255. št. — S- Set©. PoStnlna *av5allrana. Posamezne številke 1 D. V Ljubljani 4O; ~ novembra 1922 A,.?tVO: f- ‘on .100 Naročnina za kraljevino SHS M«e5Ho 15 D Letno 180 D Inozemstvo: Mtaečno 20 D. Letno 2140 D Oglasi; enostolpna mm vrata '•kat 50 para. večkrat popa« / . H - K, 1 Vprašanjem je iaraka za odgovu. Sestanek med dr. Ninčiiem in Mussolinijem. 1 ffiHaB, 4. nov. (izv.) »Corriere dela 8«ra« poroča, da se ministrski predsednik Mussolini v kratkem sestane z Jugoslovanskim ministrom za zunanje stvari dr. Nin čičem, da se doseže pri* jateljsko sodelovanje med obema so* 3«dnjima državama. Konferenca med AntoniJevižem in Mussolinijem. Mussolini prosi (!) za odstranitev jugoslovanskih cet 12 DALMACIJE (!). — MORDA PRIDE SICER DO NELJUBIH (!) INCIDENTOV. Rim, 4. novembra. (Izv.) Ministrski Predsednik Mussolini je včeraj delj ča-M konferiral z jugoslovanskim poslanikom Antonijevičera. V porazgovoru je opomnil, da ve italijanska vlada, da 3e Okoli Zadra zbirajo jugoslovanske 5ete Ib prostovoijcL Zaradi tega je prosil Poslanika, naj opozori beograjsko vla- do, da takoj odpokliče te čete, ker bi drugače utegnilo priti do neljubih incidentov. Ministrski predsednik je nato rekel, da stremi Italija za tem, da živi z Jugoslavijo v prijateljskih odnošajih in da pričakuje isto tudi od svoje vzhodne sosede. Oref stena e Jugoslovansko-italijanskih odnoSaiih. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI SE MORAJO NA VSAK NAČIN IZPOL-NITL — NEPRIJETNO STALIŠČE MUSSOLINIJEVE VLADE smatra, da mora Italija izvršiti svoje obveze. Ako Italija odkloni ratifikacijo konvencij o izvršitvi rapallske pogodbe, bo morala po njegovem mnenju Jugoslavija odločno nastopiti, kar bi vse- Pariz, 4. nov. (Izv.) Vse časopisje M bavi z vzroki, ki so dovedli italijanskega veleposlanika grofa Sforzo do demisije. Grof Sforza je svojčas sodeloval pri pogajanjih v Rapallu in deloval tudi za sporazum, ki se je sklenil med Italijansko in jugoslovansko delegacijo v S. MargheritL Grof Sforza zastopa stališče, da se mora med obema državama Skleniti popoln sporazum. Toda Benito Mussolini je na fašlstov-ikem kongresu v Napolju nastopal za ta, da se rapallska pogodba razveljavi, Posebno pa za to, da Italija ne izprazni tretje oone v Dalmaciji, čemur pa trof. Sforza odločno nasprotuje, ker kakor imelo neprijetne posledice i za eno i za drugo državo. Iz vsega tega se po mnenju listov nahaja novi italijanski ministrski predsednik Mussolini v neprijetnem položaju, ker mora Italija izpremeniti svoje postopanje in izvršiti obveznosti, izvirajoče iz rapallske pogodbe. Veleposlanik grof Sforza smatra, da mora predsednik vlade podati jasno Izjavo glede sporazuma z Jugoslavijo. Po fažistovskem prevratu. MUSSOLINI PROSLAVLJA ZMAGO ITALIJANSKEGA OROŽJA V SVETOVNI VOJNI. — GROF SFORZA VSTRAJA PRI SVOJI DEMI-SIJL — ČRNA SRAJCA ZA ITALIJAN. PRESTOLONASLEDNIKA. Rim, 4. oktobra. (Izv.) Povodom če-bte obletnice »zmage« italijanskega Orožja v svetovni vojni je izdala vlada proglas na prebivalstvo, v katerem proslavlja to »veliko zmago«. Vlada obljublja vso svojo energijo posvetiti notranjemu miru in napredku države, kakor tudi ugledu italijanskega naroda v Inozemstvu. Le z disciplino vseh Italijanov bo mogla domovina končno premagati krizo in le tako bo mogla priti država do blagostanja in veličine. Proglas je podpisal ministrski predsednik MussolinL Rim, 4. oktobra, (Izv.) V Milanu, To-Mrnit Rimu in po drugih mestih Italije ta se danes v sodelovanju z vojaškimi to civilnimi oblastvi vršile slavnosti na 5ast vojakom, ki so dali svoje življenje za domovino. V Rimu se je proslave Udeležil tudi vojni minister general Diaz. Pariz, 4. novembra. (Izv.) »Petit Pa-risien« poroča, da je italijanski zastopnik v reparacijski komisiji Salvatore Sjatti Imenovan za italijanskega ministra za zunanje stvari. Rim, 4. novembra. (Izv.) V vatikanskih krogih so jako zadovoljni s prevratom v Italiji. Milan, 44. novembra. (Izv.) Novinarska zveza Je ugotovila, da je sistematično opustošenje uredniških prostorov socialističnega lista »Avantija« povzročilo Štiri milijone lir škode. Novinarska zveza je zaradi tega poslala ministrskemu predsedniku Mussoliniju protest proti takemu oškodovanju italijanskega tiska. Milan, 44. novembra. .(Izv.) Baron Avezzano je imenovan za poslanika v Washingtonu in ne, kakor se je poročalo, v Berlinu. Pariz, 4. novembra. »Matin« javlja, da bo povodom fašistovske proslave v Rimu italijanskemu prestolonasledniku Izročena črna srajca fašistov. Rim, 4. novembra. (Izv.) Italijanski poslanik v Parizu grof Sforza je brzojavno odgovoril ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki ga je pozval, naj umakne svojo demisijo in ostane še nadalje na svojem mestu, da vztraja pri svoji demisiji in je obrazložil vzroke za svoj odstop. Nato je ministrski predsednik pozval grofa Sforzo, naj takoj pride v Rim. Pred važnimi konferencami v Beogradu. DR. NINČIČEVO POROČILO PRED MINISTRSKIM SVETOM Beograd, 4. oktobra. (Izv.) »Prav- da« piše. da dospe nocoj iz Aten semkaj grški minister za zunanje stvari Po-Utls, v sredo pa bolgarski ministrski Predsednik StambolijskL Beograd, 4. novembra. (Izv.) Vče-toj popoldne je bila seja ministrskega iveta, na kateri so podrobno razprav-todi o zunanjem in notranjem položaju ^aše države. Minister za zunanje po-sfe dr. Ninčič ie poročal o programu kentske konference v Lausanni, zla-pa o konferencah z grškim zunanjim ®toistrom Politisom in bolgarskim mi-Nstrskim predsednikom Stambolijskim. '-cdsednik bolgarske vlade Je najprej odpotoval v Bukarešto, kjer se namerama posvetovati z romunsko vlado o v?t t;h balkanskih vprašanjih. Iz ro-?’.oske prestolice pride Stambolijski v A:5iTad, kjer bo o istem predmetu T^zpravljai z zunanjim ministrom dr. Siograd, 4. nov. (Izv.) V sredo do-asndrij bolgarski ministrski pred-tadtfk StamtetiJaki It Bukarešte, kjer Jugoslavija ob prevratu. Orijentsko vpraiani« in naša država. 3ugosiavija danes O S « razpravlja z romunsko vlado o važnih zadevah, tičočih se ureditve razmer na Balkanu. Iz Beograda odpotuje Stambolijski, ki je določen za predsednika bolgarske delegacije na orijentski konferenci, v Lausanne. Bolgarska vlada je namreč prejela povabilo Anglije, Francije In Italije, naj bo zastopana na orijentski konferenci v Lausanni, kjer bo na dnevnem redu tudi vprašanje izhoda Bolgarske na Egejsko morje. DELOVNI PROGRAM NAŠEGA PARLAMENTA. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel ministrski predsednik Pašič predsednika narodne skupščine dr. Lukiniča, ki ga je obvestil o delovanju parlamenta in mu predložil delovni program narodne skupščine za prvo dobo zasedanja našega parlamenta. Predsednik vlade je o tem obvestil ostale ministre, ki bodo kasneje sklepali o delovnem programu narodne Skupina PRED DEMONSTRACIJO INVALIDOV V BEOGRADU. Beograd. 4. nov. (Izv.) Odbor invalidskega udružerja' je oosetil predvčerajšnjim ministrskega predsednika Pa-šiča in je zahteval, naj vlada predloži narodni skupščini nov načrt invalidskega zakona, o katerem naj parlament razpravlja na eni prvih sej. Ministrski predsednik je to sekcijo zelo prijazno sprejel, obžaloval pa je, da se vlada sedaj nahaja v krizi. Vendar je dejal, da se bo za svojo osebo zavzel za to, da se invalidsko vprašanje čimprej reši V invalidskih krogih vlada veliko ogorčenje zaradi metode, kako postopata ministrski predsednik in ministrstvo za socijalno politiko pri ureditvi tako važnega vprašanja. Kakor se čuje nameravajo invalidi, ki stanujejo zunaj Beograda, prodati vse, kar imajo in priti 6. ali 8. nov v Beograd. Tukaj hočejo ostati toliko časa, dokler vlada ne ugodi njihovim zahtevam. Kako bo v tem slučaju vladi pri srcu, ko bo vsak dan morala gledati bedo in sramotne razmere, v katerih živijo oni, ki so o-svobodili našo državo, pač ni treba izgubljati besed. (Mislimo, da si sedanja vlada zaradi invalidske bede ne bo delala preveč skrbi. Op. ur.) ODBOR ZA INVALIDSKI DOM. Beograd, 4. nov. (Izv.) Ožji odbor ministrov, katerega sestavljajo ministri dr. Žerjav, dr. Kumanudi, dr. Markovič, dr. Miletič in minister za vojno in mornarico, ima nalogo, da prouči načrt novega invalidskega doma. SPOPADI MED DALMATINSKIMI ZEMLJORADNIKI IN OROŽNIKI. Split, 4. nov. (Izv.) Na mnogih krajih je prišlo zopet do spopadov med zemljoradniki in orožniki. Aretiranih je bilo šestdeset oseb, od katerih je bilo dvajset obsojenih na en mesec zapora, pet na 15, ostali pa na dva do osem dni zapora. ZBOROVANJE SPLITSKIH ORJU-NAŠEV. Split, 4. nov. (Izv.) V sredo se je začelo tukaj zborovanje pokrajinskega odbora nacionalistov. Sklepi seje so zelo tajni. Kakor se doznava, se je na tej seji sklenilo, da se ima nacionalistični kongres vršiti prihodnje poletje v Zagrebu. SAMOSTOJNA REPUBLIKA FILIPINOV. Washington, 4. novembra. (Izv.) Parlament na otočju Filipinih je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se ustanovi samostojna republika Filipinov, toda pod protektoratom Zedinjenih držav severoameriških. Ta sklep se je poslal ameriški vladi Stojimo pred orijentsko konferenco. prt tem sestanku bodo sedle za isto mizo, kakor vse kale, zavezniški Sn neza-veznlškl državniki. Za Carigrad gre. Staro vprašanje je stopilo znova z vso ostrostjo pred diplomate. Dardanele la Bospor, to je že staro sporno jabolko med Rusijo, Turčijo in Anglijo. Kdor obvlada Dardanele, obvlada Malo Azijo In preko Male Azije Indijo. Da se je zagrizla Velika Britanija z vso močjo v carigrajski teritorij, je Jasno. Saj je baš ona največja izkorlščevalka tudi srednje Azije. Rusija hoče imeti prosto pot Iz Črnega morja skozi Dardanele in Sredozemsko morje v širni svet. Jasno je, da kljub vsej prepovedani samoodločbi narodov niti sovjetska vlada ne bo dopustila, da bi ta samoodločba veljala glede Dardanel ne za domačine Turke In ne za tujce Angleže, Najvažnejši faktor, ki je pa pri tem vprašanju v novejšem času bistveno nastopil je angorska vlada. Mustaia Kcmal paša je s svojo osvobodltelno vojaško akcijo vrgel iz Male Azije Grke, razvil zeleno prerokovo zastavo in pravzaprav dejansko že odstavil samega velikega kalifa, carigrajskega sultana In najvišjega gospodarja vseh pravovernlkov. To je znamenje velike samozavesti In velike moči angorskega diktatorja Lahko se reče, da je Mustaia Kerna! paša zrušil Lloyd Georgeja, kajti leta je vodil svojo maloazijsko politiko s pomočjo Grkov proti Kemalu. in danes ni ne Lloyd Georgeja In ne njegovega pomočnika kralja Konstantina. Angleške volitve, ki se bodo vršile petnajstega novembra pomenijo plebiscit Anglije v vprašanju: ali za L!oyd Georgeja, torej proti Turčiji In Franclji, ali za Bonar Lawa, torej s Turčijo In Francijo. 2a enkrat Izgle-da, da bo zmagala pri volitvah konservativna struja Bonar Larva In s tem tudi po- 'jjj 11 tika zmernosti v Mali Aziji Mirno rečemo da je pred par tedni še stala Evropa pred novo svetovno vojno, Lloyd George Ih namreč zahteval ostrega nastopa proti Komelu. K sreči je dobil antantno pooblastil® za pogajanja s Ketnal pašo letega oseba) prijatelj Francoz Franklin Bouillon In rešil situacijo. Pa tudi britanski generali, ki s*' vodHI v Mudanijl pogajanja z angorsko de-’ legacijo, so bili zmernejši in previdnejši vJ svojih zahtevah, kakor pa oflcijelna londonska vlada; hladnokrvni general Harrlngton je s Kemalovlm vrhovnim generalom ismet pašo sklenil pogodbo, ki je bila sprejeti' na vseh intereslranih straneh. S sprejetjem klavzul v Mudanijl je bila rešena tndl naša država težkih zapletov. Ob Izbruhu največie krize v orijentskesn vprašanju, to je takrat, ko so poražene grške čete bežale na ladijah Iz Male Azije« ko je revolucionarna grška armada proglašala mesto Konstantina novega vladarje Georglosa in ko se je pripravljal Ismet paša, da vrže svoje čete čez Bospor na Carigrad, Je namreč Lloyd George vabljivo povprašal v Beogradu po vojaški pomoči ki naj bi jo ml poslali proti Kemalovlm četam. Ne vemo, kako se je takrat sklenilo z* kulisami v Beogradu. Vsekakor je pa nastal takrat med Beogradom In Parizom nekak trenoten mraz. In nič gotovega ni mogoče reči, ali nismo bili za las na tem, da korakamo proti Carigradu za Anglijo. Te težke odločitve nas je, to moramo pribiti takrat rešila zmerna Franclja In pa omenjeni angleški generali, ki so zadevo ▼ Carigrad« in ob Dardanelak uredili sporazumno z ta met pašo. Izid angleških volitev, ki se vršo r znamenju orljentskega vprašanja In pa rezultati orljentske konference v Lausatmj bodo dali tudi naši bližnji zunanji politik* Izrazit pečat. Režim proti ostavki vlade- KABINET NAJ SE PREDSTAVI Z DELOVNIM PROGRAMOM,. OSTAVKA VOJNEGA MINISTRA, KER NI POTREBNIH KREDITOV, NOVI VOJNI MINISTER — GENERAL PEŠIČ. Nato je ministrski svet razpravljal o političnem položaju v Jugoslaviji. V prvi vrsti je debata veljala ostavki vlade. Ministrski predsednik Pašič je o tej zadevi poročal in izjavil, da po njegovem mnenju sedaj ni povoda za demisijo vlade in da naj kabinet poda v narodni skupščini Izjavo z navedbo delovnega programa, ki naj vsebuje najnujnejše zakone. Predsednik vlade Pašič je nadalje obvestil ministrski svet, da je minister za vojno in mornarico general Miloš Vašič odstopil in da je ministrskemu predsedniku poslal pismo, v katerem je navedel vzroke za svoj odstop, zlasti pa dejstvo, da mu vlada ni dovolila kreditov za preskr- bo vojske in nabavo potrebnega mate-rijaJa. Pašič je dostavil da bo predlagal kralju za vojnega ministra načelnika generalnega štaba, generala Petni Pešiča. Beograd, 4. nov. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je predložil kralju Ar leksandru ukaz, s katerim se imenuje za ministra vojne in mornarice načelnik generalnega štaba, general Peter Pešjč Minister PeŠič je danes dopoldne potožil prisego. Beograd, 4. nov, (Izv.) Na mesto generala Pešiča, ki je imenovan za nji-nistra vojne in mornarice, je začaslto imenovan za načelnika generalnega štaba polkovnik Danilo Kalafatovič. Pred orllentsko konferenco. ANGORSKA VLADA NE PRIZNAVA OBVEZ PREJŠNJE TURŠKE VLADE. ni, sta določena minister za zunanje stvari Duca in minister DiamandL Delegacija odpotuje v sredo v Lausanne-Pariz, 4. nov. (Izv.) Agence Havas poroča iz Angore, da je vlada razveš ljavila vse pogodbe in dogovore, ki JUb je sklenila otomanska vlada v Carigradu izza 15. marca 1920, ker je angorska narodna skupščina izjavila, da je prejšnja turška država prenehaja obstojati in ker se angorska državi smatra za njeno naslednico. Pariz, 4. novembra. (Izv.) Uradno se demantira vest, da je prišlo pri Jedrenu med Francozi in Turki do spopada, v katerem je bilo baje ubitih 13 francoskih vojakov. Pariz, 4. novembra. (Izv.) Carigrajska vlada je obvestila zaveznike, da bo tudi ona odposlala svoje zastopnike na orijentsko konferenco v Lausanne. Bukarešta, 4. novembra. (Izv.) Za člana delegacije, ki bo zastopala Romunijo na orijentski konferenci v Lausan- Pred razkolom v demokratski stranki Borzna poročila. Curih, 4. oktobra. Berlin 0.09, New York 546.75, London 24.42, Pariz 37.50, Milar 22.95, Budimpešta 022, Praga 17-25, Zagreb 220, Bukarešta 3.40, Sofija 3£0. V rtava 0.04, Dunaj (UJ07L Beograd, 4. nov. (Izv.) Seja demokratskega kluba se je otvorila popoldne ob 4. uri. Prisostovalo ji je veliko število poslancev. Na dnevnem redu so bile najprej kandidature članov demokratskega kluba za finančni odbor. Da se preprečijo spori med desničarji in levičarji, so kandidirali isti člani finančnega odbora in isti namestniki, kakor doslej. V odboru sta torej ostala dr. Voja Veljkovič in dr. Slavko Sečerov, dva vplivna člana demokratske levice. Na mesto odstopivšega dr. Križmana je bil izvoljen dr. Ribar. Od demokratske levice ostaneta v odboru tudi poslanca dr. Angjelič in Kučič. Predsednik Ljuba Davidovič je zahteval, naj dosedanji urednik glavnega demokratskega glasila »Demokratije« Jovanovič odstopi ker je za časa krize v demokratski stranki napadal v listu Davidovlča. Zaradi tega je demokratski klub Slde nil, da se Jovanovič zamenja kot glavni urednik »Demokratije«. Razpravljali so tudi o novem ravnatelju »Demokrati Je«. Levičarski demokrati so predlagali za to mesto Pavla Cubeoviča, čemur pa se je desnica upirala, tako da se to vprašanje danes ni moglo rešiti in se je odgodilo za kasneje. — Davidovič ffc tudi zahteval, naj demokratski klub sklene, naj demokratski ministri odstopijo. Davidovič je tudi rekel, da mora demokratski klub razpravljati o vlad nem programu, ki ga je kabinet izdelal na svoji včerajšnji seji, ker je potreb no, da demokratski klub ve, kdaj se bodo ti zakonski načrti izdelali, ker je to eden vzrokov za otvoritev vladne krize. Na koncu je Davidovič opomnil, da Z nasiljem hotelo zavladati Liubliani Doktor Žerjavova skupina s! je v glavo vtepla, da se mora Ljubljana brezpogojno ukloniti njeni volji. Včerajšnje »Jutro« tudi pove, zakaj se je ta gospoda tako zagrizla v misel, da Ljubljana ne sme imeti občinskega odbora, da o kaki vladni pomoči tretji ljubljanski prestolici sploh ne govorimo, dokler ni ta Ljubljana pokorna demokratski stranki. Včerajšnje »Jutro« namreč pravi dobesedno: »Kdor pa hoče pri mestni občini ljubljanski na veliko reformirati, mora imeti za seboj pomoč vlade in vladnih strank...« »Kdor torej hujska proti režimu, hujska proti Ljubljani in je njen neprijateij.« 1 1 čudimo se gospodi okoli »Jutra«, ajda je tako naivna, da pove kar javno jjjiurbi et orbi, cfa je nasilje njeno edino i, sredstvo. Ker je dr. Žerjav slučajno mi-,.nister in slučajno na vladi, naj se Ljubljana kar brezpogojno pokori njegovi -.^olji, sicer bo izigral centralno vlado iProti gospodarskim interesom Ljubljane. Vsled slučajne pozicije dr. Žerjava, torej ene same osebe, naj podrede tl-c?oči ljubil, občinsk. volilcev svojo voljo -jrolji tistih, ki so zakrivili in ki vzdržujejo današnji pogubonosni režim, ki je zadejal naši državi že toliko škode. To demokracijo (!!!) si upa javno proglašati oficijelnl organ demokratske (Ul) #tranke! Daleč smo prišli! ' Morda bo še komu naših čltateljev spominu proglas, katerega je izdal . podpisal gospod dr. Gregor Žerjav dan pred volitvami v konstituanto. — Bilo je to generalovo zadnje povelje ipred bitko, ki je bila za njega že v na-Drej izgubljena. V svojem obupu se Je jPPrijel takrat g. dr. Gregor Žerjav zadnjega sredstva, katerega ima general |>red izgubljeno bitko — groženj In ma-lerijelnih obetanj. Javno je takrat razglasil, da niso nobene volitve tako tajne, da bi se ne izvedelo, kako je kdo volil, in da demokratska stranka ne bo storila niti koraka za one, ki ne bodo volili nje, pač pa, da bo napela vse tiočji za svoje pristaše. Torej ne koristi splošnošti, domovine, ne oziri na državljanska prava državljanov in objektivne pravicoljubnosti — ne, samo ozir na lastno stranko je bil merodajen gospodu doktorju Rezultati takratnih volitev so jasno pokazali, koliko se da doseči pri našem ljudstvu z grožnjami. Gospod doktor je $•1 svojem proglasu pozabil, da Slovenci niso židovskega pokolenja. Ta prvi uspeh tega našega nesrečnega politika ni iztreznil. Pričel je z nasiljem, nadaljeval je z nasiljem. Pri preteklih občinskih volitvah ljubljanskih so mladinovci poskusili zopet z grožnjami in materijelnimi obetanji. — Napadali in poskušali so uničiti gospodarska podjetja in ko jim to ni uspelo so se vrgli na polja materijelnih obetanj in ponujali po stotisoče, samo da bi dobili v roke Ljubljano. Zopet so se vračunili, ker so zopet pozabili, da se nahaja med Ljubljančani le malo Judov, ki so za denar vsakomur na prodaj. Rezultati ljubljanskih občinskih volitev so zopet jasno pokazali, da se Slovenec ne da strahovati z grožnjami in ne podkupiti z obljubami. Demokratska stranka je klaverno propadla. Toda dr. Žerjavu ni zadostovala niti ta lekcija. Ko se je bivši župan ljubljanski podal v Beograd, da izposluje za Ljubljano potrebno prehrano, mu je dr. Žerjav enostavno dejal, da Ljubljana toliko časa ne bo dobila od vlade nikake pomoči, dokler bo v rokah protirežimskih ljudi. To svojo izjavo je seveda dr. Žerjav zavijal na vse načine, toda utajiti je ni mogel. Danes pa jo njegovo osebno glasilo »Jutro« v zgoraj citiranih stavkih ponovno pribija. Seveda ni ta dr. Žerjavova svoje-časna izjava prav ničesar zalegla in moral je iti na svoji nasilni poti še korak naprej. Razpustil se Je občinski svet ljubljanski in za slovenska mesta se je ustvaril špecijelni občinski volilni red, ne oziraje se na to. da padejo lahko vsted tega volilnega reda mesta Maribor, Ptuj in morda celo Celje v nemške roke. Slo se je za Liubljano, katera končno vendarle reprezentira Slovenstvo. Če imamo enkrat v rokah Ljubljano. potem naj vrag vzame vsa ostala slovenska mesta — so si mislili mladini in se seveda zopet — všteli. Sedaj, ko uvidevajo da jim vsa njihova nasilja ne pomagajo, in da Ljubljana zopet ne bo padla v njihove kremplje, jim je ostal zadnji up v zmagi klerikalnega bloka. Računajo približno takole: Z našo indirektno pomočjo bomo morda vendar dosegli, da bodo dobili Ljubljano v roke klerikalci in komunisti, potem bomo pa občinski svet krat-komalo razpustili, kot smo to že enkrat storili. Potem pa bomo Ljubljani krat-komalo diktirali potom vladnega komisarja in ji pokazali, kaj je centralistični bič. Demokratje (!!!) se bodo zopet vračunali, ker so zopet pozabili, da se biča boji le — Žid! Nar. posl. Ivan Deržič: „Straii“ v odgovor. v Sele danes sem dobil mariborsko ^Stražo« od 27. okt. t. 1. Piše o načelnosti narodnih socialistov in omenja iknuncijantsko pismo z mojim podpisom na beograjsko vlado proti bivšemu predsedniku deželne vlade v Ljubljani fi' dr. Brejcu. Da mariborska gospoda tdeoli »Straže« ne bo še naprej slepomišila, odgovarjam to-le: -a Za 20. julij 1919 so takratni socialdemokratski agitatorji (pravzaprav že komunisti) hoteli vprlzoriti protestno stavko na naših železnicah. Sklep socialnih demokratov je pa bil odklonjen od železničarjev v Zagrebu in Beogradu ter s tem že vnaprej onemogočen vsak resen uspeh stavke. Samo v Sloveniji sta sodruga g Kopač in pa dr. Brejčev svak, revident drž. žel. g. Vencajz, hotela nasiloma povzročiti stavko. Zveza jugoslovanskih železničarjev, mm Bg katere predsednik sem takrat bil, je nastopila proti stavki in se je izrekla za delo. Zveza je izvršila tudi svoj sklep In nasilno proklamirana stavka ni uspela. Ko pa so člani Zveze šli na delo, se je pa pri popoldanskem gorenjskem vlaku na drž. kolodvoru v Ljubljani zgodil incident, ki je povzročil veliko razburjenja med onimi, ki so se izrekli proti stavki. Nahujskana množica, po ogromni večini neželczničarji, Je pod vodstvom g. Vencajza in Kopača nasilno odpela stroj in sprevodnike dejansko napadla. Napadeni uslužbenci niso našli prav nobene zaščite pri varnostnih organih. G. dr. Brejc je šele na energično zahtevo Z. J. ž. preprečil nadaljna nasilja in sabotažo. V znak protesta proti postopanju predsedništva deželne vlade, ki ni hotela ščititi delavoljnih železničarjev, je Z. J. Ž. sklicala v dvorano Uniona dne 24. julija shod, na katerem se je soglasno sprejela tale resolucija, ki ugotavlja »Da so bili službo vršeči železničarji o priliki izvrševanja svoje službene dolžnosti dne 20. Julija brez obrambe varstvenih organov izpostavljeni napadom in surovim žalitvam vodilnih hujskačev takozvane Jugoslovanske socialno-demokratične stranke in da je prispela pomoč varstvenih organov šele na ponovno zahtevo železniške uprave in članov organizacije službo vršečih železničarjev. Ugotavljajo nadalje, da predsednik deželne vlade za Slovenijo ni znal ali ni hotel varovati državljanskih svoboščin in pravic članov »Zveze jugoslovanskih železničarjev« proti napadom od strani »Splošne železničarske organizacije« in drugih hujskačev somišljenikov mednarodne stranke in da gospod predsednik ni izvrševal dolžnosti, ki mu Jih nalaga njegova služba reprezentanta najvišje državne oblasti v Sloveniji. Naše čuvstvo pravičnosti je globoko užaljeno in z vsem poudarkom zahtevamo, da gospod predsednik poravna svojo krivdo v najkrajšem času s svojim odstopom.« Ta resolucija je bila po sklepu shoda in osrednjega odbora poslana g. ministrskemu predsedniku Protiču, ministru za notranje zadeve Pribičeviču in prometnemu ministru Vuloviču. Spremno pismo tej resoluciji glasi: Stev. 1086. Z. J. 7.. Gospodu ministrskemu predsedniku Stojanu Protiču v Beogradu. Podpisano narodnostanovsko društvo predlaga gospodu Predsedniku ministrskega sveta predloženo resolucijo v znak protesta proti nasilnostim, ki so jih med politično stavko na slovenskih železnicah vprizorili voditelji stavkujočih ob popolni pasivnosti državnih organov nad našimi člani. Izjavljamo, da kot svobodni državljani, ki so vsak čas napram narodu in domovini storili svojo dolžnost, zahtevamo zadoščenja. - j Prosimo gospoda* Predsednika za upoštevanje naših upravičenih prošenj. Ivan Deržič, t. č. predsednik. Mislim, da objava resolucije in spremnega pisma dovolj jasno dokazuje, da o kakšni denuncijaciji z moje strani niti govora ne more biti. Poleg tega sem podpisal resolucijo in spremno pismo kot predsednik shoda in Zveze jugoslovanskih železničarjev. Vem, da je bil z ozirom na nastop Z. J. Z. dr. Brejc takrat zelo slabe volje in tudi hud name. Hud predvsem zato, ker se je javno razkrila njegova brezbrižnost za večino navdušenih in idealnih železničarjev, ki niso dopustili, da se socialna in gospodarska vprašanja Izrabljajo v komunistične sabotažne svrhe. Hud je bil name, ker se mu je zdelo, da mu bo resolucija Z. J. Z. omajala njegov stolček na deželni vladi, katerega se je tako krčevito držal ln ga hotel obdržati za vsako ceno. Toliko za enkrat v pojasnilo javnosti, z uredništvom »Straže« se bova imela pa še na drugem mestu priliko pogovoriti. Žudna naredba liu&fianskega oddal* ka za uk In vero. Slovenski abiturijentirv so posetill meseca julija Srbijo. Naš list je ta izlet iskreno pozdravil, vendar smo pa tudi v posebnem članku izrazili svoje pomisleke proti načinu, kako se taki izleti prirejajo ter smo ob enem obrazložili svoje misli, kaj naj bi šolska oblast ukrenila. Opozorili smo zlasti, da manjka mladinskim potovanjem onega resnega ozadja, ki jo mora imeti vsaka poučna prireditev, katero plačuje država. Ako potuje kdo na. svoje stroške, dela lahko, kar mu je drago, vsa drugačna pa je stvar, če se vrši pod patro-nanco naučne uprave m na račun državne blagajne. ■ ! . Te dni čitajo profestcrjl naših srednjih šol v najvišjem razredu odredbo oddelka za uk in vero, ki se nanaša na imenovano abiturijentsko: ekskurzijo. Iz naredbe naše učne uprave izvemo naravnost nerazumljivo vest, da so se obnašali slovenski izletniki po Srbiji nad vse škandalozno, da so delali sramoto slovenskemu Imenu. Slovenska javnost je pravzaprav upravičeno ’ radovedna, kaj je ta naša’ bodoča inteligenca počela po Srbiji,, da jo sedaj ljubljanska šolska oblast tako drastično označuje. Spominjamo se, da so takrat vsa poročila po naših listih naznanjala — in tega naš list že takrat ni odobraval — da je potujočo mladino povsod čakala godba, gostija in — Kolo. To naj bi bil vrhunec naučnega uspeha vsega potovanja osemnajstletnih slovenskih abiturijeritov. Za slovenske starše nastane sedaj vprašanje, pod čigavim nadzorstvom je potovala mladina, da je mogla delati škandale. Saj se je vršila ekskurzija vendar pod vodstvom gospodov profesorjev. Ali je naša mladina s srednješolsko izobrazbo že tako propadla, da jo niti profesorjeva navzočnost ne zavaruje pred škandalom? Profesorji morajo vendar poznati'svoje večletne bivše gojence, da ne btpripuščali takih elementov na ekskurzije, ki jih plačuje država? Ali je to uspeh tistih znamenitih referentov pri viš. šol. svetu, ki so vedno oznanjali laksno disciplino med srednješolsko mladino, ki naj bi počela vse mogoče, le šolske knjige naj bi!M»* na zadnjem mestu. Kar odkrito pov* mo, da se nam zdi ta naredba dok« čudna in nikakor ne moremo razumeti, da bi bila vsega kriva mladina. Ce *• je slovenska mladina res vedla tako škandalozno, da jo Je bilo treba z oblastvenim odlokom ožigosati, poleni Ml šolska oblast predvsem poišče prave vzroke in prave krivce, ki jih ne bo težko najti. Zanimiv je V tej naredbi zlasti oni pasus, ki pripoveduje, da so Izražal* abiturijenti slovenskemu profesorju svoje začudenje, ker je govoril Srbom v srbskem jeziku. Človek Ima vtis, da je bil ta pojav -tisti strašni škandal, ra-di katerega naredba stigmatizira slovenske abiturijente kot ohole prenape-teže in suroveže. Če slovenski dijak vidi profesorja, da se nekako sramuj« slovenskega jezika med bratskim M* rodom, ni to prav nič čudnega ta Je !• dokaz, da stoji dijak visoko nad svoji® profesorjem. Kdaj pa smo čuli, da M bil Hrvat in Srb nagovoril Slovence v slovenskem jeziku? Dvorni svetnik dr. Skabeme, avtor te naredbe, ve prav dobro, da je bil’ v AvstrilJ običaj, d* je petdeset Slovencev radi enega Nemca govorilo — nemško. Ali naj sedaj to metodo vpeljemo tudi v naši državi? Gospod dr. Skabeme je mož režim«# zato razumemo, kaj hoče v tem ozinv če tudi je protinaravno. Naše skromne mnenje je, da naj v JugoslavUI vsak državljan govori in ljubi oni jezik, k** ter ega ga Je učila mati r- Ne bomo nadalje razpravljali o nar .vedem odredbi oddelka za uk ta vero* ugotovimo le, da zasluži iz večlh a& rov, da jo javnost In zlasti poslanci o* tanko proučijo ter povedo svoje mn* nje na pravem mestu. Konec komunistične stranke v Italili. Pred fašisti se ni uklonil samo Italijanski kralj, temveč po vesti, ki smo jo že objavili pred nekaj'dnevi in ki se sedaj potrjuje, tudi italijanska komunistična stranka. Vodstvo te stranke je namreč izjavilo, da stranka kot taka likvidira svoje delovanje in obvezuje njene pristaše od vseh obvez napram njej. . r? Večjega uspeha si fašisti gotovo niti sami ne morejo želeti. Fašizem, ki je bil ustanovljen za boj proti najradikalnejšemu socijaHzmu,-komunizmu, ni svojega protivnika samo premagal, temveč ga popolnoma razbil, pri čemer so mu največ pomagali ravno komunisti, ki so razbili zmernejše soci-Jalistično gibanje. Komunistična stranka Je torej v Italiji izginila iz javnega življenja, je izginila iz življenja obremenjena s tolikimi grehi, da v tem oziru ne more konkurirati z njo menda prav nobena druga komunistična stranka na svetu. Njeni začetki so bili lahki. Kakor v vseh romanskih zemljah, tako so bila tudi v Italiji tla za revolucionarni socijalizem mnogo bolj pripravljena in tradicije socialističnega gibanja, še izza časa pred vojno mnogo radikalnejše in bolj revolucionarne, k^kor pa V ostalih evropskih državah. Komunistična stranka vsled tega pri propagandi svojih revolucionarnih, načel ,nl naletela na posebne težkoče, ker **• formisti so bili že popreje izolirani; !* še ti so bili radikalnejši, kakor nji* hovo ime. Toda Moskva je zahteval* čiščenja in to se je izvedlo tako radikalno, da niso zleteli iz stranke samo reformisti, temveč tudi sredina« vsled česar se je vse socijalistično gibanje razbijo in strokovne organizacije pretresle do svojih osnov. Ta uspeh pa še ni zadostoval nekompromisnim oz« nanjevalcem pravovernega komunizma. Od pomladi L 1919 so gonili delavstvo v najnesmiseinejše akcije, prt katerih niso bile uničene samo drago cene dobrine, temveč se je prelivala ta* di popolnoma brez vsakega smotra delavska kri. V državi so vzbudili strah pred rdečim terorjem in postali tak® očetje belega terorja. Fašizem Je otrotf ravnotako bloden, kot njegov oč& Prvotno mišljen kot samoobramba, J* odrastel svojim otroškim čeveljčkom in prerastel svoje prvotne cilje. Precej ironije leži v tem, da Je v času, h® pridigajo komunistični teoretiki * vstrajnostjo, ki bi bila vredna boUi* stvari, zaslepljene teze o smrtni krizi kapitalističnega gospodarskega ta političnega družabnega reda, rodil ta, t° besedah komunistov smrtno, bolni kapitalizem iz sebe še organizacijo, ki j* razbila s pomočjo komunistov sam® politične ta strokovne delavske organi- Dr. Joža Glonar: Narodno Jedinstvo in folklor. «V zadnji (4.) številki zagrebške »Ju-goslavenske njive« Je dr. P. Bulat pod tetti naslovom napisal članek, ki Je vreden naše pozornosti. Zgodovinski fundainenti njegovega uvoda res da niso posebno zanesljivi, ker so vse preveč sumarKSni, tudi njegova terminologija ni ravno dosledna, toda na koncu pcaaja zelo dober in pameten nasvet, kako naj skušamo priti preko Internih državnih težkoč, ki izhajajo iz političnega gesla »narodno Jedinstvo«. i Nedoslednost pisčeva se kaže najprej v tem, da se ne vidi jasno, kako daječ hoče raztegniti pojem »narodnega ledinstva«. Če beremo na strani 156. o naši »naciji od Triglava do Balkana, in če hočete celo dalje — tja do Egejskega morja«, kar Je po njegovem bila jugoslovanska koncepcija vseh naših velikih duhov od »Trubarja, Gunduliča preko Kačiča, Obradovlča tja. do Strossmayerja, Vraza in Sker-Uča«, jim očividno daje prav, da so pod tem pojmom umevali Slovence, Hrvate Grke in Bolgare. Citati iz Kačiča in Obradoviča pa mu lahko služijo samo za dokaz narodnega jedin-stva med Hrvati in Srbi Zato nima pravice, da bi s temi imeni operiral zoper vse one, ki se obračajo zoper napačne konkluzije, ki se izvajajo iz narodnega jedinstva onega dela južnih Slovanov, ki so slučajno danes v mejah naše kraljevine, torej zoper politično izrabljanje takozvane »jugoslovenske nacije«, ki po mnenju oflcijoznih učenjakov res da še ne eksistira, ampak šele nastaja, če odklanja zgodovinske razloge onih, ki dokazujejo, da je različen zgodovinski razvoj pri nas ustvaril različne potrebe — ki bi se jim brez strahu pred kakim »separatizmom lahko mirno ugodilo — nima pravice v zgodovinskih razlogih iskati razlage za našo različno mental-nost, posebno pa ne omejevati teh zgodovinskih razlogov samo na zapad. Po njegovem ima »ideja jugoslo-venskog jedinstva« (kar citiram v originalu, ker ne morem pogoditi prave vsebine tega termina!) svoj koren v narodni duši, odkoder izvira. Zato spoznavajmo narod in njegovo dušo, pa bomo pravilno spoznali tudi sebe In svoje dolžnosti proti narodu. Narodopisje mora pri nas priti do priznanja In spoštovanja, potem se bodo tudi občutili blagoslovi ln nalode narodopisja, ki so po besedah Tolstoja »delo za narod ln stremljenje, da mu pomagamo in stopimo ž njim v ožji stik.« Prva trditev Je nepravilna, svet, ki ga pisec daje v zvezi ž njo, pa je za današnje čase zelo umesten ln naravnost dragocen. Narodno jedinstvo Je učena abstrakcija, do katere so učenjaki prišli po razni poti: filologije, zgodovine, etnografije, sodjologJJe etc. in iz katere danes delajo politiki — ža-libogl — razne, po večini zelo nesrečne konkluzije. Narodopisje nam je dokaz — in eden najjasnejših — našega narodnega jedinstva, res da jedinstva, ki sega daleč preko mej kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spoznavanje naroda, ki je v zvezi ž njim, pa je najsigurnejša podlaga sporazumevanju pravih potreb naroda. Samo tako, narod več ni in ne bo nedolžna žrtva kabinetnih politikov, ki so se vzgojili ob tujih političnih ideologijah in delajo po abstraktnih šablonah in umetnih receptih. Zato pisec po pravici citira stavek iz »Folklore« Angleža Hartlan-da, da globlji študij Folklora ne približuje samo civiliziranih narodov divjim, ampak tudi sloje Istega naroda med seboj. Vse to se Je — pravi dr. Balat — doslej pri nas premalo uvaževalo, toda imena »Herder, Grimm, Humboldt, Goethe, Brentano, Walter Scott, Mi-ckivicz 1. dr.«, ki jih citira na koncu svojega članka, dokazujejo, da Je ta stavek zapisan v preveliki naglici In da pisec sam dobro ve, da se je pri nas začelo uvaževati že pred več ko sto leti in da je ponekod to uvaževanje prehajalo že v nekak mističen kult. Ali mu niso znane Štrekljeve »c’ovenske narodne pesmi« v štirih debi i zvezkih z nad 3200 stranmi velikega formata in zagrebški »Zbornik za narodni Život I običaje Južnih Slavena«, da imenujem samo dvoje najbolj vidnih in znamenitih narodopisnih publikacij na našem zapadu! Ali ni imel nikdar slovenskih čitank za srednje šole v rokah in ali se ne spominja več onih,, iz katerih se je na srednji šoji sam učil, da je mogel zapisati: »Naša ;učeča mladina ni več čula o Hotentotih, življenju in običajih Bušmanov in indijskih črncev, nego o svojih rojakih, svojih bratih v sosednjih pokrajinah in o duševnem kulturnem blagu svojega naroda.« Tukaj dela naši šoli v preteklosti res krivico. Dvorezna In skoro že nevarna Je tudi sledeča njegova zahteva: »Nikdar se ne more dovolj naglasiti, kako se Je. vsepovsod pri nas, posebno pa v naših zapadnih krajih, malo važnosti polagalo na preučevanje In spoznavanje življenja preprostega naroda in njegove kulture, še manje pa kazalo smisla In volje za to, da bi se »prostonarodna kultura«(?l) skušala vzeti za osnovo, na kateri In po kateri bi se naj naša višja kultura dalje gradila«. Vkljub vsemu zanimanju za naš narod, ali da govorim za Hrvata bolj umljivo: »prosti narod«, in vkljub vsej ljubezni, ki Jo gojimo do njega, mo* ramo vedno paziti, da ne zabredemo v kak mistični kulturni primitivizem, pa najsi že Izhaja njegova Ideologija iz nemške romantike ali Iz vokabularja ruskih slavjanofilov, kakor menda pri Bu-latu. Zato je za enkrat dovolj,, če z Bu-latom vred krepko podčrtamo, kako mnogo neprilik v našem življenju Izhaja odtod, da ima naša inteligenca premalo zvez z narodom. In da Je zaradi tega treba, da se v širših krogih poiivi zarfj mknje za ono VTSto znanosti, ki u® »Spoznavaj samega sebe!« -<■*• namreč narodopisje. Na Bulatovem članku te v ostal«* vidi tudi to, kar dela Hrvatom sic« sploh zmešnjave v enakih spis*®* namreč nedoslednost njihove termi**®’ logi je. Kakor drugi, rabi Bulat besed® »narod« enkrat v pomenu »inteligenc* + puk«, drugič v pomenu »puk«, za terega piše včasih jasneje »prosti rod« in da se mu tretjič v vso to tenfl£ nologijo vrine še učena »nacija*. ** prikazen se lahko opaža tudi pri ki pišejo v cirilici, da ne rečemo na ko pri »Srbih«. Vse to je dokaz za & . latovo trditev, kako malo zvez b®* iL Hrvatih inteligenca s »prostim dom«, dokaz drugič, da 1 Hrvati ^ še niso sami v sebi nacUonaln«M*r“jj£ geni, ali recimo po današnji S«*1 din Jeni«, in dokaz tretjič, da bi gg dlnjenje, ki ga danes pri nas tc0j forsira, lahko izvršila samo ona, Pn ^ pa bi »prosti narod« ostal na cesn. ^ venci smo v tej reči edini bomo*® ^ ujedinjenl: »slovenski viarod« ”^oO0 bogve od kedaj Ze vedno ,ce'nte0« slovenstvo« ln ne samo ona gentna« masa, ki Je dobra * za to, da krije razne oficirje M s ni Šahovski deski, Vso to učenost, Jd W l nimi učenimi besedami k*J®2, i sacije. uničila vse pridobitve socijali-etičnih strank in odprla pot reakciji. Medtem ko so 3e komunisti poskušali letati revolucijo in hoteli napraviti prevrat v malem, so napravili fašisti prevrat v velikem. Komu bi bolj pristo-ialo, da izpolni svoje obljube, kot pa komunistom, ki govore vedno o boju? Sedaj vidimo, kako izgleda ta izpopolnitev. V trenotku, ko postaja nevarno imenovati se komunist, razpuščajo komunistični voditelji svojo stranko, Ne morda zato, da bi ohranili zadnje svoje vernike pred grozečimi Preganjanji - saj so tekom zadnjih treh let doveljkrat pokazali, da delavske krvi ne merijo ravno z naprstniki — temveč zato, da jim ni treba nositi težke odgovornosti Voditelji beže in Prepuščajo delavske mase usodi katero so jim pripravili, in se bodo po Vzrocu madžarskih komunistov, ki so Bapiavili ravno tako, borili za pravice italijanskega proletarijata s plamenečimi govori — za mejami. Govorili bodo o bližajočem se koncu kapitalizma in 'buržuazne diktature, medtem ko bo italijansko delovno ljudstvo, oropano svojega giavnega orožja, strokovnih organizacij in 'brez voditeljev trpelo pod diktaturo fašizma, ki nima niti najmanjšega smisla za socijalno pravičnost. Kakor je bila vsa zgodovina italijanskega komunizma neslavna, ravno tako neslaven je konec italijanske komunistične stranke, ki umira obtežena s težkimi grehi proti socija-lizmu. Mislimo, da ne bo nikogar, ki bi žaloval za njo. Italijansko delavstvo si bo skupno z italijansko demokracijo priborilo svoja prava in tudi fašistov-ska epizoda bo prišla enkrat k svojemu koncu. In morda je dobro, da v tem boju ne bodo italijanskim socijalistom komunisti v napoto.. Pred novimi nemiri na irskem. V času, ko je bila sprejeta irska konstitucije od pravoveljavne zakonodajne Skupščine irske Svobodne države je pričel de Valera z novim delovanjem proti mlademu državnemu organizmu. Zopet H je dal proglasiti za »prezidenta irske republike? ter je imenoval republikanski državni svet in ministrstvo^ ki naj vodi državno upravo toliko časa, »dokler ne bo ljudstvu dovoljeno odločiti s svobodnimi volitvami o obliki 3voje vlade.« Južno Irsko bo imelo na ta način dve vladi in dva parlamenta. Pristaši republikanskega gibanja so namreč znova Stvorili svoj Dail Eireann, kateri bo na tajnih sestankih sklepal o zakonih in odredbah. Njegovi člani so predvsem poslanci, ki so bili Izvoljeni pri zadnjih volitvah, ki pa niso bili priznani po an-gleško-irski pogodbi. Je to torej manjšina, ki hoče zopet vsej državi vsiliti svoje stališče. De Valerova akcija je v posmeh pomirljivi gesti sedanje vlade, katera Je amnestirala vse upornike, če oddajo orožje. Ta velikodušni akt je opravičeno vzbudil upanje, da se bodo razmere na Irskem vendar že enkrat konsolidirale in to tem bolj, ker se je velik del republikancev odzval temu pozivu. Sedaj pa so republikanski voditelji frdo-glavo zrušili vsako upanje na odstranje-nje konfliktov potom sporazuma in bodo prisilili Cosgraveovo upravo, da prične v svrho potlačitve nelegalnega gibanja znova državljansko vojno. Morda je bil vzrok za de Valerov zadnji čin sprememba vladnega režima V Angliji, od katerega je pričakoval ta kratkovidni politik obrat v irski politiki Anglije, kar bi mogel dobro izkoristiti v propagando za svoj nekompromisni republikanizem med irskim ljudstvom, katero vidi v unionistični stranki Anglije reprezentanta stoletnega izkoriščanja in tlačenja Ircev. V tej smeri pa se je zmotil, ker Bonar Law je od vsega početka svojega ministrskega predsedovanja izjavljal, da mora vsaka angleška vlada prevzeti obveze napram Irski, katere je podpisal Lloyd George; ravno tako je splošno znano, da bo prvi predlog, o katerem se bo posvetoval angleški parlament, predlog o ratifikaciji irske ustave, katera je izdelana v smislu decem-berske mirovne pogodbe. Vendar se ne da utajiti, da je razmerje konzervativne sedanje londonske vlade k Svobodni državi drugačno, kakor je bilo razmerje Lloyd Georgeja. Posebno se vidi to v stavku, katerega je izgovoril Bonar Law v svojem velikem govoru v Glasgowu: »Z irsko vlado hočemo imeti potrpljenje.« To zvi-šeno stališče slabo odgovarja spremenjenim razmeram, ker ponižuje princip narodne samoodločbe, kateri je bil slavnostno priznan z angieško-irsko pogodbo. Nikjer Bonar Law ne omeni podpor za južno Irsko od strani Anglije, temveč naglaša povsod samo obojestranske dolžnosti, ki izhajajo iz pogodbe, To hladno stališče unionistične vlade bo gotovo prispevalo k republikanski agitaciji med irskim ljudstvom, ki je v narodnih stvareh neizmerno občutljivo. In tako je verjetno, da se bodo na Irskem v najkrajšem času zopet razvili boji, ki ne bodo manj krvavi od prejšnjih, saj Se bodo bili med brati. JOSIP AMBROŽIČ: Obrtne nadaljevalne iole. Obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljub- j Uani je bilo v največjem razmahu v le- | tih 1912 do 1914. Kdor je imel tedaj priliko poučevati vajence, bo priznal, da je bilo to poučevanje užitek, ker so se vajenci za posamezne predmete zelo zanimali. Naj navedem-en sam primer! Neki vajenec me je pri predavanju z raznimi neslanimi medklici neprestano motil. Naenkrat vstane njegov sosed in mu z besedami: »Ti nas ne boš motil, ker se tukaj zbiramo zato, da se kaj naučimo!«, priloži tako krepko zaušnico, da jo dotičnik pomni gotovo še danes, ko Je najbrž že dolgo samostojen obrtnik. Cas je tekel v obrtno nadaljevalni loll brzo; obravnavali smo knjigovodstvo, korespondenco, ustavoznanstvo in strokovno risanje. Občudovati sem mo- ral globoko jasnost pojmov iz stroke posameznika. V tej šoli so si neposredno pred vojno vajenci pridobili zelo veliko strokovnega znanja, ki je danes lahko uporabljajo v korist sebi in v prospeh svoje obrti. Vojna je zapečatila usodo obrtno nadaljevalne šole za celo desetletje. Merodajni voditelji so med vojno sicer skušali Šolo zopet oživotvoriti, toda vojne razmere so vedno preprečile obnovitev te šole. Tudi vajenci sami so iz veselja do dela v delavnici in šoli zahtevali otvoritev šole in obljubljali sami preskrbeti denarna sredstva, toda brez uspeha. Po vojni se je sicer začel delni pouk, s katerim pa se je moralo kaj kmalu prenehati, ker ni bilo kredita. Tekom vojne se je pri nekaterih večjih obrtnikih udomačila napačia razlaga učenčevega smotra in delovanja. Zanimanje za obrtno nadaljevalno šolo je med nekaterimi obrtniki od dneva do dneva padalo, vajencev se je polastila povojna brezbrižnost V delavnicah se je delalo vedno več, nadaljna šolska izobrazba se je zdela odveč. Danes pada zanimanje za obrtno nadaljevalno šolstvo ponajveč med onimi, ki so na tem šolstvu najbolj interesirani, Tu prihaja v poštev vlada, magistrat, železniška uprava, trgovska in obrtna zbornica, zveza industrijcev, zveza obrtnih zadrug Itd. Povsod Isti odgovor: Ni denarja. Ta izgovor ne drži. Za vsako pošteno delo se mora dobiti denar in ako se naloženi kapital obrestuje višje od običajne obrestne mere, potem je denar naložen dobro, varno in plodonosno. V našem slučaju mora prinašati visoke obresti malemu in velikemu obrtniku. V pogledu strokovne naobrazbe bodočega stanovskega člana se je znal trgovski stan zelo hitro prilagoditi novim razmeram. Njegova strokovno gremijal-na šola je danes v naj lepšem razvoju. Na njej poučujejo iz merkantilnih predmetov izprašani učitelji. Iz te šole izide naraščaj, ki bode v vsakem oziru kos svojemu važnemu poklicu, zlasti v bližnji bodočnosti, ko se povojna verižniška teorija, »valutna in konjunkturalna trgovska politika« umakne realni trgovini, ki ji bo dozorel samo spreten, soliden in strokovno naobražen trgovec. Vsakdo mi mora priznati, da je obrtništvo resnično ustvarjajoč član v verigi posameznih stanov. Kakor trgovec ne ustvarja dobrin, temveč jih dobi že izdelane ter samo posreduje pri prodaji že gotovega blaga, tako jih mora obrtnik Iz surovega materijala sam ustvarjati z delom svojih spretnih rok In z svojim razumom. BO sem v veliki ljubljanski tovarni, kjer sem si ogledal vse kategorije dela. Zanimiva je bila izjava tehničnega ravnatelja: »Vsa produkcija v naših tovarnah se zelo podražuje. Prvi In glavni vzrok je premajhna strokovna naobraz-ba posameznih oddelnih voditeljev, ki dostikrat pravilno ne razumevajo predloženih skic, modelov itd. Skratka: rizb ne znajo brati, delo se zakasni in draži, tuja konkurenca je kljub visoki uvozni carini vedno večja.« Tako dotični gospod. Pri nas je veliko pomanjkanje industrijskih produktov; plačilne zahteve delavstva so vedno večje; zato postaja, kakor sledi iz navedenega, tuja konkurenca zelo nevarna domačemu delavstvu. Število brezposelnih bode naraščalo in z njim nezadovoljnost v širokih masah delavstva. Zelo žalosten je pogled na naše domače delavstvo v taki tovarni. Pri velikih in malih strojih stoji strokovno izobražen tujec. Pokorno mu služijo in on jih vodi z veliko fineso, spretnostjo in lahkoto. V bližini pa nas motri domačin s topim in mrkim pogledom. V blatu takorekoč tiči in opravlja za nizko mezdo težka in nezdrava dela. Samo poglejmo ta izčrpana lica! Vso okolico sovraži in zlasti tiste, ki so zakrivili njegovo manj vredno strokovno izobrazbo in ga popolnoma zanemarili. V delavnici in tovarni odločuje kot delovodja, preddelavec, risar, pisar etc. tujec, a naš človek opravlja še danes nižja in težka dela Tako ne gre več! Dajte obrtnemu naraščaju strokovne izobrazbe, dvignite ga na duševni in strokovni nivo tujca in rešili bodete s tem velik del perečega socijalnega in delavskega vprašanja in dvignili plodonosno naloženi denar na visoke obresti. Preprečili bodete import inozemskega kvalificiranega delavstva, dali dovolj zaslužka domačinom, dvignili domačo industrijo, onemogočili tujo konkurenco in zadovoljili zatiranega domačina, ki je v tovarni in delavnici ponižan, preziran in zatiran po krivdi drugih. Z možnostjo dela raste tudi delavska zavest in ponos. Vsi, ki čutite z zapostavljenim obrtnim naraščajem, omogočite otvoritev obrtno nadaljevalne Šole v Lljubljanii Te skromne vrstice sem napisal, da informiram javnost o vprašanju, ki a« sme neopaženo izginiti iz dnevn. reda. Pričakujem, da poseže vlada, oddelek za trgovino in industrijo in prepreči popolno ukinitev obrtno nadaljevalnega šolstva. Politiine vesti. Zanimiva ugotovitev. »Nova Pravda« z dne 4. novembra t. L ugotavlja pod naslovom »Vrhunec hinavstva« sledečo nadvse zanimivo klerikalno načelnost: »Slovenec« z dne 24. okt. t 1. piše: l. Državno nadzorstvo nad občino se ima omejiti na pravico ugovora proti zakonite čine njenih organov, pri čemur pa ima redno sodišče odločevati o vprašanju proti zakonitosti«. (Tako je zavzel »Slovenec« silno radikalno stališče o avtonomiji občine). 2. Za kritje svojih stroškov se naj občina poslužuje naslednih finančnih davkov:: progresivni davek na imetje, alkohol, davek na luksus in tujski promet. (Iz komunalnega programa zveze delovnega ljudstva.) Temu nasproti pa piše »Slovenec« z dne 25. oktobra sklicujoč se na mariborsko »Stražo« takole: 1. List najod-ločnejše protestira proti takemu izžemanju prebivalstva ( njihovi socialistični zavezniki iz Maribora so namreč res sklenili pobirati te davke. Op. ur.) in poziva vlado, naj se sklenjenih davkov ne potrdi.« (S tem je »Slovenec« in njegova mariborska sestra »Straža naredila globok poklon centralistom, ki so v zadnjih letih ponovno kršili avtonomijo ljubljanske občine. Op. ur.) 2. Oba v zadnji seji sklenjena davka, davek na parcele, ki še niso zazidane in zvišani davek na alkohol (vino) imenuje »Straža« roparski davčni sistem, ki ga prebivalstvo ne more priznati. Iz tega soglasja med »Slovencem«, ki je ljubljansko glasilo SLS in »Stražo«, ki je mariborsko glasilo iste SLS sledi, da klerikalcem v resnici ne gre niti za avtonomijo ljubljanske občine, niti za komunalni program zveze delovnega ljudstva, temveč gre jim le zato, da s pomočjo komunistov in socijal-patrijotov njihovi kandidati pri prihodnjih občinskih volitvah zmagajo. Ta ugotovitev je res prav zanimiva in silno priporočljiva za zvezo delovnega ljudstva. »Zarja« in naprednost. Naprednosti je posvetila »Zarja« cel uvodnik. To je vse prav in hvalevredno, čeravno je članek preračunjen nato, da upraviči »Zarja« pred svojimi pristaši zvezo s klerikalno stranko. Kar je navedla »Zarja« v štirih točkah na račun bivših in sedanjih naprednih strank, pa še daleč ne more opravičiti njene zveze s klerikalno stranko. Ker navedene stranke, ki so tekom svojega političnega življenja izvršile zoper napredna načela še zdavnaj niso edine napredne stranke na Slovenskem, nasprotno jih lahko prištevamo k manjšini. »Zarja« prezre, da je večina slovenske napredne javnosti te stranke zapustila in si osnovala nove stranke ravno zato, ker so delale »oficielne napredne stranke« težke pogreške zoper napredna načela, ki so konincidentna z temeljnimi načeli socializma. Ako »Zarja« jemlje vpoštev samo politično stran naprednosti, pojmuje vsekako naprednost preveč enostransko in tendenčno. Toda pustimo to. Kar pa »Zar- ja« na koncu svojih izvajanj navaja, mora vsakogar, ki jemlje naprednost resno, osupniti. Po zatrdilu »Zarje« it namreč »danes naj reakcionarne jši klerikalec bolj napreden kot pa vse oficl« elno slovensko naprednjaštvo skupaj«, To trditev si bomo dobro zapomnili in gospode »Zarjane« nanjo opozorili, kadar bodo še govorili o nazadnjaštvu in protikulturnosti klerikalcev, kakor so to še pred nedavnim časom tako pogosto povdarjali. Ta obrat v nazira-nju s klerikalci je vsekako interesanten Pa ne da bi bila zveza s klerikalci gospodom »Zarjanom« popravila možgane in nanje tako močno vplivala, da so šele sedaj odkrili naprednjaštvo klerikalcev. Zajednica izgubljena »Jutro« prinaša senzacljonaluo izvirno poročilo iz Beograda, da je odbor radikalne stranke v Beogradu na intervencijo demokratske stranke v Ljubljar-ni prepovedal ljubljanskim radikalcem glasovati za listo jugoslovanske zajedr nlce. Vsled tega je vseh 12.000 radikalnih volilcev v Ljubljani prestopilo k demokratski stranki. S tem je seveda jugoslovanska zajednica izgubljena, posebno še, ker je smatral »Jutrov« poročevalec slučajni gostilniški sestanek treh narodnih socialistov za ponesrečen shod. Pa naj še kdo reče, da demokrat* ske liste ne išče sreča! Tolažilna vest iz Beograda za naše uradnike. Iz Beograda prinašajo listi nadvse tolažilno vest, da parlamentarni odbor za uradniško pragmatiko ni bil sklepčen in je seja vsled tega odpadla. Uradniki, ki so v željnem pričakovanju PO službeni pragmatiki in zboljšanju svojega gmotnega položaja čitaii to beograjsko poročilo so si morali pač misliti da od koritarjev, ki imajo smisel le za težave lastnega želodca ne morejo ničesar drugega pričakovati. Hudomuš-neži trde. da je pod vtisom tega dejstva celokupno ljubljansko uradništvo sklenilo, kompaktno glasovati za demokrat« sko listo. Kasno Izpametovanje, V Beogradu je nastal te dni zanimiv, spor. Gre za kandidate glavne kontrole, te naše najvišje upravne institucije poleg državnega sveta in najvišjega ka-sacijskega sodišča. Spor je nastal v dr* žavnem svetu, ki ima pravico kandidk; rati v gl. kontrolo posam. člane. Dr* žavni svet se je razdelil na dva taboratti v enem so radikalci, v drugem demo«? krati Proti temu, da bi se pa taka vprašanja reševala kot strankarska, partk zanska, ne pa kot strokovna, kot stvar*? na, ki se imajo odločiti v smislu zako* na in predpisov, se je končno izrekli tudi »Demokratija«, glavno glasilo demokratske stranke. Nam se vidi tako izpametovanje vse hvale vredno, resj pa je tudi, da je nekam kasno prišlo.: Sedaj, ko se je omajala radikalnode-mokratska koalicija prihajajo demokratski listi z idejami, da naj se državno uradništvo nastavlja po strokovnih: no porabnih klišejev, so naši pisci prinesli od drugod, ona je prava in resnična »tuja učenost«, da govorilno z besedami Cankarjeve matere. Zato z veseljem Podpišemo Bulatovo zahtevo: »Natrag narodu!« Saj je vendar tragično, da se naši delavci, vojaki in kmetje med seboj razumejo, naša »inteligenca«; pa ne, ker govori vsaka s tujim žargonom. Cim bolj bomo v sebi kultivirali to, kar je res naše in čim "bolj se bomo ogibali tu-•iih ideologij in opičarjenja po raznih tulih vzorcih, tem bolj se bomo drug dru-Semu bližali, ker bomo tem bolj bliže Prišli onemu, kar je nam vsem skupno, kti rod in njegova kri. Tedaj se bomo Sele na tej skupni podlagi lahko razumeli; brez tega medsebojnega umevanja Pa je vsako, tudi »integralno« ujedinje-PiP, nemogoče. Nedeljski pomenki. Vili. Naša založništva. Slovenci smo živeli stoletja v dobri solidni nemški šoli, zato ni nič čudaka, da smo se v njej tudi marsikaj ^učift. Zlasti se nam Pripisujejo velike organizatorične zmožnosti in to tudi po Pavici, kajti le s solidno in sistematično °rganizacijo smo mogli doseči n. pr. na Gospodarskem ali ljudsko-prosvetnem PpU« take uspehe, kakršnih ne more podati daleč naokrog noben drug narod. Pri vseh svojih uspehih si pa seve- da nikakor ne smemo prikrivati, da zevajo zlasti v naši kult. organizaciji še na vseh koncih in krajih prav velike in občutne vrzeli, ki jih bomo morali zamašiti že v najbližji bodočnosti. Naj se omejim za danes samo na naš knjižni trg v ožjem pomenu besede! V zadnjih desetletjih smo si ustvarili celo vrsto prav lepih in pomembnih za-Iožništev, M predstavljajo gotovo kulturne faktorje prvega reda. Omenimo le »Slov. Matico«, »Šmohorsko družbo«, Schwentnerja, Bamberga, Jugoslovansko knjigarno, Učiteljsko tiskarno, Tiskovno zadrugo, Zvezno tiskarno itd. Vsa ta založništva, odnosno knjigarne so si ustanovile pred leti tudi svojo lastno organizacijo, žal da ne opazimo vpliva njihove organizacije nikjer drugje, kot pri vzajemnem dviganju cen. Mi smo majhen narod in naša materialna sredstva so več kot skromna, zato bi bila naša sveta dolžnost, gospodariti z razpoložljivimi sredstvi nad vse previdno, sistematično in ekonomično. Naša založništva bi si morala ustvariti kolikor toliko programa in stvar njihove skupne organizacije je, da ukrene vse potrebno, da se delo posamezhih založ-ništev ne križa in da si tudi ne ustvarjajo nepotrebne medsebojne konkurence, temveč da se dopolnjuje. To bi bilo gotovo v prid njim samim, še bolj pa naši kulturni, zlasti pa literarni produkciji in napredku. Le poglejmo, kakšne so razmere dandanes. Vsako založništvo izdaja na svo- jo roko, kar mu slučajno pride pod roko, brez ozira na desno ali na levo, Šund in umetnost, šarlatanstva in znanost, vse vprek in vse vkrižem, tako, da nimamo na eni strani še celo vrsto najpotrebnejših del in publikacij, na drugi strani pa na cente najnepotrebnejše navlake ali pa kar tri do štiri izdaje o istem predmetu ali istega avtorja. Kaj bi res ne bilo mogoče napraviti v tem pogledu že enkrat reda? Kaj bi si posamezna založništva res ne mogla in ne znala ustvariti vsaj približnih programov ter jih spraviti v sklad s programom ostalih založništev? Kaj bi se res ne mogla povzpeti tudi naša založništva že enkrat do nekake —- specializacije. Le poglejmo naša, za enkrat najagil-nejša založništva, to je Bamberg, Tiskovno zadrugo, Jugoslovansko knjigarno, Učiteljsko tiskarno in Zvezno tiskarno. Ali bi se ne mogla ustvariti vsaj ta založništva nekakega skupnega programa, ki bi se dopolnjeval, ne pa križal, kar bi bilo v ogromnem interesu vsega naroda; ali bi se ne mogla vsaj ta založništva specializirati na gotove stroke? Menimo, da prav lahko, kajti zato so dani že danes v njihovem značaju samem vsi potrebni predpogoji. Kaj bi se n. pr. Jugoslovanska knjigarna ne mogla omejiti v prvi vrsti na ljudsko in teološko literaturo, Učiteljska tiskarna zgolj na pedagoško in mladinsko, Tiskovna zadruga na zbirke, ki jih je že zasnovala, Bamberg predvsem na znan- stvena dela, Zvezna knjigarna na »Narodno knjižnico« itd. Ne trdim, da bi si morala povezati posamezna založništva roke in noge, a priti bi morala brezpogojno vendarle že do nekega programa in sistema. Zakaj izdaja n. pr. Jugoslovanska knjigarna ničvredne Golarjeve izdaje Levstikovih pesmi, Dornikove Erjavce itd., ne nadaljuje pa ne z »Leposlovno knjižnico« in ne z »Ljudsko knjižnico«, zakaj se poizkuša »Učiteljska tiskarna« na vseh mogočih poljih, njena lepa zbirka naših klasikov v mladinski izdaji pa ne pride z mesta, kaj hlasta Zvezna tiskarna za najrazličnejšimi albumi, njena »Narodna knjižnica« je pa menda povsem ugasnila itd. itd. V tem pogledu leži morda glavni vzrok vsega tega nereda in anarhije v tem, da se posamezna založništva še vedno niso povspela do spoznanja, da je dobro moderno založništvo nemogoče brez kvalificiranega literarnega mentorja, ki bi stvarno in idejno vodil sploh vsa knjižna podjetja založništva, to bi imelo pa skrbeti pravzaprav le za gospodarsko in komercionalno stran. V tem pogledu so vsa naša založništva doslej že mnogo zamudila in grešila, zato je skrajni čas, da skušajo zamujeno vsaj deloma popraviti. Nikakor ni resnica, da so taka vprašanja interne zadeve dotičnih podjetij, obratno, to so vprašanja, ki globoko tangirajo vso javnost, kajti vsako založništvo je prevažen faktor v naši kulturni organizaciji in nikakor ne zgolj dobičkarsko podjetje, na katerem nima širša javnost nobenega: intenzivnejšega interesa. Svojih dolžnosti se zaveda menda doslej še samo novi lastnik Bambergove založbe, ki si je pridobil takoj po prevzetju podjetja prvovrstnega literarnega mentorja v osebi g. V. L. in ki vodi vso literarno stran založništva. Vse. kaže že sedaj, da bomo dobili na ta način v bivšem Bambergovem podjetju res prvovrstno založbo, kar bo gotovo več: kot ugodno vplivalo tudi na gospodarsko in komercionalno stran podjetja, obenem pa na vso našo kulturno produkcijo. Sicer so si skušala pomagati tudi nekatera druga založništva z več ali manj številnimi profesorji, ki za tak posel-navadno nimajo ne dovolj prožnosti in ne dovolj iniciative, v splošnem pa večina naših založništev o kakih literarnih mentorjih še niti sanjala ni. Brez ? njega je Mohorjeva družba, Schwentner,! Učiteljska tiskarna, Jugoslovanska tiskarna itd., zato pa tudi taka anarhij«!' na našem knjižnem trgu in pa pestrosti v kvaliteti. Da more izhajati, celo prav) dobro izhajati že danes pri nas čisto literarno založništvo, ki izdaja le prvo+* vrstna dela, nam dokazuje najlepše Ti-? skovna zadruga, ki kar iztresa zopet in. zopet nove zvezke svojih edicij. T& ■ vzgled nam torej najlepše dokazuje, da: sodelovanje literarno kvalificiranega * mentorja tudi trgovski strani podjetja ne bi škodilo, pač pa mnogo, mnogo koristilo. jdasti ker bi se s tem preprečila: Stran 4. .JUGOSLAVIJA*, 3. novembra 1922. — ■■■■!■....I ■ ■■ ■■■ — ■! T M ■!■■■— itev. 2», sposobnostih, ne pa po strankarski pripadnosti. Je tudi dobro tako zakasnelo Spametovanje. Režite? vzhodnogalSkega vprašanja. Zhano Je da obstoja v vzhodni Galiciji gibanje, kolega cilj Je ustanoviti popolnoma samostojno vzhodnogallško državico. To gibanje se naslanja v prvi vrsti na rusofilsko prebivalstvo, ki nasprotuje poljskemu gospodstvu. 2e pred vojno Je divjal v tej pokrajini divji poli* tični boj, katerega so razmere med in po vojni še poglobile. Končno se je pol)* ska vlada odločila, urediti vzhodnoga-Hško vprašanje s kompromisom In Je izdelala posebni zakonski predlog, ki predvideva obširno avtonomijo pokrajine. To Je poljska vlada sporočila tudi zapadnim velesilam, ki so sedaj Izrekle svoj pristanek na tako rešitev vzhodnogališkega vprašanja. Samo angleška vlada ima Še neke pomisleke v nekih podrejenih zadevah, lzglcda, da se to tiče osebnih vprašanj ruslnsklh voditeljev, katerim naj bi se omogočil povratek v njihovo domovino. Gospodarstvo. NOV POSTOPEK PRI NAROČANJU ŽELEZNIŠKIH VOZOV. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani je priobčil Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za postopanje pri naročanju železniških vagonov nove predpise katere je Izdalo ministrstvo saobračaja in ki določajo: 1. Vozovna naročila mora sprejemati — razun na postajah Ljubljana drž. kol. In Jesenicah — postajni načelnik ozir. vodja, v njegovi odsotnosti službujoči prometnik. V Ljubljani drž. kol. jih sprejema skladiščni uradnik, na Jesenicah vozovni zapisovalci. 2. Vozovna naročila vpišejo naročujoče stranke lastnoročno v vozovno naročilnico ter se podpišejo v rubriki določeni za podpis. Ako naročnik ne biva v bližini postaje, sme naročiti vozove tudi pismeno; v tem slučaju postaja sama vpiše naročilo v vozovno naročilnico. Razume se, da mora naročnik v dopisu navesti vse podrobnosti: kakovost in težo blaga, dimenzije, namembno postajo, upotenje itd. 3. Naročnik mora ob jednem z uplsom naročila založiti na postaji za vsak naročen voz svoto a 200 Din kot garancijo^ da se bode naročeni voz tudi resnično in v predpisanem roku naložil, Ta garancija pa nikakor ne veže železnico, da bi morala dati stranki kako odškodnino, ako ne more vsled pomanjkanja vozov ali iz drugih vzrokov dostaviti naročenih vozov. V tem slučaju more zahtevati stranka povračilo garancije, event. voz naknadno naročiti alt pa pustiti garancijo in čakati na možnost dostavitve. Ako stranka naroči vozove pismeno, mora ob Jednem (event. po poiti) doposlati garancijski znesek. 4. Naročnik, ki dostavljenih vozov ne naloži ozir. Že naloženih vozov ne preda železnici v predpisanem roku, izgubi vplačano garancijo ter se njemu dodeljeni vozovi dodelijo prvemu na vržto prihajajočemu drugemu naročniku. 5. Postaja sme sprejemati naročila samo za prihodnjih 24 ur i. s. skupno največ ono število, katero je možno na dotični postaji ali na industrijskem tiru v 1 dnevu na- ozir. preložiti. 6. Ako se postaji nakaže manje število vozov kot je naročenih, mora vozove razdeliti sorazmerno na čim večje število naročnikov. Izvzete so nujne in državne pošiljke ter Sivad In pokvarljivo blago. 7. Vozove trne naročevati samo odpošiljatelj, t. j. ona stranka, ki Je na tovornem listu podpisana kot pošiljatelj. Postaja ne ime dopustiti, da naloži voz stranka, ki ga ni naročila, stranke tedaj ne smejo odstopati Jedna drugi vozov. 8. Za položeno garancijo prejme stranka potrdilo; postaja ji sme po predaji vozovne-ga naklada vrniti garancije le proti vrnitvi tega potrdila. Da se odpravijo vsaka nesoglasja je Želeti, da bi tudi one stranke, kojih bivališče Je od nakladalne postaj« oddaljeno, vpisovale naroči-la v vozovno naročilnico osebno. IZVOZ ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN. Ko je bil svoj čas dovoljen izvoz živine In mesa iz naše države, je bil ekspert teh predmetov tako živahen, da je kmalu zavladalo na domačem trgu silno pomanjkanje. Cene mesu, kakor tudi ostalim življenskim potrebščinam, so stalno in hitro naraščale in so postale kmalu državljanu s stalnimi mesečnimi ali tedenskimi prejemki nedosegljive. Na drugi strani pa so delali izvozničarji pri svojih špekulacijah na račun tega prebivalstva ogromne dobičke, ki so Jih le še podžigali, da so plačevali producentom poljubne cene ter Jih na ta način pritiskali navzgor, Vlada je končno uvidela, da Je treba napraviti tej koruptni in škodljivi Izvoz-ničarski politiki konec. Izvoz poljedelskih produktov je za našo agrikulturno državo življenskega pomena. Od tega l2V07.a pa bi moral imeti korist producent in država. Pri tedanjih razmerah pa je imelo korist skoro izkliučno le par debelih Izvozničnrjev, vse ostalo prebivalstvo pa samo škodo. Zato se je kaj hitro pokazalo, kako umestna Je bila vladna odredba, s katero je onemogočila izvoz. Cene niso več naraščale, nasprotno, po malem »mujenju so polagoma pričele celo padati. Ko se je končno začel Izboljševati tudi dinar, so se razmere docela Izpremcnlle. Kako neupravičene so bile visoke cene žlvljenskih potrebŠč 322.000 kron je policija zaplenila. — Temeljito so opravili «voJ postf neznani tatovi v hiši Nikole Dodiča v Vojvodini. Ker ni bilo pri omenjen«® vsa nezrela dela, kl gotovo ne nesejo dobičkov. Jasno je pa, da bi morali stati vsi ti literarni mentorji v najtesnejšem kontaktu. ker le na ta način je mogoče organizirati naše zalagatcljstvo sistematično ln preprečiti nepotrebno medsebojno konkurenco, kl jo pri naših Šibkih razmerah za enkrat še prav nič ne potrebujemo, kajti za vsa založništva je še dovolj, preveč dela ln neizoranega polja. Ona založba, ki prevzame v gorenjih zadevah inclativo, bo izvršila važno kulturno delo. A. D. Nova Meškova knjige. Občutna suia razsaja zadnje čase v domačem leposlovnem proizvajanju, tako da je pogostokrat čuti v2dih: Oblaki g a rosite ali zemlja naj ga d&! In v vesoljnjl povodnji letošnje Jeseni «e je prisolzil objokani Volk spokornik, 1 ki je Meškovo tretje mladinsko delo (Mladim srcem I. in n. jgn, 1914). Hvaležni moramo biti pisatelju, kakor založniku, da skrbita ta velepomembno panogo izvirnega slovstva, namenjenega dvozetni mladežl. Zvezna Tlskar- •) Ksaver Meško: Volk spokornik ln drage povesti za mladino. V Liubiiani 1922. Tiskala ta založila »Zvezna Tiskarna«. Stt. pff vaz. 30 Din, neves. 25 Din. na nadaljuje s tem podletje, kl ga Je za-počela nedavno tega Z Albrehtovo Mlado grodo. Premnogokrat se Je že < poudarjala važnost dobrega čliva za deco In po pravici. Mladostni vtiski so najjačjl. Kdo bi dvomil o tem aksijomu? živo hranim v spominu, kako sem 2logoma zlogoval kot šestleten čitatelj, kl Še ni videl Šole od znotraj, početno svoje berilo: v bohoričici tiskano sveto pismo stare zaveze. Skrivnosten svet se Je odpiral pred mojimi očmi pod za-glavjem »Pervl zhlovek«, čar nečuve-nega doživetja me Je prevzemal ob zgodbi o zeleni zavisti, kl je rodila po biblijski razlagi prvi uboj. Te deviške dojme je pozneje morda nadkrilll .kvečjemu Dostojevskega Razkolnikov * (Zločin in kazen), dočlm ml J« ne* dozirna, obširna vrsta raznih drugih piscev ln povesti zatemnela in zatonila. Iz kazala, kl ga pa pogrelam, bi «e razvidelo, da je tu zbranih trinajst naslovov; samo dva prispevka obsegata nad eno tiskano polo. Kar se tiče zamisli, srečamo precej zajetno lestvico afabulacij, ki drži od Indogermanske živalske pravljice preko narodnih vraž ali simboličnih zgodeb tja do realističnega popisa današnjig šeg in običajev. Indoevropsko ljudstvo Izročilo o počlovečenlh životinjah je nudilo skozi vekove neusahljiv vir naukov ln razvedril, na galskih tleh n. pr. so se tolikanj udomačil« basni (fabl«aux), da Je lisica zvitorepka prišla ob avoje ro- mansko rodovno Ime (goupll) ln povsod ohranila le basenski naziv (renard). O. Meško je odel prastaro snov v novo obleko ter orisal skesanega Lakotnika, ki se trapi ln trpinči ter prepoveduje bratsko ljubav štirlnogati ali operjeni družini, opremljeni večinoma « srečno Izbranimi pridevki, dokler mu med pu-ščavniško pridigo po nezgodi ne zdrkne veverica Repatička v odprto žrelo. Poslej bo licemerski goltnež zopet davil plahune, dremuhe, makete in brs-klje. »Volk ostane volk in naj si ogrne tudi najspokornejšo meniško haljo,« oznanja tetka vohunka, Izzivalno mahaje z repom kakor z zmagoslavnim banderom. Zakaj Je dren tako krlvenčast? je primer etiololke pravljice. Slično narodno drobtino o Brundu medvedu je zabeležil že v prošlem #toletJu Pranjo Marn. Nal fabulist je to Iver opremil po svoj«, kakor Je to *torll tudi V kresni noči, mogoče nallepJemu vzorcu celokupnega snopca. Vsa narava dlje in Žlje pred zakesnčllm starčkom tesarčkom, kl Je nevede nosil pri sebi na šentjanževo dvoje praprotnih 2rnec, »to Čudodelno seme, kl naredi, da človek, kl ga Ima pri sebi in ne ve zanj, sliši ln vidi razna čuda prirode, sliši In razum* govorico živali, drenja ln kamenja, vsega stvarstva božjega.« Mehka ln mila je Zgodba o trdosrčni deklici Svileni, ki se je kazala preveč moško in ni marala ne cvetic ne sirotic, za kar jo ja Čarovnica Zlababa kaznovala s smrtjo: prebiti Je morala metempslhozo v liliji, dokler J« ni rt-šiia ljubezen sestre Milene. V Klopku vodita dva duhova, ki si ju lahko mislite kot hudo vest, mladega zlikovca v spanju za kazen povsod, koder Je uganjal svoje nepravdanske vragolije in vrtoglavosti. Slaba vest je izborno pr«-dočena v Ptičici, ki je venomer čivkala ubijenlku v njegovem zločinu, dokler sc hudodelec ni javil sodišču. Ljubka Oglarjeva hčerk«, ki radi svoje ljudomilosti postane kraljična, sodi v pravljični svet. Tudi tu j« podedovana tvarina dovolj Individualno zobliko* vana, da vam bo zanimiva in zabavna. Zgodba o Junaškem petelinu, ki gr« 11-rokoustno nad krvoločno lisjco, izzveni Čuvaju v znano skupnico: »Kdor najhuje kriči, prvi in najbolj beli.« Uspela Ilustracija spremlja to skromno basen, kakor tudi sledečo alegorično satiro na Modernega vrabčlča, ki p« po vsej priliki ne bo v polnem obsegu delovala na nerazvit« čltateljčke. C« bi veljala Darwinova zahteva, naj državna gosposka prepove vse leposlovja žalostne vsebine ln zlasti nesrečnega konca, bi kajpada prišla pod zaporo naslednja Zgodba o deklici, kl ni mogla Jokati. Vsa ta pripoved, kl od daleč spominja na siroto Jerico, obogateno z novo idejo, Je od kraja do konca turobna, nadpovprečno temačna. Za lirično sanjarijo Otrok In zvezde pride slednjič realistična črtica Pfime* tlva, čigar komična šegavost imenitno odsevi iz pridelane skice. Bolj odra* lim pa Je prikladna Sklepna pesen Pjj sateljeva, kjer «« J« v navezani bel**1 dotaknil svoje vzgojiteljske veroUP^ vedi. Opravičeno smemo pričakovati, d* bo publikacija vkljub nekaterim Hnc' nim mestom naraščaju splošno ul«*' 1«, saj Jo vseskozi prosev« m prev*v» pisateljeva ljubezen do naSega pottu**' ka. Vplivala bo vzgojno, zlasti, k«r ** morflla nikoder vsiljivo ne tifčl ’ ospredje. Dvanajsterica Podrekarje^ podobic bo učinkovito doprln««* * uspehu. Obžalovati j«, ker niso na boljšem papirju, kajti tedaj nekod nevš«čno probU« v besedilo n" hrbtu. 2 veliko palnjo je avtor svoje umotvore, posebno pri opazite izbrano besedišče, Tu tam pa je vpletel dokaj neobi^1**®'. narodnih izrazov, lastnih e*pwt0'JZLj govemu rojstnemu kraju, šloVi«v, Goricam. Korakoma naletite na ki mu pravijo latinski »oratioblP ^ ta«, in na številu aliteracije. w se vselej ne sklada z BreM0«2» * med drugim predlaga »prevedeno nemško »Štreno*. _ Po vsem tem smo prepričani^*8 ^ verjeni, da bosta modri M»u» ^ bodri Božiček osrečila. letosi pr*"^ terega drobljančka z Volkom alkom. Posestniku nikogar doma, so lopovi odnesli prav vse, kar se Je nahajalo v hiši. z vsem pohištvom vred. Dodič ima Dekaj desettisoč dinarjev škode. — Poštni ravnatelj — pesnik. Peter Bezruč, znani češki pesnik, Je postal Pred nekaj dnevi višji poštni ravnatelj V VL čin. razredu. Ljubljana. **» Vprašanje g. L Jelencu, pover-hntkn D. J. U. V zadnji seji višjega Šol. Sveta ste nastopili proti našemu tovarišu g. F. E, znanemu literatu, ki Že deset let sodeluje pri vseh naših učitelj* »kih listih. To je brezobraznost prve Vrste, ki mora vzbuditi v vsem organiziranem učiteljstvu največje ogorčenje, kajti v kolikor se spominjamo, ste bili Poslani v višji šolski svet z našimi glasovi kot zastopnik učiteljstva, ne pa kot zastopnik tega ali onega politika. Pričakujemo, da v svoji znani politični *trasti loka ne bodete prenapenjali in <3a ne bodete forsirali protizakonitih činov, sicer bomo poskrbeli, da bodo govorile o takem »zastopanju« učiteljskih interesov posamezne organizacije ter vas pozvale na odgovor. Toliko za danes. — Več ljubljanskih učiteljev. »= Kakor druga leta, tako bo tudi letos in sicer v soboto 11. t. m. zvečer Sentpeterska podružnica C. In M. slavila v Kolodvorski restavraciji običajno »Martinjevanje«, ki bo zlasti letos Selo zanimivo. Natančnejši spored Še Priobčimo. Cene padajo — ampak kje? V Ljubljani menda ne, kajti včeraj je stalo na trgu eno Jajce, reci in piši: 8 kron. ea Casu primemo znižane ceno vina v gostilni za 4 K, čez ulico pa za 6 kron Pri litru v Krsnikovi (Novi) ulici 5. Dobro vino In točna postrežba se sama hvalil Dons sm pa res * levo nogo usta* Va«, tako je včeraj na trgu obupno zaklicala kmetica, ko se Ji Je kar sedem PiŠČet zaduSllo. Seveda je bila sama kriva, ker Je plščeta stlačila v tesen Žakelj, kjer Jim je zmanjkalo zraka. Ko Je Ženska jadikovala in računila, koliko ima SkOde, se ji je naenkrat prevrnil ročni voziček In mleko, smetana, jabolka, vse Je Strbunknilo v blato. Re9, človek Ima včasih smolo, kamor se obrne. *» Ukradeno kolo. Dne 31. oktobra je bilo izpred gostilne Zalaznik na Du* Ittjski Cesti ukradeno delovodji Ivanu Prebilu zeleno pleskano kolo, znamke »Tribuna«, vredno 10.000 kron, Poželjenje mesa. V noči od 29. na 80. oktobra so neznani storilci raztrgali mrežo na oknu shrambe mesarja Adolfa Žabjeka V Zlvinozdravniški ulici ter odnesli suho svinjsko gnjat, nekaj suhega svinjskega mesa In 15 jetrnlc. Skupna Skoda ukradenega blaga znaia 1476 kron. tm Kaznovan lopov. Na Cesti na Južno Železnico Je neki vagabund napadel čevljarskega pomočnika Gašperja ZavrSnika in mu hotel vzeti denarnico. OaSper pa ne bodi mevža, je napadalca tako vrgel ob tla, da Je vkljub gostemu dežju tri solnca videl. Ko se je zopet Izkopal Iz blata, je bežal kakor zajec. *s 20.000 kron je ukradel neznan tat IzvOŠčku Alojziju Golobiču. ** »Revizor« poštnih paketov. Na glavnem kolodvoru so aretirali poštne ta hlapca Franceta Gorjanca, ki je od fttral poštne pakete in kradel iz njih vse, kar mu Je prišlo v pest najbolj pa io mu dišali čevlji, kajti s temi je naj' več zaslužil. Izročen Je sodišču. Nevaren tat in vlomilec pod klju-ftOm. Policija je aretirala že večkrat kaznovanega tatu, Feliksa Kovača, ki se je v povojnem času preživljal sko-ro Izključno od tatvin In je bil svoj čas izgnan iz LJubljanfi. Na praznik Vseh Svetih Je vlomil v neko prenočišče v Kolodvorski ulici In pokradel več obleke in čevljev. Takoj drugi dan pa Je padel pravici v roke. Maribor. Tudi pri nas so pričeli pobijati draginjo, dasiravno že precej pozno. Policijski komisarijat Je pozval trgovce, gostilničarje, kavarnarje, peke in mesarje, da znižajo cene svojim produktom odgovarjajoče padcu cen surovin. Vse one, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bo zasledovalo državno pravdništvo v zmislu zakona o pobijanju draginje. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica štev. 46, zopet ordinira. Martinov večer priredi narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v soboto dne 11. novembra L 1. v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru S sodelovanjem vseh društvenih odsekov. Na vzporedu petje, godba, šaljivi nastopi, ples. Vstopnina 5 Din. Solidna in dobra postrežba zasigurana. Narodno občinstvo se vabi najuljudneje na to prireditev. Marljonetno gledališče se otvori danes ob 15. url z predstavo »Obuti maček«. Predstave se bodo vršile v mali dvorani Narodnega doma. Društveni dom bodo v kratkem začeli zidati na inicijativo Slovenskega obrtnega društva. Malopridno seme je pekovski vajenec Al. T., ki je izmaknil v noči Od 31. na 1. novembra pekovskemu pomočniku L. 100 dinarjev. Tatvino taji, pač pa je priznal, da Je že pred več meseci ukradel nekemu drugemu pomočniku hlače ter jih prodal za 100 kron. Amerlkanska mast j« v Mariboru padla od 114 na 110 kron. Upati Je, da se bodo končno vendarle cene pri nas vsaj približale cenam v Ljubljani, da ne bo Maribor še vedno najdražje mesto. Češkoslovaški kvartet »Ztka* bo izvajal na svojem koncertu dne 8. t. m. v Unionu v Celju kvartete Beethovna, Dvoraka In Borodina, — Vstopnice za koncert se dobe v predprodaji v trafiki ge. Kovač v Aleksandrovi ulici. Razsvetljava v celjski okolici. Celjski predmestni kraji kakor Gabrje, Breg in Zavodna niso Se sedaj dobili potrebne razsvetljave. Svoječasno so bili ti kraji, ki so takorekoč celjska predmestja in vlada po njih posebno v večernih urah precejšeh promet, dobro razsvetljeni kakor mesto samo. Občinski odbor celjske okolice naj bi poskrbel, da bi se v okolico upeljala vsaj za silo kaka razsvetljava. Ce Je električno omrežje preobteženo, pa bi se naj postavile zopet plinove svetilke, ki so svoj Čas lepo služile. Občinstvo prosi, da bi občinski svet v tem oziru nekaj ukrenil, in vsaj za silo razsvetlil te kraje. »Sijajen shod JDS v Celju« ali »Do-brodošlil Kdaj poidete domov?« (Tragikomedija.) V pondeljek dne 30. oktobra ob 8. uri zvečer je sklical g. minister n. r. In narodni poslanec dr. Kukovec strankin zbor JDS v malo dvorano Narodnega doma. O tem shodu bi mi sploh ne pisali, ako se nam ne bi zdelo vendarle malo preveč, da piše »Jutro« pri polomiji, kakršno so doživeli mladini v Celju, o »sijajnem zboru«. Vstop dovoljen samo Članom in Banicam JDS! Javnega shoda se namreč preveč bojijo! Toda kljub temu so so zbirali nad glavo g. ministra n. r. Črni oblaki, topot iz vrst lastnih pristašev in volil* cev! Celjski slovenski trgovci, pristaJl JDS, so imeli pred shodom v hotelu »Balkan« sestanek, kjer so dogovorili odločen napad na dr. Kukovca, da mu povedo enkrat resnico v obraz. Shod se začne, trgovci prikorakajo korporativno v dvorano. — V nadenournem govoru tarna dr. Kukovec nad izgubo sta-rinov in pripoveduje nato, kako so V Beogradu zopet težko »sfllkali« razdor med Pribičevičem In DavidoviČem in kliče nato navzoče na pomoč, da naj za božjo voljo ostanejo složni In zvesti, ker drugače vzame vse vrag — In bodo še JDSarji odstavljeni od vladanja, ki Je bilo za državo vendar tako plo-donosno! Omenil je tudi, da mu je celo eden njegovih lastnih tovarišev-poslan-cev v demokratskem klubu zabrusil v obraz, češ kaj mislite, da boste vi trije slovenski demokratski poslanci večno vladali In vihteli bič nad Slovenijo! (Mož Ima prav! Upamo, da n e d o 1 g o in nikdar več!) Nato Je h koncu pobožal še uradnike, jim obljubljal priboljške (volitve se bližajo!), ki Jih pa še ne bodo kmalu dobili; dal je tudi par cukerčkov trgovcem — in referat je bil srečno prestan. (Dvema gospodoma Je postalo slabo in sta med govorom šla ven. Toda, ako vsled vročine v dvorani ali Kukovčevega govora se Se ne ve.) O JoJ, aplavz zelo, zelo klavern. Nato se oglasi k besedi g. Ster-mecki, predsednik gremija trgovcev, In začne v vehementnem govoru trdo prijemati vlado in vladne stranke ter zahteva še za ostale govornike-trgovce svobodo govora! Za njim govori g. Sirec, ki tudi kritizira vlado ln dosedanje delovanje JDS in zahteva, da se zadeva razčisti. Končno nastopi glavni govornik trgovcev g. Drofenik, k! prečita obširno spomenico oziroma izjavo celjskih trgovcev, v kateri predbaclva g. dr. Kukovcu direktno lenobo In malomarnost, čel da ne daje niti odgovora na dopise trgovskega društva ln gre* mlja in to celo kljub opetovanim urgencam ne. Celjski trgovci *o morali prositi poslance drugih strank za intervencije, on pa, katerega so sami volili, pa ni storil zanje ničesar. Ponujal Je za vse očitke dokaze. Nadalje napada g. ministra za socialno politiko dr. žerjava, da so njegove naredbe pomanjkljive .nestrokovnjaške itd. Končno inete imenom celjskega trgovstva vodstvu JDS nezadovoljstvo in nezaupanje!!! Grobna tišina. — Nato se vzdigne dr. Kukovec vidno v zadregi, ki pa ne reagira na napade (mož ima zelo trdo kožo, ustrojeno od Prlbičeviča) in pravi, da ga z e 10 v e s e H kritika ln obljubi, da bo na pristojnem mestu sku-§ a 1 napake, ki so se storile ln katere priznava, odpraviti, ako bo mogoče. Podrobno pa na očitke ni odgovarjal, ampak reče samo, da mu ni bilo mogoče na dopise odgovarjati, ker ima polno mizo aktov In da bi moral Imeti S uradnikov, ako bi hotel odgovarjati na pisma. Nato sledi burna debata, v katero posežejo g. drž. pravdnlk dr. Rus, ki se najprvo pritožuje nad neslogo in napade, potem pa začne braniti zakon o pobijanju draginje, kar napravi hrup pri trgovcih, nadalje gg. Pre-koršek in dr. Kalan, ki skušata kot »Beschwichtigungshofrata« celo afero poravnati. Toda trgovci zapustijo zopet korporativno dvorano,, že predno se je začela čitatt resolucija — in odidejo! Končno izjecla g. krojač Bizjak nekako resolucijo (mož slabo Člta!), kol« vsebina se Je doznala Sele iz »Jutra« in polprazna dvorana glasuje za isto. Za* stor pade — konec tragikomedije! Zdravnik dr. Ferdo Trenz se je naselil v Celju in bo ordiniral »Pred grofijo« itev. 1. Občinska mesnica v Celju. Predno se definitivno otvori občinska mesnica, bo mestni magistrat izvršil poskusno klanje Živine. Na podlagi te poskuSnje bo nato vse nadaljnje odredil občinski svet Mesno ceno v Celju. Govedina v mesnicah L vrste 56 K# 11» vrste 52 K# na stojnicah L vrste 48 K, 11. vrste 36 K. Teletina 56 do 60 kron kg. Svinjina 74 do SO K, Mast amerlkanska 120 K, domača 144 K, slanina amerlkanska 112 K, domača 120 K. Cene moki v Celju. Moka štev. 0 22.80 K, štev. 2 21.80, štev. 4 20.60, St. 6 18.40 K. — Sladkor se prodaja v kockah 70 K, kristalni 60 K. IB Sokolstvo. Sokolsko društvo Ljubljana II priredi na praznik ujedinjenja dne 1. dccem-bra 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, ritmični plesi, predavanje, pevske In godbene točke. — Po končanem sporedu ples. * - m ■. — m__________________ Gledališče In glasba. Naše občinstvo opozarjamo, da se dobe vstopnice za koncert pevskega zbora Moravskih učiteljic iz Brna v predprodaji tudi danes dopoldne od 10, do 12. ure in zvečer pri blagajni od 7. ure dalje. V nedeljo, dno S. nov. t .1 ob 8. url zvečer se vrši v dvorani hotela Union koncert pevskega zbora Moravskih Učiteljic iz Brna pod vodstvom prof. Ferdinanda Vacha. Izvajajo sledeči program: 1, Smetana: Trije ženski zbori: Zaton solnca, Priletele lastavice, Moja zvezda. 2. Foerster: Devica, Vi* Joliča. 3. Dvofak: Moravski dvospevi a spremijevanjem klavirja: Ujeta, V dobrem smo se selil, Malo slavikovsko polje, Prstan .4. Janaček: Volčja sled, Belveder na Hradžahlh. 5. Suk: Ciklus ženskih zborov: Vile, Pastir m pastirica, Spomin, Zelja po ženitvi, Za Sitni* co. 6. Rupeldt-Vach-Cernik: Slovaške narodne pesmi: Globok Jarček, Imam ljubega, Zalujka, Terlce. — Na klavirju spremlja prof. Tučkova. Sedeži po lB, 15, 12, 10, 8 ln 6 Din, stojišča po 3 in 2 Din so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8/1. SinfonlČnl koncert v Ljubljani. Kakor je bilo Žc objavljeno, priredi »Zveza godbenikov za Slovenijo«, svoj I. sinfo-ničnl koncert v petek 10. t. m. V Veliki dvorani hotela Union. Zanimanje za to prireditev Je vsesplošno ln vsi toplo pozdravljajo sklep mlade Zveze, katera namerava napeti vse šile, da upelje V Ljubljani stalne abonement »Inf. kan* certe. Ta težka naloga bode Zvezi zelo olajšana, ako se bode ljubljanska, glas* bo ljubeča publika Živo zanimala za sin* fonlčne koncertne prireditve, ter Zvezi z rednim obiskom Izkazovalo nakionje* nost in hvaležnost. V podrobnem programu Za prvi koncert, kakor tudi v bodočih koncertih spregovorimo v kratkem. Muzika Dravsko divizijo priredi, kakor v preteklih sezonah, tudi letos serijo simfoničnih koncertov. Prvi koncert bo 20. t. m, z Brahmsovo simfonijo St. 4, e molL Natančen spored priobči* mo pozneje. Marljonetno gledališče Igra danes krasno orijentalsko pravljico v 8 deja* njih »Zakleti kalif« in pa burko enodejanko »Preizkušnja«. Predstave io vrle ob 15. in 18. uri Matija Valjavec: Izbrani aplsl » mladino. Priredila Franc Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V Ljubljani, 1922. Tiskala, izdala Itt založila Učiteljska tiskarna. Strani LVII in 182. Cena elegantno vezani knji* gi 30 Din. - Učiteljska tiskarna se je lotila hvaležne naloge, da nam izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, ki Jo urejata la prirejeta Fr. Erjavec in Pavel Flere, ilustrirajo pa naši najboljši umetniki. Za Levstikom ln Erjavcem je lzSel sedaj Matija Valjavec, ki gotovo spada med naše najljubeznlvejše pesnike, njegove znamenite pripovedne pesmi to pa pravi biseri naše literature. Izbranim njegovim pesmim je dodana tudi kopica njegovih narodnih pripovedk, ki so najbolj značilne za tega našega klasičnega nabiratelja narodnega blaga. V Valjavčeva dela uvaja bravce obširen, doslej najizčrpnejši pesnikov Življenjepis, zaključuje Jih pa podroben »Tolmač«. Knjigo krasi 13 lepih Ilustrativnih risb nadarjenega našega grafika R. Šubica, ki stopa s tem delom prvič pred slovensko javnost. Po knjigi to* tovo ne bo sezala samo naša mladina, temveč tudi odraslo občinstvo, riatti, ker so Valjavčeva dela Že davno poila. Sploh bi ne smela manjkati ta krasna zbirka v nobeni slovenski hHI In knjll* nici. Valjavcu slede Stritarjevi Izbrani spisi, ki so Že V tisku. Šport in turlstlkau Odbor kluba kolesarjev In inotool* ktlstov »Ilirija« V Ljubljani vabi VO* Člane na sestanek, kateri li vrli v ponedeljek dne 6. t. m. zvečer ob 1» Hrt v zadnji sobi restavracije pri »Slomu. Zaradi važnosti sestanki udeležba ob* vezna. Zdravoi SK. ILIRIJA - SK. PRlMOjUt. DANES POPOLDNE TOČNO Oi 11 NA IGRIŠČU SK. PRIMORJA, DUNAJSKA CESTA, JESENSKA PRVENSTVENA TEKMA MED VODttJtiMA LJUBLJANSKIMA KLUBOMA. tmmm MIHiona lahko zaslužite v nekaj mesecih i investiranjem 3000 dtaafjov z izkoriščanjem senzacionalno, za vsakogar potrebne iznajdb«. Pravico izrabe j« mogoče dobiti za vso Slovenijo. Izvanredna prt* loinost za naložitev denarja. Vprašanja se prosi do sred« pod ..bogastvo" na upravo ll*t*. Ivan Albrecht; Obllube. Bilo je v nedeljo, krog poldneva, ko Človek rad misli na svojce in na dom. V Slavoniji nekje Je bilo In vlak je nenadoma sunkoma obstal na progi. Potnikov se Je lotila nervoznost Eni so hiteli k oknom, drugi k Vratom, begali, Vdihovali in se spet mirili med seboj. »Kaj je?« »Nesrečal« •Oh, kaj! Oddahnili si bomo malo. Rot je pač dolga,« se je Šalil nekdo. V tem trenotku Je priSel sprevodnik naš oddelek. »Kaj Je?« mu je zabrnelo od vseh strani. Sprevodnik se Je oziral z mirnostjo Izkušenega veSčaka na vse strani «]e nazadnje pojasnil: »Vlak Je Skočil pred nami iž tira, zato ne moremo dalje. Sicer pa ni nič hudega. Je samo tovorni vlaki« »Daleč?« »Dve postaji odtod. Spredaj stoji zdaj progi ekspresni vlak v isto smer, br-2ovlak v nasprotno smer, poštni vlak v *»to in mi.« »Bomo stali dolgo?.« »Pol ure.« Ko je bilo razodetje končano, je sprevodnik spet odšel »Nesreča,« Je vzdihnila vitka Židinja k lš obupno rinila k oknu. Nekateri 90 se smejali, drugi so malomarno sprejeli vest in so polagoma izstopili ter se sprehajali po progi. Židinja je buljila v daljo in je govorila sama s seboj: »Vedela sem, da se mora zgoditi nesreča. Ko sem se zjutraj predramila, sem Imela las v ustih. Ko sem stopila iz hiše, ml Je z leve strani prekrižal maček pot. Prvi človek, ki me Je davi pozdravil je bil kruljav. Zato sem vedela, da mora priti nesreča.« »PraV gotovo,« se Je oglasil kraj nje gospod. »Tudi Jaz sem uverjen, da taka znamenja ne prinašajo dobrega.« Lahen smehljaj na njegovem obrazu Je prestraSeno židovko tako zbegal, da ni vedela, kdo govori Ž njo. Vendar je bila tako željna sočutja, da Je po kratkem obotavljanju že bila zapletena v iskren razgovor. »To Je strašno,« je dejala, »kar pol ure Čakati takole na progi.« »Saj Čakamo že celo uro,« se 1® vttie-Sal nekdo vmes. »Uro?« se je začudila Židinja. »Neznosno! Kaj vse zahteva Železniška uprava od nas!« »Zdi se mi, da bomo Čakali še lep čas,« Je odvrnil gospod ln je stopil k Židinji. »Vi potujete gotovo zelo daleč, gospa?« Imenovala mu je postajo. »To je seveda daleč,« Je vzdihnil gospod. »Pa tako slaba znamenja so vas 4kMnll».OJBU »Da, gospod! StraSno je to z menoj, kadar me začne zalezovati nesreča. Bilo je že večkrat tako. Pomislite, pred leti, na primeri Komaj sem se poročila, Je že izbruhnila vojna.« »Joj!« je vzkliknil gospod. »In moj mož Je seveda moral k vojakom.« »Oh.« je vzdihnil gospod. »Saj veste, mlada žena —« Gospod je tlesknil z jezikom. »Kam pa Je moral Oditi gospod 10-prog?« »K provU&ntiiri »To Je bilo res zelo nevarno,« je Izrekel gospod s slovesnim poudarkom. »Kajne,« se je razveselila gospa, »tu* di jaz sem bila vedno te misli. V tisti lakoti, ki se 1« Polagoma razpasla, le Vse prežalo na take ljudi. Jaz sem bila sama doma, mož tam v daljni zemlji sam. — Verujte mi, gospod, da sim trpela I« »Verujem,« se je naklonil gospod. »Duševno, kajne? Telesno vam mogofla hiti ni bilo hudega?« »Ne, res ne. Pomanjkanja nisem trpela nikoli. Za to Je skrbel moj mož tudi iz daljine. Samo zavest, da Je on, moje vse, v večni nevarnosti.« »Razumem.« .In takrat sem obljubila sto bon v dobrodelne namene, ako se mol srečno vrne.« »In s« jo vrnil?.« »Da. Potem sem takoj odštela sto kron. Takrat je bilo to le mnogo.« »Seveda.« »še dve uri bomo čakali,« so je oglasilo od nekod. Židinja se je skručila: »Dve uri.« »EJ, mogoče 8e več. Tračnice so se razrahljale. Treba Je popraviti progo ln odstraniti vozove. Tako Je mineval čas. Čakali smo dve, tri, štiri ure, čakali pet, vendar ni bilo Se nič podobe, da bi se vlakovodji mudilo dalje. * Obupno,« Je vžkllknila Sidinla. »Mol me t vozom čaka na postaji, Jaz pa moram ždeti tu ln čakatll« »ln le nevarnosti* je opomnil spod. »Nevarnost?« , »Gotovo! Nedelja Je danes m lJ«dle bodo gotovo nejevoljni in bodo-le Površno opravili svoj posel. Zato se Čisto lahko pripeti nova nezgoda, ko bomo zavozili na tisti del proge. »StraSno!« »Malo neprijetno, res!« »Ce pridem srčno na postajo, dam sto dinarjev v dobrodelne namene. Vi ste priča obljube, gospodi« »Da, gospal« Pod večer Je Začelo deževati. Kakor na krsto so padale kaplje na streho kupeja. Okrog OSfflO ure smo se Zganili. Počasi m previdno se je začel pomikati vt vlakom vlak. »Dve sto dinarjev, gospod! Vi iti priča obljube,« Je vzdihnila gospa U Jo Začela ihteti. Vlak je drdral, drdral ln pridrdral brez vsake nezgodo do naslednje P* staje. »Zdaj smo na varnem,« se ja o* smehnii gospod. Židinja se ja začela nervozno prost katl na sedežu. »Bog nebeSki!« Gospod se je okrenll t vpraiujo&m pogledom k njej. »tisoč dinarjev sem Izgubila nekJo.t »Zopet nesreča,« J« pripomnil i dvoumnim naglasom gospod. »Ah, nič,« se je nasadnji nasmejalo Židinja, »Naj bo pač - teh tisoft dinar* jev v ta namen.« »Krasno,« s« J« nasmehni: gospod In ves kupe je buSll v smeh. Židinja je Pogledovala zdaj enega, zdaj drugega potnika in je nazadnje Izjavila s slovesnim glasom: ,Menl Je obljuba sveta!« Gospod se Je naklonil: »Blagor vam, gospa, med nami neverniki!« Židinja j« nervozno stresla glavo la ni vso pot izpregovorila nobene besede več. 8tov* . Tallnstveni merilec deklet (Nadaljevanje.) Policist je z bliskovito naglico izvršil povelje svojega predpostavljenega. S samokresom v levici se je v dolgih skokih pognal preko ceste na preganjanega, ki se je, popolnoma zbegan vsled napada navidezne vlačuge, pognal na stran. Toda že ga je držala krepka roka stražnikova za vrat in njegov glas je grmel nad njim: »Stoj lopov, ali pa te ustrelim!« Porogljivo, glasno smejanje je zagrmelo od Themse. Toda stražnik ni pazil nanj. Trdo je tiščal morilca za vrat, medtem ko so ostali stražniki z Davisem hiteli na pomoč. Ubežnik je bil v trenotku obkoljen in uklenjen. .Zaslužili smo tisoč funtov šterlingov!« so vpili zasledovalci. »Mi smo prijeli lopova in to v trenotku, ko je ravno hotel zopet umoriti neko dekle!« Svetljke stražnikov so sedaj razsvetlile nočno sceno. Davis si je sedaj lahko natančneje ogledal ujetnika. Bil je mlad mož v mornarski obleki, ki od strahu in groze ni mogel spraviti niti besede iz sebe. »Peljite ga notri!« je zapovedal Davis. »Halo, vi, pojdite z menoj, da mi poročate kje in kako* da ste dobili morilca.« Nagovorjeni, nekaj pristaniških delavcev, je voljno sledilo detektivu, ki se je podal sedaj z ujetnikom in vsemi svojimi stražniki nazaj v sobo pristaniške krčme. Delavci so bili vsi iz sebe, ko so v duhu delili tisoč funtov šterlfngov medse. In ker so oni zasledovalci, ki so bili morilcu bližje za petami, zahtevali, večji delež razpisane nagrade, se je kmalu vnel med njimi oster prepir. Policisti so s težavo napravili zopet red med njimi. Davis je pustil pripeljati ujetnika predse. »Kaj pa sem storil, da ste me prijeli?« je ta slednjič obupano vzkliknil. »Tako torej,« je vzkliknil eden delavcev »lopov skuša še tajiti. No le počakaj, vislicam ne uideš več!« »Mir!« je zagrmel Davis na razburjene delavce. »Če računate na nagrado, potem se zadržite popolnoma mirno, drugače vas pustim postaviti vse na cesto.« Ta pretnja je takoj zalegla. »Kako se pišete?« se je obrnil Davis sedal na uklenlenega moža. »Charles Lupton,« je bil odgovor ujetnika, ki se je polagoma pomiril. »Se enkrat vas vprašam, kako pridem do tega, da ste me brez nadaljnega prijeli in uklenili! Jaz nisem ničesar storil, saj se nahajam komaj nekaj ur v Londonu!« Davis se je zaničljivo zasmehljal, potem pa ga je nahrulil: »Nikar ne tajite. Prijeti ste bili na begu in zasačilo se vas je pri dejanju.« »Pri kakšnem dejanju pa?« je vzkliknil uklenjeni. »Dekletu nisem storil ničesar žalega, temveč sem se z njim mirno sprehajal po bregu. Smejala sva se in kramljala, ko je naenkrat nekdo zakričal za najinim hrbtom: »To je morilec — držite ga — držite ga!« Dekle se je prestrašilo in zbežalo in jaz sem tudi zbežal, ker sem se bal, da bi me delavci pretepli do mrtvega, predno bi jim lahko pojasnil, da nisem morilec.« Pripovedovanje uklenjenega moža je zvenelo tako odkritosrčno, da so se stražniki in delavci začudeno spogledali. Celo Davis je postal vznemirjen. »Kakšen je vaš poklic?« je vprašal že v precej uijudnej' šem tonu. /jenn »Mornar, gospod, na ladiji »Hccla«. V mojem prsnem se nahajajo moji dokumenti. rHecla« je šele danes op pristala v londonskem pristanišču in da se nahajam že eno na njenem krovu, vam lahko potrdi njen kapitan vsaK ; notek.« . . , ra koi Davis je pomignil enemu izmed stražnikov, ki je w preskal žepe ujetnika in privlekel na svetlo nekaj papin ‘ • Detektiv jih je hitro pregledal. Nahajali so se v najiep»**“ < »Kdo od vas je videl, da je ta mož tukaj hotel umoriti-dekle?« je Davis naenkrat vprašal navzoče delavce. Ti so se v zadregi spogledali in se praskali za ušesom Končno se je oglasil eden : . ; »Nekaj mož, ki so šli pred nami, nam je zaklicalo, * j to morilec. Preje so bili še z nami, toda sedaj Jih ni več.« Davis je divje udaril s pestjo ob mizo in zavpil: »Za vraga vendar! Ali so me vendar morda zopet spel) na led? Človek bi zblaznel!« i’ »M tega nismo ničesar zakrivili, gospod,« se je °pravli?I;| val zastopnik delavcev. »Tekli smo za tem možem, ker sn^ mislili, da je tajinstveni morilec deklet.« ) t/ Davis je bil ves iz sebe, posebno, ker je bil že trdno pričan, da je bil aretiran popolnoma nedolžen človek. Vena_£ pa je zapovedal, da naj se strogo zastraži do drugega dne, * bo lahko zaslišal kapitana »Hecle«. Vkljub razburjenim LUP^ tonovim protestom so ga odpeljali na policijsko stražnico, v lave so zapustili krčmo in Davis je ostal sam z nekateriro* jj policisti. Sedaj je pristopil k njemu še vedno v dekle preoblečeni stražnik in dejal: ________ '£ Po svetu. Potujoča hiša. *■ Iz Amerike smo vedno navajeni sll-Sati kaj amerikanskega. Nekaj prav zelo amerikanskega pa se je dogodilo, oziro-ženerji v državi New-York. Najbrže bo ženerji vdržavi New-York. Najbrže bo trajalo še precej časa, da bomo postali tUdi mi v starem svetu tako amerikan-ski, da se bo posrečilo našim inžener-jem tako tehnično dovršeno delo, kakor so ga izvršili Amerikand. Prestavili so namreč v dveh tednih štirinadstropen hotel za 50 metrov iz eneza konca ulice na drugi konec. Toda to še ni višek ameriške umetnosti. Hotel, ki je zidan iz opeke, so prestavili na tak način, da ni M nobeden izmed stanovalcev vsled prestavljanja tudi malo oviran. Telefon, električna razsvetljava, centralna kurjava, vse je ves čas funkcijoniralo nemoteno naprej. V hotelu sta tudi dve . trgovini, neka trafika in neka ve’ika tr-govtaa obleke, ki sta ves čas nemoteno poslovali in sta med premikanjem hiše baje delali še prav posebno dobre kup- Poslano*. Javnosti v pojasnilo. Kakor 2e od nekdaj, tako tudi danes opetovano čltamo najhujše pritožbe proti mesarski obrti, ki le menda prav tako potrebna, kakor katera druga- Je pa ravno ta obrt tako zelo izpostavljena Javni kritiki, kakor nobena druga, kajti prav pri mesarstvu lajik kalkulira sam z dvema številkama; nakupna cena — prodajna cena. Vse kar Je pred, med in potem, to Javnost ne briga, ona samo trdi: »Doli z mesarji!« Ia ko se to zgodi, nastopi za Jugoslavijo Ovl-dova: »Aurea prima sata est aetas...« Mnogo krivde, da Je ravno mesarska obrt tisto jagnje, ki nosi vse grehe sveta, leži v dejstva, da se za vse časopisne, korporacijske In ptivat. napade In neverno ka- • Za vsefoino uredništvo ni odgovorno. čije, ker je vse drvelo gledat »potujočo« hišo, in tako sta bili trgovini vedno polni radovednega in kupujočega občinstva. — »čas je zlato«, si mislijo Ame-rikanci pri nas pa malo da ne zapro cele ulice, samo če na eni hiši streho popravljajo. Cela hiša — za enega prašiča. Izborno valutno kupčijo je nevede napravil te dni neki domačin iz Fran-kenhausena na Nemškem. Pred pol leta je kupil od neke stavbne družbe hišo za 47.000 mark. Domenili so se, da bo hišo plačal v obrokih. Prav posebno se mus poravnavo njegovega dolga ni mudilo, dasiravno mu je postajalo precej vroče, ko je opažal, kako pada marka in kako raste draginja. Toda ravno to padanje marke in naraščanje draginje ga je — kakor tudi mnogo drugih — napravilo bogatega. Ko je pred štirinajstimi dnevi hotel plačati dospeli obrok, je prodal enega izmed dveh debelih prašičev, ki ju je zredil doma. Ni si težko predstavljati veselje moža, ki je dobil za to pra-se 48.000 mark, tako da je lahko plačal celo hišo, pa mu je še 1.000 mark ostalo. terega razloga ne meni dosti, ne reagira na članke — pač pa v potu svojega obraza drvi s svojim vozičkom liki pridni čebelici tudi v najslabšem vremenu od hleva do hleva, išče kar najboljšega najti more, samo, da zadovolji mesaželjnemu ljudstvu. Mnogo važnosti polaga na svoje ime in mnogoka-terl je že legel v grob, ne da bi za svoje potomce prihranil najmanjše premoženje — podobno vsal penzijam uradnika. Izpostavljen vsakterim nezgodam nima za to nlka-kega jamstva ne zase, ne 2a svojce, da se Jim bi ob priliki očetove nezgode godilo človeško. , , _ Ogleimo pa sl mesarsko obrt, kakršna Je danes in predbacivanje o draginji mesa, ki Jo naj povzroči mesar — mora odpasti. Mesarska obrt trpi na velikanski konkurenci — kakor obrt sploh, kajti koder je na majhnem teritoriju tellko ljudi. Je tudi veliko konkurenčnih podletIJ in že sama beseda »konkurenca« Jamči, da Je vsako izkoriščanje bodisi producenta bodisi konzumen- Ljubezniv soprog ali vrednost zakonske žene. V Gothi na Nemškem je nekemu meščanu izginila njegova boljša polovica. Mož pa se vsled tega ni šel niti obesit niti streljat, ampak šel je v redakcijo nekega lista ter prosil za sledečo objavo: »Ker se je izgubila moja nad vse ljuba žena, splošno poznana g. Klopsch, razpisujem s tem nagrado 1000 mark onemu, ki jo najde in — obdrži!« Gospa Klopsch je morala narediti pač lep obraz, ko je čitala anonco svojega prelju-beznivega moža, zlasti še, ker 1000 mark danes ni ravno velika vrednost... Trgovec z belim! sužnji* Mnogo se trudijo vse kulturne države, da pridejo v okom trgovini s človeškim mesom. Ustanovljene so mnoge mednarodne institucije, da to sramotno in socijalno ter moralno nad vse škodljiv pojav preprečijo. Dasiravno zaznamuje to prizadevanje že precej velike uspehe, popolnoma ta trgovina le še ni iztrebljena. Ni še dolgo, kar smo čitali v naših listih, da so v Zagrebu aretirali ta zelo omejeno, da ne rečemo izključeno. Ravno konkurenca Je edino sredstvo za izenačenje cen ter pobijanje draginje. No, tega ključa pa mnogokrat ne razumejo In dodajo k že obstoječi konkurenci še povsem privatno v obliki korporacijskih klavnic In prodajalnic mesa in mesnih izdelkov, ki po preteku kratkega življenja umro neslavne smrti. In ta smrt še ne odpre oči in še ne dovede do pojma: le čevlje sodi naj kopitar — kajti čez noč se jim zopet dozdeva, da mesar pretirava in pretirava. Nobeno dokazovanje ne pomaga, celo dokaz zgube ne prepričuje — enoglasno kriči množica: »Mesarjem smrt«! In vendar Je mesar človek, ki se trudi. Je mož, ki plačuje davke. Je obrtnik brez katerega si današnjega družabnega življenja ne moremo predstavljati. Kot tak bi pač smel apelirati na Javnost, naj ga rešpektira kakor vsacega drugega obrtnika, naj se ne zgraža nad njegovim vsakdanjim zaslužkom In naj upošteva tudi njegov težaven poklic. nekega moškega in žensko, ki sta skušala prodati neko dekle v javno hišo. Te dni pa so prišli na Angleškem na sled nekemu takemu »veletrgovcu«. V par dneh bo dvignilo državno pravdništvo obtožbo proti bogatemu hotelirju Ber-kley-u v Pimlicu, ki je na prav rafiniran način izvabljal neizkušene deklice v svojo past. Inseriral je v listih, da ima oddati izborno službo za mlado deklico. Ko se je na to ponudbo oglasilo pri njem neko dekle, ji je takoj obljubil dobro službo pri nekem Amerikancu. Nato jo je vprašal, če je poročena. Ker mu je to zanikala, je postal sila prijazen in nekoliko preveč domač. Le z velikim trudom se mu je moglo dekle iztrgati. Ker je iz njegovega početja spoznala njegove namene, je zadevo prijavila policiji, da obvaruje nesreče druge žrtve. Policija je takoj poslala k hotelirju dve detektivki, ki sta zaporedoma doživeli isto, kar je ovadila policiji gospodična. Le z veliko težavo sta se policistki rešili divjega objema. Takoj nato je vdrla v njegovo stanovanje policija ter ga aretirala. Ugotovilo se je. da je Berklev Da poizkusimo izpodbit! tla ogorčenju, ki se zliva nad mesarsko obrtjo — pripomnimo sledeče: \ Najprej Je mesar podvržen čisto individualni nevolji in godrnjanju, ker želi vsak za najnižjo ceno najlepši košček mesa. To ne gre. Vol ni samo stegno! Zato se cene razlikujejo po kvaliteti Ker Je ljudstvo nagnjeno k nižjim cenam, mesarju ni mogoče sleherno pot kupiti dragega vola, ker Jih Je malo, ki razumejo, da je »drago — po ceni«. Ozirati se mu Je na splošnost in kupiti blago, ki odgovarja denarnim zmožnostim širših ljudskih plasti. Mesar Je pa izpostavljen tudi vsakoja-kim oblastvenim odredbam, ki se izdajajo v pomirjenje nerazsodne in krivo misleče mase. Take odredbe sicer ne izkazujeio uspehov, če že ne negativnih. Ob času, ko živine ni lahko dobiti, se zahteva normalno klanje pod kaznijo odvzema obrti — v času, ko Je živine odveč, se dovoljuje neobrtni-kom prosto klanje, mesar p? glei to gnusno na enak način izvabil po dosedanjih^ poizvedbah že preko 21 deklic, ki jim 1® ; vsem preskrbel »dobre službe« po raZ'1' ličnih dvomljivih hišah. — Proces Pr°“ temu trgovcu s človeškim mesom se kakor omenjeno vršil te dni, ter ga prf' čakujejo z veliko napetostjo. Soliden gospod « Išče meblovano mesečno sobo ■ za takoj ali 15. november. Najemnin® postranska stvar. Ponudbe pod „L** karnar“ na anončno družbo Alom* Company, Ljubljana, Kongresni trg * SVILA? modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: B.SinhouiCn^H.Soss, Ljubljana, Mestni trg St 10. HALI OGLASI PRODAJA: ENONADSTROPNE HlSE prodala ali zamena v Mariboru za posestvo; hiša Ima solnčno lego. z takoj razpoložljivim lepim stanovanjem. poleg velik vrt. VILA v bližini mesta z raz-položjivlm lepim stanovanjem 500.000 kron. PALAČI SLIČNA HIŠA z razpoložljivim stanovanjem, ugodna cena. TRGOVSKE HIŠE z deželnimi pridelki in špecerijo, ielezna trgovina, kovačnica. gostilna, papirr.a trgovina. Tovarna s slad-ičicami skupno s stroji in stanovanjem po zelo ugodni ceni. POSESTVO Z VINOGRAD] za 120.000 in 340.000 K. GRAŠČINSKO POSESTVO pri Mariboru, priložnostni nakup. Realitetna pisarna *Ra pid*, Maribor, Gosposka ulica št. 28. 777 GOSTILNA x zemljiščem In trgovino. HIŠE vseh vrst v Mariboru in Ptuju. POSESTVO s kjučavničar-sko obrtjo 450.000 K. Pisarna Zagorski. Maribor, Bavarska ulica 3. ENONADSTROPNO HIŠO 3 trgovskim lokalom, pri nravno za vsako obrt. Na. Ponudbe sceno na Janko GUMI - KROGLJE za kegljišča, dobro ohranlene. — Ponudbe $ ceno na Janko Poljanec, gostilna, Vincarje št 6. Skoija Loka. 772 PAR KONJ, lepih, 18 pesti visokih, z vso opremo, kakor: kočiia, zapravljivček s „ sedeži za 12 oseb in en težak parizar, vse v dobrem stanju. Proda se vsled opustitve vožnje. Več se poizve pri lastniku. Fr. Ceme. tr govec v Radečah pri Zida-nem m os tu. 774 KUPI: staje s primernim inventarjem iščem v naiem za daljšo dobo. Ponudbe na upra-vo lista pod >Obrt«. 776 DOBRO OHRANJENO Jedilno opravo. Poizve se na Bledu, hotel »Evropa«. 768 SLUŽBE: TRGOVSKI POMOČNIK se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in učenec dobrih, poštenih staršev. — Ponudbe na naslov: Franjo Ceme. Zidanlmost , 773 KNJIOOVODJA - B1LAN-CNIK, dosedaj uslužben le v velikih industrijskih podjetjih išče službe. Cenjene ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo Usta. 771 SOBO proti primerni nagradi Išče veleindustrijski uradnik. — Cenjene ponudbe pod »Samec«, na upravo lista. .______________________ 770 DRVA oddaja vsako množino. Rezani drv z motornim obratom. Ludvik Her-šič. na Friškovcu za prej. belg. vojašnico 671 mesarsko operacijo lajikov. to uničevanj*'' včasih dobrega mesa, to umetno vzdržaVS' nje draginje — poleg tega pa plačaj dav** kakor, da kolješ v norm.ilnem obratu. *> mesarjem se skratka dela, kakor z žogo i< in težko bo prepričati širšo Javnost v teto pogledu, da uvažui mesarsko obrt, kako* vsako drugo, težko bo iz mas iztrebiti ** nekam prirojeno mržnjo dr mesarjev —• ® Je vendar prav tako potreben mesar, kaS°’ drug obrtnik. i Podpisana zadruga si Je dovolila 1*J'\, nost opozoriti, naj končno vendar prešel* mesarsko obrt objektivno in naj ne daj* * ■ neupravičenimi insinuacijami nepotrebne^* \ povoda oblastem, da se danes s tem:, jutnSf; nasprotnimi ukrepi mesarju po nepotrebne® delajo samo neprijetne težkoče, ki pa ljudstvo ne morejo Imeti nikakega uspeH* Zadruga mesarjev, klavcev In prekajevale«* za politična okraja Kranj In Radovljica * ** dežem v Kranju. mm- TRGOVINA Z ZLATNINO IN' ^ BRNINO: Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari KAMNOLOM IN OPEK. sTl?gJr Kleemanns ver. Fabrlken, turkhem und Faurndau, ______ Produktivna zadruga sobo- in črkoslikarjev, reg ^ o. z., Ljubljana. Gosposka — — —■ ŠPECIJALNA KROJACNJCA DAME IN GOSPODE ^ S. Potočnik. SelenburgovajH.— KONFEKCIJSKE TRGOVIJ^: J. Maček, Ljubljane, cesta št. 3._____________—-------^ DOBAVLJALEC KL0B^stel**’ Novak Tavladijac, Li^H^Lhase. najcenejše in naj finejše Uto ^— I I! Underwood 11 11 Opaloaraph jj ••• »••• ® • • I THE REX Co. __ __________________ ------------------------------- k ss lil IRI*I AN A viuiiiP razmnoževalni aparati so sveiovn “ ■ plia,n'"“i! n m Tel.268 - Gradliie it 10 « TeL268 n u t. n n n inanl n n n o “ “ " ” Zahtevan« ponudb«! • »»»«• Zahtevajte ponndbcl I »JUGOSLAVIJA!«, 5. novembra ‘1922. |HIM...........M WMW«MmW | Občna zavarovalnica. Assicurazioni Generali v Trstu llll)lllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHiiiniMi