URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 36 Ljubljana, petek 6. decembra 1974 Cena 12 dinarjev Leto XXXI 423. Na podlagi 45. člena zakona o semenu iti sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73-339) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo PRAVILNIK <• Pogojih za pridelovanje dodelavo in promet kmetijskega semena in sadik 1. člen Ta pravilnik določa pogoje za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev kmetijskega semena ter sadik, pogoje za opravljanje strokovne kontrole, pogoje za" ugotavljanje kakovosti semena, vsebino in način vodenja registrov pridelovalcev in ■ dodelovalcev kmetijskega semena in sadik, evidenco nastanka elitnega in originalnega semena ter evidenco o pridelovanju in Prodaji pridelanih kmetijskih sadik. I. KMETIJSKO SEMX 2. člen Pogoji za vpis v register pridelovalcev kmetijskega semena Za vpis v register pridelovalcev kmetijskega seme-ha mora organizacija združenega dela izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima ustrezne agroekološke pogoje za pridelovanje posameznih vrst; — da ima za pridelovanje kakovostnega semena Primerna zemljišča, ki ob smotrnem kolobarjenju zagotavljajo zahtevano letno proizvodnjo in sicer: najmanj 75 ha za žita, najmanj 50 ha za krompir, najmanj 25 ha za semena krmnih oziroma industrijskih rastlin m najmanj 10 ha za semena vrtnin. Osnovno seme kot tudi seme okrasnih, zdravilnih in dišavnih rastlin orga-bizacija lahko prideluje tudi na manjših površinah; — da ima možnost zagotovitve potrebne prostorske izolacije zemljišč v primerih, ko prideluje seme vrst ali sort rastlin, ki se lahko oprašijo z drugimi vrstami ali sortami; — da ima stroje za izvajanje sodobnih agrotehnič-bih postopkov v pridelovanju semena ter stroje, ki so Potrebni v pridelovanju posameznih vrst semen in si-<;er: za žita selektorje, za detelje luščilnike, za drugo seme krmnih rastlin in vrtnin pa stroje za poprejšnje čiščenje; — da ima suho in zračno skladišče s čistilnico, ki omogoča ločeno uskladiščenje pridelanega semena posameznih vrst, sort in kategorij in očuvanje kakovosti semena. Kapaciteta skladišč mora za žita ustrezati obsegu Pridelovanja, za krompir pa mora biti takšna, da se lahko uskladišči najmanj tretjina predvidenega pridelka. Organizacija združenega dela, ki nima skladišč, Predpisanih v prejšnjem odstavku, lahko prideluje se- če si zagotovi zahtevana skladišča pri drugi orga- nizaciji združenega dela, ki je registrirana za dodelo-vanje; — da ima v združenem delu kmetijskega strokovnjaka, ki ima visoko ali višjo izobrazbo poljedelske ali splošne smeri z večletnimi delovnimi izkušnjami pri pridelovanju kmetijskega semena, ali strokovnjaka, ki ima srednjo izobrazbo poljedelske ali splošne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj pri pridelovanju kmetijskega semena; N — da ima zagotovljeno strokovno kontrolo nad pridelovanjem semena; — organizacija združenega dela, ki želi pridelovati semenska žita pa se mora za vpis v register pridelovalcev tudi obvezati, da bo po predpisanih pogojih uskladiščila rezerve semena. 3. člen Pogoji za vpis v register dodelovalcev kmetijskega semena Za vpis v register dodelovalcev kmetijskega semena mora organizacija združenega dela izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima suha in zračna skladišča in zagotovljeno sušenje semena, čistilnico in razkuževalnico ter ločene prostore za uskladiščenje posameznih vrst, sort in kategorij neočiščenega in očiščenega semena ter embalaže: — da ima ppremo za dezinsekcijo in dezinfekcijo skladišča ter instrumente za kontrolo vlage in temperature zraka; — da ima stroje in naprave za dodelovanje semena za tiste vrste kmetijskega semena, ki jih namerava dodelovati in sicer: selektorje, luščilnike, razl^uževal-nike in s#ortirnike. Organizacija, ki dodeluje seme krmnih rastlin in vrtnin, mora imeti tudi sodobne polnilne naprave; — da ima zagotovljeno sprotno ugotavljanje kakovosti semena; — da ima kmetijskega strokovnjaka v združenem delu, ki ima visoko ali višjo izobrazbo poljedelske ali splošne smeri z večletnimi delovnimi izkušnjami pri dodelavi semena ali strokovnjaka s srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 10 letnimi delovnimi izkušnjami pri dodelavi semena. 4. člen Pogoji za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem kmetijskega semena Strokovno kontrolo nad pridelovanjem kmetijskega semena lahko opravlja organizacija združenega dela, ki je registrirana za pridelovanje semena in ima strokovnjaka v združenem delu z visoko izobrazbo z večletnimi delovnimi izkušnjami iz tega delovnega področja. . Druga organizacija združenega dela lahko opravlja strokovno kontrolo po naročilu, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima za vodstveno delo strokovnjaka z visoko izobrazbo z večletnimi delovnimi izkušnjami iz tega področja, — da ima strokovnjaka z visoko šolsko izobrazbo, ki je specializiran za varstvo rastlin ah da ima strokovnjaka z visoko šolsko izobrazbo, ki ima več let delovnih izkušenj iz varstva rastlin, ■» — da ima zagotovljeno glede na obseg in vrsto pridelovanja nad katero opravljajo strokovno kontrolo, potrebno število strokovnjakov z visoko ali višjo izobrazbo z večletnimi delovnimi izkušnjami oziroma strokovnjake s srednjo strokovno izobrazbo, z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami v semenarstvu, — da ima laboratorij za ugotavljanje kakovosti in zdravstvenega stanja semena ter rastlinjak za vzgojo rastlin. Pogoj iz 4.'alinee mora'izpolnjevati tudi organizacija združenega dela iz prvega odstavka tega člena. Organizacija združenega dela, ki nima laboratorija ali rastlinjaka, izpolnjuje pa druge pogoje iz tega člena, lahko opravlja strokovno kontrolo, če si zagotovi te storitve pri drugi organizaciji združenega dela, ki izpolnjuje te pogoje in je za to delo pooblaščena. 5. člen Pogoji za ugotavljanje kakovosti kmetijskega semena Organizacija združenega dela lahko ugotavlja kakovost kmetijskega semena in opravlja analize tega semena, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima primerne laboratorijske prostore, ki omogočajo ločeno opravljanje posameznih faz dela in ločeno shrambo vzorcev, — da ima potrebno laboratorijsko opremo za kvalitetno opravljanje analiz, — da ima za vodstveno laboratorijsko delo strokovnjaka z visokq_ izobrazbo z večletnimi delovnimi izkušnjami iz tega delovnega področja, ter strokovno tehnične delavce z ustrezno strokovno izobrazbo. Eden izmed strokovnjakov mora obvladati testiranje zdravstvenega stanja semena. 6. člen V register pridelovalcev in dodelovalcev semena in sadik se vpišejo naslednji podatki: — zaporedna številka vpisa; — datum in številka odločbe o vpisu v register; — firma in sedež organizacije združenega dela oziroma ime in naslov individualnega dodelovalca sadik; — firma in sedež organizacije združenega dela, ki prideluje seme ali sadike v kooperaciji z registrirano organizacijo združenega dela, in imena ter naslovi individualnih pridelovalcev sadik, ki jih pridelujejo v kooperaciji z registrirano organizacijo; — vrste semena in sadik, ki jih organizacija prideluje ali dodeluje, oziroma vrste sadik, ki jih individualni dodelovalec sadik dodeluje; — firma in sedež organizacije združenega dela, ki opravlja strokovno kontrolo nad pridelovanjem semena in sadik. 7. člen Evidenca o nastanku elitnega in originalnega semena Evidenca, ki jo vodi organizacija združenega dela, registrirana za pridelovanje semena obsega zlasti naslednje podatke: — o izvoru matičnega posevka; — o opisu uporabljene metode; — o začetnem številu odbrank; — o vsakoletni posejani in spravljeni količini odbranih potomstev; — o imenu strokovnjaka (žlahtnitelja); — o pregledih strokovne kontrole (datumi, ugotovitve in izdani ukrepi); — o uporabnikih pridelanega in potrjenega elitnega semena. II. KMETIJSKE SADIKE 8. člen Pogoji za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev sadik za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo Organizacija združenega dela mora za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev sadik za sadjarstvo, vinogradništvo oziroma hmeljarstvo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima ustrezne agroekološke pogoje za pridelovanje sadik za sadjarstvo, vinogradništvo oziroma hmeljarstvo; — da ima zagotovljen izhodiščni razmnoževalni material potrjenih matičnih rastlin po 23. členu zakona o semenu in sadikah. Za lastne potrjene matične rastline mora organizacija združenega dela imeti potrdilo o potrjenih matičnih rastlinah, sicer pa dolgoročno pogodbo z organizacijo združenega dela, ki ji ta material dobavlja; — da ima ustrezne prostore in opremo za pridelovanje in dodelovanje sadik; — da ima za pridelovanje sadik odgovornega delavca, ki je kmetijski strokovnjak z visoko ali višjo izobrazbo z večletnimi delovnimi izkušnjami v drevesničarstvu, trsničarstvu oziroma hmeljarstvu, ali kmetijskega strokovnjaka s srednjo šolsko izobrazbo z najmanj 5-letno prakso v enaki proizvodnji; — da ima zagotovljeno strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik. Če organizacija združenega dela prideluje sadike v sodelovanju z drugo organizacijo združenega dela, mora predložiti pogodbo o tem sodelovanju. Ce organizacija združenega dela prideluje sadike v sodelovanju z individualnimi proizvajalci kooperanti-mora predložiti imena kooperantov, izjavo, da ima z njimi sklenjeno dolgoročno pogodbo (najmanj za dobo petih let), da jim bo zagotovila strokovno kontrolo, ter dokazilo o usposobljenosti kooperantov za to pridelovanje. ' 9. člen Organizacija združenega dela, ki je registrirana za uvoz sadik v skladu s 35. členom zakona o semenu in sadikah, se lahko registrira za dodelovalca sadik, 6e ima kmetijskega strokovnjaka z višjo ali visoko izobrazbo z večletnimi izkušnjami v sadjarstvu, vinogradništvu oziroma hmeljarstvu ter ima ustrezne prostor® in opremo za dodelavo sadik. 10. člen Individualni pridelovalec sadik kooperant, ki se želi vpisati v register za dodelavo sadik iz lastne pridelave, mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima sklenjeno pogodbo za pridelovanje sadi^ z organizacijo združenega dela, ki je registrirana z pridelovanje sadik; — da ga organizacija združenega dela, s kater pogodbeno sodeluje, oskrbuje z vsem izhodiščnim r množevalnim materialom za pridelovanje sadik; — voditi mora predpisano evidenco o pridelovanju in prodaji pridelanih sadik, in — imeti mora ustrezne prostore in opremo za dodelavo sadik. 11. člen Pogoji za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin in nad pridelovanjem sadik Strokovno kontrolo nad odbiranjem matičnih rastlin lahko opravlja organizacija združenega dela, ki ima — kmetijskega strokovnjaka z visoko izobrazbo in 2 večletnimi delovnimi izkušnjami v selekciji na področju sadjarstva, vinogradništva oziroma hmeljarstva in kmetijskega strokovnjaka z visoko izobrazbo, ki je usmerjen za varstvo rastlin; — laboratorij z ustrezno opremo za ugotavljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. 12. člen Strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik za sadjarstvo, vinogradništvo ter hmeljarstvo lahko opravlja organizacija združenega dela, ki je registrirana za Pridelovanje sadik, ali druga organizacija združenega dela, če ima strokovnjaka z višjo ali visoko izobrazbo 2 večletnimi delovnimi izkušnjami v drevesničarstvu, trsničarstvu oziroma v pridelovanju hmeljnih sadik. Ce organizacija združenega dela opravlja strokovno kontrolo po svoji strokovni službi, ne sme strokovnjak, ki opravlja to strokovno kontrolo, biti odgovoren tudi Za Pridelovanje sadik. 13. člen v register pridelovalcev in dodelovalcev sadik se vPišejo podatki iz 6. člena tega pravilnika. 14. člen Pridelovalci in dodelovalci sadik morajo voditi evidenco x> pridelovanju in prodaji pridelanih sadik, in sicer; 1) evidenco o matičnih rastlinah morajo voditi v skladu s 4. členom pravilnika o načinu odbiranja in Potrjevanja matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik; 2) evidenco o pridelovanju iri prodaji pridelanih Sadik za sadjarstvo in vinogradništvo oziroma njihove dporabe za lastne potrebe pa morajo voditi tako, da so r3zvidni naslednji podatki za sadjarstvo in vinograd-hištvo: a) o pridelovanju sadilnega in izhodiščnega raz-dhioževalnega materiala: — naslov pridelovalca; — površina, katastrska številka in označba parcele; — datum o posajenih — vloženih sadikah; '— številka vrste na parceli; — podlaga ali potaknjenec: vrsta, številka dekla-ac>je, stopnja selekcije, število; — okulirano — cepljeno: sorta, poreklo cepiča (na-esti številko deklaracije in stopnjo selekcije), datum CePljenja, število; — število pridelanih in potrjenih sadik; b) o prodaji sadik in izhodiščnega razmnoževalnega ateriala oziroma o lastni uporabi: — naslov kupca (ali za lastno uporabo); vrsta sadik (sadike, cepiči, podlage, itd.); — sorta; — podlaga; — število sadik; — datum prodaje ali opreme; — številka in datum deklaracije. 3) Evidenca o pridelovanju in prodaji sadik za hmeljarstvo, mora vsebovati podatke: a) o pridelovanju hmeljnih sadik: — naslov pridelovalca; — ime nasada (katastrska številka, označba parcele, kraj); — sorta; — izvor sadik: številka deklaracije, če pa so sadike iz lastnega hmeljišča pa številko potrdila o potrditvi matičnega hmeljišča in ime hmeljišča; — število pridelanih sadik; b) o prodaji oziroma lastni uporabi hmeljnih sadik; — ime kupca (ali za lastno uporabo); — vrsta sadik (hmeljne sadike, ukoreninjene!); — sorta; — število sadik; — datum prodaje ali odpreme; -n številka in datum deklaracije. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Zainteresirana organizacija združenega dela se priglasi za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev kmetijskega semena in sadik pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, individualni do-delovalec sadik pa pri občinskem upravnem organu pristojnem za kmetijstvo. S priglasitveno prijavo mora priložiti tudi dokaze, da izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane pogoje. O vpisu odloča republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 16. člen Organizacija združenega dela, ki želi opravljati strokovno kontrolo nad pridelovanjem semena in sadik oziroma, ki želi ugotavljati kakovost semena, se priglasi republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ugotovi, če organizacija izpolnjuje pogoje in o tem izda odločbo. 17. člen Organizacije združenega dela, ki so že registrirane za pridelovanje in dodelovanje semena in sadik po dosedanjih predpisih, kot tudi organizacije, ki na podlagi dosedanjih pooblastil opravljajo strokovno kontrolo nad pridelovanjem semena in sadik ter nad odbiranjem in potrjevanjem matičnih rastlin in ugotavljajo kakovost semena in kmetijskih sadik ter žele to opravljati tudi naprej, morajo brez odlašanja prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam zakona o semenu in sadikah in tega pravilnika ter se priglasiti pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo najpozneje v 3 mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik prenehajo veljati: 1. pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovna služba za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem semena in o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delovne organizacije za ugotavljanje kakovosti semena (Uradni list SRS, št. 35/66); 2. pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pridelovalci in dodelovalci semena, ter o načinu evidence o pridobivanju semena (Uradni list SRS, št. 35/66). 19. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu .SRS. St. 320/A-011/74-I/SA Ljubljana, dne 16. oktobra 1974. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. 424. Na podlagi 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št 42-339/73) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo P R,A V I L N I K o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik I. ODBIRANJE IN POGOJI ZA POTRDITEV MATIČNIH RASTLIN 1. člen Matične rastline oziroma nasade odbira organizacija združenega dela, ki je registrirana za pridelovanje kmetijskih sadik in ima za selekcijsko delo strokovnjaka z visoko ali višjo izobrazbo z najmanj 5-letno prakso v sadjarstvu, vinogradništvu oziroma hmeljarstvu (v nadaljnjem besedilu: selekcionist) z ustreznim znanjem varstva rastlin, in ki si je zagotovila strokovno kontrolo nad odbiranjem pri pooblaščeni organizaciji združenega dela. 2. člen Matične rastline oziroma nasadi se odbirajo po metodi množične ali individualne oziroma klonske selekcije po merilih, za katere se sporazumejo organizacije združenega dela, ki so pooblaščene za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem matičnih rastlin. Merila iz prejšnjega odstavka potrdi republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. 3. člen Organizacija združenega dela, ki želi odbirati matične rastline, mora prijaviti to dejavnost pooblaščeni organizaciji za opravljanje strokovne kontrole najkas-nje do 30. aprila vsako leto. 4. člen Organizacija združenega dela, ki odbira matične rastline, vodi evidenco o odbranih in potrjenih matičnih rastlinah v posebnih matičnih oziroma selekcijskih knjigah. Evidenca za kmetijske matične rastline vsebuje naslednje podatke: 1. ime in sedež pridelovalca; 2. označbo nasada oziroma parcele in nahajališče matične rastline v nasadu; za matične nasade pa tudi površino: 3. ime plemena oziroma vrste, sorte — selekcije in podlage; 4. poreklo sorte oziroma podlage, in stopnjo selekcije; 5. leto sajenja; razdaljo sajenja in vzgojno obliko; 6. leto — začetek odbiranja in potrditev; 7. ocene posameznih matičnih rastlin oziroma nasada; 8. merila za ocenjevanje; 9. ime selekcionista v organizaciji združenega dela, ki odbira matične rastline; 10. ime pooblaščene organizacije in ime strokovnjaka te pooblaščene organizacije, ki opravlja oziroma je opravila strokovno kontrolo nad odbiranjem in ki je potrdila rastline kot matične. Evidenca o priznanih matičnih nasadih mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še število rastlin v nasadu. V matičnih oziroma selekcijskih knjigah morajo biti tudi pojasnila oznak, ki se uporabljajo pri odbiranju in potrjevanju. Zaključne ocene matičnih rastlin oziroma nasadov so v matični oziroma selekcijski knjigi posebej razvidne ali prenesene v kartoteko. Ta evidenca je register matičnih rastlin, ki ga vodi pridelovalec izhodiščnega razmnoževalnega materiala. Matične oziroma selekcijske knjige in register morajo biti oštevilčeni in potrjeni, Potrdi jih organizacija združenega dela. ki opravlja strokovno kontrolo in ki je potrdila matične rastline oziroma nasad. 5. člen Matične rastline oziroma nasadi, ki se odbirajo ali so že potrjeni, morajo biti tako označeni, da se ujemajo z oznakami v matični knjigi oziroma registru.. 6. člen Matične rastline oziroma nasadi, ki se odbiraj0’ morajo biti vso opazovalno dobo do potrditve pod strokovno kontrolo organizacije združenega dela, ki je p°' oblaščena za bpravljanje strokovne kontrole. 7. člen V sadjarstvu se odbirajo in potrdijo kot matične rastline samo sadne rastline iz rodnih nasadov ali 'z matičnih nasadov namenjenih za rezanje cepičev, in ki so sortno čiste, zdrave, dobre rodnosti ter ustrezne rasti. Matične rastline za pridelovanje vegetativnih pod' Lag morajo biti sortno čiste, zdrave in ustrezne rasti ter se lahko odbirajo le v zarodiščih, ki so sortno čista. Postopek odbiranja matičnih rastlin iz prvega in drugega odstavka traja najmanj tri leta. 8. člen Matični nasadi jagod so lahko samo taki nasadi, ki so bili zasajeni s testiranimi brezvirusnimi sadikami in so sortno čisti ter niso namenjeni za pridelovanje plodov. 9. člen V vinogradništvu se odbirajo matične rastline za pridelovanje cepičev samo v vinogradih, ki so v P01 rodnosti in so najmanj 95 %> sortno čisti. Kot matične rastline se lahko potrdijo samo trs; ki so sortno čisti, nadpovprečno rodni in ustrezne ras glede na sorto in podlago ter zdravi, brez vidno °Pa nih viroz. i Postopek odbiranja matičnih trsov traja najma 5 let. 10. člen Matične rastline za pridelovanje podlag za viIJ°e gradništvo morajo biti sortno čiste, zdrave in ustre * rasti ter se odbirajo in potrdijo lahko le v matičnjakih, ki so sortno čisti. Postopek odbiranja traja najmanj 3 leta. 11. člen Matične hmeljne rastline se odbirajo samo v hmeljišču, in sicer pod naslednjimi pogoji: — da ni mlajše kot dve leti in ne starejše kot 10 let; — da ima glede na rast izenačene rastline; — da nima več kot 0,3 "/o virusnih hmeljnih rastlin; — da na nobeni rastlini ni ugotovljena uvelost hmelja (verticilium sp.). Kot matične se priznajo hmeljne rastline z močno in zdravo trto, nasadi hmeljišča pa, če praznih mest ni več kot 5 "/o če odstotek potrjenih rastlin ni nižji kot 90 6/o in če tujih sort v starih nasadih ni več kot 0,1 %>, v drugoletnih nasadih pa ne več kot 0,5 %>. Postopek odbiranja traja najmanj 2 leti. II. ENOTNA METODA ZA OPRAVLJANJE STROKOVNE KONTROLE PRIDELOVANJA SADIK 12. člen Strokovna kontrola nad odbiranjem matičnih rastlin in pridelovanjem sadik za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo po 24. in 25. členu zakona o semenu in sadikah se opravlja z obveznimi pregledi, da se stori kat je treba za ohranitev in povečanje njihovih bioloških in ekonomskih lastnosti, in sicer: A. nad odbiranjem matičnih sadnih rastlin v rodnih nasadih in zarodiščih, matičnih trsov v rodnih vinogradih in v matičnjakih ter matičnih hmeljnih rastlin v hmeljiščih; B. potrjenih matičnih rastlin in podlag pridelanih iz semena namenjenih za pridelovanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala ter sadik, katerih pridelava je v teku. A. Strokovna kontrola nad odbiranjem matičnih rastlin in potrditev matičnih rastlin 13. člen S strokovno kontrolo odbiranja matičnih rastlin se ugotavljajo : a) primernost sadnih nasadov, zarodišč, vinogradov, matičnjakov in hmeljišč za odbiro matičnih rastlin; b) poreklo uporabljenega izhodiščnega razmnoževalnega materiala za rastline v objektih iz prejšnje točke; c) avtentičnost in čistost sorte; č) zdravstveno stanje nasada in odbranih rastlin; d) ustrezno rodnost in rast glede na sorto in podlago; e) pravočasnost ter sprotnost vpisa podatkov v matične knjige po merilih iz 2. člena tega pravilnika. 14. člen O opravljeni strokovni kontroli se vsako leto vpišejo v matično oziroma selekcijsko knjigo ugotovitve le kontrole in morebitna priporočila glede potrebnih ukrepov za oskrbo nasada. 15. člen Organizacija združenega dela, ki opravlja strokov-n° kontrolo, izda po preteku dobe, ki je določena za od-_ diranje na podlagi opravljenih pregledov in evidence v registru, potrdilo o potrditvi matičnih rastlin oziroma nasadov, ki ustrezajo pogojem iz tega pravilnika. Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o potrditvi matičnih rastlin oziroma nasadov v dveh izvodih; enega vroči pridelovalcu oziroma lastniku matičnih rastlin, drugega obdrži zase in mora o tem voditi evidenco. 16. člen Ce priznana matična rastlina oziroma matični nasad ne izpolnjuje več katerega od predpisanih pogojev, je pridelovalec dolžan to sporočiti pooblaščeni organizaciji združenega dela. Pooblaščena organizacija združenega dela ugotovi dejansko stanje in takšno rastlino oziroma nasad izbriše iz registra matičnih rastlin, če ne ustrezata predpisanim pogojem. B. Strokovna kontrola nad pridelovanjem sadik 17. člen S strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik po točki B 12. člena tega pravilnika se ugotavljajo: 1. poreklo izhodiščnega razmnoževalnega materiala, uporabljenega za pridelavo sadik, 2. avtentičnost in čistost vrste, sorte oziroma selekcije sadik, katerih pridelava je v teku, 3_ stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik, razvitost tistih organov na njih, od katerih je odvisna kakovost sadik (po predpisanih kakovostnih normah). 4. agrotehnični ukrepi in ukrepi za nego sadik, ki se pridelujejo, ter sistem kolobarjenja na parcelah, na katerih se prideluje ukoreninjene sadike, 5. zdravstveno stanje sadik in potrjenih matičnih rastlin. 18. člen Poreklo izhodiščnega razmnoževalnega materiala se ugotavlja na podlagi dokumentacije pridelovalcev sadik: o pridelovanju podlag iz semena oziroma o potrjenih matičnih rastlinah in o vpisu pridelovalcev sadik v register. Ce je bil izhodiščni razmnoževalni material nabavljen od drugega pridelovalca sadik oziroma dobavitelja, se poreklo ugotavlja po deklaraciji, ki je priložena fakturi za ta material. Poreklo izhodiščnega razmnoževalnega materiala iz uvoza se ugotavlja na podlagi certifikatov,o kakovosti in sortnosti izdanih za ta material. 19. člen > Avtentičnost in čistost vrste, sorte oziroma selekcije sadik se ugotavlja s pregledom sadik med vegetacijo, ko so morfološke, fenološke in druge značilnosti posameznih plemen oziroma vrst, sort, selekcij sadnih dreves, vinske trte in hmelja najbolj izrazite. Vsaka sorta oziroma podlaga v vzgajališču mora biti vidno označena. 20. člen Stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik ter razvitost posameznih organov na sadikah se ugotavljajo s pregledom sadik med vegetacijo; pri tem je treba biti posebno pozoren na vzrast in enakomernost rasti posameznih plemen oziroma vrst, sort — selekcij sadik, vejic in mladic na njih, na asimilacijsko sposobnost listja za pravilno in popolno dozorevanje sadik in podobno. 21. člen Agrotehnični ukrepi in ukrepi za nego sadik se ugotavljajo s preverjanjem oskrbovanja tal, na katerih se pridelujejo sadike, in s pregledom sadik, katerih pri- delava je v teku; sistem kolobarjenja pa s pregledom načrta kolobarjenja in parcel, na katerih se pridelujejo sadike. 22. člen Sadike morajo biti pregledane najmanj dvakrat letno, in sicer v prvem obdobju vegetativnega razvoja, ko so na rastlinah najbolj izraziti znaki plemena oziroma vrste, sorte ali selekcije, in v drugem obdobju, ko sta izražena enakomernost razvoja ter splošni videz sadik, po katerem se lahko presoja tudi, da ta ustreza kakovostnim normam. Potrjene matične rastline oziroma nasadi morajo biti pregledani najmanj enkrat na dve leti, in sicer v dobi, ko so na njih najbolj vidne tiste lastnosti, zaradi katerih so bile potrjene kot matične. Pregled sadik se opravlja v navzočnosti pridelovalca. Ce strokovna služba, ki opravlja strokovno kontrolo, pri pregledih ugotovi, da so v posameznih vrstah nasada sadik sadike drugega plemena vrste, sorte oziroma selekcije ali da so okužene s karantenskimi rastlinskimi boleznimi ali škodljivci, odredi pridelovalcu, da take sadike označi oziroma odstrani ali onesposobi ali uniči v njegovi navzočnosti. Take ugotovitve in naloge mora strokovna služba vnesti v zapisnik. Ce strokovna služba, ki opravlja strokovno kontrolo ugotovi, da agrotehnični in drugi ukrepi za nego sadik in potrjenih matičnih rastlin niso popolnoma ali so le deloma uporabljeni, ali da matična rastlina oziroma matični nasad ne izpolnjuje več pogojev zaradi katerih je bil potrjen kot matičen, mora strokovna služba svoje ugotovitve vnesti v zapisnik, pri čemer mora da;ti tudi strokovno navodilo za uporabo "teh ukrepov. Pridelovalec je dolžan izvršiti ta navodila v roku, ki je določen v zapisniku. 23. člen Zdravstveno stanje sadik in potrjenih matičnih rastlin se ugotavlja po predpisih o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 24. člen Pridelovalec sadik mora vsako leto uo 30. aprila prijaviti strokovni službi, ki bo opravljala strokovno kontrolo, kakšne sadike bo prideloval in kakšen razmnoževalni material bo uporabil za njihovo pridelovanje. Prijava mora vsebovati: pleme oziroma vrsto, sorto ali selekcijo sadik, oznako objektov, kjer se pridelujejo sadike, in objekte s potrjenimi matičnimi rastlinami ter ime strokovnjaka, ki je odgovoren za pridelovanje sadik. Ce organizacija združenega dela prideluje sadike v kooperaciji z drugo organizacijo združenega dela ali z individualnimi pridelovalci, mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka prijaviti tudi ime in sedež kooperanta. Strokovna služba mora voditi evidenco prijav za kontrolo nad pridelovanjem sadik. Strokovna služba ne sme opravljati kontrole nad pridelovanjem sadik, če niso izpolnjeni pogoji iz tega člena. 25. člen O opravljenem pregledu se sestavi na obrazcu št. 1 zapisnik o strokovni kontroli nad pridelovanjem sadik in sicer ločeno za sadjarstvo, za vinogradništvo in za hmeljarstvo. Zapisnik podpišeta pooblaščena strokovna oseba, ki je opravila kontrolo, in pridelovalec — odgovorna oseba za pridelovanje sadik. Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora biti napisan v dveh izvodih; strokovna služba vroči en izvod pridelovalcu sadik, drugi izvod pa obdrži. ' ' Ce je'pridelovanje sadik v kooperaciji, se zapisnik iz prvega odstavka tega člena sestavi tudi za koope--rante. 26. člen Najkasneje v roku 30 dni po opravljenem zadnjem pregledu sadik izda strokovna služba pridelovalcu sadik potrdilo o sortni čistosti sadik v skladu s 25. členom zakona o semenu in sadikah na obrazcu št. 2, in sicer ločeno za sadjarstvo, za vinogradništvo in za hmeljarstvo. Potrdilo o sortni čistosti se lahko izda samo za količino, ki ustreza predpisanim pogojem. Ce' pridelovalec ne izpolni ukrepov iz četrtega in petega odstavka 22. člena tega pravilnika, strokovna služba ne sme izdati potrdila o sortni čistosti iz prejšnjega odstavka. 27. člen Strokovna služba organizacije združenega dela, ki je opravila strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik, mora voditi evidenco o izdanih potrdilih iz 26. člena tega pravilnika s podatki o količinah sadik za vsakega pridelovalca, in sicer o plemenih oziroma vrstah, sortah ali selekcijah sadik. En izvod te evidence oziroma potrdila mora poslati za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu upravnemu organu in to do 31. ^ecembra vsako leto. 28. člen Obrazca št. 1 in št. 2 iz 25. in 26. člena ter potrdilo o potrditvi matičnih rastlin iz 15. člena tega pravilnika, so sestavni del tega pravilnika. III. PREHODNE DOLOČBE 29. člen Do uveljavitve tega pravilnika se doslej priznane matične rastline oziroma nasadi štejejo kot priznani- V roku šestih mesecev od uveljavitve tega pravilnika uskladijo organizacije združenega dela evidenco za priznane matične rastline oziroma nasade iz prejšnjega odstavka z določbami 4., 5. in 15. člena tega pravilnika. Organizacija združenega dela, ki ima rastline oziroma nasade v postopku odbiranja, mora način odbiranja uskladiti z načinom odbiranja in pogoji potrjevanja določenimi s tem pravilnikom. 30. člen Ko začno veljati ta pravilnik se preneha uporabljati na območju SR Slovenije pravilnik o pogojih za priznavanje kmetijskega sadilnega materiala (Uradni list SFRJ, št. 51-650/67). Z dnem iz prejšnjega odstavka prenehata veljati: — pravilnik o načinu odbiranja in priznavanja matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 18-143/68), — odločba o določitvi strokovnih delovnih organizacij, ki odbirajo in priznavajo matične rastline za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št l8' 144/68). 31. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/A-013/74 Ljubljana, dne 4. novembra 1974. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Obrazec št 1/1 (Ime In sedež organizacije združenega dela, katere strokovna služba je opravila strokovno kontrolo) Številka: Datum: .... (delovodnika) ZAPISNIK it.* --------- o strokovni kontroli1 nad pridelovanjem sadik za sadjarstvo oziroma vinogradništvo Pridelovalec ............................. Odgovorna oseba za pridelovanje sadik .. Ime in kraj objekta ..........;...... Ime in sedež kooperanta .........:-------- Za sadike v pridelovanju je ugotovljeno: 1. Količina sadik v pridelovanju: —, s sedežem --------------------—.........................; (kraj, občina) (ime In priimek) ............; površina ha y Pleme oz. vrsta PRVI PREGLED Sorta oz. selekcija Leto starosti Število sadik DRUGI PREGLED Število sadik ustreznih za promet oz. za lastno uporabo 2. Poreklo izhodiščnega razmnoževalnega pregledu): materiala, uporabljenega za pridelovanje sadik (samo pri prvem Pleme oz. vrsta 1 Sorta oz. selekcija Kategorija (cepiči, podlage itd.) Število St. potrdila Firma in sedež o potrditvi OZD, ki je izdala matičnih rastlin, geklaracijo, št. če je Iz lastne deklaracije pridelave z datumom ' 3. Avtentičnost in čistost olemena oz. vrste, sorte — selekcije sadik: ... 4. Stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik (tudi skladno (opisno) s predpisanimi normami kvalitete); 5. Pripombe in predlogi pridelovalcev: (ob prvem In drugem pregledu) (ob prvem in drugem pregledu) Datum pregledov: I. pregled _______________________1___________________v _______________________________________ II. pregled ....................................... v ......................................... Pri pregledu je sodelovala odgovorna oseba za pridelovanje sadik I- pregled __________;----------------------------------------------------------------------------------------- (ime In priimek) (podpis) II. pregled .......................—________________________________________________________________________*___ (Ime In priimek) (podpis) Pooblaščena strokovna oseba organizacije združenega dela (ime In priimek) * Evidenčna Številka za pridelovalca oziroma kooperanta pri organizaciji združenega dela, ki opravlja strokovno kontrolo. Obrazec št. 1/2 (Ime in sedež organizacije združenega dela, katere strokovna služba je opravila strokovno kontrolo) Številka: Datum: .... Pridelovalec (delovodnika) ZAPISNIK o strokovni kontroli nad pridelovanjem hmeljnih sadik št.* ...........................s sedežem _____......._ odgovorna oseba za pridelovanje sadilnega materiala . Za sadike v pridelovanju je ugotovljeno: 1. Količina hmeljnih rastlin oziroma ukoreninjencev: (kraj, občina) (ime in priimek) Označba parcele pridelovalca, za kooperanta tudi ime in priimek Štev, rastlin 2. Poreklo izhodiščnega razmnoževalnega materiala za hmeljišče oziroma ukorenin j ence: Označba parcele pridelovalca, za kooperanta tudi ime in priimek Organizacija združenega dela, ki je izdala deklaracijo oz. St. potrdila o potrditvi matičnega hmeljišča, če je iz lastne pridelave Ime in sedež Deklaracija oz. potrdilo Številka Datum 3. Stanje hmeljišča oz. sadik in ukoreninjencev v vegetaciji: Označba parcele pridelovalca, za kooperanta tudi ime.in priimek Avtentičnost in čistost sorte v •/• (1. pregled) SploSni izgled I. pregled II. pregled Zdrav, stanje I. pregled II. pregled (prvi pregled v hmeljišču je julija, drugi pregled pa ob Izkopu). 4. Agrotehnični ukrepi in ukrepi za nego hmeljišča oziroma sadik ukoreninjencev: Označba parcele pridelovalca, za kooperanta tudi ime in priimek ' pregled 2. pregled 5. Pridelek sortnih kvalitetnih sadik ustreznih za promet oziroma za lastne potrebe: Označba parcele pridelovalca, za kooperanta tudi ime in priimek Sorta Kategorija, Štev. (sadika. pozitivnih pričakovanih ukoreninjenec) rastlin sadik 6. Pripombe in predlogi pridelovalcu: I. pregled: __________________________ II. pregled: __________________________ Pri pregledu je sodelovala odgovorna oseba za pridelovanje hmeljnih sadik: I. pregled ...................................... (trne in priimek, podpis) II. pregled .................................... (ime in priimek, podpis) Kraj _________________________________________________ Datum I. pregleda: ................................... Datum H. pregleda: ............................... Pooblaščena strokovna oseba organizacije združenega dela (ime in priimek) ..........................................—______—... (podpis) * Evidenčna številka za pridelovalca oziroma kooperanta pri organizaciji združenega dela, ki opravlja strokovno kontrolo. (Ime in sedež organizacije združenega dela, katere strokovna služba je opravila strokovno kontrolo) Številka: .....................—_ (delovodnika) Datum: ........................... POTRDILO Obrazec št, 2/1 o sortni čistosti sadik (za sadjarstvo oziroma vinogradništvo) št.* Pridelovalec ........................................, s sedežem ..... Številka odločbe o vpisu v register pridelovalcev -________________; Ime in kraj objekta .............,_________________________________1.. Ime in sedež kooperanta ............................................... Obseg pridelanih sadik: (kraj, občina) površina v ha ... Pleme oz. vrsta Sorta — selekcija Na podlagi (vrsta) Leto starosti Število Stopnja ^elekcije«* Na podlagi 25. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73), 26. člena pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik ter zapisnika o strokovni kontroli nad pridelovanjem sadik št............ z dne ......- ....................-..., potrjujemo, da je bilo pr.delovanje zgoraj omenjenih sadik pod kontrolo naše strokovne službe in sicer je pregled izvršil strokovnjak .........................*............... (ime in priimek strokovnjaka) S tem se zgoraj omenjene sadike potrdijo za sortne. Pooblaščena strokovna oseba organizacije združenega dela M. P. (ime in priimek) (podpis) •Evidenčna številka pridelovalca oziroma kooperanta pri organizaciji združenega dela ki opravlja strokovno kontrolo. •• stopnja selekcije ni obvezna Opomba: Potrdilo o sortni -čistosti sc posebej izda za sadjarstvo in posebej za vinogradništvo. * (Ime in sedež organizacije združenega dela, katere strokovna služba je opravila strokovno kontrolo) Obrazec št. 2/2 Številka: (delovodnika) Datum: POTRDILO o sortni čistosti hmeljnih sadik št.* ............- Pridelovalec ............-.................'............... s sedežem ............................... (kraj, občina) Številka odločbe o vpisu v register pridelovalcev —......................; Obseg pridelanih sadik: Označba parcele pridelovalca za kooperanta Kategorija (sadika, tudi ime in priimek Sorta selekcija ukoreninjenec) Število Na podlagi 25. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73), 26. člena pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad Pridelovanjem sadik in zapisnika o strokovni kontroli nad pridelovanjem hmeljnih sadik št..................... 2 dne —............................ potrjujemo, da je bilo pridelovanje zgoraj omenjenih sadik pod kontrolo haše strokovne službe, in sicer je pregled izvršil strokovnjak ............................................. (ime in priimek strokovnjaka, ki Je opravil pregled) h tem se zgoraj omenjene sadike potrdijo za sortne. Pooblaščena strokovna oseba organizacije združenega dela m. p. (ime in priimek) * Evidenčni številka pridelovalca oziroma kooperanta pri organizaciji združenega dela, ki opravlja strokovno kontrolo. (Ime pooblaščene organizacije združenega dela za strokovno' kontrolo) Številka: Datum: ... (delovodnika) ..........---------- POTRDILO o potrditvi matičnih rastlin v sadjarstvu oziroma vinogradništvu št.* 1. Pridelovalec & sedežem (kraj, občina) 2. Številka odločbe o vpisu v register pridelovalcev in dodelovalcev ................... 3. Na podlagi opravljenih pregledov v dobi odbiranja in podatkov, ki so vpisani v register matičnih rastlin imenovanega pridelovalca potrjujemo v skladu s 25. členom zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42(73) in 15. členom pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik kot matične rastline oziroma kot matične nasade a) v lastni pridelavi pridelovalca: Označba parcele Ln površina Pleme — vrsta Sorta — selekcija Število potrjenih rastlin Površina potrjenega nasada Stopnja- selekcije b) v kooperaciji pridelovalca: i Datum potrditve: Odgovorna oseba organizacije združenega dela za strokovno kontrolo (ime in priimek) ___________ M- P- (podpis) * Evidenčna številka pri organizaciji združenega dela pooblaščeni za strokovno kontrolo nad odbiranjem in potrjevanjem v skladu s 13. členom tega pravilnika. (Ime pooblaščene organizacije združenega dela za strokovno kontrolo) Številka: ............................. (delovodnika) Datum: -------------------------------- P O T R D t I. O o potrditvi matičnih hmeljišč (evid. št. pri organizaciji združenega dela za strokovno kontrolo) 1. Pridelovalec s sedežem , (kraj, občina) , 2. Številka odločbe o vpisu v register pridelovalcev in dodelovalcev ....................... 3. Na podlagi opravljenih pregledov v dobi odbiranja in podatkov, ki so vpisani v register matičnih rastlin imenovanega pridelovalca potrjujemo v skladu s 25 členom zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS. št 42/73) in 15. členom pravilnika o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik kot matične nasade: a) v lastni pridelavi pridelovalca:_________________________________________________________________________. Označba parcele ln površina St. pozitivnih hmeljnih rastlin b) v kooneraciii oridelovalca: Ime kooperanta Označba paicele ln površina .Sorto St. pozitivnih hmeljnih rastlin Hmeljišče je primerno za pridelovanje hmeljnih sadik Datum potrditve: ..................................... od ............ leta do ...-....... leta. Odgovorna oseba organizacije združenega dela za strokovno kontrolo "M. (ime in priimek) 425. Na podlagi 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo PRAVILNIK o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena 1. člen Strokovna kontrola pridelovanja kmetijskega semena po 24. členu zakona o semenu in sadikah se opravlja z obveznimi pregledi posevkov, da se ugotovi primernost posevkov, za pridobivanje semena in da se ukrene, kar je treba, za ohranitev in izboljšanje bioloških in ekonomskih lastnosti semena posamezne vrste oziroma sorte. 2. člen S strokovno kontrolo pridelovanja kmetijskega semena se preverjajo oziroma ugotavljajo: 1. vrsta, sorta, poreklo in kategorija uporabljenega semena; 2. avtentičnost (pristnost) in čistota sorte oziroma vrste; 3. prostorska ali časovna izolacija posevka; 4. zdravstveno; stanje posevka in zapleveljenost; 5. splošno stanje in razvoj posevka; 6. prejšnji posevek in uporabljeni agrotehnični ukrepi; 7. pričakovani pridelek semena. S strokovno kontrolo pridelovanja nesortnega semena se ugotavlja oziroma preverja: 1. poreklo in vrsta uporabljenega semena; 2. čistota vrste; 3. podatki iz 3. do 7. točke tega člena. 3. člen Poreklo, vrsta, sorta in kategorija uporabljenega semena se preverjajo na podlagi potrdila o potrditvi semenskega posevka in deklaracije o kakovosti semena. Ce je za pridelovanje semena uporabljeno seme iz uvoza, se preverjajo' poreklo, vrsta, sorta in kategorija na podlagi potrdila o potrditvi semenskega posevka, ki ga izda pooblaščeni strokovni organ oziroma organizacija države, v kateri je bilo seme pridelano. 4. člen Avtentičnost in čistota sorte oziroma vrste se ugotovita s pregledom posevka takrat, ko so lastnosti na rastlinah naj izrazitejše. 5. člen S kontrolo izolacije se ugotavlja oddaljenost semenskega posevka od drugih posevkov iste ali druge rastlinske vrste, s katerim se semenski posevek lahko skriža. 6. člen S kontrolo zdravstvenega stanja semenskih posevkov se ugotavljajo rastlinske bolezni ali škodljivci, ki ne smejo biti prisotni ali pa je prisotnost dovoljena samo do določenega odstotka. S kontrolo plevelov v semenskem posevku se ugotavlja zapleveljenost posevkov, zlasti navzočnost plevelov, ki lahko genetsko, zdravstveno ali mehanično vplivajo na kakovost semena. 7. člen S kontrolo splošnega stanja in razvoja posevka se ugotavljajo videz in izenačenost posevka, njegova rast ter druge značilne lastnosti določene rastlinske vrste oziroma sorte. 8. člen Pridelovalec semena je. dolžan prijaviti pridelovanje semena strokovni službi, ki opravlja strokovno kontrolo, v rokih, ki jih določita pridelovalec in strokovna služba, najkasneje pa 30 dni pred prvim pregledom. Prijava mora vsebovati: vrsto, sorto in kategorijo uporabljenega semena, oznako (številko) in površino parcele kot tudi ime strokovnjaka, ki je odgovoren za pridelovanje semena. Prijavi mora biti priložena dokumentacija, določena v 3. členu tega pravilnika. Če prideluje organizacija združeriega dela seme v kooperaciji z individualnimi pridelovalci, mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navesti tudi imena individualnih pridelovalcev — kooperantov. Strokovna služba mora za kontrolo pridelovanja voditi evidenco prijav, ki se vpisujejo po kronološkem redu. Strokovna služba ne sme opravljati kontrole pridelovanja, če pridelovalci semena ne izpolnjujejo pogojev, določenih v tem členu. 9. člen Posevek se potrdi kot semenski, ko so opravljeni vsi predpisani pregledi. Za vsako vrsto kmetijskih rastlin se mora opraviti določeno število obveznih pregledov na način, ki je določen v enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena (v nadaljevanju: enotne metode), ki so objavljene skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. 10. člen Organizacije združenega dela, ki so registrirane za pridelovanje semena, in pooblaščena organizacija, ki opravlja strokovno kontrolo, se lahko s pismenim sporazumom dogovore zq strožje norme, kot so določene z enotnimi metodami strokovne kontrole. 11. člen Obvezni pregledi semenskih posevkov se opravljajo takrat, ko je na rastlinah najlaže opaziti znamenja vrste oziroma sorte,, morebitne rastlinske bolezni, škodljivce in zajedalce oziroma plevel, izenačenost in videz posevka ter ugotoviti njegovo izolacijo. 12. člen Obvezne preglede semenskih posevkov opravljajo strokovnjaki pooblaščene strokovne službe, ki so usposobljeni za to delo. Pregledi se opravljajo v navzočnosti predstavnika pridelovalne organizacije. 13. člen Po vsakem obveznem pregledu se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta delavec strokovne službe, ki je pregledal posevek m pridelovalec oziroma njegov pooblaščenec. 1 , Zapisnik se sestavi v 3 izvodih na obrazcih št. 1, 2 in 3, ki so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del. En izvod zapisnika dobi pridelovalec semena. 14. člen Če je z obveznimi pregledi ugotovljeno, da semenski posevek izpolnjuje pogoje, določene s tem pravilnikom, se na podlagi zapisnikov o obveznih pregledih izda potrdilo o potrditvi posevka. Potrdilo o potrditvi posevka se izda na obrazcu št. 4, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. Za nesortno seme se v rubriki »sorta semena« obrazca št. 4 vpiše »nesortno seme«. Strokovna služba je dolžna voditi evidenčno knjigo izdanih ‘potrdil o potrditvi semenskih posevkov po vrstah in sortah semena, kot tudi za nesortno seme. 15. člen Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati: 1. pravilnik o strokovni in zdravstveni kontroli nad pridelovanjem kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 20/66, 2^/66, 7/67, 24/70). 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po pbjavi v Uradnem listu SRS. St. 320/A-012/74-I/SA Ljubljana, dne 16. oktobra 1974. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Ime organizacije združenega dela — strokovne službe — ZAPISNIK št. o strokovni kontroli pridelovanja kmetijskega semena Obrazec št, 1 ✓ • I. Pridelovalec: Ime .............. Kraj _____ Občina ... II. Poreklo uporabljenega semena: Vrsta ............................ Sorta ............................ Kategorija ....................... Pridelovalec — ime in sedež ...... (Številka potrdila In datum Izdaje) (ime službe — Izdajatjeija potrdila) III. Semenski posevek:» Površina ha ................................ Datum setve — saditve ...................... Ugotovljena gostota ...._................... Faza razvoja ob pregledu ................... Zapleveljenost (ocena in vrsta plevelov) ... Oznaka parcele ......... Prejšnji posevek ....... in posevek pred njim .... Stanje Napad bolezni in škodljivcev Izenačenost _____________ Polaganje _______________ Prostorska izolacija ...... Cistota sorte — vrste v e/o Primesi drugih tipov v % . Ime primesi _______________ (vrsta in stopnja) Pričakovani pridelek semena q/ha Skupni pridelek semena s parcele q Pripombe in priporočila ___________ Datumi pregledov: I. _______ II__________________________ Za pridelovalca (ime iiii priimek) 197.. 197...... III. 197.. (M. P.) Za strokovno službo (ime in priimek) Ime organizacije združenega dela — strokovne službe — Obrazec št. 2 o strokovni kontroli Pridelovalec ..................... Kraj in občina ................... Ime hibrida ...................... ZAPISNIK trganja metlic v semenskem posevku hibridne koruze Oznaka parcele (ime, številka in dr.) _____ površina v ha .....................'....... Prostorska izolacija ................._____ Stanje semenskega posevka: a) %> ženskih rastlin, ki imajo laske...... b) % neodtrganih metlic, ki prašijo pelod c) “/o pozno odtrganih metlic, ki so prašile č) % netipičnih moških rastlin ____..._____ d) »/o netipičnih ženskih rastlin ........ Zdravstveno stanje ........................ pelod 8. Bolezni in škodljivci 9. Priporočila pridelovalcu Datumi pregledov: ...:..... Za pridelovalca Za strokovno službo (M. P.) (Ime In priimek) (podpis) (Ime In priimek) (podpis) ime organizacije združenega dela — strokovne službe — Obrazec št. 3 ZAPISNIK št. o strokovni kontroli pridelovanja hibridne koruze 1. Pridelovalec ........................ 2. Kraj In občina ...................... 3. Ime hibrida ....................... 4. Poreklo uporabljenega semena a) številka in datum izdaje potrdila .. b) ............................ 5. Ime in številka parcele (oznaka) 6. Površina v ha ........_______ 8. Sortna čistota: a) %> netipičnih storžev__________ b) «/o sumljivih storžev ....."... (Ime liri sedel strokovne službe, ičl Je Izdala potrdilo) (ime in sedež pridelovalca uporabljenega semena) »MM ••»•••»• Mi c) % storžev s ksenialnimi zrni 8. Zdravstveno stanje ............ 9. Pcenitev donosa naturalnega semena v q/ha ..................... 10. Ocenitev skupnega pridelka naturalnega semena s parcele v q 11. Priporočila pridelovalcu ........... , , ,................ Datumi pregledov: _________ Za pridelovalca Za strokovno službo (M. p.) (Ime In priimek) (podpis) (ime in priimek) (p odpis) ............................................... Obrazec št. 4 Ime organizacije združenega dela — strokovne službe — POTRDILO o potrditvi semenskega posevka št. 1. Pridelovalec 2. Kraj ______ 3. Številka odločbe o vpisu v register pridelovalcev ....................... 4. Vrsta ................................................................... (slovensko In latinsko Ime) 5. Sorta — ime hibrida ...................................................... 6. Leto proizvodnje ........................................................ 7. Poreklo uporabljenega semena: a) številka in datum izdaje potrdila .................................... (ime in sedež strokovne službe, ki Je izdala potrdilo) 8. Površina semenskega posevka v ha ...........;................L........... 9. Ocena pridelka naturalnega semena v q/ha ................................ 10. Ocena skupnega pridelka naturalnega semena v q ........................... Na podlagi zakona o semenu in sadikah in zapisnika št................. potrjujem, da je bilo pridelovanje zgoraj navedenega semena pod kontrolo te strokovne službe in je zato semenski posevek potrjen za sortnega — kategorije ...................... za nesortnega.* V ... Odgovorna oseba organizacije združenega dela strokovne službe Dne _______________ * nepotrebno prečrtati (M. P.) (ime In priimek) (podpis) Enotne metode za opravljanje strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena I. METODE PRI SEMENSKIH NASADIH KROMPIRJA Pri krompirju so obvezni štirje pregledi. Prvi pregled opravimo, ko so rastline visoke 15 do 20 cm, drugi v polnem cvetenju, tretji pred izkopom krompirja in četrti 5 do 8 dni po preteku roka, ki je določen za izkop krompirja oziroma za uničenje cime. S prvim pregledom se preverjajo poreklo uporab* Ijenega semena, kategorija, površina, gostota, • sortna čistota, zdravstveno stanje, prazna mesta, splošno stanje, izenačenost, morebitna zapleveljenost in opravljeni agrotehnični in drugi ukrepi. Z drugim pregledom se ugotavljajo prostorska izolacija, dokončna sortna čistota, zdravstveno stanje, zapleveljenost, splošno stanje, izenačenost in odstotek praznih mest ter preverja, če je opravljeno izločanje bolnih rastlin. Za ugotavljanje izolacije je treba ob tem pregledu pregledati in oceniti okolišne nasade krompirja. S tretjim pregledom se ponovno preverja zdravstveno stanje nasadov, s poskusnim izkopom pa zdravstveno stanje gomoljev in pričakovani pridelek semena. S četrtim pregledom se preverja, če so pridelovalci v določenem roku uničili cimo oziroma izkopali krompir, če so cimo pravilno in temeljito uničili, ter se vza- mejo reprezentančni vzorci za laboratorijsko zdravstveno kontrolo semena. Reprezentančni vzorec šteje najmanj 110 gomoljev vzetih od enakega števila rastlin na različnih mestih nasada, pri čemer morajo biti zajete robne vrste, ki so v bližini drugih nasadov krompirja. Število vzorcev je odvisno od površine nasada. Na površini do 1 ha vzamemo 1 vzorec, na površini 1—3 ha 2 vzorca, od 3—10 ha 3 vzorce in na površini večji od 10 ha 6 vzorcev. Za osnovno seme je število vzorcev naslednje: do 1 ha 2 vzorca, od 1—3 ha' 3 vzorci, od 3—10 ha 5 vzorcev in na površini večji od 10 ha, najmanj 6 vzorcev. Sortna čistota, zdravstveno stanje in odstotek praznih mest se ugotavlja na kontrolni enoti, vse drugo pa na vsej površini nasada. Kontrolna enota je površina, zasajena s 400 rastlinami na različnih mestih nasada, ki pa mora prikazati povprečje semenskega nasada. Rastline za kontrolo se izberejo tako, da se v določenih vrstah pregleda 20 do 40 rastlin glede na dolžino in širino nasada Na vsakem hektarju se pregleda najmanj ena kontrolna enota. Če je nasad večji kot 5 ha, zadostuje 6 kontrolnih enot. Prostorsko izolacijo nasadov semenskega krompirja od drugih nasadov pravočasno določi pooblaščena strokovna služba, ki opravlja strokovno kontrolo Pr>' delovanja. Pri določanju potrebnih izolacijskih razda 1 se upošteva predvsem stopnja virusnih okužb okolišna1 nasadov. MINIMALNE NORME ZA POTRJEVANJE NASADOV KROMPIRJA Vrsta napake v •/• a) primesi tujih sort b) težke virusne bolezni: * — zvijanje listja (Solanum virus 14) — črtavost (Solanum virus 2) — kodravost (Solanum virus 11, Solanum virus 2) — izraziti mozaik (Solanum virus 3 in kombinacija Solanum virus 1 in 3) Skupaj vseh bolezni c) blagi mozaik (Solanum virus 1 in drugi virusi, ki povzročajo to bolezen) č) druge viroze — Aucuba mozaik virus (Solanum virus 8 ‘in 9) — Lucernin mozaik (Kalico) Skupaj druge viroze d) bela noga (Rhizoctonia solani) e) črna noga (Bacterium phytophthorum) f) prašnata krastavost (Spongospora subterranea) g) prazna mesta Vrednostno, število Uvrščanje nasadov krompirja v posamezne kategorije zavisi od porekla uporabljenega semena in od vrednostnega števila. Vrednostno število se izračuna tako, da se ugotovljeni odstotek bolezni in tujih, primesi pomnoži: — za težke virusne bolezni (bolezni pod b) — s faktorjem 25 — za blagi mozaik (bolezen pod c) — s faktorjem 2 — za tuje primesi (druge viroze pod č), bolezni pod d) in e) in za bolezen na gomoljih pod f) — s faktorjem 1 , Organizacije združenega dela, ki so registrirane za pridelovanje semenskega krompirja in organizacije, ki opravljajo strokovno kontrolo, se lahko dogovore za zaostritev posameznih norm. Nasad krompirja se ne potrdi: a) v izrojevalmh območjih, kjer ne izvajajo ukrepov, ki bi zagotovili kakovost semena, b) če ne ustreza pogojem, predpisanim z minimalnimi normami, in če ni zadostne minimalne izolacijske razdalje, c) če izračunano vrednostno število presega število, ki je dovoljeno za najnižjo kategorijo, č) če intenzivnost napada krompirjeve plesni (Phy-tophthora infestans) ali črne listne pegavosti (Alter-naria solani) pri drugem pregledu presega oceno 1 (poglavje VI), d) če je zaradi napada koloradskega hrošča močneje uničena listna površina ali če zaradi kombinacije bolezni ni mogoče določiti virusnih bolezni, Elita Original Sor. reprodukc. L n. Proizvod. seme 0,00 0,10 - 0,25 1 i 0,25 0,50 1 3 3 2 4 6 12 12 0,50 1 2 4 4 3 6 8 12 12 0 0,50 2 4 4 0 2 5' 10 10 3 12 5 25 10 50 15 120 15 120 e) če se ugotovi okužba s krompirjevim rakom (Synchytrium endobioticum (Schilb.) — Perc.) ali s krompirjevo ogorčico (Heterodera rostochiensis), f) če zapleveljenost presega oceno 1 (poglavje VI.). II. METODE PRI POSEVKIH SEMENSKEGA ŽITA Pri strninah sta obvezna dva pregleda. Prvi pregled se opravi po sklasitvi, drugi pa, ko so rastline v voščeni zrelosti. S prvim pregledom se preverja poreklo uporabljenega semena, kategorija, površina, gostota, izolacija in ugotavljamo sortno čistoto, oziroma čistoto vrste, zapleveljenost, ali so posevek napadle rastlinske bolezni in škodljivci, zlasti tiste, ki se prenašajo s semenom ter splošno stanje, izenačenost in morebitno poleganje. S drugim pregledom se ugotavlja dokončna sortna čistota, zdravstveno stanje, zapleveljenost, splošno stanje in poleganje ter pričakovani pridelek semena. Sortna čistota oziroma čistota vrste ter tiste bolezni in pleveli, ki so z normami številčno omejeni, se ugotavlja na kontrolni enoti. Kontrolna enota je površina 100 m2, ki pa mora prikazati povprečje semenskega posevka. Število kontrolnih enot je odvisno od površine in izenačenosti posevka. Na vsakem hektaru se pregleda 1 kontrolna enota. Če je posevek večji kot 3 ha zadostujejo tri kontrolne enote. Če je posevek močno neizenačen vzamemo več kontrolnih enot. Odstotek primesi, bolezni in plevelov sc izračuna v tem primeru na podlagi srednje vrednosti. MINIMALNE NORME ZA POTRJEVANJE SEMENSKIH POSEVKOV PŠENICE, RŽI, JEČMENA, OVSA, AJDE IN PROSA Vrsta napake Elita Kategorija „ , . , Sortna Original L reproduk. n. Maksimalno dovoljeno število drugih sort na 100 m* 0 0 5 10 Maksimalno dovoljeno število klasov (primarnih), okuženih s snetmi (Ustilago spp.) pri pšenici, ovsu, rži in prosu 0 5 10 15 pri ječmenu 5 10 20 30 Zapleveljenost (število rastlin) Sčavje listna dresen — Polygonum lapathifolium L. 0 0 0 2 Omotna ljuljka — Lolium temulentum L. 0 - 0 0 2 Dovoljeno število primesi okuženih klasov In pleve, lov se nanaša na gostoto posevka 500 rastlin na 1 m2 pri pšenici oziroma 400 rastlin na 1 m2 pri rži, ječmenu in ovsu oziroma 300 rastlin na 1 m2 pri ajdi in prosu. Decimalne vrednosti pri številu primesi na kontrolni enoti se štejejo za vrednost 0. Posevek strnih žit se ne potrdi: 1. če se v njem ugotovijo primesi drugih vrst žita, 2. če niso izpolnjeni pogoji, predpisani v normah za potrjevanje, 3. če niso izpolnjeni pogoji za najmanjšo izolacijo semenskega posevka; te norme so objavljene skupaj z enotnimi metodami kot priloga 1, 4. če se v njem ugotovi trda snet (Tilletia spp.) ali žitna ogorčica (Anguina tritici Steinb), 5. če se v njem ugotovi fuzariozna plesen (Fusa-rium spp.) na več kot 50/0. klasov, 6. če so posevek napadle rje (Puccinia spp.) ali žitna pepelasta plesen z intenzivnostjo, ki presega oceno 2, 7. če so posevek napadle druge rastlinske bolezni ali škodljivci z intenzivnostjo, ki presega oceno 1 (poglavje VI), 8. če se ugotovi, da je v posevku pred mlečnim zorenjem poleglo več kot 20 °/e rastlin. Ce je posevek polegel samo na delu parcele, se ta del ne potrdi, 9. če je posevek močno neizenačen na več kot 20 % skupne površine. Pri ocenjevanju Izenačenosti se upoštevajo bujnost posevka, gostota, velikost ter rodovitnost klasja in zorenja, 10. če se v posevku ugotovi samosevni oves (Avena fatua L. ali Avena ludoviciana Dur.), 11. če se v posevku ajde ugotovi več kot 2eA> tatarske ajde (Fagopyrum tataricum), 12. če je v posevku prosa več kot 2 e/o debelozrna-tega prosastega plevela, ki semeni hkrati s prosom, 13. če zapleveljenost s smolencem ali drugim nevarnim plevelom presega oceno 1 (poglavje VI). III. METODE PRI SEMENSKIH POSEVKIH KORUZE Pri pridelovanju semena štirilinijskih hibridov je obveznih najmanj pet, pri pridelovanju tri- in dvolinij-skih hibridov najmanj šest pregledov. Prve tri preglede posevkov štirilinijskih hibridov oziroma prve štiri preglede tri- in dvolinijskih hibridov je treba opraviti pred in med opraševanjem; naslednji pregled je pregled posevka pred spravilom, zadnji pa je pregled koruze v storžih in ga Je treba opraviti v koruznjaku ali v sušilnici. S prvim pregledom preverjamo zlasti poreklo uporabljenega semena, izolacijo, zasejano površino, gostoto, zdravstveno stanje, zapleveljenost in splošno stanje. S pregledi med opraševanjem ugotavljamo izenačenost in tipičnost moških in ženskih rastlin, bolezni in škodljivce ter splošno stanje. Ob teh pregledih se tudi preverja, kako in kdaj je bilo opravljeno trganje metlic. Z naslednjimi pregledi se ugotavlja sortna čistota, zdravstveno stanje in pričakovani pridelek. Čistoto in intenzivnost napada bolezni, ki so omejene z določenimi odstotki se ugotavlja na kontrolni enoti. Kontrolna enota je površina, ki jo zavzema 500 rastlin v več vrstah z moškimi rastlinami in najmanj 500 v več vrstah z ženskimi rastlinami. Število kontrolnih enot je odvisno zlasti od velikosti in izenačenosti posevka. Pri površini posevka do 2 ha se vzame 1 enoto, od 2—5 ha 2 enoti, od 5—10 ha 3 enote in pri površini posevka 10—20 ha 5 enot. Pri večjih površinah vzamemo za vsakih nadaljnjih 5 ha še eno kontrolno enoto. Posevek štiri-, tri- in dvolinijskih hibridov se ne potrdi za semenskega, če se ugotovi: a) da je v času, ko ima 5 "/o ali več ženskih rastlin laske, godne za oploditev, več kot 1 "Z« ženskih rastlin, ki razsipajo pelod ob kateremkoli pregledu, ali več kot 2 o/o v času treh pregledov. Metlice stranskih poganjkov, deli metlic ali metlice glavne rastline se vštevajo v rastline, ki so razsipale pelod, če so centralne in stranske metlice dolge 5 cm ali več, antere pa so pognale, iz glum; b) da je bilo ob razsipanju peloda v posevku: štirilinijskih hibridov več kot 0,2 °/o netipičnih ali več kot 2 "/o glede netipičnosti sumljivih moških rastlin, tri- in dvolinijskih hibridov več kot 0,1 ”/o netipičnih ali več kot 2 o/0 glede netipičnosti sumljivih moških rastlin, c) da je bilo ob zadnjem pregledu: v posevku štirilinijskih in trilinijskih hibridov več kot 0,2 6/o netipičnih ali več kot 2 °/o glede netipičnosti sumljivih ženskih rastlin, v posevku dvolinijskih hibridov več kot 0,1 "/o netipičnih ali več kot 2 °/o glede netipičnosti sumljivih ženskih rastlin; č) da je posevek oddaljen od drugih njiv (ženske rastline) manj kot 200 m; d) napadenost posevka z boleznimi' oz. škodljivci: rdečitev koruze na več kot 10 °Zo, koruzna bulava snet (Ustilago maydis (D. C.) Tul.) na več kot 5 "/o storžov, koruzna prašnata snet (Sorosporium reilianum (Kiihn) Mc. Alp.) ne glede na odstotek, Fusarium spp. na več kot 25 "Zo storžev, če je intenzivnost napada zajela povprečno več kot 1/5 storža in če je koruzna vešča oziroma prosena vešča (Pyrausta nubilalis Hbn) napadla več kot 70 °/o rastlin. Posevek se tudi ne potrdi, če se ugotovi pojav listne pegavosti Helminthosporium maydis (Nis. et Miy.) in suhe trohnobe koruze Diplodia zeae (Schiv.) Lev. e) če zapleveljenost presega oceno 1. IV. METODE PRI SEMENSKIH POSEVKIH KRMNIH RASTLIN Pri travah, deteljah in korenovkah sta v letu se-menitve obvezna dva pregleda, pri koševinskih križnicah (krmni ohrovt, oljna repica, redkev in ogrščica) pa trije. Razen obveznih pregledov posevkov v letu seme-nitve je pri repi, pesi, kavli in korenju obvezen v letu setve jesenski pregled posevkov za pridobivanje seme-nic; jesenski pregled v letu setve je obvezen tudi za novozasnovana lucernišča in detelj išča. Ce se semenice repe, pese, kavle in korenja presajajo spomladi na drugo mesto ali pa če to narekujejo ugotovitve jesenskega pregleda, je zgodaj spomladi P0-treben še poseben pregled. Prvi pregled posevkov koševinskih križnic se opravi zgodaj spomladi, ko je v fazi vegetativnega razvoja rastline moč najlaže ugotavljati sortno čistoto, drugi o cvetenju, tretji pa pred spravilom semena. Prvi pregled drugih rastlin v letu semenitve se opravi ob cvetenju, drugi pa pred spravilom semena- S prvim pregledom v letu semenitve preverjamo zlasti poreklo uporabljenega semena, kategorijo, iz° a cijo, gostoto, zasejano površino, sortno pristnost in ugotavljamo sortno čistoto, zdravstveno stanje, zaplevelje-nost in splošno stanje. Ob cvetenju ponovno preverjamo izolacijo koševin-skih križnic. Z drugim oziroma pri koševinskih križnicah s tretjim pregledom dopolnjujemo in preverjamo podatke prejšnjega pregleda, ugotavljamo čas spravila in pričakovani pridelek naturalnega semena, ter damo priporočila za žetev. S pregledom posevkov repe, kavle in korenja za pridobivanje semenic v letu setve in novo zasnovanih lucernišč in deteljišč ugotavljamo zlasti poreklo, kategorijo, površino, splošno stanje, zapleveljenost in zdravstveno stanje; pri repi, pesi, kavli in korenju pa tudi sortno čistoto. Avtentičnost in sortna čistota oziroma čistota vrste se ugotavljata s podrobnim pregledom na kontrolni enoti. Kontrolna enota je za krmne koševine površina 100 m8, ki pa mora prikazati poprečje semenskega posevka. Pri krmnih okopavinah je kontrolna enota površina, ki je odvisna od površine posevka in zavzema določeno število rastlin. Do površine posevka 1 ha se pregleda 100—200 rastlin, pri površini 1—2 ha 200—300, pri 2—5 ha 300—500 In pri površini posevka od 5—10 ha 500—600 rastlin. Za vsak nadaljnji hektar se število rastlin, ki jih pregledamo poveča za 50. Rastline pregledamo v več enakomerno oddaljenih vrstah v smeri dveh diagonalnih linij semenskega posevka oziroma nasada. Minimalne norme za čistoto semenskih posevkov krmnih rastlin # Maksimalno dovčljeno Kategorija število primesi oz. odstotek rastlin drugih sort elita original sortna reprodukcija 'proizv. seme lucerna, detelje, nokota (število ha 100 m«) 0 2 4 8 .10 druge krmne koševine (število na 100 m*) 0 6 10 20 30 krmne okopavine % 0 0,2 0,5 1 2 Posevek krmnih rastlin se ne potrdi 1. če se ugotovi, da je v posevku več primesi drugih sort, kot je to dovoljeno z normami za kategorijo “Proizvodno seme«, 2. če je prostorska izolacija manjša od predpisane (Priloga 1), 3. če so v posevku posameznih vrst trav in detelj-nic druge vrste, ki semenijo istočasno s prijavljeno Sorto in katerih seme se pri dodelavi ne more izločiti, 4. če so v posevku krmnih okopavin pleveli iz iste družine, ki cveto hkrati s prijavljeno poljščino in jo lahko oprašijo oziroma ki semenijo hkrati, in če zapleveljenost z drugimi pleveli presega oceno 1, 5. če je posevek stročnic ob cvetenju polegel nad 80%, posevek oljne repice in ogrščice pa nad 50%, 6. če je posevek lucerne ali detelje okužen s pre-denico, 7. če intenzivnost napada rastlinskih bolezni in škodljivcev presega oceno 1 (poglavje VI), 8. če se v posevku ugotovi lucernina cvetna hržica (Contarinia medicaginis kleff.) ali drugi karantenski škodljivec. V. METODE PRI SEMENSKIH POSEVKIH VRTNIN Pri enoletnih vrtninah so obvezni trije pregledi. Pri solati opravimo prvi pregled, ko je vsaj 70 % rastlin napravilo glavice. Posevke endivije, motovilca in špinače je treba pregledati prvič v tehnološki zrelosti, posevke radiča, ko je popolnoma razvita rozeta, in redkvice, ko je razvilo vsaj 50—70 % rastlin gomolje. Drugič je treba pregledati posevke imenovanih enoletnic ob cvetenju, tretjič pa pred spravilom semena. Posevke drugih enoletnic (fižol, grah, bob, kumare, paradižnik, buče, paprika) je treba pregledati prvič ob cvetenju, drugič praviloma ob tehnološki in tretjič ob fiziološki zrelosti. Za tehnološko zrelost, v času katere se opravi drugi pregled, se šteje pri paradižniku čas, ko prično zoreti plodovi prve etaže, pri papriki, ko tehnološko dozore 2—3 plodovi, pri kumarah in pri bučah pa ko dosežejo 1— 3 plodovi na vsaki vreži tehnološko zrelost. Tretjič pregledamo posevke paradižnika v času polne tehnološke zrelosti, to je takrat, ko je več kot 50 % plodov zrelih za obiranje, paprike pa, ko pordeče ali poru-mene 2—3 plodovi. Posevke kumar in buč pregledamo tretjič, ko doseže več kot 50 % plodov polno fiziološko zrelost. Pri tistih enoletnih rastlinah, pri katerih sta po cvetenju obvezna še dva pregleda, lahko zadnji pregled odpade, če se že prej lahko oceni pridelek semena. Pri dvoletnicah so obvezni najmanj trije pregledi, od katerih je treba opraviti prvega v letu setve, druga dva pa v letu semenitve. Posevke za pridobivanje semenic pregledamo v jeseni in sicer: posevke kapusnic, ko je najmanj 75 % rastlin napravilo glavice, cvetače pa rožo, posevke korenovk (korenček, zelena, peteršilj, rebrinec, pesa), ko je najmanj 70 % rastlin doseglo tehnološko zrelost, posevke čebulnic (čebula, por, česen) pa v polni tehnološki zrelosti. Drugič pregledamo posevke ob cvetenju, tretjič pa pred spravilom semena. Ce je način pridelovanja semena tak, da se spomladi presajajo semenlce, je treba najkasneje ob ozelenitvi opraviti še dodatni pregled. S prvim pregledom preverjamo poreklo semena, kategorijo, površino, pristnost, sortno čistoto, gostoto, zdravstveno stanje, izenačenost in zapleveljenost, pri vrstah za katere je prvi pregled obvezen ob cvetenju, pa tudi izolacijo. Z drugim pregledom preverjamo podatke prvega pregleda, izolacije, ponovno pa tudi sortno čistoto, zdravstveno stanje in zapleveljenost in damo glede na uporabljene agrotehnične ukrepe navodila za nadaljnjo oskrbo posevka. S tretjim pregledom se ugotavlja zlasti pričakovani pridelek semena, pri stročnicah zdravstveno stanje semena zrnja, po potrebi pa preverjajo tudi druge podatke. Avtentičnost, sortna čistota in zdravstveno stanje semenskega posevka se ugotavljajo na kontrolni enoti. Zdravstveno stanje se preverja tudi na vsej površini. Kontrolna enota je površina, ki je odvisna od površine posevka in zavzema določeno število rastlin. Do površine posevka 1 ha pregledamo 100—200 rastlin, pri površini 1—2 ha 200—300 rastlin, pri površini posevka 2— o ha 300—500 rastlin in pri površini posevka od 5—10 ha 500—600 rastlin. Za vsak nadaljnji hektar se število rastlin, ki se pregledajo poveča za 50. Rastline pregledujemo v enakomerno oddaljenih - vrstah v smeri dveh diagonalnih linij semenskega posevka. MINIMALNE NORME ZA SORTNO ClSTOTO SEMENSKIH POSEVKOV VRTNIN Dovoljene primesi v odstotkih sortna sortna m reproduk. reproduk. Vrsta vrtnin elita c M L n. in proizvodno seme Primesi drugih sort Primesi tipov iste sorte za posamezne vrste: 0 0,10 0,25 0,50 kolerabica 0 0,00 1,00 2,00 zelje ■ 0 1,00 2,00 5,00 ohrovt, cvetača 0 2,00 3,00 5,00 redkev, redkvica 0 2,00 5,00 5,00 korenček, rebrinec 0 2,00 5,00 10,00 peteršilj, zelena 0 2,00 5,00 15,00 rdeča pesa solata, endivija, 0 1,00 3,00 5,00 motovilec 0 0,10 1,00 2,00 radič 0 1,00 5,00 10,00 špinača, mangold 0 2,00 5,00 15,00 kumare, dinje, lubenice 0 1,00 3,00 5,00 bučke 0 3,00 5,00 10,00 paradižnik, paprika 0 0,10 2,00 5.00 jajčevec 0 0,10 1,00 2,00 grah, bob 0 1,P0 2,00 5,00 čebula, por, česen 0 2,00 3,00 5,00 v^e druge vrste vrtnin 0 1,00 2,00 5,00 DOVOLJENI ODSTOTKI BOLEZNI VRTNIN. KI SE PRENAŠAJO S SEMENOM, V SEMENSKIH POSEVKIH Dovoljeni Vrsta Bolezni In povzročitelj odstotek bolezni. Stročji fižol Xanthomonas phaseoli vrtnin in fižol (Smith) Dows 2 Pseudomonas phaseolicola (Burkh.) Dows; Corynebacterium ’ flaccumfaciens (Hedg.) Dows 10 Mozaik: PhaseoltTs virus 1 in 2 Pierce 10 i Ožig ali vdrta pegavost: Colletotrichum lindemuthianum (Sacc. et Magn.) Bri. et Cav. 2 Vrsta Bolezni in povzročitelj Dovoljeni odstotek bolezni Zelje, redkev Suha trohnoba — Pnoma vrtnin in koleraba lingam (Tode) Desm. 0 Grah Pegavost — Ascochyta piši Lib. 5 Mozaik — Pisum virus 2 Doolittle et Jones 5 " čebula in česen Čebulna snet — Urocystis cepulae Prost. 0 Čebulna plesen — Peronospora schleideni Ung. 5. Solata Mozaik — Lactuca virus 1 Smith 5 Korenček, Listna pegavost kdrenčka zelena in — Cercospora apii Preš. peteršilj var. carotae (Pass.) 2 Listna pegavost zelene — Cercospora apii Preš. 2 Listna pegavost zelene — Septoria apii (Br. et Cav.) Chester 2 • Listna pegavost peteršilja — Septoria petroselini Desm. 2 Paprika Colletotrichum spp. 5 Mozaik — Lycopersicum virus 1 Verticillium alboatrum Rke. et Berth. 10 Leveillula spp. 30 Posevek vrtnin se ne potrdi: 1. če ugotovljeni odstotek drugih sort in tipov presega odstotek, ki je dovoljen za najnižjo kategorijo in če so v posevku primesi arugih vrst, s katerimi se semenski nasad iahko skriža 2. če ugotovljeni odstotek bolezni, ki se prenašajo s semenom, presega za posamezno vrsto dovoljeni odstotek in če intenzivnost napada drugih bolezni presega oceno 1 (poglavje VI): 3. če je prostorska izolacija manjša od predpisane (priloga 1); 4. če zapleveljenost presega oceno 1 (poglavje V D- Paradižnik ’ Bakterijska uvelost — Corynebacterium michiganense (Smith) Jensen 0 Bakterijski ožig — Xantomonas vesicatoria (Dadge) Dows. 1 Trohnoba paradižnikovega stebla — Didymella lycopersici Kleb. 1 Kumara, lubenica Bučni ožig — Collectotrichun in dinja lagenarium (Pass.) EU et Halst. 5 Bakterioza: Pseudomonas lachrymans Smith et Br. 0 Kumarov listni ožig — Corynespora melonis (Cke) Lind. 0 Kumarov mozaik — Cucumis virus 1 10 VI, SKUPNE DOLOČBE Pri vrstah, kjer ni posebej navedena dopustna intenzivnost napada bolezni, škodljivcev in zapleVelje-nost ali pa je ta navedena samo za določene bolezni, škodljivce ali plevele, se intenzivnost ocenjuje z naslednjimi ocenami: a) pri rastlinskih boleznih in škodljivcih: ocena 0, če ni bolezni in škodljivcev; ocena 1, če je do JO rastlinske površine napadeno ali poškodovano ali ce je uničenih do 5 'Vo rastlin: ocena 2. če je 30—fiO”/1’ rastlinske površine napadene ali poškodovane ali če je uničenih 10 "/n rastlin: oceno 3. če je rastlinska površina napadena ali poškodovana prek 60 Vo ali če je uničenih več kot lOVn rastlin; bi zaplevel lenost • ocena 0 — ni plevelov ocena 1 — majhna zapleveljenost ocena 2 — srednja zapleveljenost ocena 3 — močna zapleveljenost Ce strokovna služba, ki. opravlja strokovno kontrolo, ugotovi prisotnost drugih bolezni, škodljivcev ali plevelov, ki niso omenjeni v metodah, lahko pa ogro^ žajo semenski posevek, ugotovi stopnjo ogroženosti posevka in to upošteva ob dokončnem izvrednotenju posevka. NORME ZA NAJMANJŠO PROSTORSKO IZOLACIJO SEMENSKIH POSEVKOV OD POSEVKOV DRUGIH SORT ALI BOTANIČNIH VRST * I. Vrsta Na odprtih površinah Na prostoru z naravno Izolacijo v metrih pšenica, ječmen, oves proso* 3 3 rž 200 200 ajda 1000 800 koruza 200 200 lucerna, črna in druge detelje s pogojem, da se najbližje parcele drugih sort ali nesotrnih posevkov pokose in odstranijo pred cvetenjem 400 200 trave 200 150 grašica 100 50 krmni sirek 50 20 korenje 500 100 sladkorna in krmna pesa: poliploidne večklične 500 200 enoklične 500 200 med večkličnimi in enokličnimi sortami 1000 500 soja 3 3 repa, kavla, krmni ohrovt, repica in ogrščica 2000 600 zelje, ohrovt, popčar, cvetača, kolerabica, kavla, redkev, redkvica 2000 600 kumare, buče, dinja, lubenica 1000 500 paprika, jajčevec 500 200 paradižnik 200 100 fižol 200 100 grah in druge vrstne stročnice 100 50 solata 300 100 špinača, zelena, mangold 800 300 druge vrtnine 500 100 * Prostorska izolacija do posevka okuženega s praš-nato snetjo znaša 160 m. Pripomba: pri pridelovanju osnovnega semena se mora izolacija povečati, odvisno od vrst, za 10—50 u/o. 426. Na podlagi 12. člena zakona o mineralnih gnojilih (Uradni list SRS, št. 24/73) in v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo PRAVILNIK o kakovosti, o enotnih metodah za preizkuse oziroma analize, o načinu jemanja, priprave in pošiljanju vzorcev v analizo, o registru in o načinu deklariranja mineralnih gnojil I. KAKOVOST MINERALNIH GNOJIL „ 1. člen Dušikova gnojila Mineralno gnojilo, v katerem je glavno hranilo dušik, mora ustrezati JUS standardom, oziroma mora 'meti naslednje lastnosti: I. Gnojila, za katera so izdani JUS standardi: apneni amonijev nitrat, amonijev sulfat, kalcijev cianamid, sečnina (urea), amoniakova voda, dušikove raztopine. , II. Gnojila, za katera JUS standardi niso izdani: 1. Kalcijev nitrat Vsebnost skupnega dušika v izvirnem pakiranju v odstotkih min. 15,0 vlaga pri 100° C v °/o max. 0,5 zrna s premerom od 0,7 do 5 mm v %> min. 93,0 kalcijev nitrat v zrnasti obliki mora biti sipek. 2. Amonijev nitrat Vsebnost skupnega dušika v %> vlaga pri 100° C v »/o zrna s premerom od 0,7 do 3,5 mm v %> Amonijev nitrat v zrnasti obliki mora 3. Čilski soliter Vsebnost skupnega dušika v °/o vsebnost natrijevega nitrata v %> vsebnost klorata in perklorata v e/o vlaga pri 100" C v %> zrna s premerom od 1 do 3 mm v %> Čilski soliter v zrnasti in kristalni oblit sipek. 4 Sintetični natrijev soliter Vsebnost skupnega dušika v %> min. 15,5 vsebnost natrijevega nitrata v °/o max. 0,5 vsebnost klorata in perklorata v %> max. 0,5 vlaga pri 100° C v Vo max. 2,0 zrna s premerom od 1 do 3 mm v °/o min. 97,0 Sintetični natrijev soliter v zrnasti in kristalni obliki mora biti sipek. min. 34,0 max. 0,5 min. 96,0 biti sipek. min. 15,5 max. 0,5 max. 0,5 max. 2,0 min. 97,0 mora biti 2. člen Fosforna gnojila Mineralno gnojilo, v katerem je glavno hranilo fosfor, mora ustrezati JUS standardom, oziroma mora imeti naslednje lastnosti: I. Gnojila, za katere so izdani JUS standardi: superfosfat v prahu, superfosfat v zrnih — sušen, superfosfat v zrnih — nesušen, trojni superfosfat v prahu, trojni superfosfat v zrnih sušen. II. Gnojila, za katere JUS standardi niso izdani: 1. Thomasfosfat vsebnost v dvoodstotni citronovi kislini topne fosforne kisline min. za I. razred 14 izražene v °/o P 205 min. za II. razred 8 najmanj 80 %> Thomasfosfata mora iti skozi sito s 1200—1300 luknjicami na 1 cm* vlaga pri 105° C max. 1,0 2. Mikrofos Fino mleti surovi fosfati vsebnost skupne fosforne kisline, izražene v odstotkih P 205 min. 28,0 od skupne P 205 topne v dvoodstotni citronovi kislini v %> min. 40,0 vlaga pri 105° C max. 3,0 finost meljave: na situ z 10.000 luknjicami na lem* ostanek v °/o max. 10,0 3. Pelofos vsebnost skupne fosforne kisline, izražene v odstotkih P 205 min. 17,0 od skupne P 205 topne v dvoodstotni citronovi kislini v »/o min. 80,0 vsebnost MgO v %> min. 4,0 vsebnost Mn v %> min. 1,0 vlaga pri 105° C v e/» max. 3,0 finost meljave: na situ s 4900 luknjicami na lem* ostanek v 0/o max. 15,0 4. Precipitat — dikalcijev fosfat vsebnost v dvoodstotni citronovi kislini topne fosforne kisline, izražene v °/o P 205 min. 35,0 vlaga pri 105° C v ®/o max. 8,0 ostanek na situ 5X5 mm v %> max. 5,0 5. člen Odstopanje vsebnosti hranil glede kakovosti, označene na deklaraciji pri tovornem listu, je za mešana in kompleksna gnojila dovoljeno v mejah, določenih z JUS standardi. Za gnojila, pakirana nad 2 do 10 kg, pa je odstopanje aktivnih hranilnih snovi dovoljeno za ± 2 Vo. 6. člen Mehanična trdnost zrn v % za vsa enostavna, mešana in kompleksna mineralna gnojila v zrnih mora ustrezati predpisanemu jugoslovanskemu standardu. Za primere, kjer JUS standard ni predpisan, mora biti mehanična trdnost najmanj 95 "/o. V gnojilih, pakiranih nad 2 do 10 kg, se mehanična trdnost zrn ne kontrolira. 5. Rufos vsebnost skupne fosforne kisline, izražene v odstotf kih P 205 min. 25,0 od skupne P 205 topne v dvoodstotni citronovi kislini v % min. 70,0 vlaga pri 105° C v °/o max. 10,0 zrna s premerom 1—5 mm v %> min. 85,0 3. člen Kalijeva gnojila Mineralno gnojilo, v katerem je glavno hranilo kalij, mora imeti naslednje lastnosti oziroma mora ustrezati JUS standardom: I. Gnojila, za katera JUS standardi niso izdani: 1. Štirideset odstotna kalijeva sol (KOI) vsebnost vodotopnega kalija (K20) v %> min. 38,0 vlaga pri 105° C v % 'max. 3,0 2. Koncentrirana šestdeset odstotna kalijeva sol (KOI) vsebnost vodotopnega kalija (K20) v °/o min. 58,0 vlaga pri 105° C v V o • max, 3,0 3. Kalijev sulfat vsebnost vodotopnega kalija (K20) v ®/o min. 48,0 vlaga pri 105® C v ®/» max. 1,0 4. Kalijev magnezijev sulfat patent kalij vsebnost kalija (K20) v ®/o min. 26,0 vsebnost MgO v ®/o min. 9,0 vlaga pri 105® C v °/o max. 2,0 5. Mg — kalij — kameks vsebnost kalija (K20) v ®/o min. 38,0 vsebnost MgO v ®/o min. 10,0 vlaga pri 105° C v ®/e max. 0,5 4. člen MeSana in kompleksna gnojila Odstotek in vsebnost posameznih glavnih hranil v mešanih in kompleksnih gnojilih in količino spremljajočih snovi (mikroelementov, bioaktivnih snovi in pesticidov) v njih, določa proizvajalec gnojila, pri čemer morajo imeti gnojila lastnosti, predpisane z JUS standardi. 7. člen Mineralna gnojila morajo ohraniti deklarirane lastnosti najmanj 6 mesecev, pod pogojem, da so spravljena v suhih prostorih, ki so zavarovani pred atmosferskimi vplivi in v nepoškodovani tovarniški embalaži. V skladišču ne smejo biti zložena v plasteh, ki bi bile višje od 2 metrov oziroma v več kot 10 plasteh vreč. Gnojilo je lahko naloženo tudi v višjih plasteh, če je zloženo v standardne palete. II. ENOTNE METODE ZA PREIZKUSE OZIROMA ANALIZE MINERALNIH GNOJIL 8. člen Dušikova gnojila Določanje skupne vsebnosti dušika (N) se opravlja po JUS standardih za naslednja gnojila: apneni amonijev nitrat (KAN), amonijev sulfat, kalcijev cianamid v prahu in zrnih, sečnina — urea, amonijakova voda in dušikove raztopine. Določanje skupne vsebnosti dušika (N), za katere JUS standardi niso izdani (kalcijev nitrat, amonijev nitrat, čilski soliter in sintetični atrijev soliter), se opravlja po metodi, predpisani v JUS standardu za KAN. 9. člen Fosforna gnojila V vodi topna fosforna in prosta kislina, izražena v ®/o kot P 205, v superfosfatu v prahu in zrnih ter v trojnem superfosfatu v prahu in zrnih, se določa po metodi, ki je predpisana v JUS standardu. Fosforna kislina (P 205) v Thpmasfosfatu se določa v 2 ®/o citronovi kislini po citratni metodi (5 g/500 ml)- Skupna fosforna- kislina (P 205) v mikrofosu oziroma v fino mletih surovih fosfatih se določa po citratni metodi (5 g/500 ml). Fosforna kislina, topna v dvoodstotni citronovi kislini, se določa po citratni metodi (5 g/500 ml). Skupna fosforna kislina (P 205) v pelofosu se določa po citratni metodi (5 g/500 ml). Vsebina fosforne kisline, topne v dvoodstotni citronovi kislini, se določa po metodi 1 g gnojila na 500 ml dvoodstotne citronove kisline. Topnost fosforne kisline v precipitatu (dikalcijevem fosfatu) se določa v dvoodstotni citronovi kislini (c ' tratna metoda). 10. člen Kalijeva gnojila Skupna vsebnost kalija (K20) v kalijevih gnojilih se določa gravimetrično s perklorno kislino ali pla-mensko fotometrično. 11. člen Mešana in kompleksna gnojila Določanje vsebnosti skupnega dušika (N) — amonij skega, nitratnega in amidnega, vsebnosti fosforja, izraženega v P 205, topnega v dvoodstotni citronovi kislini, vsebnosti fosforja, izraženega v P 205, topnega v vodi, vsebnosti kalija, izraženega v K20 se v mešanih in kompleksnih gnojilih opravlja po metodah, predpisanih v JUS standardih. 12. člen Za gnojila, katerih kakovost je predpisana z jugoslovanskimi standardi, se vlaga določa na podlagi jugoslovanskih standardov. Za ostala gnojila se vsebnost vlage določa s segrevanjem mineralnega gnojila na temperaturo, ki je navedena v 1., 2. in 3. členu tega pravilnika (za dušična 100° C, za fosforna 105° C, za kalijeva 105° C). 13. člen Ce je za gnojila v prahu in v zrnih predpisan jugoslovanski standard, se finost meljave oziroma velikost zrn določa na način, ki je predpisan z jugoslovanskimi standardi. Za druga mineralna gnojila se določa finost meljave oziroma velikosti zrn (granulometrijska sestava) z avtomatičnim vibracijskim sistemom sit. Pri gnojilih, pakiranih nad 2 do 10 kg, se velikost zrn ne kontrolira. 14. člen Določanje mehanične trdnosti zrn se opravlja po metodah, opisanih v JUS standardih za naslednja gnojila: — za gnojila v zrnih, za mešana in kompleksna ter za sečnino (urea) — za apneni amonijev nitrat v zrnih (KAN) —' za kalcijev cijanamid v zrnih — za granuliran superfosfat — sušen in nesušen — za granuliran trojni superfosfat. 15. člen Strjenost, zlepljenost, otrdelost mineralnih gnojil m prisotnost drugega materiala (pesek, prod, odpadki, kovine, les itd.) se ugotavlja organoleptično še pred Pripravo vzorca. Ugotovitve organoleptične metode se vnesejo v zapisnik o jemanju vzorca in v poročilo o rezultatih analize. 16. člen Škodljive kisline in druge škodljive snovi pri mineralnih gnojilih se ugotavljajo in določajo na podlagi standardnih metod. III.'NAČIN JEMANJA, PRIPRAVE IN POŠILJANJA VZORCEV MINERALNIH GNOJIL V ANALIZO ' 17. člen Vzorec mineralnega gnojila, ki se pošlje v analizo, predstavlja poprečno kakovost celotne količine gnojila, od katerega je bil vzorec vzet. 18. člen Za gnojila, za katera so JUS standardi izdani, se načini jemanja, priprave in pošiljanja vzorcev v analizo opravljajo tako, kot je predpisano z JUS standardi. Za gnojila, za katera JUS standardi niso izdani, se načini jemanja, priprave in pošiljanja vzorcev v analizo opravljajo po določbah tega pravilnika. 19. člen Vzorci se jemljejo iz vsake pošiljke iste vrste gnojila oziroma iz vsakega posebnega dela pošiljke iz ladje, vagona, kamiona ali drugih prevoznih sredstev kakor tudi iz skladišč izdelovalca, uvoznika, prodajalca ali kupca in od drugod. 20. člen vzorci se jemljejo s sondo. Sonda mora biti izdelana iz materiala, ki ne vpliva na spremembo kakovosti izdelka (nerjaveči metal, plastika), in mora biti suha in čista. Ce so fizikalne lastnosti gnojila takšne, da se sonda ne more uporabiti, se za jemanje vzorca lahko uporabita žlica ali lopata, ki morata glede izdelave }n stanja ustrezati določbam prejšnjega odstavka tega člena. 21. člen Vzorec mineralnega gnojila se izloči iz skupne količine, odvzete v preizkušnjo. Količina, odvzeta z enim posegom sonde oziroma žlice ali lopate, je preizkusna količina. Vse preizkusne količine mineralnega gnojila iste vrste, vzete iz ene pošiljke ali dela pošiljke, iz enega transportnega sredstva ali skladišča, predstavljajo skupno maso preizkusnih količin za izločitev vzorca. 22. člen Preizkusne količine mineralnega gnojila iste vrste se jemljejo: 1. za mineralno gnojilo v količini do 30 ton, pakirano v vrečah — iz vsake desete vreče, prek 30 ton pa iz vsake dvajsete vreče, 2. za mineralno gnojilo v rinfuznem stanju na vsakih 30 ton z najmanj 15 mest razporejenih tako, da se gnojilo jemlje iz sredine ter iz zgornjih ir spodnjih plasti, pri čemer se, če je to potrebno, predhodno odstrani površinska plast 5 cm. Ce je mineralno gnojilo pakirano v embalaži nad 2 do 10 kg,-, se vzame toliko originalnih zavitkov, da njihova skupna teža predstavlja vsaj skupno maso preizkusnih količin za izločitev vzorca, vendar pa najmanj 10 zavitkov. Vzorec se jemlje le v primerih, če je na razpolago vsaj šestkrat večja količina gnojila kot je po- trebna za oblikovanje skupne mase preizkusnih količin za izločitev vzorca. Za oblikovanje skupne mase preizkusnih količin za izločitev vzorca, se zavitki jemljejo po zaporedju, ki se dobi, če se deli število razpoložljivih zavitkov s številom zavitkov, katerih skupna teža predstavlja težo preizkusnih količin za izločitev vzorca. 23. člen Preizkusna količina iz nepoškodovanih vreč se jemlje tako, da se sonda potisne v sredino vreče in nato diagonalno v vse štiri vogle do sredine vreče. Pri potiskanju so odprtine sonde obrnjene navzdol. Ko je sonda potisnjena v vrečo do kraja, se obrne tako, da jo gnojilo lahko napolni in nato se sondo potegne iz vreče. Iz ene vreče se vzamejo štiri preizkusne količine približno iste teže. ' i 24. člen Skupna količina preizkusnega gnojila iz iste pošiljke ali dela pošiljke mora biti za granulirana gnojila najmanj 24 kg, za gnojila v prahu pa najmanj 12 kilogramov. Skupna količina preizkusnega gnojila, pakiranega v embalaži nad 2 do 10 kg iz iste pošiljke ali dela pošiljke, mora biti za granulirana gnojila najmanj 8 kg, za gnojila v prahu najmanj 6 kg, za tekoča gnojila pa najmanj 3 litre oziroma 9 zavitkov ali posod. Vzorci tekočih gnojil se jemljejo z ustrezno pripravo. Ce je velikost pošiljke oziroma dela pošiljke premajhna za formiranje skupne preizkusne količine, tj. 24 kg oziroma 12 kg, se lahko preizkusne količine vzamejo tudi iz večjega števila vreč, kot je določeno v 22. členu 25. člen Vse posamezne preizkusne količine se položijo na ravno, čisto in suho podlago in dobro premešajo, da se „ tako dobi preizkusna količina mineralnega gnojila. Iz preizkusne količine se z metodo četrtinjenja pripravi vzorec mineralnega gnojila za analizo. Postopek četrtinjenja se opravi tako, da se preizkusna količina iz prvega odstavka tega člena formira v obliki kupa. Kup se nato zniža in poravna s čistim in suhim predmetom in razdeli navzkrižno na štiri enake dele. Dva nasprotna dela se nato s podlago odstranita, preostala dva pa ponovno pomešata in formirata v obliki poravnanega kupa, ki se ponovno če- ' trtirii. Vzorec se razdeli na 3 vzorce po 2 kg za granulirana oziroma po 1 kg za gnojila v prahu. Vsak vzorec granuliranega gnojila in gnojila v prahu se da v čisto in suho plastično oziroma stekleno posodo, ki se lahko nepredušno zapre in predpisano zapečati ali zaplombira. Posode z vzorci se zaprejo in povežejo z vrvico, na katero se priveže etiketa s podatki. Posode se nato zapečatijo oziroma zaplombirajo. Pečatenje oziroma plombiranje se opravi tako, da se onemogoči odpiranje posode, ne da bi se poškodovali pečati ali plomba oziroma vrvica z etiketo. Na pečatu oziroma plombi mora biti vidna oznaka organa, ki je vzorec vzel. 26. člen Etiketa, ki se pritrdi na posodo z vzorcem, mora vsebovati naslednje pbdatke: 1. ime in vrsto gnojila, 2. ime in sedež proizvajalca ali uvoznika in pošiljatelja gnojila, 3. skupno količino gnojila in število vreč (zavitkov), 4. skupno količino gnojila, od katerega je bil vzet vzorec, 5. registrsko številko vagona, kamiona ali drugega prevoznega sredstva, iz katerega je bil vzorec vzet, 6. ime in sedež imetnika gnojila, 7. datum dostave gnojila in št. tovornega lista, 8. datum in kraj, kjer je bil vzorec vzet, 9. podpis in pečat kmetijskega inšpektorja, ki je vzorec vzel, in podpis pooblaščene osebe — imetnika gnojila, ki je bil prisoten pri jemanju Vzorca. . 27. člen Od treh primerkov vzorcev se dva vzorca pošljeta v analizo pooblaščeni organizaciji združenega dela. En vzorec se uporabi za analizo, drugega pa hrani organizacija G mesecev zaradi morebitne superanalize. Tretji vzorec obdrži inšpektor in ga pošlje proizvajalcu gnojila v primeru, če se z analize ugotovi, da gnojilo ne ustreza predpisani oziroma deklarirani kakovosti. 28. člen L) vzorcih, Ki so bili vzeti se v prisotnosti imetnika gnojila ali njegovega predstavnika sestavi zapisnik. Zapisnik sestavi kmetijski inšpektor. V zapisnik se iz deklaracije pri tovornem listu vnesejo vsi podatki, ki se nanašajo na gnojilo, zlasti pa: način pakiranja in skladiščenja, podatki navedeni v točkah 1—8 26. člena tega pravilnika, podatki navedeni na embalaži, številka deklaracije pri tovornem listu in podatki iz te deklaracije. Po možnosti se zapisniku priloži tudi prepis deklaracije pri tovornem listu. V zapisniku morajo biti navedene tudi morebitne specifične okoliščine, ki so bile podane takrat, ko je bil vzorec vzet in ki bi lahko vplivale na kakovost gnojila. V zapisniku mora biti navedeno, če so bili vzorci vzeti na način, ki je predpisan s tem pravilnikom. Kmetijski inšpektor mora sestaviti zapisnik v štirih izvodih: en izvod pošlje skupaj z vzorcem pooblaščeni organizaciji združenega dela. kateri pošilja vzorec v analizo, drugega pošlje proizvajalcu ali uvozniku, tretjega pusti imetniku gnojila, četrti izvod pa obdrži. . 29. člen Organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za analizo .mineralnega gnojila, mora opraviti analizo in poslati poročilo o rezultatu analize v treh izvodih, organu. katerega Inšpektor je poslal vzorec, v 15 dneh od dneva prejema vzorca. Kmetijski inšpektor obdrži dva izvoda poročila tretji izvod pa pošlje proizvajalcu oziroma uvozniku mineralnega gnojila, ki lahko v ls dneh od dneva prejema poročila analize zahteva super-analizo. IV. REGISTER MINERALNIH GNOJIL 30. člen V register mineralnih gnojil se vpišejo mineralna gnojila izdelana v SR Sloveniji ali uvožena, za katera niso predpisani pogoji o kakovosti v jugoslovanskih standardih in če izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom o mineralnih gnojilih in s tem pravilnikom. 31. člen Proizvajalec oziroma uvoznik mineralnega gnojila mora za vpis v register mineralnih gnojil vložiti zahtevo pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo. Zahteva mora vsebovati: 1. ime proizvajalca, če gre za uvoženo mineralno gnojilo pa ime proizvajalca in uvoznika, 2. ime mineralnega gnojila z morebitno formulo, 3. podatke o lastnostih mineralnega gnojila (količina in vrsta hranil, topnost P 205 v določenih topilih, vsebnost prostih škodljivih kislin in drugih škodljivih snovi, vsebnost vlage, finost meljave oziroma velikost zrn, spremljajoče snovi, čas trajanja deklariranih lastnosti). Pri vpisu v register mineralnih gnojil za mešano ali za kompleksno gnojilo, mora zahteva vsebovati med drugim tudi komponente, iz katerih je gnojilo sestavljeno, kakor tudi spremljajoče aktivne snovi (mikroelemente, bioaktivne snovi, pesticide). 4. postopek pri spravljanju in hrambi mineralnega gnojila v skladišču. Ce so zahtevi za vpis v register mineralnih gnojil priložene listine in dokumenti, ki so sestavljeni v,-tujem jeziku, morajo biti prevedeni v enega izmed jezikov narodov Jugoslavije. 32. člen Ko prejme republiški sekretariat za kmetijstvo m gozdarstvo zahtevo za vpis v register mineralnih gnojil, določi strokovno organizacijo združenega dela, Ki naj opravi analizo in da mnenje glede v zahtevi navedenih kakovosti in lastnosti mineralnega gnojila in o tem obvesti proizvajalca oziroma uvoznika. > Proizvajalec oziroma uvoznik mineralnega gnojila mora skupaj z dvojnikom zahteve za vpis v register brezplačno poslati določeni organizaciji iz prejšnjega odstavka tega člena potrebno količino mineralnega gnojila, da ga ta preizkusi in analizira in da mnenje o njem. 33. člen Preizkusi in analize se opravljajo po enotnih metodah tako, da se preizkusijo navedbe o kakovosti in lastnosti mineralnega gnojila, ki jih je proizvajalec oziroma uvoznik mineralnega gnojila navedel v zahtevi. Stroške preizkusa analize plača stranka. Ko opravi preizkuse in analize, pošlje strokovna organizacija združenega dela iz prvega odstavka 32. t.lena tega pravilnika prek proizvajalca oziroma uvoznika republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo poročilo o izvidu analize z obrazloženim mnenjem. če mineralno gnojilo izpolnjuje pogoje, ki so Predpisani v zakonu o mineralnih gnojilih in s tem pravilnikom, in če je analiza pokazala, da so kakovosti in lastnosti mineralnega gnojila takšne, kot je navedeno v zahtevi. Na podlagi preizkusa in analize ter mnenja določene organizacije izda republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo o vpisu gnojila v register in dovoli njegov promet oziroma izda odločbo, s katero zavrne vpis v register mineralnih gnojil. 34. člen Ce gre le za preimenovanje mineralnega gnojila, ki je že vpisano v register mineralnih gnojil mora proizvajalec oziroma uvoznik to sporočiti republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo, da vpiše ta podatek v register. 35. člen Uvoženo mineralno gnojilo, ki je ze vpisano v register mineralnih gnojil, se ob ponovnem uvozu ne vpiše v register mineralnih gnojil, temveč se v rubriko za uvoznika doda morebitno še novi uvoznik. 36. člen Mineralna gnojila, ki so bila proizvedena ali uvožena in so bila v prometu do dneva uveljavitve zakona o mineralnih gnojilih in izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem zakonom in tem pravilnikom je treba vpisati v register mineralnih gnojil v 30 dneh od dneva uveljavitve tega pravilnika. Vpis po prejšnjem odstavku tega člena se opravi samo na podlagi zahteve iz 31. člena tega pravilnika. 37. člen Register mineralnih gnojil se vodi v obiiKi Knjige, katere strani so oštevilčene, prešite s tribarvno vrvico, ki je zavarovana z voščenim pečatom republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo in overovljena s podpisom republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo. V register se vpišejo naslednji podatki: registrska številka mineralnega gnojila, Številka in datum odločbe o vpisu 'v register, ime mineralnega gnojila in njegova formula, podatki o lastnostih mineralnega gnojila, številka in datum poročila organizacije združenega dela, ki je gnojilo analizirala, ime organizacije, ki zahteva vpis v register, številka in datum zahteve za vpis v register, datum o spremembi imena mineralnega gnojila kakor tudi novo ime za to mineralno gnojilo in podpis uradne osebe, odgovorne za vodenje registra. O vpisu v register izda republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo odločbo, ki jo zaradi evidentiranja pošlje vsem 'republiškim in pokrajinskim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo. V. DEKLARIRANJE MINERALNIH GNOJIL 38. člen Označevanje vsebnosti hranil na deklaraciji, ki »^remija tovorni list, mora ustrezati dejanskemu stanju hranil v gnojilu in sicer brez zaokroževanja na cela števila. Ce je vsebnost v deklaraciji pri tovornem listu izražena v večjem številu decimalk, se zaokroži na eno decimalko. Označevanje vsebnosti hranil na embalaži mineralnega gnojila (deklaracija na embalaži) se lahko označi s celimi števili. 39. člen Deklaracija na embalaži mineralnega gnojila, za katerega je JUS standard izdan, mora imeti podatke, predpisane z JUS standardom. Deklaracija na embalaži mineralnega gnojila, za katerega JUS standard ni izdan, mora imeti naslednje podatke: 1. ime mineralnega gnojila, 2. ime in sedež proizvajalca oziroma uvoznika, 3. bruto za neto težo proizvoda, 4. registrirano vrsto in vsebnost hranil v odstot- Kih, * „ 5. registrsko številko domačega gnojila oziroma oznako JUS standarda.' Deklaracija za kompleksna, mešana in tekoča gnojila mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena imeti tudi podatke o obliki dušikove in kalijeve komponente ter podatke o topnosti fosforne komponente. Deklaracija mora biti čitljiva. 40. člen Deklaracija pri tovornem lisrtu mora imeti naslednje podatke: 1. številko in datum deklaracije proizvajalca oziroma uvoznika, 2. ime mineralnega gnojila, 3. ime in sedež proizvajalca ozimma uvoznika. 4. datum proizvodnje, 5. dejansko vsebnost hranil ter obliko in topnost fosforne komponente, 6. vsebino vlage, 7. finost meljave oziroma velikost zrn, 8. vsebino dovoljenih prostih kislin in škodljivih snovi, 9. številko in datum registracije mineralnega gnojila oziroma oznako JUS standarda, 10. čas trajanja deklariranih lastnosti, 11. količino gnojila iz fakture na katero se deklaracija nanaša. Deklaracija za kompleksna gnojila mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena imeti tudi podatke o obliki dušikove in kalijeve komponente ter podatke o topnosti fosforne komponente. Naročnik gnojila mora poslati prepis deklaracije uporabniku. Na tovornem listu, kateremu je priložena deklaracija ali njen prepis, mora biti navedena številka in datum deklaracije. 41. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradem listu SRS. St. 320/B-010/74-IV/RO Ljubljana, dne 16. oktobra 1974. Repuuii.ški sekretar za , kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Soglašam: Republiški sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE CELJE 1053. Občinska skupščina je po 1. členu zakona o urejanju. vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, št. 37/73) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen V mestu Celju in naseljih v občini, za katere je določeno, da se urejajo z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, je treba urejati, varovati in vzdrževati zelene površine tako, da se ustvarijo pogoji za rekreacijo prebivalcev, zavarujejo zemljišča in vodni tokovi pred škodljivimi klimatskimi iri drugimi vplivi, zavarujejo stanovanjska območja pred hrupom ter drugimi škodljivimi vplivi prometa in industrije ter da se zagotovi estetski videz mesta in naselij. 2. člen Za zelene površine po tem odloku se štejejo: — javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice, — skupine gozdnega drevja na površini do 5 a, — gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine. — posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje, — zelene površine v stanovanjskih naseljih, — zelenice ob javnih komunikacijskih in vodnih površinah ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih, — kopališča, športna in otroška igrašča, šolski vrtovi ih pokopališča. O tem, ali je šteti posamezno zemljišče za zeleno površino po tem odloku, odloči občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. 3. člen Zelene površine, ki so javnega pomena, upravlja občina. Za urejanje in vzdrževanje zelenih površin javnega pomena pooblasti izvršni svet občinske skupščine organizacijo združenega dela ki' je za to osposobljena in sklene z njo ustrezno pogodbo. Zelene površine, ki so družbena lastnina, niso pa javnega pomena, urejajo in vzdržujejo organi, organizacije združenega dela, samoupravna stanovanjska skupnost in druge organizacije, ki upravljajo zeleno površino. Zelene površirie, ki so v lasti občanov, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki na svoje stroške. Osebe iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko s pogodbo prenesejo urejanje in vzdrževanje zelenih površin na organizacijo združenega dela, ki je za to usposobljena. 4. člen Sredstva za vzdrževanje zelenih površin javnega pbmena zagotovi občina na podlagi programa urejanja in vzdrževanja zelenih površin. V II. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN 5. člen Zelene površine se urejajo na podlagi načrta urejanja zelenih površine, ki je sestavni del urbanističnega načrta. Na območjih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, se zelene površine urejajo na podlagi projekta ureditve zelenih površin. 6. člen Investitor stanovanjskega, industrijskega ali drugega javnega pomena, je dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava graditi. Investicijsko tehnična dokumentacija obsega: — ureditveni načrt zelene površine (izsek iz zazidalnega načrta), — zasaditveni načrt zelene površine, — predračun stroškov ureditve zelene površine. K investicijsko tehnični dokumentaciji si mora investitor pridobiti soglasje pooblaščene organizacije združenega dela (3. člen). Gradbeno dovolejnje se pred izdajo soglasja ne sme izdati. Enak postopek velja tudi za adaptacijo objektov javnega pomena. 7. člen Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na vsem ogroženem območju odstraniti Plodno zemljo v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega materiala in jo deponirati na primernem kraju, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč. Izvršni svet občinske skupščine predpiše podrobnejša navodila o ravnanju in 'uporabi plodne zemlje iz prvega odstavka tega člena. Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, če ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno Po končani gradnji je izvajalec dolžan urediti zelene površine samo na podlagi investicijsko tehnične dokumentacije iz 6. člena tega odloka. . Pred ureditvijo zelene površine se za investicijski objekt ne sme izdati uporabno dovoljenje. Izjemoma se sme izdati uporabno dovoljenje, če je objekt zgrajen izven obdobja, ko je mogoča saditev rastlin in če se investitor izkaže s potrdilom, da je pri usposobljeni organizaciji naročil zasaditev predvidenih rastlin. 1 8. člen Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti investicijsko tehnično dokumentacijo iz 6. člena tega odloka, pač pa morajo zelene površine, ki so v njihovi lasti, urediti v skladu z lokacijsko dokumentacijo. 9. člen ' Za urejanje in vzdrževanje gozdov s posebnim namenom, veljajo predpisi o gozdovih. III. VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENIH POVRŠIN 10. člen Vzdrževanje zelene površine obsega: — negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega in okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno, — vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, instalacij klopi in opreme, — varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi. 11. člen Prepovedano je sekanje, obsekavanje in odstranjevanje drevja ter sprememba namena zelene površine brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa. ki je pristojen za komunalne zadeve. Preden se izda dovoljenje za posek drevja in grmovnic na zeleni površini, ki je javnega pomena, mora o tem dati mnenje pooblaščena oreanizaciia združenega dela (3. člen). 12. člen Zelene površine je potrebno skrbno gojiti in ohranjevati. Zato je zlasti prepovedano: — lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetlice, hoditi, parkirati in voziti izven urejenih in dovoljenih poti, — poškodovati žive meje ob javnih poteh, — prevračati ali prestavljati klopi, zaščitne ograje ali cvetlične posode, naprave za igranje otrok in druge naprave na zelenih površinah, — puščati živali na zelenice, kopališča, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča, — metati papir in odpadke, odmetavati smeti, obrezano šibje in podobno na zelene površine, — puščati odpadno vodo na zelene površine. 13. člen Vsi vrtovi v naseljih morajo biti estetsko urejeni. V njih ni dovoljeno graditi utic in podobnih objektov brez dovoljenja. Občinski upravni organ ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko z odločbo prepove gojenje določenih vrtnin in kultur na površinah, kjer te kvarijo estetsko podobo naselja. 14. člen Ce lastnik oziroma upravljalec zelene površine te ne vzdržuje kot to določa 10. člen tega odloka, mu občinski komunalni inšpektor z odločbo določi rok za ureditev zelene površine. 15. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, komunalna inšpekcija in občinska straža. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne vzdržuje zelene površine kot določa ta odlok (10. člen), 2. če brez dovoljenja seka, obsekuje ali odstranjuje drevje z zelene površine (11. člen), 3. če brez dovoljenja spreminja namen zelene površine (11. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne ravna v skladu z določbami 7. člena tega odloka, 2. če nima vrta estetsko urejenega (13. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka 'tega člena. 18. člen Ž denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori ali opusti kakšno dejanje iz 16. oziroma 17. člena tega odloka, 19. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor stori katero izmed dejanj iz 12. člena tega odloka. Za prekršek iz tega člena lahko občinski komunalni inšpektorji in delavci občinske straže izterjajo kazen takoj na mestu. V. KONČNE DOLOČBE 20. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 26-331/67) ter 31, člena in četrta do sedma točka prvega odstavka 40 člena odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradpi vestnik Celje, št. 16-195/69). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-22/74-1 Celje, dne 21. novembra 1974. Predsednik občinske skupščine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 1054. Občinska skupščina Celje je po 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) ter 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Celje 1. čler Poleg prekrškov zoper javni red in mir, ki jih določa zakon, se v občini Celje kaznujejo kot prekrški tudi dejanja, določena s tem odlokom. 2. člen Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če na javni prireditvi ne poskrbi za ustrezno število rediteljev, 2. če postavi cirkuški ali drugi šotor ali napravo za zabavo na kraju, ki ni za to določen, 3. če ob pravem času ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje, 4. če pri gradnjah ali adaptacijah opusti varnostne naprave za zavarovanje mimoidočih ali prometa, 5. če zanemari redno vzdrževanje in nujna popravila zgradb in javnih objektov, če to ogroža varnost ljudi ali prometa, 6. če pri poškodbi objekta po naravni ali drugi nesreči opusti postavitev opozorilnih znamenj za zavarovanje mimoidočih in prometa. Z denarno kaznijo od 20 do 2000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 3. člen Ce stori prekršek iz 2., 3., 4. in 5. točke 2. člena fizična oseba — samostojni gostinec, obrtnik ali lastnik stanovanjskega ali drugega objekta, sa kaznuje z denarno kaznijo od 20 do 5000 dinarjev. 4. člen Z denarno kaznijo od 20 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če toči alkoholne pijače na ulici ali prodaja blago izven mest, ki so za to. določena, 2. če popiva na tržnici, v prodajalnah alkoholnih pijač ali na drugem javnem prostoru, 3. če postavi na zgradbe, prizidke, ograje, okna, balkone, nezavarovane predmete ali cvetlične lončke, 4. če namesti na vrtno ali drugo ograjo, ki ne služi varnosti premoženja, bodečo žico, steklene drobce ali drug material, ki utegne poškodovati mimoidoče, 5. če meče kamenje ter druge predmete in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja. 6. če sežiga odpadke, kuri ogenj na prostorih v bližini zgradb, naprav ali podobnega in s tem rrtoti okolico ali če odmetuje cigaretne ali druge ogorke na kraju, kjer je možno zanetiti požar, * 7. če pušča ob javnih poteh in ograjah nasade ali živo mejo v takem stanju, da je ogrožena varnost ljudj ali prometa, 8. če onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini, 'O. če ugasi, poškoduje ali odstrani cestno svetilko ali drugo svetlobno telo. 5. člen Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ji je zaupano varstvo otroka ali mladoletnika, ki še ni dopolnil 15 let: 1. če pusti zaupanega mu otroka, ki še ne obiskuje šolo, brez nadzorstva na prometni cesti ali drugem nevarnem prostoru, 2. če pusti, da zaupani otrok ali mladoletnik prodaja časopise ali druge predmete na javnih mestih ali lokalih, 3. če pusti, da se zaupani otrok ali mladoletnik brez spremstva zadržuje po 20. uri v gostinskih ali podobnih prostorih, kjer se točijo alkoholne pijače. 6. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba: 1. če se zadržuje kljub opozorilu preko dovoljenega obratovalnega časa v poslovnih in gostinskih lokalih ter prireditvenih prostorih, 2. če vodi pse in druge živali v javne lokale ali po tržnici, 3. če stepa preproge ali krpe skozi okna ali z balkona, vrže ali zlije nesnago na ulico ali kako drugače umaže oziroma poškropi ljudi, 4. če kadi v javnem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano, 5. če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži javni prostor. Za prekršek iz 1. odstavka tega člena lahko izterja delavec občinske straže ali postaje milice denarno kazen takoj na mestu. 7. člen Postopek za prekršek po tem odloku predlagajo organi za notranje zadeve, delavci občinske straže in upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok 0 javnem redu in miru na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 30-366/67 in 2/68). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po Objavi v Uradnem listu SRS. St. 22 A-l/74-7 Celje, dne 21. novembra 1974. , Predsednik občinske skupščine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 1055. Na osnovi 14. člena obrtnega zaitona (Uradni list SRS, št. 26/73) in po 146. členu statuta občine Celje je občinska skupščina Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen V 2. členu odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št 11-257/74) se črta točka d) gostinske dejavnosti v bifejih. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-7/73-3 Celje, dne 21. novembra 1974. Predsednik občinske skupščine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 1056. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-1/72) ter na podlagi 131. in 146. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) je občinska skupščina Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela \ ODLOK o izgradnji dovozne ceste in garaž na Otoku L člen Zgradijo se dovozna cesta in garaže po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 307/65, ki je sestavni del odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Otok (Uradni list SRS, št. 10-358/74), katerih gradnja je določena na pare. št. 798/3, 798/4, 799/2, 799/3, 800/2, 800/3, 801/2 in 801/3, vse v k. o. Celje. 2. člen S tem odlokom je v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-23/74-2 Celje, dne 21. novembra 1974. Predsednik občinske skupščine Celje prof. Jože Marolt 1. r. 1057. Oddelek za gospodarstvo in družbene službe občine Celje izdaja na podlagi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14/73, 26/74 in 31/74) 2 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-34/74-3 ODREDBO o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno 1 V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabav- no ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: •z. — mesni izdelki 20 — mlečni izdelki 20 — mesne in ribje konzerve 20 — konzervirana (in vkisana) povrtnina 20 — marmelada in džemi 20 — maščobe (razen jedil, olja) 15 — testenine 15 — riž. fižol, grah in leča •'15 — izdelki iz žitaric (razen moke tipa 1000, 600 in 400) 15 — sadje in zelenjava 25 — krompir za ozimnico 10 — krompir v prometu na drobno 15 — kavovine 20 — kava surova, pražena in mleta 15 Glasovalni prostor NAZIV KRAJEVNE S * SKUPNOSTI I kraj 1 s 2 3 LITIJA — 1. Gostilna Kovač 2. Uprava SOb levi breg 3. Delavska univerza LITIJA — 4. Podšentjurij 5. GOP »Komunala« desni breg 6. Osnovna šola HOTIČ 7. Gasilski dom HOTIČ 8. Osnovna šola RIBCE 9. Osnovna šola VAČE 10. Osnovna šola VAČE 11. Laze pri Čebela JEVNICA 12. Zadružni dom KRESNICE 13. Osnovna šola KRESNICE 14. Kresniški vrh SAVA 15. Zadružni dom SAVA 16. Grad Ponoviče JABLANCA 17. Gasilski dom Breg 18. Gasilski dom Jablanca GABROVKA 19. Brezovo GABROVKA 20. Vodice GABROVKA 21. Gabrovka GABROVKA 22. Tihaboj GABROVKA 23. Tlaka GABROVKA 24. Moravče GABROVKA 25. Cateška gora GABROVKA 26. Gabrska gora GABROVKA 27. Kamni vrh GABROVKA 28. Gobnik GABROVKA 29. Nova gora GABROVKA 30. Javorje Celje, dne 22. novembra 1974. Načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene službe Skupščine občine Celje Risto Gajšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 1058. Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) objavlja občinska volilna komisija Litija IZID GLASOVANJA na referendumu za uvedbo občinskega samoprispevka v občini Litija Referendum je bil razpisan in objavljen v Uradnem listu SRS. št. 31/74 z dne .6. X. 1974. Glasovanje je bilo dne 17. XI. 1974 od 6. do 20. ure, izid pa je bil naslednji: cf «2 O rt % 5 > O rt h g" ll 1 S 7?! P S Glaso upra štev. E m O 21 ic 0N rt 02 O0’ > rt "•s, 5 0.00 3 ” 05 Od BflO. m !* « 3 8 7 8 9 10 It 12 783 763 97,44 682 81 20 101 87,10 496 446 89.91 410 35 — 50 85 89.91 619 601 97,09 506 89 6 18 113 81,94 150 142 94,56 95 41 6 8 55 63,33 469 445 94,88 376 53 16 24 93 80,17 861 830 96,39 666 151 13 31 195 77,35 143 143 100 122 15 6 _ 21 85,31 176 174 98,86 128 40 6 2 48 72,72 125 122 97,60 60 55 7 3 35 48,00 355 352 99,15 328 24 3 27 92,39 130 130 100 87 43 — — 43 66,92 475 464 97,68 344 99 21 11 131 72,42 356 353 99,15 319 33 1 3 37 89,60 135 135 100 109 21 5 — 26 80,74 310 296 95,48 237 52 7 14 73 76,45 130 127 97,69 99 18 10 3 31 76,15 198 192 96,96 167 21 4 6 31 84,34 387 377 97,41 244 115 10 10 143 63,04 50 50 100 39 11 — 11 78,00 52 50 96,15 35 11 4 2 17 67,30 221 204 92,30 136 39 29 17 85 61.53 127 127 100 82 39 6 — 45 64,56 71 70 98,59 48 17 5 1 23 67,60 155 155 100 117 38 — — 38 75,48 51 46 90,19 20 21 5 5 31 39,21 51 51 100 26 22 3 — 25 50,98 70,83 63.73 30,95 67.74 48 48 100 34 12 2 — 14 44 44 100 28 13 3 — 16 42 41 97,41 13 27 1 1 29 31 31 100 21 8 2 — 10 l 2 i DOLE 31. Krajevni urad DOLE 32. Gradišče šola POLŠNIK 33. Krajevni urad POLŠNIK 34. šola Mamolj POLŠNIK 35. šola Konjšica ŠMARTNO 36. Osnovna šola ŠMARTNO 37. Zadružni dom Ustje ŠMARTNO 38. Zavrstnik VINTARJEVEC 39. Gasilski dom VINTARJEVEC 40. Šola Javorje VELIKA 41. Zadružni dom KOSTREVNICA 42. Liberga PRIMSKOVO 43. Ješče 44. Gradišče šola 45. Sobrače V. ŠTANGA 46. Osnovna šola V. Štanga ŠTANG. 47. Št. poljane POLJANE 48. 49. Volčja jama Gozd-Reka SKUPAJ: Od števila glasovalnih upravičencev so na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o referendumu odšteti vojaki in zdomci, ki niso glasovali. Predsednik Tajnik občinske volilne komisije občinske volilne komisije Andrej Prusa 1. r. Anton Gorenc 1. r. Člani občinske volilne komisije Janda Belko 1. r. Vladimir Cerar 1. r. Alojz Kotar 1. r. skupščina občine Ljubljana moste-polje 1059. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih osnov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1>2, MP 2, MP 3 (Glasnik št. 10/69) in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Izvršni svet pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 15. seji dne 21. novembra 1974 sprejel SKLEP 0 skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne ROG v Zazidalnem otoku MP 3, kare 5, z zazidalnim načrtom za to območje (Glasnik št. 10/69) 1 1. člen Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije Zo realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne ROG v zazidalnem otoku MP 3 — kare 5 z zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov MM l/l, MM 2/2. MM 4, MP 1/1, MP 1/2, MP 2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69). « 1 6 1 « » 10 u 12 453 393 86,75 327 60 6 60 126 72,18 185 . 157 84,86 121 33 3 28 64 65,40 343 329 95,91 249 70 10 14 94 72,59 105 105 100 38 56 11 — .67 36,19 108 97 89,81 72 21 4 11 '36 66,66 544 516 94,85 363 133 20 28 181 66,72 355 350 98,59 274 67 9 5 81 77,18 207 204 98,55 157 41 6 3 50 75,84 294 294 100 225 58 11 — 69 76,53 113 113 100 88 22 3 — 25 77,87 400 332 83,00 161 140 31 68 239 40,25 96 96 100 46 47 3 — 50 47,91 94 94 100 75 18 1 — 19 79,78 234 226 96,58 204 22 — 8 30 87,17 115 115 100 78 22 15 — 37 67,82 152 146 96,05 44 92 10 6 108 28,94 88 87 98,86 80 7 — 1 8 90,90 100 100 100 77 18 5 — 23 77,00 94 93 98,93 71 20 2 i 23 75,53 11.321 10.856 95,89 8328 2191 336 465 2992 73,56 2. člen Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove MP 3 — kare 5 — ROG, ki jo je pod šifro projekta 1938/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, je sestavni del tega odloka. 3. člen Kare 5 vključuje območje med južno in zahodno industrijsko cesto v coni MP 3. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-499/74 Ljubljana, dne 21. novembra 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 1060. Na podlagi 3. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljana (Glasnik, 39-94/67) za zazidalni otok SS 108/1 , — Šentvid 1. člen Iz splošne prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč, ki velja za zazidalni otok ŠS 108/1 Šentvid se izvzamejo parcele 1516/6, 1525, 1524 in 1627 k. o. Šentvid. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-listu SRS. St. 351-014/74 Ljubljana, dne 25. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, ini. 1. r. 1061. Na podlagi 3. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 20. novembra 1974 sprejela ODLOK o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS 106 (severni del) in ŠS'107 — Šentvid 1. člen Sprejme se novelirani zazidalni načrt za zazidalna otoka SS 106 (severni del) in SS 107 — Šentvid, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v oktobru 1973 pod št. projekta 1620. Načrt obravnava severni del zazidalnega otoka ŠS 106 (med ulico Andreja Bitenca, Šentviškim hribom in predvideno rekonstruirano Celovško cesto skozi Šentvid) in zazidalni otok SS 107 Šentvid, ki sta po GUP Ljubljane opredeljena kot površini za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. 2. člen Načrt je občanom, organom in organizacijam na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 3. člen Nadzorstvo nad Izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljana. 4. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, s čimer preneha veljavnost odloka o -Zazidalnem načrtu stanovanjske enote 1, 2 — Sentvid-(Glasnik, 7-19/65). St. 350-010/74 Ljubljana, dne 25. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r. 1062. Na podlagi 155. in 173. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni Ust SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška 1. člen Skupščina občine Ljubljana Šiška ima naslednje skupne odbore vseh zborov skupščine: 1. odbor za družbenoekonomske odnose, 2. odbor za družbenopolitični sistem, 3. odbor za družbenoekonomski razvoj, 4. odbor za finance in proračun, 5. odbor-za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. 2. člen Odbori imajo predsednika, podpredsednika in 10 članov, ki so izvoljeni izmed delegatov zborov. Vsak zbor izvoli v vsak odbor po 4 delegate. Mandat člana odbora lahko traja, dokler traja delegatski mandat. 3. člen Odbor za družbenoekonomske odnose proučuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanja in socialne varnosti; medsebojna razmerja v združenem delu in varnost pri delu; obveznosti ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o teh vprašanjih sama ne odloči;.temeljna vprašanja s'istema vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in raziskovalnega dela; sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; pokojninskega in invalidskega zavarovanja; varstvo invalidovi invalidnih otrok in mladine; sistem vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva ter socialnega skrbstva. 4. člen Odbor za družbenopolitični sistem proučuje zakone in odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spfemlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področjih; organizacije in razvoja sistema samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela in v krajevnih skupnostih; razvoja socialističnega samoupravnega sistem« na področju organizacije oblasti in volilnega sistema V občini, ljudske obrambe v občini, javne varnosti in sistema družbene samozaščite v občini; sprememb občinskih meja in meja krajevnih skupnosti; družbenega sistema informiranja in na preostalih področjih, ki ne sodijo v področje drugih odborov. 5. člen Odbor za družbenoekonomski razvoj proučuje za' kone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s sV°"' / j ega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: sistem družbenega planiranja; družbenoekonomski razvoj občine in krajevne skupnosti; programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski, politiki; uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem, usmerjanje delitve dohodka; družbeno kontrolo cen; in storitev; stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine; rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, rudnih in drugih naravnih bogastev; pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, turizmu in gostinstvu. 6. člen Odbor za finance in proračun proučuje zakone, odloke ter druge akte in druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti; davčnega sistema; sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna in zaključnega računa; javnih posojil, ki jih najema občina. 7. člen ' Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo proučuje in obravnava zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, zlasti na področjih: urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva; gospodarjenja s prostorom in izmere zemljišč. 8. člen Odbori iz 1. člena tega odloka dajejo s svojega področja mnenja in predloge skupščini občine oziroma pristojnemu zboru. 9. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS. St. 021-011/74 Ljubljana, dne 25. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r. 1063. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 15. novembra 1974 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole, osnovne šole in vzgojnovarstvenega zavoda 1 Javno se razgrne predlog za dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole, osnovne šole in vzgojnovarstvenega zavoda. Ta predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 1915 v juliju 1974. \ Zazidalni načrt, ki naj se dopolni po tem predlogu, je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Glasniku, št. 2/69. Ta predlog obravnava zaleni pas, ki naj se po 6. členu pravilnika za izvajanje navedenega zazidalnega načrta za cono C uporabi za športni in igralni park in za ustrezne družbene objekte. 2 Navedeni predlog se javno razgrne v prostorih KS Zgornja Šiška in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, od 9. decembra 1974 do 10. januarja 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine "Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1064. Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudik na seji zbora združenega dela dne 19. novembra 1974 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. novembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1974 sprejela ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-/ , nik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik (v nadaljnjem besedilu izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. 2. člen Izvršni svet opravlja naloge, ki so po ustavi, statutu občine, zakonih, odlokih in drugih predpisih v njegovi pristojnosti, 3. člen Pri opravljanju nalog mora izvršni svet upoštevati smernice, navodila in priporočila občinske skupščine. Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, temeljnimi organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami, njihovimi združenji in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, z izvršnim svetom mestne in republiške skupščine ter z drugimi organi in organizacijami. 4. člen 12. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Izvršni svet. 5. člen Izvršni svet zastopa občino Ljubljana Vič-Rudnik kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj z predpisom drugače določeno. 6. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih sprejme, tajni in niso na razpolago javnosti, oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa. 7. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet. Sekretar izvršnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju sej izvršnega sveta in skrbi, da so pripravljena gradiva za seje, skrbi za usklajenost dela odborov in komisij izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta. 8. člen Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobno ■ uredi način dela izvršnega sveta in njegovih odborov ter komisij, sprejem aktov in druga za njegovo delo pomembna vprašanja. II. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA 9. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bo zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno in odgovorno, da se bom pri svojem delu ravnal pc ustavi, zakonih in občinskem statutu in da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Ljubljana Vič-Rudnik.« 10. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za izvajanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Podpredsednik izvršnega sveta, ki ga določi predsednik je odredbodajalec za sredstva finančnega načrta upravnih organov. Član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik je odredbodajalec za sredstva posebnega računa proračuna občine. 13. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 14. člen Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka in do povračil za službena potovanja skladno s samoupravnim sporazumom. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 15. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta na svojo pobudo,ali na zahtevo najmanj 3 članov izvršnega sve-*ta. predsednika občinske skupščine ali na zahtevo posameznega zbora. 16. člen Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 17. člen Na povabilo predsednika izvršnega sveta so lahko na seji izvršnega sveta navzoči delavci občinskih upravnih organov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da dajejo pojasnila in mnenja o vprašanjh, ki jih obravnava izvršni svet. 18. člen O zadevah iz svoje pristojnosti odloča izvršni svet s sprejemom odredb, pravilnikov, smernic, navodil k1 odločb. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 19. člen Za odločanje v upravnem postopku in v drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet pooblasti odbor ali komisijo izvršnega sveta. IV. ODBORI IN KOMISIJE • 11. člen Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, gg nadomešča v vseh njegovih pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika tudi, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah. ‘20. člen Za proučevanje zadev iz pristojnosti izvršnega sveta ustanovi izvršni svet odbore in komisije. Odbori in komisije spremljajo stanje in razvoj P°~ sameznih področij, za katere so ustanovljeni, o svojih ugotovitvah obveščajo izvršni svet ter predlagajo iz' vršnemu svetu v dokončni sprejem akte. če sami niso pooblaščeni za sprejem dokončne odločitve. 21. člen Delovno področje in naloge odbora in komisije opredeli izvršni svet v aktu o ustanovitvi. 22. člen Odbori in komisije delajo na sejah, seje vodi predsednik. Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov. 23. člen Odbore in komisije ustanovi izvršni svet predvsem za naslednja področja: — za gospodarstvo, — za finance, — za družbene službe, — za urbanizem, komunalo in stanovanjsko gospodarstvo, — za kadrovsko politiko. Po potrebi lahko izvršni svet ustanovi odbor ali komisije tudi za druga področja. 24. člen Člane odborov in komisij imenuje izvršni svet izmed svojin članov ter drugih strokovnjakov iz področja, za katero je ustanovljen odbor ali komisija. Predsednik odbora ali komisije je član izvršnega sveta. 25. člen Za piouu.cv p-uamezne zadeve .»#. rešitev konkretne naloge lahko izvršni svet ustanovj občasno komisijo. V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 26. člen Do uskladitve odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine s statutom občine Ljubljana Vič-Rud-nik opravlja izvršni svet vse naloge, ki so bile z odlokom o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (št. 021-19/69 z dne 19. novembra 1970) poverjene svetom občinske skupščine prejšnjega mandatnega sklica. Izvršni svet opravlja tudi druge naloge, ki so s Predpisi določene kot pristojnosti svetov občinske skupščine. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-8/74 Ljubljana, dne 26. novembra 1974. 1065. Na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 19. novembra 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. novembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1974 ODLOK o gradnji avtobusnega obračališča na Rudniku in obojestranskih pločnikov ob Dolenjski cesti 1. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik bo zgradila avtobusno obračališče na Rudniku (Vintarca) na delih parcel 70, 67/1, 64 in 65 k. o. Rudnik, obojestranske pločnike in avtobusna postajališča izven vozišča''od km 56,100 do km 59,380 Dolenjske ceste. 2. člen • Gradnja objektov iz 1. člena tega odloka je v skladu s sprejetim generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), ki določa širši rezervat ob Dolenjški cesti za razširitev Dolenjske ceste in za gradnjo drugih cestnih objektov. 3. člen S Lem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja splošni interes gradnje objektov, navedenih v 1. členu odloka. 4. člen Za izvajanje tega odloka je zadolžen oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 464-38/73 Ljubljana, dne 26. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ViU Belič 1. r. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 1066. Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in 2. odst. 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 19. novembra 1974, zbora krajevnih skupnosti dne 18. novembra 1974 in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1974 sprejela SKLEP o uporabi dopolnilnega dela 7 delavcev v obratovalnici samostojnega obrtnika 1 Samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvenimi deli (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika), lahko zaposli tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delaVcev. 2 Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev izda občinski upravni organ po predhodnem soglasju izvršnega sveta občinske skupščine, če samostojni obrtnik izpolnjuje naslednje pogoje: — da je dejavnost storitvenega značaja in se ne da pretežno mehanizirati, — da redno plačuje davčne in druge obveznosrti, — da krajevna skupnost, kjer je sedež obratovalnice, da svoje soglasje. - 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-02/74 Ljubljana, dne 26. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 1067. Skupščina občine Mozirje je po 5. in 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-218/66) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o sprejrnonibi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča 1. člen V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik, št. 9-424/69) se v 3. členu spremeni tako, da se glasi: -Urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča se poveri Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Mozirje.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 610-46 Mozirje, dne 22. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 1068. Na podlagi 13. člena zakona 0 urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji zbora združenega dela in. zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske cone II. — Mozirje 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone II. Mozirje. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone II. — Mozirje obravnava predel 6b delu novozgrajenega daljnovoda IO KV na severovzhodni in na zahodni strani stanovanjske cone II. — Mozirje in obsega površino 1.5 ha. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone II. — Mozirje, ki jo je izdelal Zavod za napredek go- spodarstva Celje pod št. 423/72 maja 1972 je sestavni rif-l tes-fl nrilnka 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 010-35/74 Mozirje, dne 22. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 1069. Skupščina občine Mozirje je po 3. in 4. odstavku 'IS. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. l|2/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1974 sprejela N ODLOK o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje 1. člen 2. člen odloka o določitvi povprečne gradbene cene, povprečnih stroškov komunalnega urejanja in enoletne stanarine od vrednosti zgradbe (Uradni list SRS, št. 16-406/72), se spremeni in se pravilno glasi: — povprečna gradbena cena za m2 32,00 din — povprečni stroški komunalnega urejanja za m2 40 "/o — enoletna stanarina od vrednosti zgradbe 3.5 "/o 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-45 Mozirje, dne 22. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. 1 •' I ' 1070. Skupščina občine Mozirje je po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) skladno z določbami odloka o razporeditvi delovnega časa v. okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51-306/71), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1974 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri organih občine Mozirje 1. člen Delovni čas v občinskih upravnih in drugih organih in službah (v nadaljnjem besedilu: organ) bo trajal: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, — v sredo od 6. do 16. ure. 2. člen Občinski organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: — v ponedeljek od 6. do 14. ure in — ob sredah od 6. do 16. ure. Občinski organi morajo sprejemati nevabljene stranke tudi ob drugih delovnih dneh, če gre za izjemne primere. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka so dolžni sprejemati stranke vsak delovni dan v delovnem času: — prijavno-odjavna služba, — matična služba, — krajevni uradi. 4. člen Ce terjajo potrebe službe, morajo občinski organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča sekretar Izvršnega sveta skupščine občine. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih organih občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 32-738/72). St. 010:32/74-2/l Mozirje, dne 22. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 1071. Na podlagi 213. člena statuta Skupščin? občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 14/74) se črta 5. člen. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/2-010-02/74 Vrhnika, dne 19. novembra 1974. Predsednik s Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 1072. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 149. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1974 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta območja med Idrijsko cesto in Tičnico ter pod Trojico ' 1. člen / Potrdi se zazidalni načrt območja med Idrijsko cesto in Tičnico ter pod Trojico. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje: 1. tehnično poročilo 2. obstoječe stanje 3. arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisano parcelacijo zemljišč 4. pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 3. člen Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejeti zazidalni načrt. 4. člen Spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet zazidalni načrt ' 5. člen Izvajanje zazidalnega načrta in tega odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/6-010-06/74 Vrhnika, dne 19. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine »Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 1073. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 4. seji zbora združenega dela, na 4. seji zbora krajevnih skupnosti in ha 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju komisije za odločanje o pritožbah zoper prispevek za starostno zavarovanje kmetov občine Vrhnika I. Razrešijo se člani komisije za odločanje o pritožbah zoper odločbo za starostno zavarovanje kmetov občine Vrhnika, ki jih je imenovala občinska skupščina Vrhnika prejšnjega sklica, dne 2d. 6. 1972 (sklep št. 1/1-021-017/72 z dne 29. 6. 1972). II. V komisijo za odločanje o pritožbah zoper prispevek za starostno zavarovanje kmetov se do konca mandatne dobe občinske skupščine Vrhnika, imenujejo: predsednik 1. Maks firovatin, delegat DPZ namestnik predsednika 2. Tine Rode, delegat KS Stara Vrhnika tajnik 3. Jožica Ravbar člana 4. Franc Leben, delegat KS Borovnica 5. Anton Tešar, predsednik KS Blatna Brezo- vica III. Delovno področje komisije določa zakon o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 13/7/ in 26/73) in odlok Skupščine občine Vrhnika o ureditvi nekaterih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov z dne 29. 6. 1972. IV. Ta sklep začne veljati dne 20. novembra 1974. St. 1/1-021-017/72-74 Vrhnika, dne 19. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Rudi Dobrovoljc 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r. 1074. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 4. seji zbora združenega dela, na 4. seji zbora krajevnih skupnosti in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. novembra 1974 sprejela N SKLEP o razrešitvi in imenovanju komisije za ugotavljanje zmogljivosti plačila za starostno ■ zavarovanje kmetov Skupščine občine Vrhnika I. Razrešijo se člani komisije za ugotavljanje zmogljivosti plačila za starostno zavarovanje kmetov, ki jih je imenovala občinska skupščina Vrhnika prejšnjega sklica, dne 29. 6. 1972 (sklep št. 1/1-021-U17/72 z dne 29. 6. 1972). II. V komisijo za ugotavljanje zmogljivosti plačila za starostno zavarovanje kmetov se do konca mandatne dobe občinske skupščine Vrhnika, imenujejo: predsednik 1. Jože Nagode, delegat KZ Vrhnika namestnik predsednika 2. Janez Malovašič, delegat KS Podlipa-Smrečje tajnik 3. Jože Marinč člana m 4. Jože Debevc, delegat KZ Vrhnika 5. Lovro Koprivec, delegat KS Drenov grič-Lesno brdo III. Delovno področje komisije določa zakon o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72 in 26/73) in odlok Skupščine občine Vrhnika o ureditvi nekaterih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov z dne 29. 6. 197lž. IV. Ta sklep začne veljati dne 20. novembra 1974. St. 1/6-021-017/72-74 Vrhnika, dne 19. novembra 1974. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Rudi Dobrovoljc 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r. SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 1075. Na podlagi prvega odstavka 9. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72), 27. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in 8. člena statuta samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu* samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Celje je skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje na svoji seji dne 15. novembra 1$)74 sprejela PRAVILNIK 0 pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo I. POGOJI ZA KREDITIRANJE IN INVESTIRANJE NAJEMNIH STANOVANJ IZ SREDSTEV ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 1. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Celje (v nadaljnjem besedilu: enota za družbeno pomoč) z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev enote za družbeno pomoč, ne smejo presegati povprečne grad- bene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki je predpisan z odlokom skupščine občine. 2. člen Enota za družbeno pomoč daje kredite investitorju po zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72). 3. čldn Investitor sprejme posojilo pod pogojem, da odda gradnjo stanovanj po javnem natečaju. Javni natečaj mora obsegati: — predmet natečaja (gradnja najemnih stanovanj), — strukturo stanovanj, — ceno stanovanj, — rok začetka in konec gradnje, — rok črpanja posojila. Cen§i stanovanj mora ločeno izkazovati: — odškodnino za dodeljeno pravico uporabe na zemljišču, — stroške za urejanje stavbnega zemljišča, — stroške za gradbena dela, — stroške za obrtniška in instalacijska dela ter za vgrajeno stanovanjsko opremo, — ostale stroške (lokacijsko in investicijsko tehnično dokumentacijo, gradbeno nadzorstvo, pregled dokončne stanovanjske hiše, akumulacija izvajalca gradbenih del itd.). Pri izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo: a) nižja ponudbena cena, b) ugodnejši rok za dokončanje gradnje, c) najboljša projektna rešitev (ekonomičnost racionalnost, opremljenost, funkcionalnost, kvaliteta) ugrajenih stanovanj. V natečaju se na zahtevo enote za družbeno pomoč postavijo še drugi pogoji. . 4. člen Enota za družbeno pomoč daje investitorju posojilo za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnim na podlagi cene za neto m- stanovanjske površine, katero je odobrila skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 5. člen Posojilo se daje največ za dobo 25 let po 2 “/o obrestni meri. Doba vračila posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca. 6. člen Posojilojemalec začne vračati posojilo po preteku 12 mesecev od odobritve posojila Posojilo se odplačuje v enakih polletnih anuitetah. 7. člen Enota za družbeno pomoč sklene z investitorjem posojilno pogodbo, katere sestavni del je tudi amortizacijski načrt, oba dokumenta pa natančneje določata medsebojne pogodbene obveznosti. t 8. člen Enota za družbeno pomoč nastopa kot investitor stanovanj za kategorije občanov iz 1. člena tega pravilnika. Pri financiranju izgradnje stanovanj — investiranju iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, se je enota za družbeno pomoč dolžna ravnati po določilih tega pravilnika, ki veljajo za kreditiranje. II. POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ; ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ a) Družinam z nižjimi dohodki 9. člen Stanovanja, katera so zgrajena s sredstvi enote za družbeno pomoč, se dodeljujejo upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste te enote družinam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za ustrezno stanovanje, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega problema, — da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 1.000 din na člana gospodinjstva mesečno v letu 1974, oziroma srne presegati največ 10v/u, kolikor bo prosilec imel največ točk po sistemu točkovanja; cenzus se za vsako ■ naslednje leto spreminja v odstotku glede na porast osebnih dohodkov v občini Celje, — da je eden od zakoncev zaposlen najmanj tri leta do dneva predložitve vloge na enoto za družbeno pomoč, — da ima prosilec in njegovi člani gospodinjstva stalno bivališče na področju občine Celje; prednost imajo tisti, ki dalj časa živijo na območju občine. Prosilec je dolžan poleg prošnje za dodelitev stanovanja predložiti še sledeča potrdila: a) potrdilo o stalnem bivališču prosilca in članov gospodinjstva na območju občine Celje — časovno označeno od kdaj ima bivanje na območju občine; b) potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — obe potrdili izda Sob, kjer ima prosilec stalno bivališče; c) potrdilo o višini letnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov v letu 1974, ki ga izda delovna organizacija (3. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. Uradni h5* SRS, št. 5-11/72) ter pismeno izjavo upravičenca in njegovih družinskih članov o drugih morebitnih dohodkih izven delovnega razmerju, kot tudi izjavo 0 premoženjskem stanju; č) 'kdor je dobil izplačano boleznino, predloži P°' trdilo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Organi upravljanja enote za družbeno pomoč Pa lahko zahtevajo v posameznih primerih poročila $e od drugih strokovnih služb, in sicer a) poročilo komunalne skuon'>sti z. zaposlovanje o vzrokih nezaposlenosti prosilca za stanovanje iz družbene pomoči: b) poročilo centra za socialno delo o socialnem in ekonomskem spanju prosilca: c) ’ poročilo patronažne službe zdravstvenega d0' ma o zdravstvenem stanju prosilca in članov njež0' ve družine. 10. člen Ne glede na določila 9. člena tega pravilnika nima pravice do dodelitve stanovanja tisti prosilec oz. upravičenec: — če je prosilec oz. upravičenec ali član družine lastnik počitniške hišice, — če je prosilec ali kdo od družinskih članov lastnik posestva, — če je prosilec oz. _ upravičenec ali član družine lastnik nepremičnine, osebnega, poltovornega ali tovornega avtomobila v vrednosti nad 35.000 din. b) Mlade družine 11. člen Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali več stanovanj, — da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Celje, — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ob pogojih, ki jih določa pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo poslovne banke, — če vsaj ena organizacija, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči z jamstveno pogodbo, da bo •skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku petih let, — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo pet let, — če imata zakonca najmanj pet let skupne delovne dobe. 12. člen Mlade družine priložijo k vlogi: — potrdilo o stalnem bivališču, — potrdilo o številu družinskih članov, — izpisek iz poročne matične knjige, — varčevalno pogodbo, sklenjeno s poslovno banko za nakup stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše, — jamstveno pogodbo OZD o rešitvi stanovanjskega problema v roku petih let, — izjavo o premoženjskem stanju. 13. člen Obveznost enote za družbeno pomoč preneha, če prosilec oz. imetnik stanovanjske pravice za določen čas preneha izpolnjevati svoje obveznosti o varčevanju oz., če temeljna organizacija združenega dela ali druga organizacija umakne jamstveno pogodbo. c) Upokojencem in ostarelim občanom 14. člen Upokojenci in ostareli ljudje pridobijo stanovanje zgrajeno s sredstvi enote za družbeno pomoč, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da.dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva v letu 1974 ne presega 1.300 din na člana gospodinjstva na mesec; cenzus se v vsakem naslednjem letu spremeni v odstotku glede na porast pokojnin v Sloveniji, — da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Celje najmanj pet let od dneva sprejete vloge na enoto za družbeno pomoč. Upokojenci in ostareli občani priložijo k vlogi: — potrdilo o stalnem bivališču, — potrdilo o številu članov v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o višini dohodka članov družine za leto 1974, — izjavo o premoženjskem stanju. Za upokojence, ki ne izpolnjujejo naštetih pogojev bo samoupravna stanovanjska skupnost skupno z društvom upokojencev in skupščine občine izdelala poseben program graditve stanovanj za potrebe upokojencev. Sredstva za takšno graditev zagotavlja republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja 'SRS na podlagi programa in v soglasju skupščine občine. 15. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi potrdili — upoštevajoč svoj status — na enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti, in sicer: — zaposleni prosilci prek OZD, kjer so zaposleni, — upokojeni občani prek društva upokojencev v občini ali SOb, — delovni invalidi I. kategorije in 100 c/o vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo preko centra za socialno delo ot»čine, — delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih preko pristojne občinske organizacije sindikata delavcev storitvene dejavnosti, — upravičenci do stalne družbene pomoči preko krajevne skupnosti ali občinske skupščine. 16. člen Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: — osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime. datum in kraj rojstva, stalno bivališče), — poklic, — zaposlitev, — čas bivanja na območju občine Celje, — delovni staž, — dohodek družine, — dohodek na družinskega člana, — stanovanjske razmere, ki morajo biti zelo podrobno in verodostojno opisane, — ekonomske razmere iz socialnega vidika, — zdravstvene razmere v družini, — premoženjsko stanje prosilca in njegovih članov družine, — končno mnenje in ocena predlagatelja in predlog, kakšno stanovanje se mu naj dodeli. 17. člen Predloge za dodelitev stanovanja za upravičence, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, skupaj z njihovo vlogo in potrebnimi potrdili pošljejo temelj- ne organizacije združenega dela in druge organizacije na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje, samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. — za eno osebo od — za dve osebi od — za tri osebe od — za štiri osebe od 20 do 26 ma 26 do 36 m2 36 do 46 m2 46 do 56 m2 18. člen Organizacije združenega dela, društvo upokojencev, center za socialno delo, sindikalna organizacija delavcev pri zasebnikih, krajevne skupnosti in ostali predlagatelji morajo ugotoviti upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, in sicer na podlagi določil tega pravilnika. 19. člen Prednostno pravico za pridobile v stanovanja imajo prosilci oziroma upravičenci, ki izpolnjujejo večje število pogojev, določenih v tem pravilniku in z največjim številom točk po točkovnem sistemu. 20. člen — za vsakega naslednjega člana gospodinjstva še 10 m2 — odstopanje kvadrature je lahko + ali — 10 “/o. 24. člen Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih za pridobitev in odplačilo posojila posojilojemalcem investitorju najemnih stanovanj in pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki je bil sprejet 16. 11. 1973. 25. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Nepopolni predlogi za dodelitev stanovanja, vloge, ki bi jih prosilci neposredno pošiljali na enoto za družbeno pomoč ali predlogi, ki bodo prispeli po določenem roku, se ne bodo obravnavali niti upoštevali. 21. člen Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Celje Predsednik Vlado Ramor 1. r. Vse dospele predloge obravnava posebna komisija enote za družbeno pomoč, če so v skladu z določili tega pravilnika, in pripravi osnutek prednostne liste, ki jo dostavi v nadaljnjo razpravo izvršilnemu odboru enote za družbeno pomoč, ki o njej razpravlja in jo predlaga v dokončno odločitev zboru delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zbor delegatov po sprejetju prednostne liste isto objavi v »javnem občilu. Komisija iz prvega odstavka tega člena izda upravičencu do stanovanja odpravek sklepa zbora delegatov o dodelitvi stanovanja. Zoper prednostno listo upravičencev do stanovanja in zoper odpravek sklepa iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pritožbe predlagatelji in prosilci za stanovanje. Rok pritožbe se določi z objavo prednostne liste. Pritožbo je nasloviti na zbor delegatov enote za družbeno pomoč. Dodelitveno odločbo izda organ, ki ga pooblasti skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 22. člen Enota za družbeno pomoč ima razpolagamo pravico nad najemnimi stanovanji, zgrajenimi s sredstvi enote za družbeno pomoč in se smejo po izpraznitvi uporabiti samo za osebe, ki izpolnjujejo pogoje določene v pravilniku. Enota za družbeno pomoč ima tudi razpolagalno pravico nad najemnimi stanovanji, zgrajenimi s sredstvi na osnovi zakona prispevkov za graditev stanovanj za udeležence NOV in anuitet danih posojil. 23. člen Občani, ki izpopolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanja iz tega pravilnika lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri enoti za družbeno pomoč stanovanje po naslednjem normativu: TOČKOVNI SISTEM Pogoji m merila, na podlagi katerih št. se prosilcem prizna število točk 1. Prosilec nima stanovanja 2. Stanovanje, ki je ocenjeno do 40 točk 3. Stanovanje, ki je ocenjeno dd 40 do 50 točk 4. Stanovanje, ki je ocenjeno od 50 do 60 točk 5. Stanovanje, ki je ocenjeno od 60 do 70 točk 6. Stanovanje, ki je ocenjeno od 70 do 90 točk Za prenaseljeno stanovanje: 7. Ce odpade manj kot 5 m2 stanovanja na družinskega člana 8. Ce odpade manj kot 7 m2 9. Ce odpade manj kot 9 m2 10. Ce odpade manj kot 15 m2 11. Ce znaša mesečni dohodek na družinskega člana manj kot 500 din 12. Ce znaša mesečni dohodek na družinskega člana od 500 do 750 din 13. Ce znaša od 750 do 1.000 din 14. Delovni staž. prosilca do 5 let 1£. Delovni staž prosilca do 10 let 16. Delovni staž prosilca do 15 let 17. Delovni staž prosilca nad 15 let- 18. Bolezen, ki je težje ozdravljiva en družinski član več družinskih članov 19. Prosilec ali član družine bolujć za boleznijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje 20. Upravičenec je udeleženec NOV SKUPNO ŠTEV. TOČK: š!uit„ |S^|Sš8 100 80 65 50 25 10 1076. Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto je 24. XI. 1974 sprejela na podlagi 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) SKLEP o znižanju stopnje prispevka za financiranje dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974 1 Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za financiranje samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, plačujejo prispevek skupnosti za zaposlovanje Novo mesto od 1. XI. 1974 do 31. XII. 1974 po stopnji 0,17 e/e. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati določilo samoupravnega sporazuma o programu skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za leto 1974 in o združevanju sredstev za zaposlovanje, s katerim je bila dogovorjena stopnja 0,20 e/(i. 3 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. XI. 1974 dalje. Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto Predsednik Jože Starič, inž. L r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA MURSKA SOBOTA 1077. Na podlagi 113. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 9. točke samoupravnega sporazuma ustanovitve začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73), je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svoji seji dne 21. novembra 1974 sprejela SKLEP o povišanju nadomestila osebnega dohodka zaradi zvišanja življenjskih stroškov I Zavarovacnem delavcem, ki so začasno zadržani od dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in Prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v breme skupnosti, se od 1. avgusta 1974 zviša pripadajoče nadomestilo osebnega dohodka zaradi zvišanja življenjskih stroškov po naslednji tabeli: Ce znaša nadomestilo Se zviša nadomestilo mesečno mesečno za din do 1500 din 120 od 1501—2000 din ' 90 od 2001—2500 din 60 od 2501—3000 din 30 Ce se nadomestilo osebnega dohodka ne izplača za vse delovne dni v mesecu, se navedeni zneski zvišanja preračunajo na dan oziroma na uro, pri čemer se upošteva 26 delovnih dni oziroma 182 delovnih ur v mesecu. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974 dalje. St. 01/1-699/74 Murska Sobota, dne 21. novembra 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota Predsednik dr. Martin Toth L r. \ POPRAVEK V odloku o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 35-1037/74) se prvi odstavek 3. člena pravilno glasi: Organizacije združenega dela in druge organizacije ter zasebni gostilničarji se kaznujejo z denarno kaznijo od 300 do 15.000 dinarjev, če točijo ali prodajajo alkoholne pijače v času, ko je to prepovedano. Skupščina občine Sevnica 423. 426. 1053. 1054. 1055. 1056. 1057. 1058. 1059. 1060. 1061. 1062. 1063. VSEBINA Stran Pravilnik o pogojih za pridelovanje, dodelavo in promet kmetijskega semena in sadik 2001 Pravilnik o načinu odbiranja in potrjevanju matičnih rastlin in enotnih metodah za opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem sadik 2004 Pravilnik o enotnih metodah strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega semena 2011 Pravilnik o kakovosti, o enotnih metodah za preizkuse oziroma analize, o načinu jemanja, priprave in pošiljanju vzorcev v analizo, o registru in o načinu deklariranja mineralnih gnojil 2019 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zeienih površin v občini Celje 2024 Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Celje 2026 Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Celje) 2027 Odlok o izgradnji dovozne ceste in garaž na Otoku (Celje) 2027 Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Celje) 2028 Izid glasovanja na referendumu za uvedbo občinskega samoprispevka v občini Litija 2028 Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo proizvodnih obratov tovarne ROG v zazidalnem otoku MP 3, kare 5, z zazidalnim načrtom za to območje (Ljubljana Moste-Polje) 2029 Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za zazidalni otok ŠS 1081 — Šentvid (Ljubljana Šiška) 2029 Odlok o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS106 (severni del) in SS 107 — Šentvid (Ljubljana Siska) 2030 Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška 2030 Sklep o javni razgrnitvi predloga za dopolnitev za-zazid&lnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze glede posebne šole, osnovne Šole in vzgoj- novarstvenega zavoda (Ljubljana Šiška) 2031 Stran 1065. Odlok o gradnji avtobusnega obračališča na Rudni- ku in obojestranskih pločnikov ob Dolenjski cesti (Ljubljana Vič-Rudnik ) 2033 1066. Sklep o uporabi dopolnilnega dela 7 delavcev v obratovalnici samostojnega obrtnika (Ljubljana Vič-Rudnik) 2034 1067. Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Mozirje) 2034 1068. Odlok o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske cone II. — Mozirje 20>1 1069. Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje 2035 1070. Odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri organih občine Mozirje 2035 1071. Odlok o spremembi odloka o prispevku za spre- membo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Vrhnika) 2036 1072. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta območja med Idrijsko cesto in Tičnico ter pod Trojico (Vrhnika) 2036 1073. Sklep o razrešitvi in imenovanju komisije za odlo- čanje o pritožbah zoper prispevek za starostno zavarovanje kmetov občine Vrhnika 2036 1074. Sklep o razrešitvi in imenovanju komisije za ugo- tavljanje zmogljivosti plačila za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Vrhnika 2037 SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 1075. Pravilnik o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev, teh v uporabo (Celje) 2037 1076. Sklep o znižanju stopnje prispevka za financiranje dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v letu 1974 (Novo mesto) 2041 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 1077. Sklep o povišanju nadomestila osebnega dohodka zaradi zvišanja življenjskih' stroškov (Murska Sobota) 2041 1064. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 2031 Pop;avek odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času v občini Sevnica 2041 OBVESTILO Obveščamo In prosimo vse dosedanje naročnike, katerim smo poslali račune za naročnino za leto 1975, da člmprej vplačajo ves znesek za toliko izvodov, kolikor |lh želijo prejemati. Prosimo, da pri tem natančno navedejo popoln naslov, ker je to pogoj za redno odpreme Uradnega lista. Naročnina za leto 1975 znaša za en Izvod 200 dinarjev in se vplača do konca leta 1974 vnaprej za vse leto 1975 na žiro račun št. 50100-603-40323. Uprava Udaj* Časopisni tavua Uradni Usi SHS — Ouektoi in odgovorni urednik Milan Hiuei - lisks nskarna Ione lomSiC vsi v Ljubljani - Naročnina ta leto 18H UU din Inozemstvo zou din - Reklamacij. viuuSiev aj. 'e meser dni po izidu vsake Številke - Uredništvo In uprava. Ljubljana Veselova ll noStm preda: »zg VU iriefon direktni uredotttvo uprava In knjigovodstvo: 20 701 prodaja, orekllcl In naročnine 23 010 Žiro račun SOiOO-an« 40323 - Oproščene orometnega davka do mnenju Sekretariata za Informacije v tzvrSnem .vetu Skupščine SP Slovenije at «?i-i/7?