdov spada v kategorijo varovalni gozd. DELO V GOZDU ZAHTEVNO, TEŽKO IN NEVARNO Strmemu terenu primerno je izvajanje del v gozdu zelo zahtevno, težko in nevarno. Veliko je roč- Bernard Štiglic (levo) z revirnim gozdarjem pri odkazilu nega spravila. Zato je Bernard takoj po prevzemu kmetije opravil tečaj za varno delo z motorno žago (1997), kasneje tudi s traktorjem (2000). Zaradi izpostavljenih leg so gozd v zadnjem obdobju prizadeli žledolom, vetrolomi in posledično podlubniki, del poškodovanih površin je bilo treba obnoviti s sadnjo. To je lastnik izvedel z veliko skrbnostjo, nasade odgovorno ščiti in neguje. VSESTRANSKO DRUŽBENO AKTIVEN Bernard je vsestransko družbeno aktiven. Je predsednik Pla- ninskega društva Ljubno ob Savinji, predsednik Jamarskega kluba Tirski zmaj, član jamarske reševalne službe (vodja reševalnega centra Velenje), blagajnik Jamarske zveze Slovenije, član Kluba jadralnih padalcev Sky Velenje in še kaj bi lahko dodali. Na kmetiji je doma glasba, posebno pesem. Lepši del družine sestavlja uspešen kvartet Štiglic, ki ubrano prepeva od leta 2005. Bernard je član mešanega cerkvenega pevskega zbora župnije Radmirje. Lojze Gluk, foto: osebni arhiv Bernarda Štiglica 6. BOŽIČNA BAJKA V MOZIRSKEM GAJU Lučke so prvi občudovali Mozirjani Zadnji petek v novembru je Mo-zirski gaj odprl svoja vrata domačinom, željnim sprehoda med skoraj dvema milijonoma barvnih lučk. Zaradi močnega dežja jih je na odprtje 6. Božične bajke Slovenije prišlo zgolj nekaj deset, kljub temu pa je bilo vzdušje praznično. SPREHOD SKOZI PARK ZA BOLJŠE POČUTJE Obiskovalce je nagovoril mo-zirski župan Ivan Suhoveršnik in ob zahvali ustvarjalcem dogodka vsem zaželel miren december. K dobremu počutju lahko pripomore tudi sprehod skozi park ob Savinji, ki je v večernih urah odet v svetlobo raznovrstnih barv. Letos so lučke razporejene po sklopih v podobnih barvnih odtenkih, kar daje am-bientu še poseben čar. BOŽIČNA BAJKA VSAKO LETO DRUGAČNA Ana Bertic, ki je z ekipo tudi letos poskrbela za okrasitev in razporedila 1,7 milijona lučk, je zopet pokazala svoje mojstrstvo. Božična bajka je vsako leto drugačna, sporočilna, z novimi svetlobnimi zgodbami. Letos je posebnega poudarka deležen zeliščni vrt, ob njem pa bo največ pogledov, zlasti najmlajših, zopet požela začarana vasica. SNEG DODAL ROMANTIKO, MIKLAVŽ IN BOŽIČEK PA DARILA Za romantičen začetek letošnje Božične bajke je poskrbel sneg. Lučke, ki sramežljivo kukajo izpod bele odeje, imajo prav poseben odsev, kar je težko opisati z besedami. Med vikendi bosta park, ki je sicer za obiskovalce odprt vsak popoldan oziroma večer, obiskala tudi Miklavž in Božiček, ki bosta poskrbela za veselje otrok in drobne pozornosti za obiskovalce. Benjamin Kanjir Kljub dežju je bilo vzdušje ob odprtju Božične bajke Slovenije praznično. (Foto: Benjamin Kanjir) 12 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (6) PETER WEISS Celjski narodopisci so leta 1950 prav v naši, Zgornji Savinjski dolini opisali nekaj takrat aktualnih etnoloških tem. Na območju katastrske občine Florjan pri Gornjem Gradu so tako s področja materialne kulture ubesedili kmečke domove in hišno opremo, pustote, po-žarjenje, setev in žetev, mencanje prosa, štrihanje rži, košnjo, mline, lan, tkanje, pletenje vrvi in savinjsko splavarstvo. Področju duhovne kulture in duhovnega izročila je bil posvečen drugi del Kotnikove-ga zbornika z vasjo Florjan. Izšel je leta 1956 v Celju. V dveh delih si bomo ogledali požarjenje (prispevek o njem je za zbornik napisal Drago Predan), dejavnost, ki je bila po drugi svetovni vojni še živa, zato so jo lahko etnologi opisali in dokumentirali (s fotografijami, skicami orodja in izrazi, ki so se uporabljali takrat). Se zadnji čas jim je to uspelo v živo, saj je bilo leta 1953 z zakonom o gozdovih požigalništvo prepovedano. Z njim so v višinskih predelih pridobivali prav rodovitno osnovo za sejanje nekaterih vrst žita, ki tam lahko uspeva. - Ponatis se komaj kaj razlikuje od izvirnika, posegi vanj pa so zapisani v oglatih oklepajih. POZARJENJE Požare žgati pomeni požigati določene gozdne in pašniške površine. Tako pridobljeno plodno zemljo potem posejejo bodisi z rž-jo »na novino«, bodisi z ajdo in rž-jo »na požare«, v izjemnih in redkih primerih tudi s pšenico. Požarom pravijo okoli trga Gornji Grad lazi, v Smihelu nad Mozirjem pa trebi. Od tod tudi ledinska imena na Trebe-žih in podobno. Ajdo in ozimno žito (rž) pridelujejo hribovski kmetje na njivah, deloma pa na trebeh in lazih ([kmet] Vršnik). Požare žgejo torej v trebih in lazih, to je na dokaj strmih pobočjih, ki jih uporabljajo višinski kmetje za pašnike, deloma pa tudi na gozdnih površinah z zrelim lesom, ki so bile posekane na frato (golosek). Najbolj razširjeno je požarjenje v trebih ali lazih. V tem primeru gre za požare na stalnih pašnikih, ki jih imajo domala vse večje kmetije v goratih predelih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. V višjih legah, kot na primer na Menini, na Veliki planini, na Raduhi in na Gol-teh, kjer listavci (jelša, breza, leska, krhlika) ne uspevajo več, požarov ne zažigajo. Znano je, da preraste stalne pašnike v lazih in trebih približno v petnajstih letih gosto grmovje, ostrogovina [= robidovje] in praprot. Med grmičastim rastjem prevladujejo juša (jelša), breza in krhlika, na apnenčastih tleh pa tudi leska. Zaradi tega postanejo s tako goščo [= gošo, grmovjem] prerasli pasovniki [= pašniki] slabi, nerabni in jih je treba posekati in požgati. Goščo morajo posekati v prvi polovici meseca junija, najpozneje do kresa, ko je listje še nežno in zeleno. Z rakunom debelejše veje sekajo, z vinekom [= vejnikom] pa jih klestijo. Vejevje razsekajo na dolžino meter in pol in ga naložijo po vsem posekanem pasovniku v vodoravni legi za kamunc (komolec [= laht, laket]) na debelo. Debelejše veje z rakunom razcepijo, prav debele pa namenijo za drva. Praprot in ostrogovino pokosijo s posebnimi kratkimi kosami. Posekano vejevje razdelijo na približno tri metre široke pasove, imenovane postate. Sušiti se mora najmanj tri tedne, nakar se lotijo požiganja. To delo opravljajo ob lepem, suhem, mirnem in sončnem vremenu. Veter mora vedno služiti, kar pomeni, da mora vselej rahlo pihljati navzgor, ker bi dim v nasprotnem primeru oviral žgal- ce [= žgauce] pri delu. Na priso-jah [= na področjih, obrnjenih proti soncu] začenjajo z delom potem, ko se je rosa že posušila, to je nekako po osmi uri zjutraj. Na osojah [= na področjih, obrnjenih stran od sonca] zažigajo vedno popoldne, ko posije zapoznelo sonce tudi tjakaj. Požiganje požarov spada med najtežja hribovska kmečka dela. Zato ga opravljajo po možnosti vedno samo močni moški. Kadar prosi sosed soseda za pomoč pri požarjenju, ga navadno nagovori takole: »Jutri bi pri nas požarili. Ali bi mi lahko prišel pomagat iz pekla žgance vleč?« ([Kmet] Budna) lovne sile pa odpadeta na enega tudi dve do tri postate. Za prižiganje prinesejo s seboj škop [= snop slame za pokrivanje streh] ali pa tudi osušene brinje-ve in smrekove veje. Zakurijo vselej na zgornjem koncu vse postate hkrati. Ko dobro zagorijo, jih začnejo s krivlji [= krevlji] počasi valiti (vleči) navzdol. Če jim veter dobro služi, kakor pravijo, suh material lepo počasi zgoreva prav do zemlje. Slabo suha gošča ne rodi zaželenega uspeha, pa tudi veter gornik (ki pihlja z gora) ne streže požarom. V takem primeru padajo ogorki po strmini navzdol in zažigajo postate na različnih mestih, Vejnik (vinek) in rakun ter krivelj (iz Kotnikovega zbornika) Zgalci morajo biti oblečeni v pruštahe [= pruštuhe] (suknjiče), pokriti pa morajo biti s klamuzami (s starimi klobuki), medtem ko si okrog vratov zavijajo rute, da se pri požiganju zaradi bližine plamenov ne bi opekli. Razumljivo je, da trpijo tako zavarovani ob ognju in vročem julijskem soncu silno vročino, pri čemer se kljub pazljivosti marsikateri opeče. Navadno požiga vsako postato po en žgalec, ob pomanjkanju de- kar seveda silno otežuje žgalcem že tako ali tako težko delo. Pri takem požarjenju ostajajo na posta-tah tako imenovani volki, to so pre-delčki, na katerih gošča ni zgorela prav do zemlje. Štile [= štelje, držaje] krivljev je treba pred požiganjem namakati v vodi. Kljub temu pa se pogosto dogaja, da štili od-gorevajo; zato morajo imeti žgalci s seboj vselej klešče in kladivo, da po potrebi odgorele štile sproti na novo nasajajo. Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 13 p Nasveti, Organizacije Pravi izvor zasvojenosti se skriva v potlačeni bolečini TANJA POVHE, psihologinja Če smo le malce bolj pozorni na našo okolico, se z različnimi oblikami zasvojenosti srečujemo vsakodnevno. Vsakdo izmed nas pozna koga, ki ne zmore več učinkovito funkcionirati brez uporabe določenih »pomagal«, na primer uživanja prekomernih količin hrane, alkoholnih pijač, kajenja tobaka in drugih substanc, nakupovanja, igranja iger na srečo, uporabe različnih oblik tehnologije ipd. A še ni vsakdo, ki se poslužuje naštetih stvari, zasvojen. 15 % populacije trpi za zasvojenostjo z alkoholom in patološkim hazardiranjem. KAJ JE ZASVOJENOST Zasvojenost je namreč stanje, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici, zato o njej govorimo, ko se določen vedenjski vzorec prične ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja ter dogajanja v življenju zasvojenega posameznika. PRI VSEH ZASVOJENOSTIH ENAK PROCES Če gledamo na vse skupaj s tega zornega kota, je v naši kulturi ogromno zasvojenosti. Če gledamo z vidika fiziologije možganov, oseba, zasvojena z nakupovanjem, in oseba, zasvojena z delom, poskušata doseči sproščanje istih kemičnih snovi v možganih, ki jih primanjkuje tudi zasvojencu s trdimi drogami. To pomeni, da gre v bistvu pri vseh zasvojenostih za enak proces zasvojenosti. Delo-holizem, kot ena od oblik zasvoje- nosti, je le bolj družbeno zaželena in cenjena, a še vedno pušča dolgoročno uničujoče posledice. ZAKAJ SE ZASVOJENOST SPLOH RAZVIJE Na nastanek zasvojenosti, trajanje in razvoj vplivajo številni dejavniki: genetski dejavniki, primarno družinsko okolje, travmatične izkušnje, vpliv družbe in vrstnikov, nekatere osebnostne značilnosti posameznika (perfekcioni-zem, čustvena nestabilnost, nizko samospoštovanje, slaba samo-podoba ...), značilnosti snovi oziroma vedenja, s katerim je posameznik zasvojen. Pogosto se zasvojenosti povezujejo tudi z drugimi duševnimi težavami, predvsem motnjami razpoloženja (npr. depresijo, anksioznimi motnjami ...). NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE ZASVOJENOSTI Psihatrinja Mirjana Radova-novič, ki dela na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, pravi, da so to tiste, ki so posledica legalnih drog, kot sta alkohol in patološko hazardiranje. Zasvojenost z alkoholom je tako na prvem mestu in prizadene približno devet do petnajst odstotkov populacije, sledi mu patološko hazardiranje s tremi do petimi odstotki. Ti dve skupini se deloma prekrivata, zato bi v grobem lahko trdili, da najmanj 15 odstotkov splošne populacije trpi za zasvojenostjo z alkoholom in patološkim hazardira-njem. To so torej pogosta stanja, sploh v primerjavi z drugimi oblikami kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta astma in sladkorna bolezen. ZASVOJENOST LE KONČNA TOČKA NEKEGA PROCESA Naše izkušnje v zgodnjem življenju močno preoblikujejo možgane in ustvarijo dosmrtno čustveno bolečino, ki jo »droga« v kateri koli pač obliki (npr. prekomerno gledanje televizije, uživanje sladkarij, alkohola, zdravil, pretirano ukvarjanje s športom, duhovnostjo) le blaži. Zasvojeni nosijo globoko v se- bi duševno bolečino, s katero niso znali ravnati drugače, kot da jo potlačijo. UTIŠANJE BOLEČINE NI REŠITEV Potlačitev bolečine ne odpravi, ampak se težave spremenijo in pridejo na površje v drugačnih oblikah. Oseba mnogokrat išče rešitev (pogosto se tega ne zaveda) tako, da skuša preslišati, utišati svojo bolečino, neprijetna čustva, notranje napetosti. S tem, ko posameznik utiša svoja neprijetna občutja, ne čuti svojih resničnih občutkov. Tako živi svoj običajni vsakdan, čeprav vse bolj patološki, vse dokler niso ogrožene osebi pomembne vrednote, ali pa jo na to »opozorijo« njegovi najbližji oziroma širša okolica. KAJ STORITI PRI ZNAKIH ZASVOJENOSTI Zdravljenje zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima PLANINSKI DOM NA ČRETI težave. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore, kar pa je odvisno tudi od vrste zasvojenosti. Posameznik se lahko najprej obrne na osebnega zdravnika ali drugo strokovno osebo, ki ga usmeri dalje. V Sloveniji imamo 19 centrov za pomoč zasvojenim in številne terapevtske skupnosti. Nasvet in psihološko ter zdravstveno pomoč je mogoče dobiti tudi v okviru Zdravstveno vzgojnega centra, ki deluje v sklopu Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. NISMO ODGOVORNI ZA VZROK, SMO PA ODGOVORNI ZA ODZIV Treba je poudariti, da nihče od nas ni kriv oziroma odgovoren za to, da mu je nekdo v otroštvu zadal bolečino, je pa kot odrasla oseba odgovoren za to, kaj bo storil s to bolečino, kako se bo z njo soočil na zdrav način, ki mu bo omogočil kvalitetno in zadovoljno življenje v prihodnosti. Tanja Povhe Postavili polnilno postajo za električna kolesa Planinski dom na Čreti je ob letošnjem evropskem tednu mobilnosti postal še bolj prijazen do vedno več kolesarjev, ki se na rekreacijo odpravijo z električnimi kolesi. Priljubljena izletniška točka in plezalna destinacija v neokrnjenem okolju Dobrovelj je z novo pridobitvijo postala še bolj trajnostno naravnana. Pri domu je kolesarjem po novem na voljo polnilna postaja s štirimi vtičnicami, kjer lahko napolnijo baterije za nemoteno nadaljevanje svoje poti. Za namestitev v bližnji prihodnosti je pripravljena tudi servisna postaja, kjer bo mogoče opraviti hitra popravila vseh vrst koles. Nastasja Kotnik, foto: arhiv Občine Vransko 14 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Organizacije VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA Kot protiutež epidemiji, šolanju od doma in posledicam, ki iz tega izhajajo, so vzgojiteljice in njihove pomočnice v vrtcu Gornji Grad želele poudariti pomen igre in igranja. Igra in igranje namreč otrokom prinašata veselje in sproščenost, burita našo domišljijo, nas povezujeta, navdihujeta. SPROŠČUJOČE DEJAVNOSTI Tudi odrasli ne bi smeli pozabiti na igrivost, saj je to eden najmočnejših osebnih virov moči, ki nam lahko izjemno pomaga v času strahu in pritiskov. V vrtcu Gornji Grad in Bočna so letos pripravili celo vrsto obogatitvenih dejavnosti na glavno Doživljajsko pester teden otroka temo Tedna otroka Razigran uživaj dan!: gibalno-čutne poligone, glasbeno in likovno delavnico z naravnim materialom in lutkovno predstavo Miška išče prijatelja, pripravili so tudi krožnik jesenskih dobrot. SPODBUDNO IN VARNO OKOLJE Vsak otrok ima pravico do odraščanja v varnem in spodbudnem okolju, v katerem lahko uresničuje svoje potenciale in oblikuje svojo osebnost za vse življenje. Kljub težkim razmeram zaradi pandemije se v obeh vrtcih trudijo, da je njihovim varovancem to omogočeno v kar največji meri. Štefka Sem Da bi najmlajši v vrtcu uživali v sproščenem okolju, zaposleni skrbijo za kar največ različnih aktivnosti. (Foto: arhiv vrtca Gornji Grad) VRTEC NAZARJE KNJIŽNICA MOZIRJE Zajtrk s sadjem - super dan! V skupini Zvezdice so izdelali plakat in tako spoznavali lokalno hrano, ki so jo nato zaužili pri zajtrku. (Foto: arhiv vrtca Nazarje) Po Sloveniji je letos pod sloganom Zajtrk s sadjem - super dan! potekal 11. tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcu Nazarje so se vzgojitelji in otroci v vseh skupinah na ta poseben »praznik« pripravljali že nekaj dni prej. POMEMBNOST ČEBEL SPOZNAVALI SKOZI IGRO IN PLES Otroci so preko različnih dejavnosti in iger spoznavali pomen slovenske in lokalne hrane, se pogovarjali o zdravem načinu prehranjevanja in o skrbi za zdravo telo z veliko gibanja na prostem. Ker je del slovenskega tradicionalnega zajtrka tudi med, so otroci ustvarjali čebele, čebelnjake in se preko •V Čebela bere med! iger ter plesa učili o pomembnosti čebelarstva. POSNELI KRATEK FILM Na dan slovenske hrane so z okusnim zajtrkom zaokrožili cel teden. Uživali so živila z bližnjih kmetij: mleko, maslo, med, kruh in jabolka. Ker jim tudi letos razmere niso dopuščale, da bi na skupni zajtrk povabili predstavnike občine in lokalne čebelarje, so otroci iz najstarejše skupine Oblački pripravili kratek film, v katerem so s petjem in plesom prikazali, kako pomembne so zanje čebele in zdrav zajtrk. Tako so na ta poseben dan ostali povezani, četudi na daljavo. Veronika Atelšek V Knjižnici Mozirje so v okviru operacije Čebela bere med! del svojih prostorov opremili z novim pohištvom in računalniško opremo, v novembru pa so v enega izmed prostorov za določen čas postavili atraktiven čebelarski kotiček - izobraževalno didaktični pripomoček. PRISLUHNILI PRAVLJICI IN USTVARJALI NA DELAVNICI Ker slabe epidemiološke razmere niso primerne za izvajanje večjih prireditev, so v knjižnici pripravili uro pravljic ob čebelarskem kotičku za manjšo skupino pravljičarjev. Otroci so lahko »medeni« pravljici o življenju malih, a nadvse koristnih živalic prisluhni- li v dveh terminih. Vsakič so se ob tem še poigrali z didaktičnimi igrali in ustvarjali na delavnici. V dar so prejeli slikanico Čebela bere med, prav tako so jo prejeli vsi otroci, ki so do konca novembra obiskali krajevno knjižnico v Mozirju. DOPRINOS K RAZVOJU LOKALNIH KNJIŽNIC Projekt financirata EU iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz programa razvoja podeželja. Operacija » Čebela BERE med!« predstavlja doprinos k razvoju lokalnih knjižnic, k povečanju njihovih vsebin in prenosu znanj ter dobrih praks. Tatiana Golob Otroci so si z zanimanjem ogledali čebelarski kotiček, ki je novembra gostoval v Knjižnici Mozirje. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 15 Nasveti ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Vse več neprimernega umeščanja tabel, nabiralnikov in ograj v gozdni prostor Zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije pri opravljanju terenskega dela opažamo čedalje več neprimernega umeščanja usmerjevalnih in drugih tabel v gozd in gozdni prostor. Ob cestah debla dreves pogosto predstavljajo objekt za namestitev poštnih nabiralnikov. Primeri, kjer namesto količka za pritrjevanje uporabimo debla dreves, so neprimerni tako z vidika zakonodaje kot tudi z estetskega in etičnega vidika. NAJPOGOSTEJŠI PRIMERI SLABIH PRAKS Najpogostejši primeri slabih praks, ki jih savinjski gozdarji opažamo na terenu, so pribija-nje in zgoščevanje tabel na posamezna drevesa, privijanje poštnih nabiralnikov in ograj za pašo živine na njihova debla ter uporaba dreves za podporo in oporo drugim objektom (npr. za lese, ograje, drva ...). KAJ PA POSTAVLJANJE OGRAJ Postavljanje ograj za pašo živine v gozdu opredeljuje 40. člen Pravilnika o varstvu gozdov, ki določa, da pri obnavljanju in postavitvi novih ograj ne smemo uporabljati bodeče žice. Prav tako bi bila potrebna odstranitev bodeče žice iz vseh gozdov. V območjih, kjer živijo koconoge kure (divji petelin, ruševec, belka in gozdni jereb), uporaba žice sploh ni dovoljena. V teh primerih lahko za ograjevanje uporabimo električne trakove ali druge načine ograjevanja (z izjemo bodečih in gladkih žic). ZA POSEG V GOZDNI PROSTOR POTREBNO SOGLASJE Za poseg v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, v zavarovanih območjih, na primer krajinskih par- Med najpogostejšimi primeri slabih praks je pribijanje poštnih nabiralnikov na debla dreves. KAJ PRAVI PRAVILNIK O VARSTVU GOZDOV Pravilnik o varstvu gozdov v 42. členu opredeljuje neprimerna ravnanja rabe gozdov kot so za-sekovanje, lupljenje, zarezovanje, vrtanje, zaži-ganje ali drugo poškodovanje drevja in grmovja. Navedena ravnanja so dopustna le v primeru spremljanja stanja in razvoja gozdov, gospodarjenja z gozdovi ter znanstveno-raziskovalnega dela. V ta namen je potrebno uporabiti lesen (najbolje je uporabiti les macesna, hrasta ali kostanja) ali kovinski količek, podobno kot za označevanje planinskih poti določa Pravilnik o označevanju in opremljanju planinskih poti. Kakršnokoli poškodovanje dreves (tudi minimalno) namreč predstavlja možnost vdora patogenih organizmov v drevo, ki povzročijo razvrednotenje lesa, drevo pa lahko tudi odmre. Poleg tega takšna ravnanja spremenijo tudi estetsko podobo prostora. 42. člen pravilnika o varstvu gozdov opredeljuje neprimerna ravnanja rabe gozdov, kot so zasekovanje, lupljenje, zarezovanje, vrtanje, zažiganje ali drugo poškodovanje drevja in grmovja. kih, in območjih Nature 2000 ter v varovalnih gozdovih tudi soglasje Zavoda RS za varstvo narave oziroma Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi v primerih umeščanja novih poti v prostor je treba pridobiti soglasje. Opažamo, da je predvsem na izhodiščih in križiščih planinskih poti velikokrat brez reda postavljena množica informativnih oz. usmerjevalnih tabel. V takih primerih bi bilo veliko bolje razmišljati o enotni, oblikovno ustrezno zasnovani tabli z informacijami vseh uporabnikov prostora oz. o namestitvi kažipotov na skupni količek. S tem bi vsebine, na katere želimo opomniti obiskovalce, postale tudi bolj pregledne. Tam, kjer so že ustrezno postavljene nove table, je stare označbe z vidika ohranjanja narave priporočljivo odstraniti. Dvojno označevanje iste poti je nepotrebno, hkrati pa kazi estetsko podobo prostora in zmede uporabnika. GOZDOVI SO OSNOVNI GRADNIK KRAJINE Gozdovi so osnovni gradnik krajine Savinjske doline. Poleg lesnoproizvodne opravljajo še številne druge funkcije, ki so izjemnega pomena za nas in naše zanamce. Zato je prav, da z njimi dobro gospodarimo ter ohranjamo njihov ekološki in kulturni pomen tudi za naše zanamce. Maja Vrčkovnik in Alja Žunter Na izhodiščih in križiščih planinskih poti je marsikje brez reda postavljena množica informativnih oziroma usmerjevalnih tabel. 16 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Organizacije, Oglasi GOVEDOREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Najboljši rejec govedi v Zgornji Savinjski je ... Govedorejsko društvo Zgornje Savinjske doline, ki deluje od leta 1991, šteje 153 članov. Društvo rejce govedi redno obvešča o spremembah pri zakonodaji in ukrepih na področju kmetijske politike. Organizirajo ekskurzije in oglede kmetij za izmenjavo izkušenj in dobrih praks v okolici, pa tudi širše po Sloveniji ali celo preko meja domovine. V letošnjem letu jim je uspelo organizirati ekskurzijo v Šaleško in spodnjo Savinjsko dolino, izbrali pa so tudi rejce leta 2020. Pode- je v krmljenje živine s senom. Popoldne so se podali še v Galicijo, kjer so na kmetiji Grobelnik spoznali družino, ki prideluje tako mleko kot goveje meso. Med drugimi redijo tudi škotsko pasmo angus in japonsko govedo wagyu. KRITERIJI ZA IZBOR NAJ REJCEV Društvo govedorejcev vsako leto izbere naj rejce govedi v dolini za preteklo leto. Kriteriji, s pomočjo katerih izbirajo nosilce tega naslova, so količina mleka v standardni laktaciji, število zaključenih lakta- V postopku izbora najprej poiščejo najboljše rejce po posameznih pasmah - črno-beli, lisasti in rjavi. litev priznanj v živo ne bo mogoče izvesti, zato naj rejce govedi v naši dolini razkrivamo v Savinjskih novicah. POUČNI OGLEDI KMETIJ Z VIZIJO Ko so razmere to dopuščale, so se člani društva po daljšem času ponovno srečali v okviru stro- 153 članov šteje Govedorejsko društvo Zgornje Savinjske doline, ki deluje od leta 1991. kovnega ogleda. 20. avgusta so se podali v Topolšico na kmetijo Na-potnik, kjer redijo krave molznice, mleko pa predelujejo v številne proizvode. Na kmetiji Apat v Ga-berkah so se seznanili z uspešno zgodbo preusmeritve kmeti- Za najboljšega rejca govedi v Zgornji Savinjski dolini je bil izbran Ivan Matek iz Vologa. iz Lenarta pri Gornjem Gradu, Zla- Rakun iz Radmirja. ta Rihter iz Tiroseka, Urška Končar iz Delc, Janez Kolenc iz Grušovelj in Ivan Matek iz Vologa. Črno-bele pasma: Ivan Matek, Mirko Slapnik in Franc Zagožen, vsi iz Vologa, poleg njih pa še Janez Kolenc iz Grušovelj in Robert Lisasta pasma: Tina Ogradi in Anton Matjaž iz Gornjega Gradu. Končni izbor za leto 2020 je kot najboljšega rejca govedi v Zgornji Savinjski dolini izpostavil Ivana Matka iz Vologa. Vesna Petkovšek cij, odstotek beljakovin in maščob v namolženem mleku v standardni laktaciji ter število molznih dni. Če je rezultat izenačen, se upoštevajo OMD točke kmetije. SPODBUDA PREDVSEM ZA MLADE KMETE V postopku izbora najprej poiščejo najboljše rejce po posameznih pasmah - torej črno-beli, lisasti in rjavi, izmed teh pa v finalu izberejo tistega, ki je med njimi zbral najvišje število točk. »Izbor pomeni spodbudo predvsem za mlade kmete in nekaj malega nagrade za vlaganje truda v to našo zahtevno dejavnost,« je povedal predsednik društva Janez Rosc, ki s svojo družino upravlja kmetijo Spodnji Strmčnik pri Lučah. LETA 2020 SO SE NAJBOLJ IZKAZALI: Rjava pasma: Janez Presečnik Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Organizacije, Iz občin ZLATA PALETA 2021 V TRBOVLJAH Blanki Božič zlata paleta, društvu Gal zlata plaketa Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) je v Trbovljah pripravila zaključno razstavo v sklopu projekta Zlata paleta 2021. Na njej je na ogled 49 del, ki so prejela certifikat kakovosti in so se potegovala za bronasto, srebrno in zlato paleto. Med razstavljenimi deli so tudi dela članov Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. BOŽIČEVI ZLATA PALETA ZA CUNAMI Za laskava priznanja so si iz društva Gal potegovale Erna Acman na področju sodobnega slikarstva, Danica Janžovnik, Darinka Marolt in Simona Zadravec na področju grafike in Blanka Božič na področju kiparstva. Božičeva je osvojila zlato paleto za svoje delo z naslovom Cunami. Letos je v projektu sodelovalo 18 društev z več kot 500 likovnimi deli. Strokovna komisija je na razstave uvrstila 189 del. Podeljenih je bilo 140 priznanj, 49 certifikatov kakovosti in šest bronastih, šest srebrnih ter šest zlatih palet av- Blanka Božič je osvojila zlato paleto za svoje delo z naslovom Cunami. (Foto: RŠ) torjem za najboljše likovne dosežke v letu 2021. ZLATA PLAKETA ZA DRUŠTVO GAL Po točkovnem sistemu nagrajevanja društev za sodelovanje v projektu Zlata paleta je ZLDS podelila bronasto, srebrno in zlato plaketo. Največ točk in zlato plaketo je prejelo društvo Gal. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije je tokratna podelitev priznanj za kakovost likovnih del potekalo virtualno. RAZNOLIKOST UPODABLJANJA MOTIVOV »Projekt je tradicija, ki iz leta v leto zapolnjuje duhovni utrip ljubiteljske likovne kulture in je v teh letih dodobra zaznamoval slovensko likovno sceno. Vsako leto zapored mu dajejo svežino nove teme ustvarjanja in selektivno izbrani ustvarjalci likovnih zapisov, ki dosegajo visoko raven poznavanja in razumevanja likovnih prvin. Vedno znova nas razveseljuje raznolikost upodabljanja motivov na izbrane teme in kvaliteta obvladovanja osnovnih likovnih znanj posameznikov,« je izvedbo letošnjega projekta ocenila predsednica ZLDS Blanka Božič. RŠ OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI Pridobljeno znanje koristi pri kemiji in v življenju V letošnjem šolskem letu je bil na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji s strani devetošolcev izbran obvezni izbirni predmet Poskusi v kemiji. Zanj so se odločili učenci, ki jih naravoslovne vede še posebej zanimajo. Z DONACIJO KLS LJUBNO DO POTREBNE ZAŠČITNE OPREME »V sklopu predmeta učenci izvajajo samostojno eksperimentalno delo, kar pomeni samos- OBČINA MOZIRJE Zlatim maturantom denarna nagrada Občinski svet Občine Mozirje je sprejel pravilnik o dodelitvi nagrade zlatim maturantom. Slednji bodo lahko podali pisno vlogo na občino in prejeli 300 evrov denarne nagrade. Na občini so mnenja, da se morajo dijaki zelo potruditi, da dosežejo ta nivo in si zato zaslužijo nagrado. Tovrstna praksa je prisotna že v več občinah. Do nagrade bodo upravičeni zlati maturanti, ki bivajo na območju Občine Mozirje, vlogo pa morajo oddati v šestih mesecih od datuma zaključka srednje šole. ŠS Pri Poskusih v kemiji učencem ne manjka domišljije. Na takole inovativen način so se zahvalili za pomoč in podporo. (Foto: arhiv OŠ Ljubno ob Savinji) tojno rokovanje s kemikalijami in laboratorijskimi pripomočki. Ob začetku šolskega leta nismo imeli ustrezne zaščitne opreme za učence, a se je na našo prošnjo odzvalo podjetje KLS Ljubno in nam jo z donacijo zagotovilo, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo,« je povedal ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji mag. Samo Kramer. RAZVIJAJO ODGOVOREN ODNOS DRUG DO DRUGEGA V sklopu obveznega izbirnega predmeta učenci pod mentorstvom Ksenije Tajnšek me- rijo, tehtajo, zapisujejo, rišejo, vonjajo, opazujejo barvne, snovne in temperaturne spremembe. Poleg vsega naštetega razvijajo odgovoren odnos drug do drugega, do laboratorijskega inventarja in okolja. Najpomembneje pa je, glede na to, da delo poteka v manjših skupinah, da učenci gradijo na medsebojnem zaupanju in prijateljstvu. Znanja, pridobljena v okviru predmeta Poskusi v kemiji, lahko s pridom izkoristijo pri rednem pouku kemije in v svojem življenju. Štefka Sem Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 19 Oglasi www.spcrtnik-?gs.si Si Mercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK GIGAS d.o.o. NOVI trat f. 2 s i 3330 mojctrji TY BI 'C Sta^gMOCRAD h^nt m CINKARNA maiiuttL 1 I \ M I t Vinska klel Maslnak '■ ;,J:' B/S/H/ f "JAGER T uai STIČNA ii.yn.jA _ VLNOTOČ FAJFAtt loeitiiii Zaključna prireditev z gledalci ali brez? Število tekmovanj na belih strminah raste, raste pa tudi število uspešnih nastopov naših športnikov na začetku nove sezone. Novi element, ki zna vplivati na potek letošnjih tekmovanj po vsej zemeljski obli, je nova različica koronavirusa omikron, ki bi znala biti tudi ključen faktor pri izvedbi razglasitve najboljših športnikov in športnic leta 2021 januarja v Nazarjah. Na to temo sta se pred dnevi sestala vodja projekta Ivo Milovanovič in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. VARNOST UDELEŽENCEV NA PRVEM MESTU Matej Pečovnik: »Zaradi aktualnih epidemioloških razmer smo zaskrbljeni glede izvedbe prireditve z obiskovalci, zato sva z Ivom Milo-vanovičem razmišljala o alternativnih možnostih. Prireditev bomo v vsakem primeru izvedli na način, ki bo upošteval navodila pristojnih in bo zagotavljal varnost vsem udeležencem. 0 VeBAr m07jhji RIHTER STEVER 1 Moflininif gi^idn a Matej Pečovnik (foto: Jože Miklavc) Obstaja tudi opcija prestavitve termina prireditve s 14. januarja na kasnejši datum, medtem ko so nekateri rezervni scenariji izvedbe znani že nekaj časa.« PRIDOBIVANJE DOVOLJENJA V TEKU Rezervni termin prireditve je predviden v februarju. Če bodo razmere dopuščale, bo dogodek potekal z gledalci z upoštevanjem pogoja PCT in razdalje 1,5 metra ter obvezno uporabo zaščitnih mask, druga varianta pa je dogodek brez gledalcev s televizijskim prenosom in z nekaj vnaprej posnetimi kadri. Ne glede na vse okoliščine organizacija poteka v smeri pridobitve dovoljenja za izvedbo prireditve. Strokovna komisija bo pravočasno sprejela odločitve o prejemnikih priznanj, kot že štirikrat doslej. ŠE ENA ODPOVED BI LAHKO POMENILA KONEC Se ena odpoved prireditve bi lahko pomenila konec projekta, ki se je sicer zelo dobro prijel. Tako meni tudi Tomaž Mavrič, direktor podjetja Mograd iz Mozirja z 20 zaposlenimi, ki je letos prvič med podporniki Športnika leta. Znano je, da brez sodelovanja številnih sponzorjev izvedba projekta ne bi bila mogoča. In kaj je pritegnilo Mavriča, da pomaga s sredstvi svoje firme? PREMALO SREDSTEV ZA ŠPORT IN TELESNO KULTURO Tomaž Mavrič: »Šport mi že od nekdaj pomeni veliko, čeprav sam nisem treniran športnik. Nekaj časa sem se navduševal nad špor- Tomaž Mavrič (foto: Jože Miklavc) ti z žogo, zdaj pa uživam v spremljanju različnih športnih dogodkov. Vesel sem za naše mlade športnike, ki stopajo po poti že uveljavljenih, zelo uspešnih in slavnih predhodnikov, tako v domačem okolju kot na svetovni sceni. Zato sem se odločil, da nekaj sredstev namenim izvedbi projekta, ki opominja našo družbo, da za šport in telesno kulturo namenjamo odločno premalo.« ČESTITKE TISTIM, KI SE V ŽIVLJENJU ZARES TRUDIJO »Zelo pomembno je, da imajo mladi pogoje za treninge in možnosti strokovnega vodenja, da lahko svoje talente in energijo usmerjajo v produktivno izrabo svojega časa in da razvijajo samodisciplino ter zdrav življenjski slog, namesto da bi se predajali kakšni zasvojenosti in brezdelju. Prav je, da vsaj enkrat na leto izrečemo čestitke tistim, ki se v življenju zares trudijo. Vsi smo lahko, z njimi na čelu, zelo ponosni, da imamo v Zgornji Savinjski dolini toliko športnikov in tudi prave športne šampione,« je še dodal Mavrič. Jože Miklavc Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 7. decembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika)_ Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRAŠOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H i P ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! 9 Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. Timi Zajc potrdil dobro formo Slovenski skakalci so preteklo soboto in nedeljo v finski Ruki kljub hudemu mrazu in spremenljivim vetrovnim razmeram pokazali svoje kvalitete. Prva zmaga in drugo mesto za Anže-ta Laniška, pet Slovencev v dvajseterici na prvi tekmi in štirje na drugi, to je odličen ekipni rezultat. Timi Zajc, član SSK Ljubno BTC, je tekmi končal na devetem in 20. mestu, obakrat pa mu je po prvem skoku kazalo precej bolje. S TRETJEGA NA DEVETO MESTO Zajc je na prvi tekmi s slabšim drugim skokom s tretjega padel na deveto mesto. »V bistvu ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE sem kar vesel, da sem bil na koncu med deset najboljših. Zal sem v finalu naredil rahlo napako, ki me je stala stopničk,« je po devetem mestu povedal Zajc. ZRTEV SPREMENLJIVIH RAZMER Finalna serija na drugi tekmi je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer nenavadno dolga. Zal je bil žrtev spremenljivih razmer tudi Timi Zajc, ki je z devetega po prvi seriji padel na 20. mesto. Trenutno v skupnem seštevku zaseda 9. mesto. Svetovni pokal se nadaljuje v poljski Wisli. Štefka Sem Odbojkarice Formisa upravičile vlogo favoritk Mozirske odbojkarice so se v 10. krogu 1. B državne odbojkarske lige na domačem parketu pomerile z vodilno ekipo prvenstva iz Hoč. Proti razigranim gostjam so bile celotno tekmo brez pravih možnosti, kljub temu pa so trudile po najboljših močeh. OČITNA RAZLIKA V KVALITETI Odbojkarice Formisa so že v začetku prvega niza pokazale svoje kvalitete in domačinkam niso pustile zajeti sape. Točke so nizale eno za drugo, odlično servirale in bile suverene na mreži. Domači trener Matija Petrič je uporabil dva polminutna odmora in uspel Mozirjanke vrniti v igro. Po desetih točkah zaostanka so gostiteljice znižale izid na 21:22 in nato na 23:24, na koncu pa je s 23:25 slavil Formis. BREZ ODGOVOROV NA VSILJENO IGRO Tudi drugi niz so bolje začele gostje. Mozir-janke nikakor niso našle pravih odgovorov na igro, ki jim je bila vsiljena. Slabo je deloval sprejem, na drugi strani pa sta odličen servis in napadalna igra pripeljali Formis do zmage z rezultatom 14:25. Z DRUGEGA NA TRETJE MESTO NA LESTVICI V začetku tretjega niza so se domačinke zbrale in vodile vse do 18, ko so jih Hočanke ujele in do konca oddale le še dve točki. Skupno torej 3:0 za Formis. S tem porazom so Mozirjanke na lestvici izgubile eno mesto in so sedaj tretje. To soboto jih čaka še ena tekma na domačem parketu, tokrat z Ljutomerom. Benjamin Kanjir Mozirske odbojkarice v dvoboju s tekmicami iz Hoč niso imele pravih možnosti. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 48, 3. december 2G21 Z1 Kronika IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TRČILA Z OGLEDALI Gornji Grad: 17. novembra pozno zvečer so policisti v Gornjem Gradu obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta z ogledali trčila osebna avtomobila. Oba voznika sta imela v krvi dobro promilo in pol alkohola. • GASILCI ODPRLI VRATA Lačja vas: 25. novembra ob 15.17 so v Lačji vasi gasilci PGD Nazarje s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem se je nahajala onemogla oseba. Reševalci so osebo odpeljali v bolnišnico. • PODRTA DREVESA NA CESTIŠČU Lepa Njiva: 27. novembra ob 11.18 je na ces- to Lepa Njiva-Florjan v občini Mozirje padlo drevo. Gasilci PGD Mozirje so drevo razžagali in odstranili s cestišča. Cesta je bila v času intervencije popolnoma zaprta. Potok: 27. novembra ob 18.30 se je na lokalno cesto Potok-Farbanca podrlo drevo. Gasilci PGD Gorica ob Dreti so ga odstranili in očistili cestišče. • POVZROČIL NESREČO IN ODPELJAL Ljubno ob Savinji: V noči na 28. november se je zgodila prometna nesreča v neposredni bližini bankomata NLB na Ljubnem ob Savinji. Povzročil jo je neznani voznik avtomobila znamke Volkswagen caddy. Poškodovana sta javna razsvetljava in ograja. Policisti zbirajo obvestila, zoper pobeglega voznika sledi ustrezen ukrep. • VINJEN RAZBIJAL INVENTAR V LOKALU Gornji Grad: 28. novembra ob 17.17 so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v gostilni v Gornjem Gradu. Občan, ki je v lokal prišel v vinjenem stanju in ga zaradi tega natakarica ni hotela postreči, je razbijal inventar. Ker se ni pomiril niti po prihodu policistov, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve, uporabljena so bila tudi prisilna sredstva. Izdan mu je bil še plačilni nalog. LJUBIJA Požar pogoltnil industrijsko halo 29. novembra ob 5.52 je v Ljubiji zagorelo tovorno vozilo pod nastreškom objekta lesno predelovalnega podjetja. Posredovali so operativci prostovoljnih gasilskih društev Mozirje, Letuš, Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Paška vas, Lokovica, Šmartno ob Paki, Gorica ob Dreti, Nazarje in Velenje, ki so preprečili širjenje požara na sosednje objekte, požar omejili in ga 80 gasilcev iz 11 društev z 20 vozili je sodelovalo na intervenciji. Stane Weiss, vodja intervencije: »Tudi če bi bili tu, ko je požar izbruhnil, ga ne bi mogli ustaviti, ker je bilo v notranjosti vse suho.« (Foto: Benjamin Kanjir) Ogenj je uničil objekt v izmeri približno 70 krat 20 metrov, vključno s tovornim vozilom, stroji in inventarjem v objektu. (Foto: PGD Mozirje) pogasili. Ogenj je uničil objekt v izmeri približno 70 krat 20 metrov, vključno s tovornim vozilom, stroji in inventarjem v objektu. Stane Weiss, poveljnik PGD Mozirje, vodja intervencije: »S strani centra za obveščanje smo bili malo pred šesto uro zjutraj obveščeni, da na Gorenjskem klancu gori tovorno vozilo. Takoj za tem sta prišla še dva poziva, in sicer da je tovornjak pod nadstreškom in da se je že vnela tovarniška hala. Temu primerno smo postopoma aktivirali dodatna društva. Na intervenciji je sodelovalo enajst društev, okoli 80 gasilcev in 20 vozil. Zal ni bilo nobene možnosti, da bi objekt rešili. Ko smo prišli na mesto požara, nas je čakal polno razžarjen objekt, ogenj se je hitro širil. Tudi če bi bili tu, ko je požar izbruhnil, ga ne bi mogli ustaviti, ker je bilo v notranjosti vse suho, prašno. V objektu so bili tovorno vozilo s prikolico, mlin za lesne sekance, viličar, več strojev za obdelavo lesa in še skladišče za sekance. Vršili smo lahko le varovanje sosednjih objektov, skladišča hlodovine in ostalega lesa, da se ogenj ni širil naprej. To je bilo edino, kar smo v tem primeru lahko naredili.« Benjamin Kanjir 22 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi i Izgradnja obvoznice v Lučah - neverjetna ugotovitev župana V zadnji štev. SN je bila objavljena novička z naslovom »Gradnja obvoznice tik pred začetkom?«. Občinski svet naj bi sprejel sklep o seznamu parcel, ki bi jih ponudili lastnikom parcel v zamenjavo, ki so na trasi predvidene obvoznice. Hkrati pa je župan izjavil, da bo do gradnje v kratkem prišlo, ker je sedanja vlada naklonjena razvoju podeželja. Gospod župan ali res? Ali je vlada res seznanjena s strategijo razvoja podeželja za območje Občine Luče in njenim prispevkom k temu razvoju z izgradnjo obvoznice? Kakšno korist bodo v skladu s strategijo imeli vaščani, predvsem pa okoliški kmetje od obvoznice? Te strategije občani Luč ne poznamo. Ali pa nam je bila nemara zaradi višjih interesov varstva okolja in razvoja podeželja zamolčana? Če res obstaja strategija razvoja podeželja, ki naj bi vključevala tudi varstvo okolja v občini Luče, potem je gradnja državne ceste na edinem kmetijskem zemljišču v vasi, milo rečeno, napaka. 2upanu tudi ni mogoče verjeti, da je z lastniki zemljišč vse dogovorjeno o možni menjavi zemljišč, saj se doslej ne njemu niti kakšnemu drugemu občinskemu funkcionarju v več kot desetletnem obdobju ni zdelo potrebno niti enkrat sestati z lastniki zemljišč. Namreč, župan se še vedno drži svojega prepričanja, da nima mandata pogovarjati se z občani, ki niso pripravljeni odtujiti svojih parcel. Nerazumljivo je tudi početje občinskega vodstva, da projekt obvoznice v določenem primeru obravnavajo kot občinski (nakupi zemljišč ...), ko pa se kdo od prizadetih želi pogovarjati o problematiki, pa ga napotijo na državne institucije, češ da je to državni projekt. Zanimiva je tudi ugotovitev, da v tej novički ni nikjer omenjeno, da je tik pred izvedbo tudi pro-tipoplavna zaščita Luč, ki jo je župan zadnjih dvajset let tako intenzivno omenjal in vključeval v prizadevanja za izgradnjo obvoznice. Če bi odgovorni na občini ravnali v skladu s statutom Občine v delu, ki govori o javnosti dela in sodelovanju občanov pri sprejema- nju pomembnih prostorskih aktov, bi bilo to povsem drugače. Občina je poskrbela, da je bilo v postopek vključenih čim manj občanov, zavrnjene vse dane pobude, upoštevanih pa le nekaj, ki so predstavljale predvsem ozke osebne interese. Kljub jasno postavljenim vprašanjem ni bilo s strani občine kot tudi pristojnih državnih organov nikoli odgovorjeno, kako se bo odvijal promet iz Podvolovljeka, kako bo potekal avtobusni promet in še kup drugih vprašanj. Vse to v projektu ni zajeto. Jasno je le to, da se po izgradnji obvoznice država odpoveduje upravljanju in vzdrževanju ceste od Tratnika do bivše kapelice in da bi naj to prevzela občina. Prav tako naj bi bil promet iz Podvolovljeka preusmerjen po zgornji vasi na rondo. Jasno je, da to prometa v Lučah ne bo izboljšalo. Nihče ne pove, da bi morebitna gradnja obvoznice povzročila dodatne spore med občani, promet na zgornji vasi bi se še povečal, zaradi predora pa bodo Luče še dodatno onesnažene s hrupom. Poleg tega bi gradnja trajala minimalno tri leta, kar bi Luče kot turistično destinacijo prizadelo huje kot trenutna pandemija. Poleg tega bo občina dolžna vložiti, po predvideni vrednosti investicije (izjava ministra), okoli 2 mio EUR. Zato ste akterji vsega tega še enkrat dolžni o tej investiciji razmisliti in upoštevati mnenje Ministrstva za finance in Ministrstva za kmetijstvo, ki sta že pisno pozvala k reviziji projekta. In nenazadnje, ni čudno, da si je Občina Luče pri ocenjevanju občin za področje informiranosti občanov ob županu, ki naj bi mu bila informatika pisana na kožo, zaslužila nečastno, da ne rečemo sramotno mesto, vendar še vedno previsoko, glede na to, da imamo eno najslabših precepljenosti proti korona virusu in kar je najhujše, izredno slabo demografsko sliko. V času mandata sedanjega župana je število prebivalcev padlo iz 1600 na 1450 (podatek SURS-a). Za lastnike zemljišč in civilno iniciativo: Rajko Prepadnik, Luče 60 Kam odhajaš, draga mama, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekla, nisi dala nam roke. Zdaj se moram posloviti, vsi domači jaz od vas, mojih naukov se držite, to želim vam zadnjikrat. Kadar vigred se povrne, v mili vaš domači kraj, rož na grob mi posadite, kot ima jih mesec maj. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, stara mama in prastara mama Frančiška ZAMERNIK p. d. Robnikova iz Konjskega vrha (13. 1. 1941 - 4. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše in sveče. Posebna zahvala patru Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, Mojci za poslovilne besede, Tomažu za odigrano Tišino in Pogrebni službi Primožič. Vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna X7 f - X H MORANA TeL: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 «muw.múrana.si t-imail: informa ra na. ji Aleksander Siettovnik s p . ?Jarj¿ije Hu, 3311 Braslovča POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ OD 1994 24/7 OBIŠČEMO VAS NA DOMU HOF&AUERJEVA UL 22, 3330 MOZIRJE ® 051 649 780 O www.primozic.si Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 23 Za razvedrilo KONKURENCA PRI ŠPARANJU Takoj po prvem letošnjem sneženju so staknili brihtne glave (z leve) predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko, državni svetnik in lju-benski župan Franjo Naraločnik ter (na desni) sponzor iz BTC Jože Mermal. Slednji je menil, da bo novoletna tekma v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem cenejša, ker ne bo treba polivati doskočišča, čemur je Murko dodal, da se bo zato plastika manj »znucala«. »Evo, pa ste nekaj prišparali,« je komentiral Ivo Milovanovič, »samo ne pretiravajte, da vas Gorenjci ne bodo postrani gledali!« IKONI TRETJEGA ŽIVLJENJSKEGA OBDOBJA Znani vlcer iz Luč Ivan Bezovnik - Anza (levo) in znameniti nekdanji Izletnikov šofer avtobusa Kristjan Germelj - Kristl sta oba strastna pevca, vsak po svoje prava unikata v članstvu društva upokojencev Luče. Prvi dela najboljše koše in košare iz leskovih viter, drugi razdira najboljše šale. Ob pravi štimungi znata zapeti kakšno originalno pesem iz lepših časov, ko druženje še ni bilo »kovid-pre-povedano«. Bodimo optimisti, da pridejo stari lepi časi enkrat nazaj. TEŽKO JE NAUČITI CEPCA CEPITI Zgodilo se je, ko je predsednik sadjarjev Lojze Plaznik demonstriral cepljenje v učnem sadovnjaku v Mozirju na način angleške kopula-cije. Slušatelji: sami sadjarski »mački«. Eden od njih, ki ni bil navdušen nad prikazano tehniko cepljenja, je komentiral: »Kaj bom jaz s tem, če pa ne znam angleško ...« Lojze se je prizanesljivo nasmehnil in dejal: »Veste, pri sadjarjih in sadju ni tako kot pri kmetih in krompirju. Če ne znaš cepiti, pač ni pridelka.« No, zdaj vemo, zakaj je sadja vse manj. 24 Savinjske novice št. 48, 3. december 2021 Križanka, Informacije p. s** CAS Oí SOntuíM lrtHQDU UWKEC ■-"ilOL^iJ Ct> SPODAJ XAVICOS MOCHO «AMT.O busten LVJÍE ÍLKWt; BEOTUEÍ ftEííA KJ Ití'. SKOZJ VtfllESR roSÍNEC ¿NA.*KE LACA Ï1HOIW UWKlN.'Jl ZA ITALIAh CDOTFNH TERJATVE PRlPAflMICA AVARÚV pirn SHltAHJÉ-VAfUE OÍA-■COCEMOS TI DEKA»JA ■OPCMftt 0. SklAHILO REK1-1 PflEGWOR C3IÍAJ SEGA ftAHLO UDAAJANJE POfíM k 1 v 1 ® CflíW CIDAJiliČMI PÎ5«« WTW05T DO. SKELETA cmoiaía mejuekje «J4IH9T1. ^REMCUh ŒFDHA BtíjUÉCtt ■acaírnip. aja:,'. PBÍAVAV'IL AffXKl NFKD »EAUJ5KI ISBJAÎÏÇ juaov^u (flÉfljÛ* nnCVLFTU dvojn MJWtJSC SESTAVIL: PETEH UD* USASTA ÎWL majad*»