210. Številka.
Trst, v ponedeljek, 7. novembra 1S9S.
„Edlaoit" ■ izhaja dvakrat na dan. razi m nedelj in l praznikov, zjutraj in zvečer nh 7. uri. j O ponedeljkih in po praznikih izhaja i oh f». uri zjutraj.
Naročnina zn»4a:
Obe izdan j i na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po I nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUSTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 8tv. 870.
4 nvč.
V edinosti Je noč!
Tečaj XXIII.
Offlaal
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajn uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprarnlAtro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
fredniStvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'praviiiStvo, od-pravniStvo in sprejemanje InaeratoT
v ulici Molin piccolo Stv. 8, II. nadstr.
Itdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejle vesti.)
Badnii-Badcn 5. Nemški kancler knc/ Ho-henlohe jc danes popoludne dospel semkaj, kjer ga je zvečer veliki vojvoda Friederik sprejel v avdi-jenco.
Itoro I in 5. Izdajatelj časopisa »Zukunft«, Maksimilijan H ar d en, je radi žaljenja nemškega cesarja in državnega pravdnika Drescherja obsojen na šest mesecev ječe.
Nalaga 5. Parnik »Grande Antille«, na katerem so bili v svojo domovino vračajoči se španski vojaki, je priplul v tukajšnjo luko. Med vožnjo je umrlo sto mož.
Sredcc o. Sobranje jc potrdilo ostale dopolnilne volitve v okrajih Sredec, Novibazar, Gornija in Grahovica.
V kratkem bo posvetovanje o adresi, ki se predloži knezu kakor odgovor na prestolni govor. Kneza pričakujejo iz Evksinograda, da sprejme adreso.
Carigrad 6. V diplomatiških krogih se govori, da so se štiri vlasti zjedinile v tem, da postavijo grškega princa Jurija višim komisarjem na Kreti. Car pošlje turški vladi v kratkem dotično poročilo. Dosedaj še to obvestilo ni došlo.
Pariz G. Angležki častniki, ki so nedavno došli v Kaneš, da ostanejo tam čez zimo, so dobili ukaz, naj se takoj povrnejo v svoje garnizije.
Pariz 5. Vojno ministerstvo dementuje vest, da je končana preiskava proti Pikardu in da izpustijo slednjega v kratkem iz zapora. Vojni minister Frevcinet se ni sklenil o tem ničesar.
Rim 5. »Agencia Štefani« poroča iz Madda-lene: Poročila o kaki tukajšnji koncentraciji ladij *o brez vse podlage. Tu sem je za nekaj časa slučajno priplulo več ladij, ki slnžijo svojim posebnim namenom. Nadalje je neresnično, da bi bili pomorski rezervni častniki poklicani v vojaško službo.
Gibanje med primorskimi učitelji in mi.
Pod naslovom »Položaj primorskega učiteljstva« je priobčil »Slovenski Narod« v svoji številki od minolega petka članek, v katerem čitamo med drugim:
»Ton, v katerem se govori z učitelj stvora, je takšen, da spominja čitatelja nehotč na tiste ošabne kmete, ki bi še dandanes najraje videli, da bi bil učitelj vsemu svetu pokorni »šomašter« in bi moral hoditi od hiše do hiše po hrano, kakor v onih »dobrih starih časih«, ki se na srečo ne vrnejo nikdar več. Jeden teh listov je na pritožbo iz učiteljskih krogov odgovoril z osebnimi napadi in zgražal se je pri tem tako, da je kar dva klicaja postavil tam, kjer je povedal, da kapelan nima nič boljšega stanovanja, kakor dotični učitelj, ki se je osmelil popisati splošne učiteljske razmere.« Na drugem mestu meni člankar zopet: »Regulacija učiteljskih plač ni nobena milost kakor menda meni primorsko časopisje.«
Tisti »jeden teh listov« smo — mi! Gospod člankai naj bi nas le navel po imenu in uverjen naj bode, da bi mu ne bili zamerili ni najmanje.
Ker jo torej članek naperjen tudi proti nam in ker obdolženj, obseženih v njem, nikakor ne mislimo mirno utakniti v žep, odgovarjamo danes v svojo obrambo. Moramo odgovarjati. Ako bi molčali, domneval bi si lahko ta in oni, da je res, kar se nam predbaciva tu. Tega pa ne smemo dopustiti že radi raznih možnosti, kakoršnih bi nam mogla prinesti bližnja bodočnost kakor posledico sedanjemu gibanju med učitelji na Primorskem — možnosti, katere bi mi iskreno obžalovali, in to toliko iz ozirov na korist naroda, kolikor nn ono učiteljev. Mi se nočemo odreči rodoljubni nadi, da take posledice ne nastopijo, ali izključene niso, ako bodo odločevali v opravičenem gibanju našega učiteljstva možje, katerim se menda prišteva tudi — člankar v »Slovenskem Narodu«.
To, kar pripoveduje člankar o važnosti učiteljskega stanu, o težavnosti njegovega poklica, o usodnih posledicah, ako bi tega stanu no bilo več, ter o nujni potrebi, da se učiteljem pripomore do takega gmotnega in socijalnega položenja, kakor-šnega zahteva njegovo dostojanstvo — vse to smo povdarjali mi vsakokrat, kadarkoli smo govorili o položenju našega učiteljstva. In vsikdar, kadarkoli nam jc došel do znanja obupen klic vzgojevateljev naroda na Primorskem, vzbudil je v nas najiskre-neje sočutje, na čemer so nam opetovano izrekali zahvalo razni učitelji - dopisniki. Najeklatantneji izgled pa smo podali nedavno temu, ko amo iz gole ljubezni do učiteljskega stanu, v želji, da bi se vendar enkrat zaresno začelo gibanje za zboljšanje gmotnega položenja tega stanu, priobčili dopis iz učiteljskih krogov, s katerim se nismo mogli strinjati že zato, ker je bil ostro in krivično naperjen proti zastopnikom n a š e n a-rodnosti v deželnem zboru istrskem, torej — mirno moremo napisati to besedo — proti pravim narodnim mučenikom, proti stranki, kateri služimo vsem svojim srcem, vso svojo dušo in vsemi svojimi, žal, da skromnimi silami. In isto-tako mirno vestjo smemo dvomiti na tem, da bi bilo uredništvo »Naroda« jednako postopalo v jednakem slučaju. Po vsem tem moremo torej isto-tako mirno vestjo in z vso odločnostjo odkloniti očitanje, da govorimo z učitelji kakor ošabni kmetje, ali da hočemo učitelja ponižati do »šo-matra«, pokornega vsemu svetu. Seveda meni člankar, da samim načelnim priznavanjem ni pomagano prav nič. Gotovo ne. Zato smo ravno mi v svojih uredniških spisih po svoji vesti in po svojem spoznanju poživljali učiteljstvo najnujnejo na jedino pravo pot: naj začno najprej delati samo, naj se združi v krepko organizacijo, kajti le s pomočjo te poslednje bode moglo primerno vplivati na me-rodavne činitelje in jih prisiliti, da se ganejo v pomoč učiteljstvu. Povdarjali smo, da tako delajo vsi stanovi; tako so delali tudi državni uradniki. Samo tarnanje no velja. Tako smo govorili mi opetovano: ne kakor ošabni kmetje, ampak kakor prijatelji. In hvaležno moramo pripoznati, da so v razsodnih učiteljskih krogih brezpogojno pritrjali našim nazorom.
Jedenkrat pač srao se popeli, a ne do kmečko-ošabne ali učiteljem neprijazne, pač pa do rezke, odkrite izjave. To smo bili dolžni storiti, kajti ni smeti pozabiti, da smo mi glasilo narodne, slovenske stranke za Trst in Istro, kateri moramo služiti in katero moramo braniti, zlasti ko vidimo, da je
napadena po krivici. Jedro te izjave ponavljamo tudi danes na ves glas: kakor hitro bi videli, da so sedanje učiteljsko gibanje hoče zlorabljati za druge, našim narodnim stremljenjem nasprotne na-
v<^4Fcn<< o kakoršnih bi morali soditi po onem krivičnem napadu na slovanske poslance istrske
—, kakor hitro bi videli, da učitelji koketujejo z hegemoni v deželnem odboru istrskem, kakor hitro bi videli, da hočejo učitelji zboljšati svoje stanje z uslugami našim narodnim nasprotnikom in izvestnim okrajnim glavarjem, za katerimi poslednjimi stoje zopet drugi viši gospodje, — iz kratka : kakor hitro bi videli, da učitelji iščejo svoje sreče izven okvirja interesov naroda, potem bi se jim postavili po robu, ker je to naša dolžnost, ker smo narodno glasilo.
To izpoved podajemo tudi danes odkrito; ne pa v ta namen, da bi poniževali učitelje, ampak, ker hočemo, da bodi jasno t Naše stališče nam je določeno; mi vidimo dobro, kaj se godi v deželi, mi vidimo, kako namesto očitne Rinaldinijeve, mehanične vladne — obstrukcije proti zahtevam Slovencev na Primorskem, deluje sedaj tajna, a tem nevarneja. Zato se ne premaknemo se svojega narodnega stališča, tudi če bi se imele usuvati na nas še hujše plohe, nego je ona v spoštovanem glasilu narodne stranke.
Gg. učitelji naj volijo sedaj: ali z narodno stranko ali pa — proti njej ! Toda tudi v slučaju, da bi se učiteljstvo izreklo proti nam, ne bi se pre-mcnili niti za las naši nazori o važnosti učit. stanu in ne bi se nimalo premenilo naše uverjenje o nujni potrebi, da se učitelju zagotovi gmotno in socijalno položenje, ki bode dostojno njega in njegovega poklica.
Toliko v odgovor člankarju »Naroda« na očitano kmečko-bahaško poniževanje učiteljstva.
Sedaj še par besed v blagohotni pomislek gg. učiteljem.
Kakor je vsem, tako mora biti znano tudi njim, v kakovera položenju so naši poslanci. Njim se jim je boriti na desno proti Italijanom, na levo proti vladi. Tako je bilo vedno. Sedaj pa jc došel kritični trenotek, ko sklepajo na Dunaju, da-U se to mučno položenje ublaži nekoliko in da pridemo do oddihljcja. A ravno v tem kritičnem trenotku, v trenotku, ko trebajo poslanci vse moralne za-slombe vsega naroda, so se začeli napadi nanje še od tretje strani. To daje misliti.
Gg. govore toliko o naših poslancih. Nikdo pa ne zine ni besedice o vladi, o tisti vladi, katera bi lahko, ako bi le hotela, kar v hipu, jednim migljejem, prisilila Italijane, da bi odjenjali toliko, da bi mogel pričeti funkeijonirati deželni zbor goriški in bi so ustanovil le od naših poslancev zahtevani šolski zaklad, da bi torej nastopili pot, po kateri bi dosegli najhitreje, za kar se bore učitelji. Zakaj napadi le na naše poslance, zakaj ne tudi na vlado?! In zakaj ravno in jedino le na primorske poslance, ko je dolžnost vsej slovcnsko-hrvatski delegaciji, da zahteva, naj ta poslednja enkrat stori svojo dolžnost in naj enkrat italijanski gospodi primerno energijo pojasni, da ne smejo misliti, da je na Primorskem vse v redu, ako so le saturirani, vsega siti oni sami. Naši poslanci se ne protivijo stroškom za šolstvo, pač pa se protivijo Italijani! In jc naravno, da se protivijo.
Zato pa je naravnost smešno, ako se nam Kranjska postavlja kakor izgled. Na Kranjskem »o šotaki od noša j i jedna koraerni po vsej deželi in v deželnem zboru je l>ila uredba učiteljskih plač res zavisna le od dobre volje slovenskih poslancev ! A kako je na Primorskem ? O razmerah v dež. zborih ne govorimo, ker nočemo nositi vode v — morje! A kako seje skrbelo za Šolstvo ? Kaka razlika med slovenskimi in italijanskimi deli teh pokrajin! Italijani so — kakor rečeno — saturirani, zanje j« v obili meri preskrbljeno v Šolskem pogledu, njim, to verjamemo, ne treba se večih novih stroškov — za slovenski, zanemarjeni del dežele. Zato se branijo proti osnutju neizogibno potrebnega Šolskega zaklada za Goriško, ker bi v isti morali primerno plačevati tudi oni. Naše si romašno Ij udstvo pa je moralo prispevati za Šolske potrebe doslej, ko se je skrbelo skoro le za italijanski del dežele, a sedaj mora skrbeti ne le za obstoječe Šolstvo, ampak tudi za to, da se popolni, kar je zamujenega. A kako in od kje ? I Slovenski goriški poslanci so že povedali: kako! In prav dejstvo, da se nikakor noče ugoditi njih zahtevam glede šolstva, je bil jeden glavnih vzrokov, da so izstopili iz deželnega zbora, ker se nadejajo, da tem načinom prisilijo vlado, da ona pritisne na Italijane, da poslednji privole v pravično razdeljenje bremen za šolstvo. Krivda je torej na Italijanih in na vladi.
O Istri ne govorimo. Kdor ve, kako je, nam bode veroval, da iz ljudstva ni možno izžeti ni novčiča več, ker po mnogih hrajih v resnici trpi lakoto, a v tej lakoti mora še plačevati šolske takse, ki bo mu jih naložili italijanski poslanci!
Krivda je torej v prvi vrsti na Italijanih in vladi. A nekateri gg. učitelji vidijo le — naše poslance. In pa slovensko novinstvo !
To daje misliti.
Učiteljsko vprašanje je gotovo jedno najvaž-nejih na Primorskem, ali jedino ni! Naši poslanci morajo skrbeti za cel kompleks vprašanj, sestavljajočih ckzistenčne pogoje našemu materijal- ) nemu in duSevnemu obstanku. Njim ni mogoče, da bi iz tega kompleksa svojevoljno izlusčali šolsko vprašanje in da bi le radi tega vprašanja zopet ustopili v deželni zbor: predčasno, dokler vlada ne stori svoje dolžnosti nasproti brezobzirni, brezčutni, sebični in nasilni stranki italijanski!! Mi obžalujemo od srca, da je tako, ali kaj hočemo, ko jo tako. V tem soglašamo vsi, da so učitelji na Primorskem mučeni ki, a tudi oni morajo soglašati z nami, da je mučenik — vet narod nai!!
A če bodemo našim poslaucem ravno v ta-taklh trenotkih, ko ni izključena možnost, da se obrne kaj na bolje in da se posreči našim poslancem, da otvorijo pot za rešenje tega ali onega vprašanja, zaletavali v hrbet, ko se itak že bore na dve fronti, potem seveda ostane naš narod mučenik tudi na dalje in žnjim tudi — učitelji.
O vsem tem naj vazmišljajo gg. učitelji in naj vsprejmo ponovno zagotovilo, da naših nazorov o važnosti njih poklica ne bi moglo spremeniti niti eventnvelno politiško nasprotstvo med nami in njimi. A če bi bilo sploh mogoče, da bi kakov dogodek mogel omajati nase simpatije do učiteljev, moglo bi se to zgoditi jedino po takih člankih, kakoršen je bil oni od minolega petka v »Slovenskem Narodu«.
Jubilejno leto p M sv. Cirila n Metoda.
Radostnim pričakovanjem so nastopili narodi širne Avstrije leto 1898. In med temi narodi gotovo Slovenci nismo bili zadnji, ki smo se srčno veselili petdesetletnice eesarovanja našega presvetlega vladarja in dobrega očeta Frana Josipa I.
Dasi nam je znano, da milosrčni vladar tudi ob tako izredni priliki odklanja vse hrupne in potratne veselice, želeč, naj bi se le z dobrimi deli in obče koristnimi ustanovami proslavljal njegov jubilej, vendar bi z drugimi avstrijskimi narodi vred tudi Slovenci ne bili mogli v Bvojih srcih prikrivati iskrene radosti povodom vesele petdesetletnice ljubljenega zlato-vladarja, ampak bi jej bili dajali duška v raznih veselicah in slavnostih, — ko bi ne bila, kakor strela z jasnega neba, neizrekljivo tragična smrt presvetle, srčnoblage cesarice Elizabete spremenila splošnega veselja hi-
poma v še bolj splošno, vsa srca pretresujoče žalovanje.
Izgubivši ljubeznivo maier — cesarico Elizabeto — pa se narodi mogočne Avstrije s podvojeno ljubeznijo oklepamo očetovskega srca toliko skusanega, a nikdar ne omahujočega cesarja K rana Josipa.
Njegov zlati jubilej moramo dostojno proslaviti. tako nam veleva verno in zvesto avstrijsko srce, — a mesto veselic naj v teh okoliščinah poleg cerkvenih slavnostij zavzemajo patrijotična dobra dela.
In kako naj Slovenci izvršimo to ? Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vstanovljena v ta namen, da podpira in povspešuje slovensko šolstvo na katoliško-narodui podlagi, smatra za svojo bistveno in velevažno nalogo tudi gojitev iskrenega in pristno-avstrijskega domoljubja. Zato si u8oja njen glavni odbor:
1.)	Nasvetovati vsem podružnicam, da oskrbe vsaka v svojem okraju začetkom meseca decembra t. 1. sveto mašo za presvetlega cesarja Frana Josipa I., pri kateri naj bi se družbini udje in drugi verniki spominjali tudi rajne cesarice Elizabete.
2.)	Želi isti glavni odbor, da vse podružnice do konca jubilejnega leta mesto zabavnih shodov in veselic nabirajo jubilejnih darov za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in kupujejo [njenih tem namenom izdanih slavnostnih knjižic.
Nabiranje darov se vidi sicer na prvi po gled samopridno, a v resnici bi bilo eminentno patrijotično dobro delo.
Bilo bi dobro delo, ker se v družbinih zavodih vzgaja in podpira večinoma ubožna in zapuščena slovenska deca, ki se otima ue le potujče-vanju, ampak tudi nravnemu propadanju s tem, da jo družba vsprejema v svoje zavode, da jo poučuje in vzgaja v katoliško-narodnem duhu, in da jo gmotno podpira z obleko, učili in v mnogih Blučajih tudi z najpotrebnejšo hrano. — Srce krvavi glavnemu odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker mora v vsaki vodstveni seji zaradi nedostatka potrebnih sredstev neugodno rešiti mnogo nujnih prošenj za podporo.
Vsaki dar za družbo sv. Cirila in Metoda je ,pa tudi eminentno patrijotično delo. Kogar z dobro vzgojo rešimo nravnega propada, tega rešimo omikani in koristno delujoči človeški družbi, in s tem zabranjujemo, da se ne množi število anarhistov in drugih državi nevarnih ter vsakemu pravemu domoljubju škodljivih nezado-voljnežev. Kogar obvarujemo, da ne ostane narodni odpadnik, tega smo morda uprav s tem obvarovali, da ne postane neznačajnik in izdajica tudi v mnogem drugem oziru. Značajni in rodoljubni Slovenci pa so bili in bodo vsikdar, zlasti ob južni meji uaše države, najboljša opora mile nam Avstrije in najzvestejša ter najtrdnejša bramba proti vsem sovražnim nakanam.
Mislimo, da nam ni treba obširneje utemeljevati pozivu za nabiranje jubilejnih durov v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo le, da je imela družba zadnji čas precej manj dohodkov, nego druga leta, zlasti zato, ker je splošno žalovanje in pijeteta zahtevala, da se opuste vse — tudi že napovedane veselice, ki se druga leta do-našale družbi lepi dohodkov. Ta izguba se lahko obilno nadomesti z jubilejnimi darovi, ako se nakloni družbi tudi to, kar bi bile stale veselice.
Družba sv. Cirila in Metoda goji zlasti jedno željo, da bi mogla z jubilejnimi darovi poplačati še precej obilni dolg, katerega je morala narediti, da je pod lastno streho spravila tako potrebno — jedino slovensko ljudsko šolo v Trstu, in da je postavila lepo »Narodno šolo« v Veli-koveu, na katero se smemo Slovenci ozirati s ponosom. Ta dolg teži družbo kakor mora in je vzrok, da moramo na boljše čase zavračati vse — tudi najbolj opravičene želje in prošnje za kakoršno koli razširjenje družbinega delokroga.
Še nekoliko o tem, kako naj bi se nabirali jubilejni darovi. Umestno bo, ako vsa podružnična načelništva ob tej priliki skličejo svoje redne letne zbore, ali pa prekoredne, kjer so se redni za letos že vršili. Tu naj svoje ude, in po teh tudi ueude s primernimi domoljubnimi govori navdušujejo za to, da poleg rednih letnih doneskov darujejo še izreden, Če tudi le majhen jubilejni dar. Marsika-
terega domoljuba, ki Se ni ud naše družbe, bo morila mogoče pridobiti ob tej priliki, da pristopi k jedni ali drugi podružnici, ako ne kakor uata-novnik t jedenkratnim doneskom 10 gld. ali kakor letnik z l gld, na leto, pa vsaj kakor podpornik z letnim doneskom 10 kr. Poslednji znesek bodo gotovo radi darovali prav mnogi izmed priproetega naroda, ako jim zavedni rodoljubi na primerem način ]>ojasnijo lep in blag namen, česar jih vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda prosi uljudno. Pokroviteljev, ki so vplačali jedenkrat za vselej vsaj 100 gld., ima družba sv. Cirila in Metoda že lepo število, 238. Vendar upa vodstvo, da izredna prilika cesarskega jubileja navduši tudi za tak domoljubni dar še marsikaterega odličnega rodoljuba, kateremu to dopuščajo njegove gmotne razmere.
Ganimo se, dragi rojaki! Naj se ob tej priliki poživi, naj mogočno vzplamti duh, ki vodi družbo sv. Cirila in Metoda. Obnovimo in razširimo v vse kroge gorečnost in navdušenost za mili naš narod, za dobro, nadarjeno, a ubogo slovensko mladino, katera je v tolikih krajih v nevarnosti, da se nam odtuji in pogubi.
Leto za letom čujemo na velikih skupščinah družbe sv. Cirila in Metoda obupni klio odposlancev slovenskega naroda iz tužne Koroške, lepe Štajerske in za vso Avstrijo tako važnega Primorja : »Morituri vos salutant!« Vodstvo družbe dobro pozna težki in skrajno nevarni položaj obmejnih Slovencev. A ono ni izgubilo vstrajnosti in noče obupovati. Dokler se borimo, dokler delamo za dobro stvar, za vzvišene ideje, — ne umiramo še, ampak živimo. Pomagajmo si sami, in Bog nam pomore. Le pogumno in zložno naprej !
Vse za vero, cesarja in domovino! Vodstvo droibe »v. Cirila in Mttoda v Ljubljani.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 7. novembra.
K položaju. Kakor se je nekaj desetletij godilo na Grškem, da je sledil Trikupisu Delvannis in Delyannisu Trikupis, tako se vrste v nas — odkar je grof Thun začel svoja pogajanja z večino — dnevi, ko se trdi, da se je doseglo sporazumljenje in ko se trdi — nasprotno od tega. V zadnjem izdanju smo sporočili, kako hladno in skeptično piše glasilo naših poslancev, »Der Siiden«; danes pa čitamo v »Reiehsvvehr« iz krogov desnice baje izišlo poročilo : da se je položenje zjasnilo, d a s t i se vlada in večina konečno popolnoma zjedinili, da bode večina glasovala za nagodbo, kar da je posledica zadnjih posvetovanj ekse-kutivnega odbora desnice.
Sedaj imamo torej zopet sporočilo in do srečnega preobrata na bolje v naši notranji politiki ne treba torej druzega, nego zanesljive opore za vero, da je res tako.
Isti list trdi, da ni več dvoma, da se opozicija povrne k obstrukciji, kajti sedaj imata zopet Schonerer in Wolf poveljstvo v svojih rokah. Vendar so vesti o odloženju državnega zbora nekoliko prenagljene. Ako pa se bode videlo prihodnji teden, da pododsek nagodbenega odseka ne more dalje vsled taktike opozicijskih členov, potem pride trenotek, ko zadene ta parlament zaslužena usoda.
»Vez države< so baje edino le Nemci. A ker je sedaj Schonerer glavni poveljnik avstrijskih Nemcev in Wolf menda načelnik generalnega štaba, morali bi sklepati, da sta dva gospoda samo ute-lesjeno avstrijstvo. Za to vprašanje so menda vendar nekoliko značilni vskliki in izreki, ki so padali miuole sobote v seji parlamenta avstrijskega iz sredine »vezi države«. Poživljali so podanike, naj ne plačujejo davkov, zasmehovali so »hvaležnost« Avstrije, govorili o »umirajoči Avstriji« in ustaja-jočem nemštvu, kričali so: hurrf Vsenemčija, izjavili so, da njih domovina ni v Avstriji, prepovedovali so, da narodu nemškemu je rešitev v Nemčiji, zahtevali so, naj se razpusti zveza med Avstrijo in Nemčijo, ker potem dobi Nemčija svobodno roko in bode nemški cesar mogel svoje besede spremeniti v dejanja, zasramovali so našo vojsko, da jc nezanesljiva, svoj ciuizem so brusili celo ob cesarjev jubilej itd.
Da bi kdo v jedni sami Hej i več storil na veleizdajstvu in brezdomovinstvu, tega menda no
bode pričakoval nikdo. Ali jedno nam ugaja na teb Prusakih : odkritosrčni so! Radovedni pa srno, da-li se še kedaj najde kdo, ki bi govoril o tem, da ao Nemci jedina vez avstrijske države! Tu ga ni zgo-vora, da to početje zagrešajo le nekoliko zbesnelih, kajti tem zbesnelim Blede sedaj vsi opozicijonalni Nemci, a mi ne vidimo nikake olajševalne okolnosti v tem, če kdo sledi — nerad. Rad ali nerad : efekt je vedno isti.
Krt^anako vprašuje. Sedaj, ko se to vprašanje bliža rešitvi, ker so zastopniki 4 velevlasti v Carigradu vendar enkrat našli potrebne energije, bodi priporanjeno, da so Turki leta 1645 zasedli ta otok in so po 24 letnih bojih popolnoma prepodili Benečane. Po četrtstoletji turškega barbarstva se povrne torej otok zopet krščanstvu. Instalacija princa Jurija Grškega za guvernerja se utegne izvršiti kmalo. In tako se ruši kos za kosom turškega gospodarstva v Evropi: Srbija, Bolgarsko,
Romunija, Albanija itd.....in sedaj Kreta.
Nevarnost krvavega spora med Anglijo in Francozko je zginila, ker je poslednja odjenjala popolnoma glede postojanke Fašoda ob Nilu. Evropa mora biti le hvaležna treznosti francozkih državnikov, kajti danes, ko je ves evropski vzduh uasičen elektricitete, bi lahko imel sleherni resnejši spor nepredvidnih, usodnih posledic.
Domače vesti.
Z Dunaja nam pišejo: Slovenski poslanee g, Viljelm Pfeifer je praznoval dne 4. t. m. petindvajsetletnico svojega poslanskega delovanja. V tej dolgi vrsti let trudil se je poslanee Pfeifer neumorno za blagor dolenjskega kmeta in je dokazal, da mu bije gorko srce za gospodarske težnje bornih Beljakov naših. Po vsaki elementarni nezgodi n. pr. zavzel se je za državno podporo ter skoro vselej tudi izposloval isto.
Ko bi se ne bile godile o zadnjih volitvah poznate spletke, obhajal bi to redko slavlje tudi Pfeiferjev dolgoletni prijatelj in tovariš — vrli očak tržaških okoličanov, g. Iyan N a b c r g o j.
Bilo bi pač odveč, ako bi hoteli na tem mestu opisovati Nabergojeve zasluge za slovansko Primorje.
Obema gospodoma želimo, da bi še mnogo let delovala z dosedanjim vspehom v korist svojih volileev in slovenskega naroda sploh.
Novi zakon za urejenjc duho vniških plaž
se je izdal dne 1. oktobru. Duhovniki, ki so v službi in imajo pravico do dopolnila kongrue, naj svoje napovedi (fasije) vložijo najkasneje do 30. novembra t. 1. na škofijstvu.
Pod gradska posojilnica in hranilnica je dosegla z rekurzom, da se jej je v slovenskem jeziku dostavil znani »Conchiuso« od 12. avg. t. 1., o katerem je »Edinost« že poročala. Zdaj pa uloži meritorni rckurz.
Tudi drugače so vsaj nekoliko pomagale njene pritožbe v jezikovnem obziru. Povratnice, ki so bivale prej italijanske, so zdaj nemško-sloven-ske. Zakaj so tudi nemške in cel<5 nu prvem mestu, je nerazumljivo. Saj nemščina ni deželni jezik na Primorskem.
Na zavoju je pritisnjeno poleg italijanskega in nemškega oznameuila tudi — sicer nepravilno
—	slovensko: »C. K. Trgovinski in pomorski Sod«. A tudi temu oznanilu je dovoljeno — zadnje mesto.
Uradui pečat, bodisi na aktu, bodisi na za-voju, je se vedno samo italijanski.
Tako bi moralo biti vedno! Pišejo nam: Minolo sredo je priredil oddelek pevskega društva »Kolo« mal izlet v Rocol.
V društveni krčmi je bila, ko smo mi prišli, že zbrana veča družba someščanov italijanske narodnosti. Prepevali so razne svoje pesmi uprav krasno. Oni so bili v prvem nadstropju, mi pa na vrtu, kjer smo zapeli tri mešaue iu tri možke zbore.
Gospodje druge narodnosti so nas poslušali mirno, le škoda, da oni ne poznajo odmora, kajti, ko so začeli, ni bilo ne konca ne kraja. Naše petje jih je bilo nekako poparilo, zato so bili temveč veseli, ko so videli, da odhajamo. To so priznali z hrupno pesmijo, ki so jo zapeli nam v od-hodnico! Mi, ne bodi leni, smo se razvrstili ua cesti pred gostilno ter krepko vdarili — njim v odgovor
—	»Iz bratskog zagrljaja« in pa »Istrane dragi«.
Konstatovati pa moram, da nismo slišali žal-besede. Tako naj bode vselej !	Kolaš.
Lahonska — nevednost! Pišejo nam : Te dni je prišel v neko tukajšnjo tobakarno neki la-hon. Ko si je nakupil tobaka, je začel pregledovati tam razvrščene časnike. Prišedši do »Edinosti« je vprašal: Kaj pa je to za en list ?
Gospodarica mu je povedala, da je ta list glasilo tržaških Slovencev. To pojasnilo je zel<5 vznemirilo gospoda. Rekel je: »List imate pač tu, ali prodajate ga ne, ker ga gotovo ne kupuje nikdo!« — Naša slovenska prodajalka je potolažila gospoda, rekši: »Jaz pa prodajam baš »Edinosti« največ, niti »Piccola« in ne »Mattina« se ne proda toliko!« — »Dobro, je rekel naš junak, toda najbrže ste vi edina v Trstu, ki prodajate ta list!« — Da še bolj pomiri razburjenega lahona, mu je bilo pojasnjeno, da ta tobakarna prodaja le po 25—30 številk, nekatere veče tobakarne pa da jih prodajajo do 150 številk na dan, na kar jo je revež popihal poparjen in osramočen! Žena je rekla pa še nekaj, kar moram zapisati debelimi črkami: ko bi vsi Slovenci, ki kupujejo »Piccolo«, kupovali na m eHto istega »Edinost«, bi Piccolo« kmalojel hirati za — b ušico!
Prošli teden je prišel v isto tobakarno drug sin »avite eolture« ter je pljunil na tablico, nazna-njajočo, da se tu prodaja »Edinost«! Gospodinja je rekla, da naj dotični nesramnež zahvali Boga, da je bila sama doma; ker, ko bi bil doma tudi nje mož, bi mu bila ona posvetila z — metlo!
Tu imate sliko neumnoBti in namišljene laške krotkosti in olikanosti! Ne bodem pisal dalje, ker nočem mlatiti prazne slame. Oni (Lahi) so dobri in mirni, pa Bog!	Nekdo.
In kam pojdejo naši?! Tako Bom vpraševal samega sebe, ko sem danes na velikem trgu srdom v srcu opazoval najnoveje delavce iz tržaške plinarne, ki so podirali dosedanja tamošnja velika plinova svetiljnika, katera sta se morala brez par-dona umakniti moderni električni luči. Razun dveh delavcev, so bili vsi ti ljudje izključno le magi-stratovo izvoljeno ljudstvo, »i noatri«, iz blažene Italije, katerim so se morali na željo brezvestne tržaške zagrizene irredente umakniti dosedanji dobri delavci in avstrijski podaniki (raznih narodnosti), katere imenuje tržaški »BOS« »i str a nier i«, to je: ptujci. In kakšni Vam so ti novi delavci! Za delo, na katerem bi zadostovala dva prejšnjih delavcev, dela, oziroma pohaja jih [sedaj G do 7 teh obljubljenih Izraelcev in še ti so vam tako nerodni in še manj močni! Ali kaj se hoče ?! Mogočni gospodje na Dunaju so ukazali tako, da je strogo postopati proti našim, ker treba kolikor le možno braniti take italijanske podanike ter konservirati iste v večen spomin o dalekoglednosti politike avstrijskih državnikov ! A tržaškemu magistratu in upravi mestne plinarne ne treba dajati dvakrat takih ukazov : hitro je ukrenil v zmislu — nedoumne avstrijske politike na Primorskem! Kaj ne, da j« tako! Le vprašal hi jaz rad: koliko časa bode i« tako?! Kajti ob vsej brigizakonserviranjeneljubih gostov iz dežele — lakote potrka veudar-le prej ali slej na vrata naših velmož usodno vprašanje: in kam poj dejo naši?! Ob izvestnih okolno-Btih bi utegnilo to vprašanje postati jako sitno.
H c ro s.
Veselica pevskega društva »Zarja« v Ro-
janu se bode vršila — kakor je bilo omenjeno že prvotno — dne 13. novembra (in ne 20. novembra, ker tega poslednjega dne prirede svoj izredni koncert pevke pevskega društva »Adrija« v Barkov-ljah). Vspored obeh veselic objavimo svoječasno. Slavno slovensko občinstvo opozarjamo že danes na ti veselici, kajti: prvemu društvu je odvisen obstanek le od podpore na veselicah i u od blago-darnih doneskov, a veselici drugega društva je namen plemenit: za nabavo nove društvene zastave.
Rodoljubi! Ne zgubljajte se ob nedeljah in praznikih med tujci, ampak pridite k nam, ki smo vaši 1	Heros.
Od c. kr. dopolnilnega okrajnega povelj* ništva št. 5 v Trstu dobili smo sledeči razglas: Vsi oni v Trstu in okolici stanujoči nedejanski (neaktivni) podčastniki in vojaki c. kr. domobranskega pešpolka št. 5 v Trstu, kateri imajo pravico do jubilejne spominske svetinje (medalje) in želijo prisostvovati slavnostni razdelitvi poslednjih, oglasijo naj se osebno do 13. novembra t. 1. na do-
polnilnem okrajnem poveljništvu štev. 5, via Pe-trarca št. 3, I. nadstr.
Slavnostna razdelitev in vojaška parada bode dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri zjutraj na dvoru velike vojašnice.
AkademiČno društvo »Slovenija« na Dunaj priredi v četrtek dne 10. t. m. svoj II. redni občni zbor z nastopnim vsporedom : 1. čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora; 2. čitanje zapisnika občnega zbora bratskega društva »Triglav-a« ; 3. poročilo odb orovo; 4. slučajnosti.
Na zabavnem delu čita tovariš Marinček humoristični dogodek na Š. ter poje pevski klub »Slovenije«.
Lokal: Kostnerjeva restavracija »Pri magistratu«. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli.
Konsumno In posojilno društvo v Križu vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 13. novembra 1898. v prostorih gostilne tega društva. Dnevni red: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora; 5. posamični predlogi.
Predstava v korist zavoda sv. Xlkoli\)a
od 1. t. m. To je bila zopet enkrat zabava po volji občinstva! Tamburaši so jako Bpretno udarali (razun nekaj nedostatkov gledč takta) ter želi obilo zaslužene pohvale. Gospa predsednica Karla Ponikvarjcva je v krasnem, vznešenem govoru, katerega prinesemo prihodnjič doslovno, navduševala občinstvo za ta prekoriBtni zavod ter šibala mlač-nost in napake, ki ovirajo naš napredek. Govor je napravil globok utis ter izzval burno odobravanje.
A glavna točka, ki je prišla nekoliko prekasno na vrsto, bila je igra »Stari Ilija«, kije dosegla jako lep vspeh.
Vse uloge bo bile v dobrih rokah. Gospa A. G. (Lucija), vrlo znana diletantinja, je svojo ulogo dobro umela ter v nekaterih scenah kar izborno igrala ; a zdelo se nam je, da ta večer ni bila dobro razpoložena in da se v nekaterih prizorih ni mogla vglobiti v Bvojo vlogo, kateri vemo, da je popolnoma kos. Gospića Smidova je dobro predstavljala ošabno, trdo Bogatetovo Marijanico, a gospa Ponikvarjeva in gospica Arhova bili ste izvrstni slovenski materi.
Med možkimi ulogami gre prvenstvo gospodu Stoki, ki je izvrstno in jako istinito predstavljal prefriganega, zlobnega intriganta Koprivarja. Znal je tako prepričevalno pregovarjati, tako satanski zasmehovati in ironizirati ter posebno v zadnjem prizoru tako resnično izražati jezo in obup razkritega zločinca, da smo skoro pozabili, da imamo diletanta pred seboj. Le škoda, da si ni obraza malo premenil, da bi ne mogel, kakor je včasih, prodreti njegov naravni dobrodušni izraz. Uloga Za vr-šnikovega Toueta vdobila je v OBebi g. Kureta spretnega tolmača, kateremu Be je sicer tu in tam spoznalo, da je novinec na odru, ki pa je v glavnih važnejših prizorih popolnoma zadostil svoji nalogi. Gosp. Oarga je dobro pogodil trdega, oholega Bogateta. Ulogo tatinskega lovca Mihe je jako resnično igral gosp. Nardin, toliko, ko se hudujc na Križkega gospoda in mu žuga, kolikor, prega-njen od slabe vesti in skesan, izpoveduje svoj zločin. Kaj originalen in komičen godec je bil g. Vogrič, ki je zbujal obilo smeha. Gosp. Ponikvar je dohio opravil ulogo lehkoživega Križkega oskrbnika. — In sedaj prehajamo na glavno ulogo, na »starega Ilijo«. Zdi se nam, da ta uloga v igri ni dosti jasno in določno obrisana, tako, da si jo mora igralec še-le deloma vstvariti. In to pretežavno ulogo je prevzel g. Negode, ta poznana dika naših diletantov! Reči moramo, da je ulogo tega blagega starca, ki vedno le povdarju in izkazuje — včasih prav po otročje — neizmerno ljubezen do svoje nezakonske hčere Lucije, na sploh dobro pogodil in da je posamične prizore primerno predstavljal, a bil bi lahko bolje, ko bi bil igral se svojim naravnim glasom, ki bi se jako podajal tej ulogi. Toda g. Negode je menil, da mora igrati premenjenim glasom in uprav to ga je oviralo, da ni popolnoma razpolagal z istim in ga primerniše akomodiral različnim čutstvom. Sploh pa je treba priznati, da je častno rešil svojo težavno nalogo. Slednjič omenjamo, da je v prvem dejanju jako ganljivo pel mešani zbor »Slovanskega pevskega društva« se spremljevanjem harmonija — le škoda, da so soprani v visokih notah nekoliko distonirali. — Na splošno je bila igra srečno izbrana, dobro vprizor-
jena ter se je vršila še precej gladko. Napravila je na občinstvo globok ntis ter privabila oh ganljivih prizorih marsikatero solzo nežnemu spolu v oči.
In sedaj nekoliko kritike o občinstvu samem! •lako neprijetno nas je namreč dirnolo, da se je oh naj resnejši h in celo tragičnih prizorih tu in tam kateri izmed občinstva zasmejal, kakor tla bi se vršil kak komičen prizor. Vidi se iz tega, da nismo še zreli za resne predstave in uprav zato bi bilo jako želeti, tla nam gospodje diletanti priredi še več takih predstav, ki bi malo vzgojile naše občinstvo.
Kako diskretno uino poročati laški listi, kadar seje zaletel ob kazenski zakon katerih njih! V »Muttinu« čitamo namreč: »Včeraj so bili obsojeni vsaki na deset dni zapora radi izgredov gospoda K. ('. in (r. trgovska agenta, in gospod C. H. od C., posestnika«.
Se diskretneji je »Piecolo«, ki kar — molči kakor grob.
Ta diskrecija bode umevna vsakomur, ako mu povemo, da so to sinovi poznanih progressov-skih rodbin. Cim pa je kdo naših na zatožni klopi, to se vlači njegovo ime po listih in mu podrobnimi, a tendencijozno zavitimi poročili o razpravi kratijo dobro ime!
Tudi »izgredi«. V soboto je stalo pred kazenskim sodnikom tukajšnjega okrajnega sodišča 10 »mož« iz sv. Križa in okolice radi — izgredov povodom usmrčenja blagopokojne cesarice. Obdol-ženi so, da so metali kamenje v hišo nekega liu-settija. V označenje teh »izgredov« bodi povedano tu, da od te desetorice so imeli — glasom sporočila orožnikov — trije po 14, jeden 13 in pol in ostali pa po 13 let. A še o tem ni bil sodnik popolnoma uverjen, da so res že tako »stari« in je vsled tega odložil razpravo.
In človek ne ve, ali bi se držal za trebuh od smeha, ali stiskal pesti od ogorčenja, ko se spominja, kaj so počenjali laski listi in državni poslanci na Dunaju iu da [so ravno »izgredi« v sv. Križu igrali važno ulogo v vsem hujskanju laških listov in interpelacijah italijanskih poslancev. O dogodkih v sv. Križu se je toliko — lagalo, da je celo laški konzul se svojo lastno osebo hitel v av. Križ tolažit Italijane, ki so si baje komaj rešili — nago življenje. Difficile est satiram non eribere.
Na celovški realki so izključili te dni dva nemška dijaka radi razžaljenjenja Njegovega Veličanstva.
Dva laška anarhista so prijeli orožniki v Poljčanah na Štajerskem. Nevarna Italijana sta se priklatila iz Italije z neko komedijaško družbo in sta se posvetovala, kako bi se dalo z umoritvijo vladarskih oseb prislužiti veliko denarja.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 23. oktobra do vštevši soboto, 29. oktobra, umrlo je 4f> možkih in 37 ženskih, ukupno 83 oseh. Lansko leto je umrlo ta teden <>7 oseh. Doba umrlih je bila: 15 do 1 leta, 14 do 5 let, 8 do 20 let, 6 do 30 let, U do 40 let, 14 do 60 lot, 12 do 80 let, 3 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 26-0 od tisoč. Od teh je umrlo 15 oseb za jetiko, 5 za boleznijo v sapnikih, 2 na vnetju čev; na škrlatici 4, za dtfvico 2 in na tifusu v trebuhu 2.
Iz okrajne bolniške blagajne. V minolem tednu je bilo proglašenih 284 slučajev bolezni. Kakor ozdravljeni je bilo oglašenih 336. V zdravljenju jih je ostalo 1)11. Mej tem jih je 126, ki so se poškodovali na delu. Konstatovanih je bilo 80 slučajev, ko so sc dotičniki pregrešili proti na-redbam zdravnikov. Na podporah so je izplačalo 0430 kron 32 stot.
Po S ietill. Leta 1890 je zbežal iz Trsta neki Viljelm Zitz, ki je bil zasledovan radi goljufije. Nikakor mu niso mogli priti na sled. Sedaj še le jc prišlo poročilo iz Genove, da so ga te dni prijele tamošnje oblasti. Torej je skoro pričakovati »srečnega« svidenja po dolgih osmih letih.
Mrtvo truplo novorojenčka so našli v soboto pred pragom nekega magazina v ulic: Vienna. Truplo je bilo zavito v cunje in je bilo že obje-deno od črvov. Soditi jc bilo, da je zagledalo luč sveta pred kakimi 10 dnevi. Na avtopsiji trupla so konstatovali baje, da je prišlo mrtvo na svet. ITvela se je seveda preiskava, ali dosedaj brez za-željenega vspeha.
Precejšen požar je navstal danes ob 10. uri v hiši št. J v ulici della Valle. Požar je uničil streho in 4. nadstropje. Stanovnica Filomcna Horaček ima škode do .'{(HM) gld. Hiša je bila zavarovana.
Policijska vest. lH-letni Josip (J., mizar iz Skopega, je bil aretiran sinoči ob 7. uri, ker je razgrajal. Ob aretovanju seje vrgel na tla inje brcal z nogami. O tem je z nogami zadeval tudi stražarje. Tudi v stražnici jc razgrajal silno. Tako je dosegel srečno, da bode izročen deželnemu sodišču. A mi smo uverjen i, da pride kmalu do uver-jenja, da je tako razgrajanje malec »drag špas«.
Koledar.
Danes v ponedeljek 7. novembra: Kngelbert,S.; Prosdoeim, 5 Jutri v torek K. novembra: Bogomir, škof; Asta, dev.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob 7. uri 10 min.	Izhod ob —. tiri — min.
Zahod „ 4. „ 18 „	Zahod „ 1. „ 28 „
Ta je 45. teden. Danes je	310. dan tega leta, imamo torej Se 5o dni.
Različne vesti
Odlikovanje. Cesar je odlikoval vse one, ki so si pridobili zaslug, da se je zatrla kuga na Dunaju. Dr. Poch, ki jc prevzel po smrti dr. Miil-lerja zdravniško mesto pri okuženih, jc dobil viteški red Fran Josipovega reda, njegov pomočnik dr. Mayer je dobil zlati zaslužni križec s krono, sestre usmiljenke Veronika Gerhard, Lukrecija Kashuber, Vilfrida Bazan (ki je bila sama bolna za kugo) Nic. Janiko\vski ter postrežnica Hochegger so dobile Elizabetino kolajno.
Časnikarstvo na Japonskem. Ko je bilo časnikarstvo v Japomi do 1. 1871. še v povojih, so mornli uredniki sami raznašati liste. Kričaje so hodili zvečer po ulicah ter nosili v svojih širokih rokavih stotine izvedov svojih listov, katero so polagali pred vrata svojih predplačnikov, mesto da bi se po dttevnem trudu odahnili in sc okrepili čašoj Čaja. Dohodki založnikov so bili tako slabi, da ni bilo moči plačevati raznasaleev listov. Od tega časa sc jc novinarstvo zelo razvilo. Sedaj izhaja v Japonu 130 časopisov vsake vrste. »Niši-Niši« je konservativen; »Kakumin« liberalen, »Nippon« frondira, a »Mijako« in »Jamato« širita najnoveje škandale. Novine so urejeno po načinu Angležev. Plača urednikov pač niso posebno veliko. Kdor zasluži po <50 gld. na mesec, je že sijajno plačan. Spreten poročevalec dobiva po 30 goldinarjev. Vredno pa je omeuiti, da velja tam goldinar mnogo, saj se zamore Človek že za tri novčiče najesti do sitega.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Praga 7. Kakor javljajo »Narodni Listy«,je proračun za leto 1899. že izdelan. — Cesar je že odobril predlog, da se v Brnu zasnuje češka tehnika. Po nalogu cesarjevem je potrebščina za to visoko šolo že postavljena v proračun.
Dunaj 7. Minister za vnanje stvari, grof Go-luchowski, je včeraj odpotoval v Keszthelj na Ojrerskem.
Dunaj 7. Poveljnik vojne mornarice baron Spaun je odšel v Prago, Kladno in Plzen, da si tam ogleda tamošnje tehniške zavode.
Pil naj 7. Včeraj je bil ministerski svčt, ki je trajal več ur.
Gradec 7, Danes se je vršil tu shod zaupnih mož nemško nacijonalne stranke. Sklenili so, da je nadaljevati obstrukeijo do skrajnih posledic in da se nemško nacijonalna stranka ne sme vezati z nobeno drugo nenemško stranko.
London 7. Reuterjeva pisarna javlja: Vojaštvo v zapadnem vojaškem okraju je dobilo povelje, naj se mobilizuje. Tudi oboroževanja mornarice nadaljujejo neprestano.
VVaahington 7. Včeraj zvečer je navstal ogenj v srednjem krilu kapitola. Zbirka poslovnih knjig je močno poškodovana, mnogo dragocenih listin je uničenih.
Pariz t>. Listi povdarjajo ozirom na umak-nenje Francozov iz Fašodc, da ima Francija proti sebi očitno sovražno vlast in da mora, ali odpovedati se kolonijalni posesti, ali pa za obrambo iste vstvariti veliko kolonijalno vojsko in dobro organizovain mornarnieo.
Pariz 7. »Intransigent« zatrja, da so med spisi, katero imajo pregledati svctovalci kasacij-skega sodišča, tudi fotografije v Bcrolin poslanih pisem od hčeri grofa Munstera. Ta pisma da so bila zajeta na meji in dokazujejo baje krivdo Drevfusa.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 6. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 73%, za maj 70s/s. Koruza za december 376/Sl za maj 38%. Mast 530.
Služba kapelnika
v Nabrežini.
Dober kapelnik vešč slovenskemu jeziku, (lol>i službo takoj. Plača dobra.
Obrniti se je do odbora
godbenega društva v Nabrežini.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
„S t j r i a" i«
„Styria" original
— naj se obrne do —
L. Golobi; v Trstu,
Via del Torrente štev l O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsku in Dalmacijo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 5). uri preilpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
„EDINOST"
^ V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:	^
Piazza Casernm St. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via 8. Miehele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo	^k
H St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via CaBerma St. 13. — Via Belvedere St. 21.	H
^ — Via Gbega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto	^
St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. ~ Via Belvedere St. 21. — Via Gbega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto Št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Ginseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri jjoap. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte nase geslo: „V edinosti je moč!"