ra
PRIMORSKI DNEVNIK
Prispevajte za Kulturni dom
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Vi . Stev 97^	Poštnina	plačana	v gotovini
v m,	■	'	\	'01) Spedizione in abbon post. 1. Er
TRST, nedelja 18. novembra 1951
Cena 25 lir
neizprosna
ob T OŽBA
ii» <.J}er>a neizprosna ob-i »J?** nfcrmcv-1 groJol v°iaškega pritiska
-«o 7T1 .pred glavno skup-
'3hdUo'rU2enifl narodov> je HttaJ V wefl miroljubnih * RnSi'?? "^'tfedje zanima.
^*i Ji !ev govcr P° ie
«e, ptel na zelo laskavo .^sku teh- dežel kot po-t'SV/1 kon^ruktiven db-doe t Združenih naro-t	miroljubnih	sil
ifelojJ? se »hrani mir, da se fo tžj J* 11,1 Padalca prepreči lalei’ Vzpostavi miroljubno tr	med narodi.
^ m	obrazlo.
ifle^r^-zaja Jugoslavije se ^ Šo»- I'T,av<1 Podoba ravna-Nr«’J.?sfce	in njej
uenih
i(w ,. držav z mironuo-'e t*bčn0 državo. Zato Vdtrebno da po tj , ar mo na tem me. \ nriH une oblike agresiv-jih it,	na Jugoslavijo,
bister }UQ°sl°vanski zunanji 10 02v	9lavno skupši'-
’kt*nwi*r,astel- Te oblike so: Vjnih -n° ^gnnizjranie ob-'%^dentov, ki se ne-Nl;wfJ3'0 P° številu in po sij' ,.na gospodarska blo-Ki^e eelb do prekinitve 1- P3a *n poštnega pro-- iinlnlTn0gc^a’nje normal-!	^ stifcop do ta.
% fJ.,', predstavlja prak-j. , ’ ntfep diplomatskih \ i„ nnttnacija, maltreti-| "Tjtištaie °n jugoslovanskega
njej mirolhib-
% j 3a diplomatskega o* %Ja vztrajn-i poskusi vrne-}Hj; -v notranje zadeve "'era groženj in za-
!!,9W
aktrj ^>0moojo diplomat-• vojaških demon-
?Ijud[adne tejave odgovorih	itd.; huj-
«o Pod sovjetsko kan-j^avi ■f°^ražne akte proti sl* ObusV- ™rx>ri, da se raz-t5 • »ni, Ma^no ' diverzant-'^}^u°jrzivno aktivnost v %inJ, & naperjena na pod. vs, - obrambne moči dr-fjfetafc Ustva'riccn]e agentur %sia^uZUnante potiske v in nasilno rušenje sistema; ogromna
,1 jjJ* klevet, laži in varaš-tjLj poziv narodom Ju. Z uradnih položašev e?a bloka rta nasilno vlade; preganjam ie Šnacionalnih jugoslovanskih dr.
$fea-
•i l2!> « državah sovjetske-
« teptanje vseh določb Sjj,- VOgodib, v kolikor se xtjL °. na obveze do Juoo-\	enost ransko prt ki.
Sk^jh P°rrndb in spora-\ *k,enjenih med drža-^^jtetskega bloka in Ju-. ’ Prekinitev vseh ku Ir Hj. l1> drugih zvez itd. itd. *^» 1^^ bočno je dalje dej-S^o0" te Karjeij |c prav ypj- Ptmdaril, da je danes ! °9 •>? Proti Jugoslaviji Jjtfelj	d<vizij 0d okrog 53
vde-r.mi razpolagajo
• <^r^ave'	me j'jo	z
. Boj. l0.' ne računajoč pri 'tfcf Cli*kih sil jn ne raeu-' ti ^etskih oboroženih .Vač,? tth državah.
^ lcen<> je vzkliknil »UfaSe.ga tega jugoslovan-l\r0^.n^ minister;
tS ii„iUrjoslaviie jn mir°' S* trne žeHjo slišati, ali K ovitka vlada vsaj do rfl6 vsk'adsti svojo iSnilm Jugoslavije z mi-%	’ izjavami in pred-
V^ttrjv ^ sicer sov;etrk' fpittr’kJ tukaj vred OZN JS m 0 dajaj o Nahena Tele-
\ ^ st"niu skr ti uP a vi-tiv™'roltehnost in kon-’** tak o postavi j<>ne-
SrT0 kot aa P^^Vja-
I tul - °s7avite tn kakor
V . ni Postavila jugoalo-Vdeyep,cija».
■\ ‘]e omenil v svojem
ki 30 te zarn~
\Sst„ PoH^pfcop komin-bloka pre''l"žiln n	vlada glavni
■■ s,Org	'n rou,ta~i' da
\S,»Z’ ker sma t "a. da so ai^kiu1 n^st0Pki komin-
V^tSi irinv nagromad'V
v »4>^?re dn *° V°s‘al’
V >n;v ,a Za n»oJv:s"0~t i„ ^ jugoslovanskih na-
€a**n j .»f_________
iS,
i, <V- n 0,1 virov resne za mir snioh teoosVva-ske K''!%a a H v tem. da j-'fr-
sm tra. da IVu. “Tli7»uj	.	.	«
nar'v,; verf' \	.	P^i	rdsfravi*vi
razvijejo s ča-Vr' ki	® nevarnost
V>,-a ” ***” Pomoru ne S *a Ju^^sti za mir
je bilo seda-
Sun. kotn^rSyk<}x m vseh dr
Sil feotiKnff* ’n
. t<%Tr:skih
Sc l«!>> n tztev-mi ki na > •- je
pi-i.
! k,fii,,u’iai	»'"efcmn.r
SN j'	R«'Ier.	Tu-
i {>•«?•& 'r-ssk*
| i JL	predlo.
oborožitve
vrst
tud, 1. prprf'aCT<il ‘fesepel skleni-
tet, pakta štirih — prao tako kakor predlaga Stalin dč.nes sklenitev pakta petih. Tudi H.tler je trdil, da je «dcl£a;aT» nemško ljubez n za mir z dejstvi. Zaklinjal se je — kakor sovjeti danes — da je prip.av-Ijsn odreči se celotni težki oborožitvi, napadalnemu o ož-ju, tankom, bombnikom in letalom sploh ter teži; mu in najtežjemu topništvu... Pri vsem tem pa je še posebej poudaril — kakor pouda"jajo Rusi danes — da ga pri vsem tem vodi trdna vo'ja, da mirno reši vsa sporna vprašanja.
Kaj je torej spričo nekdanjega nacističnega ravnanja, ki je tako na las enako sedanjemu sovjetskemu ravnanju, bolj upravičeno kot vprašanje: Mar ne bo tudi sovjetska politika^ kakor je nacistična, dovedla do nove napadalne svetovne vojne?
Edvard Kardelj je v svojem govoru obrazložil vzroke in posledice takšne politike. Hkrati pa je tudi pokazal jn jasno povedal kaj je potrebno storiti, da se nova svetovna vojna prepreči. Zdi se nam, da je bistvo njegove obrazložitve v bese dah, da Jugoslavija smatra, da so demokratični odnosi med narodi eden od glavnih pogojev miru in da je stopnja spoštovanja teh odnosov v največji meri hkrati tudi stopnja doprinosa za utrditev miru v svetu. sKolikor več demokracije je v mednarodnih odnosih, toliko več je jamstva za ohranitev mirus, je vzkliknil jugoslovanski zunanji minister.
Glede jugoslovansko-sovjet-skih odnosov pa je Kardelj poudaril, da Jugoslavija od Rusije zahteva samo eno: da se odpove načrtom o zasužnje-vanju Jugoslavije pod svojo hegemonijo, da preneha z a-gresivnim pritiskom in sovražnimi postopki proti FLRJ in da pokaže vsaj tisti minimum spoštovanja do suverenosti neke svobodne države, brez katerega sta kakršno koli mednarodno sodelovanje in mir na svetu nemogoča. Pri tem pa je še prav posebej poudaril:
«TOda o eni stvari ne more biti dvoma: pred grožnjami ne bomo pokleknili — kakor nismo pokleknili v preteklosti ne glede na to, ali so te grožnje sredstvo zastraševanja in izsiljevanja ali pa napovedujejo nadaljnja napadalna dejanjei».
Položaj v poplavljenih predelih je že vedno skrajno resen
V mesila Adria voda narašča - Biovi predeli poplavljeni - Velike težkoče pri reševanju - Bore suirtne žrtve • Po vsej Italiji zbirajo prispevke za prebivalstvo, ki so ga prizadele poplave
ROVIGO, 17. — Mesto Adria je popolnoma obkoljeno z vouo. itacu.iajo, da je v mestu še
20.000 oseb. Na dveh točkah bli. zu Adrie je voda porušila na dveh krajih nasipe in zaradi tega so ogroženi Loreo, Donada, Contar.na in Rossolina in prav tako se je poslabšal položaj v krajih više ob reki. Računajo, da bo voda v Adrii ie naraščala, vendar pa bodo ljudje lahko v prvih nadstropjih čakali na pomeč ki bo jutri prišla iz Benetk. Chioggie m drugih krajev. Resen je tudi položaj v Arqua Folesine, kjer na stotine ljudi čaka na reševalne skupine, i V nekaterih krajih se je poru- j šilo več hiš. Na področjih južno od Roviga je položaj še težji, ker del prebivalstva neče zapustiti svojih domov.
Danes je iz Adrie voda dosegla kraj Botta 3 km od Ca-varzere. Bojijo se, da bo voda vdrla tudi v Cavarzere. Spričo te nevarnosti so Cavarzere in bližnje kraje izpraznili in računajo, da so poslali približno
15.000 beguncev v druge kraje.
Iz Ferrare poročajo, da je
položaj v poplavljenih področjih še vedno resen. V Poleselli je voda 4 m visoko. Danes so tam rešili več ljudi, ki so bili tri dni in štiri noči na drevesih. Okoli 70 poplavljencev so poslali v bolnišnico, ker so oboleli na pljučnici. V bližini kraja Frassinelle je večja skupina ljudi obkoljena na nekem nasipu. Neki čolnar, ki jih je skušal rešiti, je zginil v valovih. Na področju Polesella računajo, da je več ljudi zgubljenih, ker se jim ne morejo približati, da bi jih rešili. Zaradi pomanjkanja vrvi ne morejo tamkajšnji ribiči rešiti prebivalcev v Guarda Veneta in Bozaro, med. tem ko dere tok z veliko silo proti Crespinu.
Da preprečijo plenjenje po zapuščenih domovih, so ob vsem obvežnem pasu uvedli policijsko uro od 19. do 7. zjutraj.
ROVIGQ. 16. — Čeprav kaže. da Pad ne bo več naraščal in neposredno ogrožal samega mesta, je prebivalstvo še vedno pod vtisom groznih dogodkov, vtisom, ki so jih pomagali izoblikovati desettisoči beguncev, ki so s culami, vozovi in dvo kolicami obšli mesto in se še vedno umikajo pred uničujočo vodo.
Megla pritiska na mesto in po ulicah še vedno krožijo avtomobili z megafoni, ki pozivajo prebivalstvo, naj se izseli iz spodnjih stanovanjskih prostorov. kajti vedno je bolje, če se ljudje predčasno umaknejo iz
ogroženih krajev z vsem svojim imetjem.
Medtem je Rovigo še vedno s treh strani obkoljen z vodo. Samo zelo ozek zemeljski pas ga veže z ostalo suho zemljo.
Na tem ozkem pasu se v majhnem dogaja tisto, kar je v velikem videti vzdolž vseh krajev, ki jih je Pad dosegel s svojimi vodami, Trume ljudi, ki v strahu bež-jo pred neukro-
čenim vodami. Trume ljudi, ki v strahu bežijo pred neukročenim naravnim zlom. pa zopet množice, ki se vračajo v ogrožene kraje, da rešijo pred uničenjem. kar se še rešiti da.
Težko je primerjati nesreče in še teže človek daje sodbo, ko gre za ogromno škodo in ogromne človeške žrtve. Vendar ljudje pravijo, da lahko se.
Pada primerjamo samo še z' in svojo mladost, upropastila velikim potresom, ki je leta podivjana vodna sila. Nešteto 1908 skera popolnoma izravnal, le pnmerov, ko stare ženice ni-Messmo z zemljo.	[ so hotele kljub nevarnosti, ki
V teh mračnih dneh, ko me- jim je pretila, zapustiti svojih
gla zakriva nekdaj plodna polja. ljudje vedno bolj občutijo veliko nesrečo. Prav dobro se zavedajo, da so si rešili samo golo življenje in da ie vse drugo. njihovo hišo, obdelana po-
danje poplave v spodnjem teku ' Ija. v katera so vližili svoj znoj
Zopet protestna nota madžarski vladi
Madžorske oblasti zlostavljajo poštne in železniške uslužbence na meji - Novi val preselievanja Srbov v Romuniji KIDRIČ GOVORI ZADRUŽNIKOM
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. - PoslanišLvp FLRJ v Budimpešti je protestiralo pri madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve proti zlostavljaoju jugoslovanskih poštnih in železniških u,luž-bencev, ki ga izvajajo madzar-ski obmejni organi v Kelebiji. Od madžarske v»ade se zahteva, da ukrene vse potrebno, da takšna praksa preneha, ker onemogoča obme.oi promet med obema državama in še nadalje veča odgovornost nia. džarskih oblasti zaradi večje zaostritve odnosov med obema državama. Madžaiske oblasti so skoro onemogočile s svojimi samovoljnimi postopki v Kelebiji ves obmejni promet. Cez obmejni prehod Subotica - Ke-lebija na relaciji _Beograd-Bu-dimpešta. se je vršil do začetka takšnih madžarskih postopkov veliki del prometa med Madžarsko iti Jugoslavijo. Madžarske oblasti pa so uvedle režim, ki ta promet skrajno ograža. Madžarska vlada je obdolžena. da s takšno prakso krši obveze, ki jih je prevzela s podpisom svetovne poštne konvencije od 5. julija 1947 in začasnega okvirnega sporazuma za ureditev obmejne prehodne službe od novembra 1945
Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ponovno obdolžilo češkoslovaško vlado za umor jugoslovanskega državljana Fr nja Babiča in za preganjanje drug.h jugoslovanskih državljanov v CSR.
Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve v svdji današnji noti ponovno zahteva, da vlada CSR na zadovoljiv na ‘in odgovori na prv0 noto jugoslovanske vlade glede tega primera, ki je bila izročena 6. septembra t. 1.
Od1 leta 1948 pa do danes je bilo na jugoslovanskih mejah ub tih 11 gr-n'čarjev v incidentih. ki s0 bili izzvani na madžarski, romunski, bolgarski in albanski meji. Prvi g a-mčar je padel že v septemb u 1948 naslednje leto sta padla še dva. leta 1950 zopet dva. letos pa je pa^lo kar šest g ani-čarjev kar dokazu e. da sp se sovražne akcile letos povečale
V obmejnem pasu z Romunijo se je začel nov val deport ra-nja kmetov, pripadnikov srbske
nacionalne manjšine. Ta depor. tiranja so se začela v vasi Lunke, od kjer so že 27. oktobra t. 1. odpeljali več desetin družin. Ti deportiranci so bili od-peljsni v neznano smer in se cfo danes o njih ni ša ničesar izvedelo. Na področju, kjer se vršijo deportiranja so uvedli policijsko uro.
Predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ Boris Kid ič je govoril danes na tretji letni skupščini Glavne zadružne zveze FLRJ v Zagrebu. Kidrič je dejal med drugim, da v Jugoslaviji zapuščajo zadnje ostanke starih sovjetskih metod v zadrugah. Rekel je, da so te metode samo Po besedah socialistične, dejansko pa so se pokazale za destruktivne in škodljive za kmetijstvo. Nadaljeval je:
«Mi gremo k resničnim socialističnim metodam in oblikam, k metodam in oblikam ki bodo omogočile, da bo delovni zadružnik dejansko nagrajen po svojem delu. Mi gremo dalje z metodami jn oblikami, ki bodo omogočile, da bodo delovne zadruge denar, ki so ga pošteno zaslužile dejan, sko vložile v koristne investicije. Lahko izjavim — je poudaril Kidrič — da je naš plan za leto 1952 zajamčil za svobodno prodajo delovnim kme-tom dvakrat toliko gradbrnega materiala kot ga je bilo letos, pa tudi letos je bila njegova količina brezprimerno višja v primeri s prejšnjimi leti«.
Kidrič je dodal da se industrija gradi z velikimi težavami. toda zmagovito in da bo postavila temelje v emu domačemu gospodarstvu. Kljub tem težavam pa se bo začelo že letos t investicijami. Sklenjene so pogodbe za nabavo 2.000 traktorjev, a v naslednjih mesecih se pričakujejo nove pogodbe, ki bodo kmetijstvu dale nova investicijska sred tva. Kidrič je končno poudaril, da ni daleč čas, ko bo pr ces stabilizacije gospodar tva v glavnih črtah zaključen, ko bo doseženo z-dostno zniž nje kmečkih proizvodov; teda
7
BERGAMO
ViCENZA
BRESCIA
VERONA
MILANO
PADOVA
CREMONA
MANTOVA
Rcviao
PIACENZA
uastalia
ualtieri
Fidenza
FERRARA
REGGIO E.
Mbdena
Novi upi za premirje na Koreji po včerajšnjih predlogih OZN
Delegacija OZN je predlagala, naj obvelja sedanja linija fronte kot demarkacijska črta, če bo premirje podpisano v 30 dneh • Vodja severnokorejsko-kltajske delegacije si je pridržal odgovor do danes, vendar je predlog ugodno sprejel
PARIZ. H. — Zunanji minister Dean Achesch ;• izjavil, da je bil dosežen veiik korak naprej, če sc vesli o današnji seji v Pan Mun Jam u točne. Poudaril je, da je treba še določiti sistem za nadzorstvo med gibanjem čet za frcnimo linijo, in izrazil upanje, da bo tudi to vprašanje čimprej rešeno.
MUNSAN. 17. — Upanje, da bo vendarle mogoče v kratkem doseči premirje na Koreji, se je danes spet povečalo po novih predlogih delegacije OZN in po pripombi severnokorejskega generala Hseha, da ta predlog «v glavnih obrisih soglaša z našimi načeli*.
Delegati OZN so danes predlagali, naj bi se obe delegaciji sporazumeli o sledečem: «Predstavniki OZN jn kitajsko korejski predstavniki J. soglašajo, naj se sovražnosti nadaljujejo do podpisa premirja:
2. soglašajo, da bo sedanja linija fronte, ki bo t°čno določena s skupnim sporazumom podkomisije, predstavljala demarkacijsko črto in da bosta dve črti. oddaljeni po dva kilometra od te črte, predstavljali južno in severno mejo začasnega demilitariziranega področja;
3. zavezniki ter Kitajci in Korejci soglašajo, da bo omenjena demarkacijska linija o-benem z demilitariziranem področjem na temelju sedanje frontne linije, obveljala, če bo pogodba podpisana v 30 dneh po dnevu, ko se bosta obe delegaciji na plenarni seji sporazumeli o tem načrtu.
4. Obe stranki soglašata, da bo. če v 30 dneh ne bo podpisan sporazum o premirju, podkomisija skupno določila frontno linijo, kot bo obstajala v tem trenutku. Ta črta bi predstavljala novo začasno demarkacijsko linijo in novo začasno demilitarizirano področje, ki bi stopili v veljavo, kakor hitro bi se obe delegaciji o tem sporazumeli*.
Ta načrt je predložil general Hodes na današnji seji v Pan Mun Jomu. Za jutri p ičakuje-jo severnokorejski kitajski 0(L govor. Ta odlog si je izgovoru vodja severnokorejske kitejske delegacije, ki pa je sicer dal razumeti, da bi se na tej osno. vj morda bilo mogoče sporazumeti.
General Hodes je izjavil novinarjem. da je to skrajni poskus. da se premaga mrtva toč ka. ki že štiri mesece preprečuje sporazum o premirju. Dodal je, da se bo vojna nadaljevala na zemlji. na morju in v zraku, dokler ne bo podpisan popoln sporazum o premirju. Ce bo ena ali druga stran napredovala v teh tridesetih 1 dneh, se bo vrnila na s-dan je , položaje, če bo sporazum o'pre-1 mirju dosežen v 30 dneh, sicer pa bo ohranila pridobljeno ozemlje.
Za popoln sporazum o premirju se mo:ata delegaciji Spo-razumeti še o treh točkah in sicer:
1. sestava, pooblastila in funkcije organizacij, ki bodo nadzorovale izvrševanje določil premirja:
2. sporazumi 0 vojnih ujetnikih;
3. ostala vprašanja, ki so v cen zvezi s premir em in ki se po-
bo javljajo med pogaj nji.
Poročila s fronte govo e da
proizvodov;
prišel čas tudi z* občutno zni	_	  -
zanje cen industrijskih proiz- je vojaška delavnost na o r:d vodov.	nji in zahodni fronti spet oži-
li. R. I vela. Vendaj gre še vedno za
manjše akcije v bataljonskem obsegu. Iniciativo so imeli večinoma Kitajci. Severnokorejsko vojno poročilo pa govori o «hudih defenzivnih bojih*.
Izboljšano vreme je omogo-čUo večjo delavnost letalstva.
načrtu izjave o, pravicah in dolžnostih držav. O tem bodo nadaljevali razpravo v torek.
Politični odbor OZN določil svoj dnevni red
PARIZ, 17. — Politični odbor OZN se je danes sestal pod predsedstvom Norvežana Finn Moe. da določi vrstni red vprašanj. o katerih mora razpravljati. Ta vprašanja so;
Mednarodno nadzorstvo atomske energije (poročilo dvanajstih); neodvisnost Koreje (poročilo posebne komisije); metode za ohranitev in okrepitev miru (poročilo komisije za kolektivne ukrepe); ogrožanje neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti Kitajske in miru na Daljnem vzhodu sploh s strani Sovjetske zveze; sprejem novih članov (s posebnim ozirom na četrti člen Listine); urejanje, omejitev in znižanje vseh oborožemn sil in vse oborožitve (predlog treh zahodnih držav); ukrepi, da se odpravi nevarnost nove svetovne vojne in za utrditev miru in prijateljstva med narodi (sovjetski predlog).
O dnevnem redu so na dolgo razpravljali. Malik je izjavil, da pristane, da se o zahodnem predlogu za razorožitev razpravlja najprej in da pride sovjetski predlog drugi na vrsto. Brazilski delegat je predlagal dnevni red, na podlagi katerega pride sovjetski predlog na peto mesto. Odbor je ta predlog sprejel s 45 glasovi proti 5 in 5 vzdržanimi. Seja je bila nato odložena na ponedeljek zjutraj.
Vrstni red vprašanj je sledeči: 1. tristranski predlog za razorožitev; 2. nadzorstvo atomske energije; 3. novi ukrepi za okrepitev oblasti skupščine; 4. neodvisnost Koreje; 5. sovjetski predlog, ki vsebuje osem različnih točk; 6. sprejem novih članov; 7. obtožbe Cangkajškove vlade proti Sovjetski zvezi.
V ponedeljek se bo tako začela razprava o razorožitvi in ameriški državni tajnik Dean Acheson bo uradno predložil tozadevno zahodno resolucijo.
Med današnjo razpravo o dnevnem redu je Dean Acheson izjavil, da bodo s tem, da se sovjetski predlog postavi na peto mesto, imeli to prednost, da bodo lahko že prej razpravljali o raznih vprašanjih, ki jih vsebuje obširni sovjetski načrt. Malik je pri tem obtožil ZDA, da hočejo sovjetski predlog «obgleviti» in «razčetrtiti».
Danes se je nadaljevalo delo tudi drugih odborov. Upravni in proračunski odbor je nadaljeval razpravo o proračunu za leto 1952. Pravni odbor pa je na dolgo razpravljal o svoji prvi točki dnevnega reda. ki je poročilo glavnega tajnika o
Avstrijska Kmečka zbornica
zapostavlja Koroške Slovence
CELOVEC, 17. — Glasilo ko. roških Slovencev «Vestnik» poroča, da avstrijska Kmečka zbornica izvaja diskriminacijo proti koroškim Slovencem. Letno poročilo zbornice dokazuje, da je bilo iz sredstev Marshallovega načrta za pospeševanje kmetijstva lani dodeljenih čez 320.000 šilingov, a Slovencem samo 16.200 šilingov. V gospodarskem letu 1949-50 so dobile avstrijske vasi na Koroškem podporo v znesku 700.000 šilingov za kmetijske stroje in orodje, slovenske vasi pa so prejele nekaj čez 330 šilingov.
Bradley v Rimu
RIM, 17. — General Omar Bradley, načelnik glavnega sta. na ZDA, je danes z letalom prispel v Rim. Novinarjem, ki so ga prosili za izjave, je Brad-ley povedal: «Prišei sem v Rim, kjer se bom udeležil atlantske konference. Bil sem v Lon. donu in Parizu, kjer sem govoril z angleškimi in francoskimi predstavniki v stalnem vojaškem odboru. Govoril sem tudi z generalom Eisenhower-jem. Vesel sem, da po štirih letih spet vidim Rim*.
domov in zemlje. Samo $ silo so jih odpeljali in jim rešili življenje.
Seveda pa so t; trenutki, ko se ljudje poslavljajo od svojega imetja y prepričanju, da bodo ob povratku našli samo z blatom prekrito zemljo, kaj u-godni za vsakovrstne nepridi-i prave. Ti izrabljajo splošno ! nesrečo ljudstva in vdirajo v že poplavljene hiše in pristave, 1 kraoejo in odnašajo, kar je še i mogoče. Znani so primeri, da so uamači pri enih vratih zapuščali domačijo, medtem pa sc I skozi druga vdrli tatovi m pri-. čeli ropati. Nekaj tatov so zasačili «z roko v zaklju* m jih j tudi kaznovali. Iz rimski kro-! gov javijajo, da ni resn.čna vest, da so štiri neznance zara-i di tatvine na mestu usirelili.
1 Ko se je Canal Bianco udal pred stalo.rn vodnim pritiskom, je večina prebivalstva iz Lama di uavello že zapustila svoje domove. Ker pa je v vasi ostalo še okoli 30 ljudi, so železničarji sklenili, aa kljub nevarnosti se enkrat odpeljejo v že poplavljeno vas in odpeljejo se ostalo prebivalstvo. \ en. od kolonskih niš so našli skupino ijudi, ki so bdeli pri truplu umil e ga sorodnika. Le s težavo so jih odstranili pred nevarnostjo. Med dramatično vožnjo pa je mlada mati povila svojega prvega otroka.
V okolici Pavie je Pad naplavil utopljenca, ki ga je voda skupaj z njegovo ženo in tremi sinovi presenetila na njegovi pristavi. Samo starejši sin se je s plavanjem rešil pred smrtjo.
Poplavljence pošiljajo s posebnimi vlaki proti Brescii in Milanu. Qd sinoči do danes zjutraj so odpeljali dvanajst vlakov ljudi v Padovo, devet pa v Milan.
Medtem pa poročajo iz Adri-je. da se voda vedno bolj dviga in da je že zalila prostor okoli cerkve na glavnem trgu. Prebivalstvo se naglo izseljuje in delavci tehničnega uraaa pomagajo s svojim vozili pri iz-, praznjevanju poplavljenih krajev. Prebivalci iz teh krajev se izseljujejo v Padovo in Benetke. V Adriji je Pad že poldrugi meter na visoko preplavil mestne ulice. Izvedenci menijo, da bi mogli živež spraviti v občinsko palačo, če bi voda zavzela ugoden tek.
Do enajste ure dopoldne so iz Pontecchia pri Polesini lahko še sporočali telefonska obvcst.la. Potem se naenkrat iz omenjenih krajev ni več nihče javljal. Voda je od vseh strani začela vas dobesedno oblegati in vedno Colj zalivati vrtove, vdirati v hiše in gospodarska poslopja.
V Sv. M. Magdaleni pn Oc-chiobello se je vodni tok zaletel v neko hišo in jo razrušil. Razvaline so pod seboj pokopale polovinarja. njegovo ženo jn dva otroka. Vsa pomoč je bila zaman.
Po dosedanjih podatkih se je v Padovo izselilo okoli 13.000 beguncev, 12.000 jih je odšlo v Verono, Brescio, Vicenzo in Treviso. V Ferrari so namestili 15.000 poplavljencev.
Iz vseh krajev poročajo o velikem sočustvovanju ljudi s po-plavljenci.
Medtem pa poročajo iz pokrajine Mantova in Cremona. da se je stanje delno izboljšalo. Voda polagoma odteka in omogoča. da tehnični oddelki že popravljajo nekatere komunikacijske naprave.
# * #
Pozno zvečer sta v Barkov
Naš tede
pregled
p.	j	. * f	*	4VCLCr	»m v om&uv
Elm pred novim iibruhom?
UATANIA, 17. — Danes je začela Etna močneje bruhati rdečkast din, ki ga veter zanaša nad mesto. Vulkanološki Institut sicer meni, da gre najbrž za normalen pojav, vendar se je med prebival, stvom razširil strah, da močnejše delovanje vulkana ne napoveduje novega izbruha. 24. novembra bo poteklo leto cd začetka silovite erupcije, ki je lani povzročila toliko škode in strahu med prebivalstvom okoli Etne.
leselle sta se s čolnom poskušala rešiti pred vodo, ki Je zalila njuno vas. Razbesneli Pad je gnal čoln vse do izliva in s tokom daleč na odprto morje, kljub vsem njunim obupnim poskusom, da bi dosegla varno obalo. Po 60-urni negotovosti na odprtem morju, ko sploh nista vedela, kje sta, sta naool z veslanjem, napol s prepuščanjem morskim tokovom dosegla obalo pri Trstu.
NOVA RUSKA NOTA trem glede Trsta
Vsebina note še ni znana
MOSKVA, 17,	—	Namestnik
sovjetskega zunanjega ministra Gromiko je danes pcpoidne sprejel francoskega in britanskega poslanika ter ameriškega odpravnika poslov In jim Izročil noto sovjetske vlade, o katere vsebini ni. so hoteli na treh poslaništvih nič povedati, pozneje je britanske zunanje ministrstvo javilo, da so do. bili iz Moskve le kratek izvleček in. da se nota nanaša na vprašanje Trsta.
Vsebina najnovejše ruske note je torej za sedaj še velika afna, ki pa p Ov gotovo ne bo trajala dclgo. Kljub temu pa o njej lahko rečemo dvoje: al gre za ponavljan e g ore pesmi o zehievi izprami ve Trsta ket pogoju za podpis avs rijske mirovne pogodbe; ali pa gre —
kar nikakor ni izključeno, posebno če upoštevamo da prav zadnje čase Vidali energično zahteva od svojih članov jpojt-ga CK odkrit prehod na iredentistično italijansko lin jo — za kakšno novo p.tezo ruske politike ponujanja tistega, kar ni njihovo u zamenjavo za kakšno drugo uslugo. Kot vemo bi bila Rusiji mar ikaj prt. pravljena ponuditi Italiji za njen izstop iz atlantskega pakta ...
Pa tudi Trst in ves STO z
njimi
V obeh primerih pa gre za tisto pravo barantanje s Trstom, ka*e ega ho'e Viirp pri. kriti s tem. da vpije na Jugoslavijo, da ona baranta a Trstom.
V Parizu so na zasedanju glavne skupščine končali s spiošno diskusijo, v kateri je vsak delegat govoril po enkrat, Višinski pa dvakrat. Postavljenih je bito nt:kaj predlogov in načrtov, ka j novega pa ta splošna debata nj prinesla, vsaj kar se t-če odnosov med vzhodom in zahodom. O boje pozicije so ostro začrtane in twe je ostalo pri dvogovoru.
Zlasti je razočaral VišuiakL Ne le. da je vztrajal pri starem sovjetskem stališču, temveč se niti ni potrudil, da bi o predlogih, ki jih ni stavil on, razprav-Ijal v kolikor toiiko resnem to. nu. Svetovno javno mnenje je o nerabnosti tega ali onega predloga težko prepričati z dvomljivim duhovičenjem. Vprašanja, ki danes pretresejo svet, so pač le preresna, da bi v odgovor zadostovala bolj ali manj sumljiva šala. Se manj je taka stvar na meštu prav v Parizu, kj je znan po duhovitih tradicijah.
* * *
Edina porabna razlaga za na. stop sovjetskega zunanjega ministra je ta, da Moskva danes noče resno razpravljati 0 svetovnem položaju, zlasti pa bi hotela že vnaprej onemogočit i vsakršno diskusije o vzrokih mednarodne napetosti. Taka di. slcusija bi prinesla na dan vse predeč stvari, ki Kremlju niso m ne morejo biti prijetne. V prvi vrsti bi se morala dotakni, ti napadalne politike ZSSR, ki -e danes glavni vzrok napetosti, glavni vir vojne nevarnosti.
Najbolj prepričevalno obtož. bo napadalne sovjetske politike je dala jugoslovanska aelegozi-ja. To ni bilo diplomatsko aka. damske razpravljanje — to so bile besede, porojene iz trpke, vsakdanje realnosti. To je bil prst na najbolj bolečo točko; sovjetska želj a po ' podrejanju malih narodov, v končni liniji pa po nadvladi v svetu ogroža svetovni mir.
Vse to je jugoslovanska dele. gadja, za katero je govoril zunanji minister Kardelj, prikazala ob konkretnem pr'meru sovjetskega napadalnega pritiska na Jugoslavijo, ker se je ta izvila iz ubratskegas polipove-ga objema moskovskega imperializma.
V krogih OZN so Kardeljev gcrvor splošno ocenili kot pomemben in konstruktiven prispevek k uresničevanju ciljev OZN: ohraniti mir, preprečit' napade in vzpostaviti miroljvb. no sodelovanje med narodi na enakopravni podlagi. Dolgo in močno odobravanje po koncu Kardeljevega govora je to splošno oceno najbolje izrazilo. V istem smislu govore tudi komentarji svetovnega tiska.
Višinski je vstal in š”l iz dvorane, ko je začel Kardelj govo. rta; z nfm so odšli tudi vsi njegovi t-iejnejši sodelavci Ostali so samo tisti, ki jim- ie njihov šef naročil, naj ne toliko poslu, šaio govor kot opazujejo njegov vtis na detagaciie. Ned njihovim poročilom Višinski verjetno nj bi! kdoveka-i navdušen. Njegov odhod iz dvorane pa je sama poslabšal vtis. fci so ga delegati dobili o njegovem letoš. njem ne ravno srečnem nastopu na zasedanju glavne skupščine. Bil je izraz ogorčenja nad dejstvom, da ima jo tudi mali narodi svojo besedo, da jo ima tudi Jugoslavija, ki jo Moskva srna. trg za svoj vojni plen. Po njegovem bi za male narode moral veljati svetbpšsemslri izrek o desnem in levem licu.
* * #
Pravzaprav je že dolgočasno komentirati razne zunanje besedne izraze sovjetske politike v zadnjem času. Vedno Ista pesem. vedno isti vse bolj obupni poskusi prikrivanja dejanske nemiroljubne pohiike z lepimi frazami in Z golobjimi krilaticamj	(mimogrede povedano,
francoske pacifistke so podarile Višinskemu pravega živega goloba; pravijo,' da ie bil Višinski zadovoljen, goloba Pa tako nobeden ni nič vprašal). Edina novost, ki jo je vnesel Višinski v to do kraja oguljeno lajno, je ie omenjena ne preveč posrečena ekskurzija na humoristično področje.
O tem je objavil zanimiv č’a nek francoski list «Le Mendiev, ki primerja originalni tekst pri vega govora Andreja Višinske, ga in besedilo, kj ga objavlja moskovska "Pravda*. Nad vse uradni moskovski list je obiavil govor svojega zunanjega mini. stra sin ertenses na eni strani in pol svojina velikega formata. V uPravdiremr besnilu Pa bi zaman iskali razne ironične izvade in šMe. ki si fh fe V-ftn-sfci privoščil na račun tristranskega načrta o razorožitvi. Ta. ko manika na primer znani dodatek amrtvero-ena miš», ki ga je Višinski pristavil k staremu Pregovoru o gorah, ki so se tres'e. rodila po se je miš.
Manjkata pa tudi kar dva od. stavka: oni, v katerem je ViHn-skl trdi{, da vsq noč ni mege' spoti, ker se je moral toliko smejati zaradi čilanja tristranskega predloga, in oni, v katerem se je Višinski spravil nad nos ameriškega zunanjega ministra Achesona in mu svetoval, naj ga ne vtika v tuje zadeve.
»Le Monde* komentira, da je bil ministrov govor JM vsej pri. liki vnaprej pripravljen v Moskvi, pod budnim očesom Politbiroja. ki pa meni, dg ni dostojno niti za sovjetskega Uta. telja. niti za samega sovjetske-ga zunanjega ministra, da se objavi vse. kar si )p Višinski takrat dovolil, čeprav po že pripravljenem tekstu.
Morda. Končno pa očetovstvo slabih šal nitni tako zanimivo, da bi o njem bilo redno raz pravljatl. Drži pa, da »meh, ki je Višinskega lomil vso noč fin marsikdo mu u teh, resnih ča-
sih lahko zavida za njegovo ve* selost), če ne daje odgovora na osnovna vprašanja, ki pretresajo svet. Tu pa Višinski, in sovjetska zunanja politika z njim, nista potožila izpita.
* * *
Italijo so zajele katastrofalne poplave. To je za nekaj časa cd-vmllo pozornost od raznih zanu mivih notranjih dogajanj, ki pa so kljub temu vredna, da rh omenimo.
O procesu v Viterbu smo že govorili. Dovolj bo, da ponovi. mo, da razkril mnogo, m na. go trohnobe v italijanskem dr-žavnem aparatu. Notranji mini. st er Scelba se je pred tedni na tej gnilobi skoraj spotaknil; ie za las je ušel nezaupnici v se. natu. Pri tem je najvažnejše to, da so proti njemu glasovali tudi nekateri demaknstjanski se. nutorji.
Seveda sP postavlja vpraša-nje, alt so glasovali proti minis nistru ali proti vladi. Formalna seveda proti ministru. Toda šte. vilni znaki kažejo, da je del de. mokristjanske stranke nezado. voljen ne le z vlado, temveč tu. dl s stranko. Ko je pred krat. kim poslanec Dossetti, vodja de. mokristjanskega levega krila, odložil vse funkcije v stranki, je dejal, da se u prepričal, da demokristjanska stranka ne mo. re izpolniti njegovih pričaka, vanj. da ne more biti *orodje prenovitve javnega življenja Italije v demokratičnem, proti, fašističnem, socialno naprecL nem smislu». jn je svojo lastno stranko takole harakteriziral: «VOdilna stranka, pedkio pr L pravljena na vsa’; kompromis, samo da bi ohranila svoj vlada, joči položaj, nesposobna za re. sen napor moralizacije in notranje programalske razjasnit; ve.*
To so ostre besede, lci so j’h v Rimu poskušali čim bolj pri. kriti. Sploh je prikrivanje zna. čurio za današnjo uradno Italijo. Tudi v zvezi s procesom v Viterbu je mnogo več prikrite. ga kot odkritega. Pa ni morda prikrito zato, ker sodišče ne bi moglo ali znalo razjasniti teme, ki obdaja siciljanski banditi, zeml Pred šestimi meseci so v ZDA aretirali Giullanovega od. poslanca, kr' je prenašal njegov znameniti memorandum. Areti. rali so ga in izročili italijanskim oblastem. Potem je na vse skupaj padla zavesa in ne o možu. ne o spomenici ni bilo več slišati. V spomenici je Gin. Hano baje točno opisal, kdo ie naročil pofcel pr; Portella delle Ginestre in pojasnil še mnogo-kaj o skrivnostnem ozadju nje. govega bandUizma. Verjetno je to ozadje zelo umazano in sega do zelo visokih vrhov.
Se ena stvar je, ki povzroča — poleg raznih škandalov na te. kočem traku — resne skrbi de. mokristjanškim vrhovom. Republikanec La Malfa, minister v De Gasperijevi vladi, je dal pobudo za zbltžanje neklerikal. aih italijanskih strank — repu. blikancev, socialnih demokrate p ■ n liberalcev. To zbližanje na laicistlčni osnovi na j bi imela tudi določeno volilno funkcijo; pobuda zanj pa je prišla prav v času, ko se pripravlja prvi. kem. ares nove združene socialdemo. kratske stranke in k0 se v libe. ralnem taboru razni tokov; res. no prizadevajo, da na'de jo ne. ko stično točko za skupni nastop, se pravi v času notranje konsolidacije teh strank, k{ je prvi pogoj za njihov zunanji u. spefi. Demokristjanom povzroča zadeva sive lase, zlasti še, ker crovori La Malfa o tretji sili* — demokristjani pa bi se radi sami predstavili za "trete silo*, kljub svojemu vedno očitnejše* mu prehajanju na desno, kjer tekmujej0 z neofašisti za glasove.
V Italiji je mnogo ljudi, ki čutijo vso gnVbbo, ki jih obdaja. Toda veliki večin; manj-kajo jasni pogledi in dostikrat tudi pogum, da bi se začeli resno izkopavati iz te pni’obe. To. da v interesu dežele bi bilo, da se nekaj stori. Kdo, kdaj jn ka. ko — to je pa še zelo menit no.
Vederemo...
Tisti del slovenskih Vifal jev.h kcmmtormlstov, ki so s« na zad. nji. o:em dni trajajoči seji njegovega CK, uprli zahtevi svojega leaderja, naj se odkrito preide na iredentistično linijo, so izdali in razširili v Trstu ciklo-stiliran letak. V tem letikn ngo-(avliajo da se je v zadnj.h časih linija Vidali}* ve tkcmunlstčne partije do vprašanja STO popolnoma spremenila lo spremenila linijo Italijanske KP po priključitvi celotnega STO k Italiji*. V letaku se zahteva tudi, da epred. vsem naši slovenski tovar šl v vodstvu KP STO odločno in brez kolebzn a nastopijo za uresničitev STO in imenovanje guvernerja* ter da se «CK KP STO izjasni o stališču do Vprašanja STO*.
Ta letak je brez dvoma še en izraz nezadovoljstva zapeljan h slovenskih komlntormisiov z Vi-dalijevo iredentistično linijo. Ra. zumljlvo je seveda, da bi hoteli vida ijevct to nezadovoljstvo skriti. Zato v včerajšnjem »Delu* pripisujejo sestavo in razširjanje tega letaka »titovcem*. In ker v letaku piše med drugim tudi, da so »tltovcl* za barantanje in prodajanje Trsta Italiji, pristavlja »Delo*, da je letak hkrati tudi dokaz samih »tltov-cev*, da so za barantanje.
No, nadvse značilno j« dejstvo, da je Vidali poslal glavnega opornika med slovenskimi komlnformovd Rlka Malalana v Moskvo, medtem pa — kot beremo v včerajšnjem «De>u» — v nlegovt odsotnosti na bKro sklical zopet sejo svojega CK..
Vederemo-
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, nedelja 18. novembra
Odon, Oliva Sonce vzide ob 7.07, zatone ob 16.32. Dolžina dneva 9.25. Luna vzide ob 20.04, zatone ato 11.39. Jutri, ponedeljek 19. novembra Elizabeta, Imlca
21.000 Vin aa nfln ozemlju
Stanovanj ne primanjkuje zaradi lega, ker je število prebivalstva naraslo, temveč zato, ker je bila gradbena iniciativa zelo majhna
it. pl. ir. tace Slele
Teden od 11. do 18. novembra za Trst ni bil kdo ve kaj razburljiv, če izvzamemo divje nalive s treskanjem, ki je v noči od ponedeljka na torek dvigni, lo marsikaterega Tržačana iz postelje. Visoka plima in hudi nalivi so povzročili, da so bili tisti mestni predeli, ki leže pod morsko gladino, vsi pod vodo; Po cestah pa so drli pravi hudo. urniki. Večje škode zaradi tega ni bilo, zato pa se je mnogo meščanov odzvalo povabilu mestne občine, da pomagajo ne. srečnim poplavljencem v Italiji' Komandant cone, general Win-terton, je poslal v severno Italijo nekaj tehničnih angloame-riških čet v pomoč težko priza. detim kiajem.
Po zasedanju mestnega občin, skega sveta bi tudi lahko sklepali. da je v našem mestu vse v najlepšem redu, kajti občinski možje porabijo večji del časa svoje seje za obravnavanje stvari, ki se tržaške občine prav nič ne tičejo. In kakor je, sicer obžalovanja vreden dogodek preteklo nedeljo v Krkavčah, razburil ves šovinistični tisk, da je v zvezi z njim pokazal ponovno vso svojo mržnjo do Slovencev in Jugoslavije ter do ljudske oblasti na jugoslovanskem področju STO, tako tudi občinski svet ni mogel mimo tega dogodka ter izglasoval resolucijo. Občinski odbor je predlagal, da bi resolucijo, ki obsoja napad na koprskega župnika don Bru-nija, poslali na OZN. Resolucijo so odobrili člani večine in seveda tudi kominformisti, ki ob vsaki priliki, ko gre za cono d ali Jugoslavijo še prekašajo svoje iredentistične bratce.
Občinski seji v Nabrežini in Zgoniku sta bili bolj upravnega značaja. V Zgoniku so obravnavali proračun za leto 1952. Kominformisti pa so predlagali, naj bi skupno po vsej občini nabirali prispevke za božičnico, občinska podporna ustanova pa bi iz zbranih sredstev obdarila otroke. Niso nespametni kominformistični sve. tovalci, ki računajo, da bi jim uspela božičnica zagotovila še po drugih volitvah vodstvo zgoniške občine.
Rektor tržaške univerze Cam. marata pa ostaja vedno stari Cammarata. Kadarkoli se pojavi na govorniškem odru, vedno zaplapola pred očmi poslušalcem trikolora, a ušesa se jim napolnijo z »O Madre Ita-lia». Tak je bil tudi na otvoritvi novega akademskega leta Namesto da bi govoril o nalogah in potrebah tržaške univerze. je bil njegov govor le čustven izliv «mučeniški» Istri in italijanski trikolori. V enakem duhu sta bila tudi ostala dva govora, svečanost pa je zaključila pesem «Fratejll d'Ita-lia».
Tako je torej tudi novo leto na tržaški univerzi začelo v znamenju «italijanstva» Trsta. Taka bo tudi vzgoja bodoče tržaške inteligence, iz katere bodo lahko izšli duhovni voditelji ljudi, kot so na primer Venier in njegova skupina, ki so prav te dni pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Razprava se že dolgo vleče, kot bi hotela nuditi možnost obtožencem, da najdejo čim več razbremenilnega materiala ali «bo. lezni», kot da bi ti ljudje le slučajno padli v ta neprijetni položaj, ne pa da so to znani šovinisti iz Ul. Cavana, od koder so pošiljali morilce nad Milko Vrabec in druge številne žrtve.
Gospodarski krogi Trsta pa so ta teden z zanimanjem’sledilo dogodkom okrog podržavljenih paroplovnih družb »Tržaški Lloyd», «Italia» in »Adriatica«. Člani notranjih komisij so se namreč pred časom pritožili italijanskemu ministru za trgovinsko mornarico, češ da favorizira privatne paroplovne družbe na škodo podržavljenih. Dolže ga tudi. da je odgovoren za krizo, ki je nastala v teh diužbah. Diretkorji teh paroplovnih družb pa so zahtevali, naj notranje komisije svoje obtožbe umaknejo, v nasprotnem primeru pa bodo člani kaznovani. Zdaj pa je nenadoma, zaradi prevelikega ogorčenja. moralo vodstvo preklicati svojo zahtevo, kar predstavlja sicer zmago, vendar pa še daleč ne reši za Trst tako važnega vprašanja pomorstva.
V tem tednu lahko beležimo v tržaškem kulturnem življenju ■le sbkarsko razstavo Avgusta Černigoja, poleg dveh predstav v gledališču Verdi. Kakor v tem tednu kulturno življenje ni bilo razgibano, tako nam obeta prihodnji teden pestre kulturne večere.
Pred čascm se je precej govorilo. še več pa pisalo o nekakšni anketi Zavezniške vojaške uprave, katere namen naj bi bil ugotoviti demografski položaj, razen tega pa še stanovanjski in ekonomski položaj našega ozemlja. Rečeno je bilo, da bodo za to določeni u-radniki'obiskali nekaj nad 5000 družin, od katerih bi dobili vse potrebne podatke, s pomočjo katerih bi kasneje sestavili nekakšen pregled, ki bi sicer ne bil uraden, vendar bi lahko v zadostni meri osvetlil položaj z že zgoraj omenjenih vidikov.
Seveda smo bili radovedni, kakšen, bo izid te ankete ter smo se zato zanimali, kako je vsa stvar potekla. Predvsem smo se zanimali za vso stvar zaradi dejstva, ker smo želeli vedeti, kakšne družine bodo u-radniki obiskovali, ker je bilo pač to za rezultat ankete zelo važno. Teda kljub, vsem naporom. da bi izvedeli kaj podrobnejšega. nismo prejeli druge novice kot to, da so uradniki res obiskali večje število na
Izlet mladine V. okraja
V. okraj OF priredi izlet mladine doTnsko - miljskega okraja v nedeljo 2. decembra v Gabrovico v Istri. Mladinke in mladinci, ki se žele udeležiti izleta, naj se pravočaenp vpišejo na sledečih mestih:
Na sedežu v Dolini, v Bo-ljuncu pri tov. M’ rijsnu Sancinu, v Borštu pri tov. Pe'aros Meri, v Ricm-njih pri tov. Kuretu Silvestru v Domju pri tov. Josipu Sturmanu, v Prebe negu pri tov. Bandi Adolfu, v Mačkovljsh Drj tov. Rudolfu Oleniku. v Stramarju pri tov. Lazarju Vel jeku. v Škofi »ah pri tov. Franku Sancinu, na Badihi pri tov. Mdi Hrevetm in v Plavjah pri toV. Josipu Jamšku.
Vpitavanje bo zaključeno v četrtek 22. novembra.'
Narodna in študijska knjižnica
bo imela v ponedeljek 19. novembra 1951 ob 20.30 v Ul. Roma 13, II svoje prvo predavanje iz
UMETNOSTNO -ZGODOVINSKEGA CIKLA
Predaval bo
univ. prof. dr. Fran Stele »SLOVENSKA UMETNOST V SREDNJEM VEKU"
Vabila se dobe v knjižnici UL Geppa 9, IV.
Prvi del obsega važno ugotovitev, in sicer, da se število tržaškega prebivalstva, kljub raznim trditvam in mnenjem, v zadnjih letih ni povečalo. Po. ročilo navaja, da šteje trenutno ozemlje 286 tisoč prebivalcev, od tega v samem Trstu 260.000. Funkcionarji ki so na podlagi prejetih podatkov prišli do te številke, ugotavljajo, da se Trst ni povečal zaradi tega. ker je njegov gospodarski položaj težak. Pomanjkanje stanovanj ni torej znak povečanja štev.la prebivalstva, temveč premajhne gradbene iniciative, ki je bila nekaj let po vojni skoraj neopazna.
Glede civilnega stanja našega prebivalstva ugotavlja poročilo, da je 29 odstotkov prebivalstva neporočenega. 51 odst. prebivalcev je poročenih, 10 odst. pa vdov in vdovcev. Prav tako
medtem ko 156.000 prebivalcev ne dela nikjer; (med te spadajo gospodinje, študentje, otroci itd.). Od 100 zaposlenih delavcev je samo 28 žensk, ostali so moški; pri brezposelnih pa je od 100 brezposelnih 51 moških in 49 žensk, kar pomeni, da je položaj za tržaško delavko precej trd in težak. Največ brezposelnih je v starosti od 15 do 25 let. to se pravi, da je v pretežni večini brezposelna mladina. Poročilo nadalje ugotavlja, da je pri 100 družinah prav gotovo 17 družin, kjer ni nihče zaposlen. 57 družin, kjer vsaj nek do dela in 22 družin, kjer jih je več zaposlenih.
Izmed 21.000 brezposelnih je
11.000 moških in 10.0Q0 žensk.
15.000 teh brezposelnih je že imelo službo, pa jo je iz kakršnih koli vzrokov izgubilo, medtem ko 6000 brezposelnih komaj
navajg poročilo, da dosežejo že-j išče prvo zaposlitev. 62 odst.
IIP ITPO in eto rod J    i 1_ : L l .	hrOi.,-,Cnln.'L ni	 f___• 1 . _4._
ne večjo starost od moških ter citira, da je približno 16 odst. žen. ki so dosegle starost nad
brezposelnih ni poročenih, ostali so družinski poglavarji.
Od 86.000 družin, ki prebiva-
60 let, medtem ko je to starost! i? na našem ozemlju, jih 35.000
tem ozemlju bivajočih družin. Celo na občinskih sejah je bilo postavljeno pred časom vprašanje, kaj je z omenjeno anketo in kakšni so bili njeni rezultati, a odgovora nj bilo.
Tako bi bili na vso stvar že pozabili, da ni bilo pred dnevi objavljeno nekakšno poročilo v zvezi z že omenjeno anketo. Iz tega poročila je razvidno, da so meseca marca obiskali za to določeni funkcionarji 5684 družin, od katerih so prejeli podatke, važne za ugotavljanje vsaj približnega števila prebivalstva našega ozemlja, za ugotavljanje stanovanjskega in gospodarskega položaja. Poročilo sicer poudarja, da se bodo verjetno podatki razlikovali od o-nih, ki jih bosta ugotovila ljudsko štetje in ekonomski popis, vendar bo ta razlika verjetno le neznatna in zato za pomen ankete nepomembna.
Poročilo obsega tri ločene dele in sicer pregled o številčnem stanju prebivalstva na našem ozemlju, pregled o stanovanjskem položaju ter končno še pregled o položaju delavskega razreda.
doseglo le 12 odstotkov moških.
Tudi o_ zdravstvenem položaju na našem ozemlju je v poročilu govora. Tako ugotavlja da ima na 1000 družin 107 družin bolnike v hiši. Od 1000 prebivalcev jih je povprečno 35 bolnih. in sicer 9 tuberkuloznih, 24 pa okuženih z drugimi boleznimi.
Drugi del poročila osvetljuje položaj delovne sile na našem ozemlju. Iz tega je razvidno, da je v Trstu 109 tisoč zaposlenih delavcev. 21.000 brezposelnih,
živi na račun dohodkov, ki jih prejema družinski poglavar v službi pri raznih industrijskih obratih, železnicah ali pošti, 23.00Q družin z dohodki družinskih poglavarjev, ki nimajo stalnega poklica, 16.000 družin z dohodki družinskega poglavarja. ki je v službi pri javnih ustanov, 11.000 je trgovskih družin. 2000 družin se pa preživlja s kmetovanjem.
Navedli smo le nekaj podatkov. ki pa jasno kažejo, da je gospodarski položaj na našem ozemlju dokaj kritičen.
Dr. France Stele se je rodil 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku. S svojim znanstvenim delom je znatno poma. gal položiti temelje za proučevanje naše umetnosti in njene rasti od njenih prvih po-četkov dalje. Raziskal je mnoga področja iz zgodovine slovenske likovne umetnosti, predvsem spomenike srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji. Jasno in poglobljeno nam je v svojih znanstvenih spisih prikazal umetniško ustvarjanje v raznih dobah. Velike zasluge ima za odkritje mnogih slovenskih umetniških spomenikov, za njihovo ohranitev in za ugotovitev njihovega pomena za razvoj slovenske kulture. 25 let (1913-1938) je vodil spomeniški urad v Ljubljani. Od 1. 1938 dalje je profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Ljubljani. Razen mnogih člankov po naših revijah je izdal še sledeče knjige: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (1924).
Umetnostna topografija kam. niškega sodnega okraja (1929); Umetnost zapadne Evrope (1935); Monumenta artis slo-venicae I. in II. (1935), (1938); Cerkveno slikarstvo med Slovenci 1. Srednji vek (1937); Umetnost v Primorju (1940); Architectura perennis (1941); Slovenski slikarji (1949).
Od leta 1931 dalje urejuje «Zbornik» za umetnostno zgodovino.
V primeri z lanskim oktobrom ni porasel, je pa precej nad predvo\nim iz leta 1938
Kaj je z reorganizacijo delovanja podjetja za vzdrževanje mestne čistoče?
Kdo se nip spomni dolgih debat in diskusij na sejah občinskega sveta y zvezi z vprašanjem reorganizacije zavoda za vdrževanje mestne čistoče (Net tezza urbana). Diskusija v zveza z raznimi predlaganimi načini reorganizacije je bila močna predvsem, tik pred zaključkom rednih sej. Po dolgotrajnem razpravljanju je za to odgovor, ni odbornik predložil celo načrt, kako izboljšati delovanje tega zavoda, ki so ga svetovalci večinP tudi odobrili in sprejeli. Človek bi Ml lahko torej trdno uverjen, da gre za vprašanje, kT je. -tako rekoč' že rešeno, ali pa vsaj blizu predvidene rešit ve.
Na zadnji občinski seji <*no zopet čulj omeniti vprašanje zavoda za. vzdrževanje mestne čistoče; sicer ga je omenil eden izmed navzočih svetovalcev kar tako mimogrede, vendar smo dobili vtis, da se v vseh teh mesecih ni naredilo v tej zade. vj prav nič ter da je vprašanje reorganizacije delovanja o-menjenega zavoda danes prav tako nerešeno, kot je bilo pred meseci, ko so o njem tako živo razpravljali.
Iz diskusij, ki sr. bile pred meseci na sejah, je b-lo razvidno. dg jP dosedanje delovanje zaveda bodisi iz ekonomskega, predvsem pa iz higienskega stališča zeta slabo ter za slu. ži kar najbolj ostro kritiko. Treba je bilo zato najti način, kako izboljšati to delovanje, da bi ne bil seveda nov način draž. ji ter da bi bilo obenem zadoščeno tudi higienskim predpi-
šem. Predstavniki tega zavoda so zato proučili razne načine pobiranja in odnašanja smeti, ki so jih v drugih mestih že preizkusili ter tudi osvojili, jz vseh teh novih načinov so izbrali najprimernejše ter jih v že omenjenem načrtu tudi pred. ložilj občinskemu svetu. Takrat j P bilo tudi javljeno, dia bo za vod preizkusil nekaj, na novo izdelanih kamionov za pobira-nje smeti.
Ce se ne motimo, smo dva modela teh novih kamionov za pobiranje smeti imeli priliko videtj tudi lanskem velesejmu. Govorile se je že tudi, koli-' ko teh kamionov bo omenjeni zavod nakupil in celo kateri bi bil najboljšj in najprimernejši.
Kar na lepem je pa vsa stvar zaspala; sedaj hi več govora niti o novih kamionih niti o reorganizacij; delovanja tega zavoda niti o izboljšanju higienskih pogojev. Sedaj nad-a-
Tako je v Trstu...
Sinoč» okrog 21,30 ure sem iel slučajno po Akvedotu in pred znanim barom #Riosa» o-pazil gručo ljudi, kj so se zbrali okrog nekega človeka, ki je na ves glas kričal:
«Viva lTtaJie! Viva TItalia!«
Ni minilo nit; pet minut, ko je pred bar pridrvel avto Rde. čega križa, iz katerega so izstopili bolničarji jn razvnetega italijanskega ratriota odpeljali na zdravniški pregled.
O. U.
GORIŠKEGA
V slovenskih otroških vrtcih zahtevajo pouk italijanščine
j 1	"	..
Ustanova ONAIR. ki si je za. |su. Gre za 37-lgtnega Libera
radi svojih raznarodovalnih zmožnosti pridobila po prvi svetovni vojni upravo vseh šol v slovenskih krajih, je tudi po zadnji vojni obdržala svojo oblast nad šolami v tistih slovenskih vaseh, ki so še ostale pod Italijo.
Razen osnovnih šol upravlja omenjena ustanova tudi slovenske otroške vrtce in med njimi tudi onega na Oslavju.
Znano je, da je na slovenskih šolah pouk italijanščine obvezen šele v drugemu razredu osnovne šole. Zaradi zvestobe svojim tradicijam pa ie ONAIR pred časom zahtevala, da bi v otroškem vrtcu na Oslavju poučevali tudi italijanščino. Kakšne pojme ima ta šolska ustanova o didaktičnih metodah ni po takih zahtevah težko soditi.
Ustanovi ONAIR bi povedali samo to. kar že sama dobro ve: niti fašistični teror ni uspel pri nas z raznarodovanjem. Zato bo torei tudi vsako tako njeno prizadevanje brezuspešno.
Huda prometna nesreča na Majmci
Cetg orožnikov, ki nadzoruje pokrajinsko cesto pri Majmici, je včeraj ponoči našla v ob cestnem jarku	ponesrečenega
motocikli sta,	je ležaj neza
vesten v mlaki	krvi. Orožniki
so mu nudili prvo pomoč in med tem časom poklicali telefonsko rešilni	avto Zelenega
križa, k; je ranjenca pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po točnem pregledu ugotovili, da si je mož pri padcu prebil loba njo in prizadel večje poškodbe zlasti po glavi in ostalem tele.
Zinna iz Furlanije. Policija je tako) prišla na kraj nesreče in ugotovila, da je Zinno vinjen vozil iz Gorice proti Gradiški s precejšnjo brzino in zaradi nenormalnega stanja baje izgubil kontrolo nad motorjem in priletel v neko drevo ob cesti.
Zaradi njegovega zdravstvenega stanja se niso zdravniki še izrekli.
Za pomoč poplavljencem
V petek z jutra i sp se sestali na goriški prefekturi pod pred. sedstvom podprefekta dr. Di Pa9quale razni predstavniki go. spodarskih in sindikalnih organizacij in drugih ustanov, da bi se pogovorili o ustanovitvi po. krajinskega društva za pomoč poplavljencem v Italiji To diru. štvo bi imelo svoj sedež v prostorih pokrajinske uprave in na goriški občini.
Kar se tiče denarnih prispevkov, bodo mogle razne ustanove glf društva vložiti denar v Banca dej Lavoro na tekočem računu H. 2931 naslovljenem na gor iško prefekturo (Prefet i tura di Gorizia — Fondo Soc-corso Alluvionati).
Glavni center za pobiranje blaga, oblek, postelinlnie itd, bo podijx>rno društvo ECA.
Telefonska številka uradov za potnoč poplavljencem je 385 in 10-18001 ali 301.
Smrt matere primorskega partizana
Včeraj sm0 pokopali 80-letn<, Terezijo Pintar iz Steverjana zavedno Slovenko ir- mater nar. tizana Srečka Cibica, ki je prvi
| stopil v partizanske vrste in | daroval svoje mlado življenje na odtar domovine. Pravi ideali svobode, ki mu jih je zavedna mat; vtisnila v dušo, so ga gna. li y boj za svojo domovino. Pintarjeva je od začetka partizan, ske borbe delovala neutrudno in kljubovaaa vsem nevarno, stim, ki so ji pretile. Smrt sina Srečka jo je hudo zadela, toda velika žalost je ni strla; dala ji je novih, neizčrpnih moči in povečala ljubezen dlo domovine, za katero j« padel njen sin. V svojem življenju je ostala zavedna Slovenka, pravi vzor tr. peče slovenske matere. Ostala nam bo v spominu kot lik pra. ve slovenske matere.
Predavanje v Ljudski čitalnici
V sredo 21. t. m. ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice drugo letošnje preda, vanje.	,
Naslov predavanja, ki ga bo imel novinar Ivo Marinčič, je «Južna Tirolska in ljudje«. Predavanje o življenju tirolske narodne manjšine bodo spremljali s skioptičnimi slikami.
Vsem udeležencem priporočamo točnost.
1 ju je jo s pobiranjem smeti na načm. ki so ga vsi kritizirali, in kj je predvsem zelo škodljiv za zdravjp tamkaj zaposlenih smetarjev.
Kot vse kaže, bodo o tem vprašanju zopet pričeli razpravljati na občinskih sejah. Prav zaradi tega smo pa hoteli poudariti: dosti je bilo že govorjenja jn razpravljanja; boli pametno bi bilo, da bi začeli vprašanje tudi reševati ter bi ng ta način olajšal; delo sto in stnapnetarjem. ki z neHronost-jdjrakajo obljubljenih izboljšanj,
Promet Trsta v letošnjem oktobru ne kaže ravno prevelikega porasta v primerjavi z lanskim oktobrom pač Pa je dokaj nad predvojnim oktobrom 1938 leta.
Vsega skupaj, po morju in po železnici, so v oktobru prepeljali 5.020.617 centov blaga. Po morju so prepeljali 2.701.396 centov in po železnici 2.319.220 centov.
Promet prvih desetih mesecev tega leta pa znaša 53.6 milijonov centov. V primerjavi z lanskim letom promet prvih desetih mesecev ni občutr.o porasel, saj so lani prepeljali 50,4 milijone centov blaga. Krivda za šibek porast leži predvsem na nekaterih poletnih mesecih, ko je promet padel nekajkrat celo pod v šino, ki jo je imel 1938 leta. Deloma pa tudi ni Trst zaradi pomanjkanja ladjevja izkoristil do kraja ugodne lesne kenjukture in so mu zaslužek odnesli drugi. Seveda je porast prometa prvih desetih mesecev še vedno zelo ugoden, ge ga primerjamo s stanjem 1938 leta. indeks, ki ima za osnovo 1938 le-to-100, nam kaže sledečo sliko: promet p0 železnici 146,87; promet po morju 111.23. skupni promet pa ima indeksno število 124,36.
Kljub mečnemu pomanjkanju brodovja in raznim oviram tarifnega značaja bo verjetno dosegel letos Trst v pomorskemu prometu prvenstva in rekordno. do sedaj še ne doseženo številko.
V desetih mesecih tega leta je prešlo preko pristanišča vsega skupaj 53,6 milijonov stotov blaga, od tega je prešlo preko železnice 23,3 milijone stotov in po morju 30,3 milijone stotov.
Absolutne številke in tudi primerjava s preteklimi leti nani kažeio prece:š?n poiast pristaniškega premeta. 2al pa se je v dokajšnj meri izpreme-nila njegova struktura in pre-
vladujejo sedaj predvsem groba, masovna blaga, ki ne dajejo toliko zaslužka Tudi promet P9 cestah je v zadnjem času porastel in že v marsičem konkurira železniškemu. V prvih devetih me e-cih tega leta je znašal 5,2 mli-jona stotov blaga in je porastel za 5,46 odstotkov v pr mer-javi z lanskimi prvimi devetimi meseci in za 26,73 odstotke v primerjavi s prv-mi devetimi meseci 1949 leta.
ČESTITKE
MILENKO PRELOG,
sin slovenskega tržaškega trgovca Josipa, je te dni doktoriral na medicinski fakulteti v Padovi z najboljšim uspehom. Čestita, jo mu starši, brat, vsi sorodniki in znanci ter želijo, da bi dosegel dobre uspehe tudi v novem poklicnem življenju.
Okrajna skupščina OF za Nabrežino
Danes 18. novembra 1951 ob 9. uri bo v Nabrežini v kul. turnem domu Igo Gruden skupščina OF slovenskega naroda za nabrežinski okraj s sledečim dnevnim redom:
1. politični in gospodarski pregled in naloge OF;
2. organizacijsko poročilo;
3. diskusija;
4. sklepi:
5. izvolitev okrajnega odbora:
6. razno.
OF
IV. okraj OF Skedenj priredi dvodnevni izlet v Sv. Lucijo in Tolmin 8. in 9. decembra. Vpisovanje na sedežu v Skednju in pri tov. Pregarcu na Kolonkovcu vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra.
PARTIZANSKA ZVEZA
IV. okraj, sekcija partizanov STO Skedenj organizira za 9. decembra izlet za člane in sim. patizerje v Gabrovico pri Črnem kalu v Istri. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra.
ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO
Podporno društvo STO priredi skupno z odborom za novoletno jelko za I. okraj v sredo 21. novembra ob 20. uri v Ul. R. Manna 29 za člane prosvetnih društev in množičnih organizacij I. okraja kinopred-stavo z dokumentarnimi filmi.
DRAMSKA DRUŽIltA SV. KRI2
priredi
DANES 18. NOVEMBRA 1951 OB 16. URI v kino-dvorsni v NABREŽINI
..GEORGE DANDIN"
(Jurij Tepček ali Osramočeni zakonski mož) Molierovo veseloigro v treh dejanjih Poslovenil; Ivan Koš-tial — Režiser: Rudi Košuta OSEBE:
Jurij Tepček, bogat kmet, Angelkin mož . Rudi "ngehka. Jurijeva žena, hči barona Sotenvilla -Žerjal; Baron Sotenville, selski plemič, Angelkin Edi Košuta; Baronica Sotenville. njegova žena - MjL*. Sonce; Klitander, Angelkin ljubimec . Miro Tr®«*.1 Klavdina. sobarica pri Angeliki - Lil Vana Huter; Lu ’ kmet, v Klitandrovi službi - Lucijan Tence; Colin, S1UB pri Juriju Tepčku - Lucijan Tence.
Dejamje se vrši pred Jurijevo hišo na vasi.
GLASBENO UMETNIŠKI NASTOP PROSVETNEGA DRUŠTVA
«IVAI VOJKO.- l*KOSEK IiOST«j5
DANES 18. NOV. 1951 OB 17. URI V DVORANI NA KONTOVELU
1. Za uvod zapoje nekaj narodnih pesmi mešani PeV ski zbor.
2. Sledi veseloigra v enem dejanju.
»ČUDEŽ V PUSTINJI'
Spisal: V. Katajev — Prevedel: Fram Žižek Režiser: Alojzij Starc
3. Spevoigra narodnih pesmi :
»LOJTERCA"
Scenarij napisal: Lojze Cjak — Zbral in priiedil:
tor Čermelj — Režiser: Lojze Cjak — Dirigent Čermelj.
.... ^
DAROVI IN PRISPEVKI
Vozač filobusa izročen
sodišču
Po zaslišanju 30-letnega Mat-tea Balosa it Ul. Artisti 7, ki je predvčerajšnjim popoldne trčil s filobusom v tramvaj št. 10, pri čemer je bilo 30 oseb ranjenih, so ga policijske oblasti zaprle v koronejske zapore in ga izročile sodnim oblastem v nadaljnji postopek. Vse zaslišane osebe, med katerimi je bil tudi tramvajski zavirač Chert in številni potniki, so potrdile. da je kriv šofer filobusa, ki je preveč zavil na levo Hran. Balos sam pa je izjavil, da se ni mogel držati desne strani ceste, ker bi se lahko drogova, ki vežeta vozilo z žicami, odklopila. Cim je o azil tramvaj, je zavrl in zavil na levo, vendar je bilo že prepo-
zno.'..Balos se bo moral pred sodiščem verjetno zagovarjat; pred obtožbo člena 449. kazenskega zakonika.
* * *
Včeraj zvečer sta se javili v ■bolnici 22-letna Lucia Zerial por. Gašperini iz Ul. Media 6 in 46-letna Marija Babič por. Toroš iz Ul. Flavia 1294, kjer so jim obvezali lažje rane na nogah in jima priporočili 1 oziroma 2 dni počitka. Obe ženski sta izjavili, da sta bili ranjeni pri všerajšnjem trčenju med filobusom in tramvajem na Istrski cesti. S tema ženskama se je število ranjenih dvignilo na 32.
Ob peti obletnici smrti Ma> rije Kralj, rojene Škerlj daruje hči Katarina 400 lir za Dijaško Matico, 200 lir za Kulturni dom. V isti namen daruje Karla 200 lir za Dijaško Matico.
Geometer SERGEJ SANCIN
z uradom v Skednju, Ul. di Servola 91 je odprl pomožno pisarno v mestu Ul. Commer-ciale 3, II. Stranke se spreje majo v popoldanskih urah. — Tel. 5939.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. novembra 1951 se je v Trsju rodilo 7 otrok. poroke so bile 3 in umrlo je 7 oseb.
Cerkvene poroke: inženir El-uood Robert Horvvinski in učiteljica Amaryllis Palisca, zastopnik Giovanni Puechler in didaktična ravnateljica Sonja Senčar, uradnik Marcello S:ni-gaglia in gospodinja Silvana Severi.
Umrli so: 80-letna Angela Ve-licogna. 69-letni Valentino Ruc-ci, 66-letm Paolo Ma:t;nolich, 78-letna Giustina Žigon vd. Ma-kuz, 41-letni Lucia no Mont colo, 76-letni Guido Socchieri. 80-letni Erminio Braida.
Gledališče Verdi
V četrtek bo v gledališču Ver. di otvoritvena predstava letošnje operne sezone s Puccinijevo »Turandot«.
Opero, v k.ater; tv, nastopila slavna jugoslovanska pevka Dragica Martinis. bo vodil Anton ino Votto. Nastopi1!j bodo še: Ken Neate. Rosetta Neli, Ma-rco Stefanoni, Femando Lidbnni. Vladimiro Lozzi, Raimondo Bot. teghelli. Eno Mucchiutti in dru. gi. Zborno petje jP naštudiral Adblfn Fanfand. režiral je Livio Luzzato. koreografka Annita Branži.
Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic.
SINDIKAI NE VESTI
Seja izvršnega odbora ERS
V ponedeljek 19. t. m. bo na sedežu Zveze Enotnih razrednih sindikatov v UL Machiavelli št. 13 seja izvršnega odbora ERS Tržaškega ozemlja s sledečim dnevnim redom:
1. Gospodarski položa j delavcev (plače in življenjski stroški).
2. Organizacijska vprašanja.
3. Slučajnosti.
PROSVETNI KROŽEK SV. KRIZ vabi na predstavo Molierove komedije v treh dejanjih »JURIJ TEPČEK« kj bo v Nabrežini danes ob 16. uri. AVTOBUS: iz Sv. Križa ob 15.30; iz Nabrežine ob 18.05. Ob 20. uri se prične PLES.
Na pobudo kroga A rodn» Slovenk bo imela J in študijska knjižn'« 2(,j0 22. novembra 1S51 o ^ v Ulici Roma 1®>
drugi literarni
O pisateljici
veceh
Zofti
Kve-oVori'
der Demetrovič la univerzitetna P -ni^oVa
ca gospa Marja Bor ^ namesto gospe Vtakten0 Kernčeve, ki ie s
zadržana. jct
Iz izbora del Zofke Kveder ^ c:o\'ey bodo recitirali skega narodnega 61 v Trstu.
Vabila se dobe v in študijski knjižni01
ZA
Družina Ferluga Roža se iskreno, 1 .jrit0*1
vsem onim, ki so na način počastili sP0II1!n
Marije Ferlufl3^
Maša zadušnica
bo
21. t. m. ob 7. uri Trst -^KonkoneM^
IZŽREBANE LUTERIJSKE
8 i 1
Cisti dohodek v korist letne jelke.
novo-
Umetno oplojevanje živine v Štandrežu
Umetne oplojevalne postaje, ki so jo pred kratkim odprli pri Jožefu Lutmanu v Standrežu, se lahko poslužujejo vsi živinorejci okoliških vasi. Zivino-zdravnik sprejema vsak dan ob 13.
Umetno oplojevanje živine je že zelo razširjeno po vsem svetu. in vsakomur s° dobro znani doseženi uspehi. Razen tega da z umetnim oplojevanjem obvarujemo živino številnih kužnih bolezni ki si jih lahko naleze pri naravnem oplojevanju, nam umetno oplojevanje nudi od 90 do 95 odstotkov možnosti za oploditev.
Ljudsko štetje
in potvorbe italijanskih Šovinistov
Primorski dnevniku je več. I krat opozarjal javnost, kako se ■ italijanski šovinisti poslužujejo vseh, sredstev, da bi prikazali čisto «italija>nstvor> Trsta, kako so na primer ob volitvah leta 1949. potvorili število volivcev in tako spletkarijo tudi sedaj ob ljudskem štetju. Da bi prikaza. li. da jih je v Trstu čim več. so šovinisti tudi to pot prihiteli v Trst iz Italije.
Tako smo zvedeli, da je neka italijanska šovinistka po imenu Doria Vera iz Korak, hči učitelja in znanega bivšega fašista, sedaj bivajoča v Tržiču, prihitela v Trst, da bi izpolnila polo ljudskega šteja kot stanujoča Pri neki družini v Barkovljah št. 383. Gospomnja ni hotela na to pristati, ker se je bala, da ne bi je zaradi netočnih podatkov kaznovali z globo. Tedaj se je Doria razhudila in izjavila, da bo vsekakor dosegla svoj namen, saj je tudi dobila izkaznico STO. češ da biva v Barkovljah v omenjeni hiši že od leta 1948, čeprav je samo trikrat spala v omenjeni hiši. Izjavila je, da je dobila izkaznico v nekaj dneh.
Ko je policija svojčas poizve-dovala po njenem bivališču, so vsi sosedje odgovorili, da omenjene Darie ne poznajo.
Temu ravnanju naj primerjamo le ravnanje z Lipovščkom Filipom, ki biva na Proseku že od leta 1921 v hiši št. 85. Do leta 1949 je redno dobival vse o-sebne izkaznice, sedaj pa mu oblasti nočejo dati izkaznice, češ da nima, pravice do tukajš-njega državljanstva. Vprašamo ZVU, ali se bodo še dolgo ponavljala taka diskriminacijska dejanja, kot se dogajajo pod sedanjo občinsko upravo?
V. S.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Vojaki JA pomagali ob povodnji
iz Jugoslavije. Nova predeloval, nica bo zadloščala za vse potrebe vsega okrožja.
I Okrajno gradbeno podjetje
71	,	i. 1 .	„	.	|	»Napredak«	iz	Umaga	dela na
Z<anvale ljudstva za požrtvovalno oomoč raznih objektih, ki bodo dogra.
Številni posameznik-i, podjetja in ustanove, pošiljajo te dni zahvalna in priznaina pisma na sedež VUJA v Koper, v katerih izražajo priznanje vojakom JA, ki so tako uspešno in hitro priskočil; na pomoč ogroženim krajem. Takj, je iz Umaga bilo poslanih več zahvalnih pisem, v katerih je rečeno, da je bila pomoč vojakov JA odllo-čilna, in da so enote JA s svojim pogumom veliko pomagale, da je bila škoda omejena na najmanjše.
Okrajna' Uprava vodovodbv in melioracij v Kopru je prav tako poslala na vOja pismo, v katerem pravi:
«Zahvaljujemo se za pomoč, ki so jo nudile enote JA. Z njeno pomočjo so bile očuvane o-brambne naprave v Semedeli in _ v Ankaranu. Ce danes ni večjp škode, se imamo zahvaliti v prvi vrsti enotam JA, ki so nemudoma priskočile na pomoč.«
tlhiip m
Pii mol,) ki dnevnik!
Slovenska beseda je živela /ato ker so jo čuvali naši dedi
Lepo je slišati o takem delu mladine, kot ga je zadnje čase začela mladina vasi Sv. Peter in Nove vasi na Koprskem. Zbrala se je na ustanovnem občnem zboru mladinskega kul. turno umetniškega društva »France Bevk« in s tega ustanovnega sestanka naslovila na SHPz pozdravno pismo, v katerem med drugim piše:
»Dolga je bila pot dlo tod. Dolgo so se trudili tujci, da bi zabrisali slovensko besedo s te zemlje. Toda slovenska beseda je živela, živela zato, ker so jo čuval; naši diedi.
Danes je na tej slovenski besedi zrasla nova moč — kultur.
vršili jo bomo. Razširili bomo slovensko knjigo v vsak naš dom in dvigali bomo na vsakem koraku kulturo naših krajev.«
Na vse zatiranje, ki ga je prestalo ljudstvo teh vasi v času fašistične okupacije, jP to močan in odločen odgovor ml a. dine.
Razstava hrvatskih slikarjev In kiparjev v Kopru
V mali dvoraru. Ljudskega gledališča v Kopru je bila odprta razstava modernega slikarstva in kiparstva hrvatskih likovnih umetnikov. Razstavo prireja Galerija likovnih umet. nikov na Reki in Društvo li-kavnih umetnikov Hrvatske, podružnice za Reko.
Razstava bo odprta do 22. novembra vsak dan od 9. do 12. ure in od' 16. do 20. ure.
Zadružni dom na Škofijah
Naš zadružni dom, kj ga gradimo že nad eno leto in pol. bo. mo z veliko slavnostjo v glavnem dograditi dio praznika dne. va Republike. Ta dan bomo od-prii za predstave gledališko dvorano.
Zadružni dom bo eden od naj lepših na vsem Koprskem. V velik okras bo obema deloma Škofij, ker bo največja nova stavba v vasi.
 a
Z BUJSKEGA
Živahna gradbena delavnost
Na dan Republike 29. novembra bo podjetje za izvoz kmečkih pridelkov «Zadrugar» iz Buj odprlo novo predeloval.
jienj do decembra. Tako bo v decembru dograjen in cdprt nov hotel «Prvi maj« v Umagu. Tam bo odprta tudi nova čitalnica. V Bujah končuje isto pod. jetje dela pri gradnji stavbe za razdeljevanje bencina in novega mestnega javnega kopališča.
Naročite se na knjige Prešernove knjižnice
Knjigama «LI-PA» v Kopru sporoča vsem, ki bi radii naročili letošnje knjige »Prešernove knjižnice«, naj pohitijo. Naročijo se lahko ša do 20. novembra in dobijo za 100 dinarjev 5 knjig in sicer: Koledar, Zdravstveni priročnik, Pcezije Franceta Prešerna, povest Mimi Koničeve «Prelom» in Iljin-Segalov0 knjigo «Kako je človek postal velikan«.
Knjigarna opozarja, da bodo knjige po 20. novembru stale 200 dinarjev. Naročnino sprejemajo vse knjigarne »LI-PA«.
F1RENZE
GENOVA
MILANO
PALERMO
TORINO
VENEZIA
BARI
ROMA
NAPOLI
CAGLIARI
4«
' 2«
51 12
34 jo 3J
I
s* li 83
MALI O
ZAKONSKI PAR. lSy ce«trU'
možnosti prazno	-r-,
slov na upravi   -----
T	__——po'
PRODAM OTROŠKO,
Naslov na upravi *
ZAKONSKI PAB „3,lje0° otrokom išče °Pr'S,. Naslov na uPr«vl  "čr'
PLAČAM DOBRO ^
za majhno neodvisn a Naslov na upravi
OPREMLJENO SOBO»	^
šemu gospodu v m na upravi lista.
nico mesnih izdelkov. Vse stro-mm™ KnrecKp miaatne. l j«, in opremo, ki jih bodb upo-Naša naloga bo še težka, a iz-1 rabljali pri predelavi, so uvozili
Plenum okrajne ZAM v ponedeljek v Kopru
V ponedeljek 19. novembra ob 8. uri bo v dvorani Mestnega ljudskega odbora plenum ZAM za okraj Kaper. Na plenumu bodo razpravljali o mladinskih volitvah, ki bodo v januarju prihodnje leto in o pripravah za praiznovanje dheva Republike.
* * *
Zaradj udeležbe v pretepu na cestnem križišču Šmarje . Sent-peter, pri čemer je bil kršen javni red in mir, s*> bili. kazno. vani; Franc Kocjan, delavec iz Šmarij na 3 mesece odvzema prostosti in Emil Prodan, kmet iz Šmarij na 2 meseca odvzema prostosti.
ADRIA^0$
de<
organizira 2.
IZLET Z VLAK
Divačo In ^
PO zel° US^4 P<„
Vpisovanje do j^pre
bra pri	5'	-
Ul. Fabio t>ev
ADaiAjHCP
DVODNEVNI r,
8. in »•
Rovinj Komun
Upali« •*"’ Štanjel Dornberk Hilusmber11 Koč
Oragnčo ^
doliZe*’1
in
Vpis°van3ydria-E*pT
bra pri * „ cever° * Ul. Fabio be
«NO«N^»
*
VplsovanjeAdr,aj;jd> 5
bra Prl, * . S&et Ul. Fat>10
SABLJO
namesto
GENERALI N OSIJU
talar,
ŠHUEJE
OSTROGE
pastirskega KRIZA
O domačem italijanskem pisatelju p. a. Quarantottiju Uambiniju in njegovi knjigi «rrimavera a Trieste« smo že pisali.
. Prvič smo prikazali, kako je 5 svojimi prijatelji vzrado-scen opazoval z daljnogledom Proti Barkovljam, da bi prvi videl prihod zavezniških čet v Trst. k0 mu je nenadoma te-efoniral znanec, da ne ve Prav nič o prihodu Angležev
Američanov, da pa gleda z •astnimi očmi, kak0 prihajajo Po Ul. p, Severo jugoslovanski tanki!
, V drugem članku smo objavili cvetke Gambinijevega leposlovnega sloga, s katerim J® namerno blatil vse, kar je slovensko, jugoslovansko, partizansko in prekosil najbolj Prostaške napade tržaškega in “f^gega italijanskega šovinističnega tiska.
," Danes bomo pokazali, kako JP ta pisatelj odkril genij tržaškega škofa Santina in ga Ovekovečil v svoji že navedeni leposlovni umetnini.
Gambini piše: «Polkrog hri-in gričkov na dnu kopr-e. kotline od Skocijana, 'Ma-T*®*® in Pomjana do Sv. Mar-® je bil posejan s požari: oolafci dima belkaste, modrikaste,, rožnate in rjave barve; neiteti požari, da oko vseh ni rrioglo zajeti; dvigali so se ved. no n°vi in ko se je zmračilo, X bilo povsod videti zublje; ln ognjene rakete so se kot Umetni ognji ali padajoče oezde še vedno vžigale visoko na nebu in utrinjale. Str-sem s tesnobo v srcu, fkrog mene je po tolikem bojnem hrušču zavladal po-Boln mir — v polkrog gričev, kjer so morale družine od bli-Zu gledali še topla trupla Rojcev, gorečg grmade svojih lš. hlevov, senikov (med terni Ser* videl goreti tudi hišico dedov), ko se je naen-■ W od do ust raznesla novica: eSkof je prišel.»
Clambini se je zdrznil in treznil ob tem grozotnem pri-*Pru, toda on je dobro vectel, ^ so vasice v ozadju koprske kotline — Marezige, Pom-
. ',an ter druge, ki jih on ni ‘(henoval, slovenske vasice, da Prebivajo tam, kar pomnimo. Slovenci; vedet je tudi, da so
zažgali vse te žive grmade in pobijali vsakogar, ki jim je prišel naproti — tudi otroke, žene in starčke — italijanske fašistične tolpe, ki so si tiste dni hladile kri nad našim ubogim ljudstvom. Gambini je mogel vedetj tudi za požige, ubijanja v vasici Lipi, Biti-njah, Merečah itd., vendar ni našel nobene tople besede za našte trpine, pač pa je znal v knjigi «Pfimavera a Trie-ste» pisati o tem ljudstvu toliko grdih laži in zasramovanja.
Po prvem razneženju preide pisatelj kar v epski slog. ko je zagledal tržaškega škofa.
«Medtem ko so vsi otrpnili od strahu in preplašenosti ter je še celo najbolj drzne zadrževala, brezvoljna osuplost, da bi pomagali ranjencem in se domačini niso upali niti iz hiš, da bi pomagali tistim, ki so iskali zavestja, je prišel škof tja, kjer so še prasketale strojnice." Prišel je ne samo, da blagoslovi mrtve, . marveč da pomaga in svetuje, da vzame s seboj kakega ranjenega partizana in ga obvaruje pred . Nemci.n
Da bomo spoznali Gamibini-jevo pisateljsko «realistično fantazijo«, s katero gleda tržaškega škofa Santina sredi bojnega meteža, kjer je «juu naško« stal tudi pisatelj, bomo navedli še odstavek.
«Posrečilo se mi je, da sem zapustil našo pristavo, preden so prišli tja Nemci m tisto soboto zvečer sem opazovali v Kopru s starodavnega Malo detle Galere najbolj divjo represalijo, kj so jo nacisti prizadeli našim vasem.n
Bralec si je pri črtan ju zgornjega opisa gotovo mislil, da je šktrf Santin brez dvoma izredna človeška pojava, ki si upa priti na sam kraj, kjer je besnela borba, kjer so ležali v mlakah krvi padli in ranjeni partizani, kjer se je vsak drugi, ki se ni bojeval, tiščal v domačem zakotku, ker sta se vseh lotila obup in otopelost; bralec je skupno s pisateljem že videl, kako se škof Santin s prepričevalno besedo zaganja v fašiste in brani obrnjen s prsi proti njim ubogo- slovensko kmetsko prebivalstvo, pri čemer vpije: «Apa-ge satanus, poberite se fašistični vragi, dk> tu in nikamor več dalj# vas ni iranj svojih zverstev, tako predstavljate italijansko kulturo!« ' <■ ■ 'Pri tem se moram*, Zavedati; da ne bi fašisti in nacisti skri-
BI MORAL (PO ZAMISLI GAMBINI JA) DRŽATI V ROKAH SKOF SANTIN
vil, škofu Santinu niti lasu, ker je bil visok prelat in ker je bil s fašisti od njihovega obstoja v dobrih zvezah. Toda vsega tega ni storil, saj nam njegov najnovejšj biograf Gambiti; vendar pove, da je stal škof Santin tedaj na tisti (tvojaški izpostavljeni« točki, ki se ji pravi Molo delle Galere v Kopru, kar pomeni toliko kot v koprskem pristanišču. Od tu torej sta gledala tržaški škof in z njim pisatelj P. A. Quarantotti Gambini trpljenje slovenskega človeka; ki so ga v družbi z Nemci davili njuni fašistični sorojaki.
To je bilo res pravd junaštvo!
Nato prične labodji spev, fci se glasi;
«Ce bi bili imeli v Julijski krajini enega samega armadnega generala, ki bi imel značaj tega moža — ne morem si kaj, da ne bi mislil na to — bi bila naša useda lahke drugačna.
Ni prav, da si generali in drugi oficirji oblačite leta in
leta vojaške suknjiče z lesketajočimi se epoletami, da potem izginete vprav v trenutku, ko bi morali napraviti svojo dolžnost, v. tistem trenutku, ko bi se morali pokazati zares vojaki, k0 gleda na vas stoti-soče ljudi, polki, brigade in divizije. Ni prav, da zapustite v nekaj minutah v avtomc-bilu ali letalu pokrajino, ki je veljala Italijo toliko, kolikor Julijska krajina.
V podobnih nesrečah bi se bil mož najsvetlejšega, energičnega in drznega značaja, kot ga Ima Anten Santin, če bi mu dal bog v roko sabljo namesto pastirskega križa — o tem smo lahko umerjeni — dvignil s svojimi četami v hribe, v čast Italije in da reši njene . vzhodne meje-, nalogp, ki mora elektrizirasti pravega vojaka.
Ce bi bil samG eden od armadnih poveljnikov, ki je bil v naši pokrajini, imel pogumno srce in če bi bil delal tako kot škof Santin, bi nas ob Ju-
lijskih Alpah ščitilo lastno močno partizansko gibanje; in v septembru 1943 bj naši vc. jaki, predeg so jih Nemci zverinsko zajeli in pokončali, ne bili govorili vsakomur, ki so 9a srečali; «Kaj naj storimo? Naši oficirji so nas zapustili. Danes bi Tito morda ne bil v Trstu ali četudi je tam, bi nam bila njegova prisotnost mnogo laž ja
® Vselej me je ganil monsi-gnor Santin, ta Istran sijajnega kova, njegova pripra/ulje-nost, da kot točni poveljnik hiti na pomoč v kraje, kjer je večja nevarnost, tudi ob žvižganju krogel, da se osebno prepriča, kje se je treba upreti, Pomagati, brzdati ali se pogajati.
Generali nosijo talar, škofje ostroge; zdi se, da se je v teh letih p,.; nas w$e prevrnilo.
Sedaj opazujem tega prelaz t® in medtem ko me posluša in upira vame pogled1 s svojimi okroglimi in zelo živahnimi očmi (v monsignoru Sam-
thiu je vse okroglo, vendar ima ta okroglost to posebnost, da izraža urnost, okretnost, energijo) ponavlja svojo značilno kretnjo, ki nas. nekako vzpodbuja k razumnosti in akciji.
Ko se dvigne in mi stisne roko, reče; «Dobro, če je tako, bom moral takoj govoriti z angleškimi in ameriškimi poveljniki!.»
Domenili smo se, da, ga bomo čimprej obvestili, če bomo lahko potrdili vest z vso gotovostjo, To smo storili, še preden je potekla ena ura, kakor hitro smo govorili s tiskamo, kjer so tiskali razglase.
Jutro, popoldan. Tesnoba, pričakovanje. ' Pri vsem smo brez radia in zvečer slišimo še vedno — to je temna sila in tisočletna melanholija — zborovsko petje vojakov, ki prebivajo pod nami.»
Na vse to dodamo mi sledeče: Gambindjevo sodbo o italijanskih generalih in drugih oficirjih italijanske vojske vza-mem0 na znanje. Ce bi jo izrekli mi. nas bi ves tržaški in ostali italijanski tisk obtožil, da žalimo čast njihove slavne vojske.
Spoznali smo tudi, da škof Santin, tudi potem ko je na pomolu v Kopru nehal opazovati vojno panoramo, ni šel v bojni rraetež, da bi blagoslovil mrtve, kaj šele pomagal, svetoval domačinom, ohranil ranjenega partizana... Ne, po isti gladki od asfalta lesketajoči se cesti se je naglo v avtomobilu vrnil nazaj v Trst in čakal, da se bo šel pogajat z Angleži in Američani.
Generali in škof kot novec enaki!
JUNAŠTVO
V zadnjem članku o dogodkih v Jugoslaviji, ki jih navaja bivši italijanski šef generalnega štaba maršal Cavallero v svojem dnevniku, smo videli, da so Italijani l, 1941. komaj zasedli jugoslovansko ozemlje in že imeli skrbj in težave s prvi. mi partizani.
Vsakdo je .vedel, da je bil hrvatski ((poglavndk« Pavelič lutka italijanske vladie; toda vseeno se je že 20. avgusta 1941 Mussoliniju brzojavno pritoži), da italijanski vojaški ukrepi motijo delo hrvatske vlade. Pavelič je hkrati predlagal, naj1 bi pri vzdrževanju reda v demilitariziranem: pasu sodelovale hrvatske čete z italijanskimi Teda Cavallero je ta predlog
ndkTordl
Po drugi stranj ;P Cavallero sprejel gen. BifoliM, poveljnika za Albanijo in Črno' goro, in
lllholjufaioM" hamomemik
onemogoča, tlačnega mitu
cepra
v so, v naglici nastopajo menjavanja vedno novih jjanj, dnevi zagrebškega kon-miru že nekoliko odmak-Pa je ta kongres kljub te-
«ja
loga,
8resa »leni,
DnLŠe vedno predmet diskusij in tovno^ v £lankib številnih. sve-kor i listov- To dejstvo vseka-sroh-i kazuie vel‘k pomen za-Drav ga kon8resa muu, ki je v Oiirm pomenu besede upeljal denvL.na prizabevanja v nov tir,
tičnih 1,46,1 Po metodi in p ‘Cblh ciljih. predsta
Odmevi zagrebškega zbora za mir, ki je zavrgel teorijo o edino “kvalificiranih" in “sposobnih"
prak-
fcur»Titavnik llsta "1’ranc Ti-uda,^6,01'86 Altmann na pr. po-
a so delegati na zagreb-stvnv,. glesu prvikrat priso-tiSni res 'skren> 'n demokrati« iM,narodni k°nferenci. Dubravk' *st «w‘«ner Kurler« pa bn- ' <<NaJbolj značilna stvar je Zbor °'na svoboda diskusije. Ta dein„-Za. m,r in mednarodno so-tert nJc Je pokazal smer, v ka-trainJE treba tstcati garancije za ”Iir v svetu.« Essenski Ust sal- JRbur-Zeitung» pa je zapi-
akrh- srebSki zbor j® zaP°čel Spo Pfinciplelne oblike za do-
|° hiiru.«
SfPh-,Vel k in P°v0Uen odmev za-a bskega zbora je poskrbelo tu-
Sno °’ da je bil ta- zbor za' v«s«£an na Principu združevanja
ha _ Mudi' ki žele mir, ne glede
-1 Niti različna stališča In po-
'stop' Toda prav to deJstvo le Čan	Postalo predmet poja-
Ijem *or,je °nlh, ki pod okri.
kominformovsklh «mironos-ln * Propagirajo «mir» zamišljen int« delan natanko po trenutnih s- !"e5lh Sovjetske zveze. Kakor ron.6 daVr,o pred zagrebškim zbo.
‘‘ irnml.e _____:	: X ..	jel-.
fcominformistične radijske
Shal v družbi s tiskom intri-Zb0.,6 (s'cer brezuspešno) proti ha jb( samemu, tako so se vrgle hjern ° nehvaležno delo tudi po akelin °r8ar>t2lrali so celo proti-Za£rph,na Dunaju v Izrazito proti-Je n-J , funkciji, v diskusiji pa 'japau °val umetno vsiljeni van d na vše one, ki so sodelo-htčn|ma zafirebškem zboru z iro-It» Da-i.,vzdevki o ((nevtrallzmu ko,hinrn- h1'1”’ £eprav so prav ^Srebei-movska trobila vse do treb0 .'Ia, zb°ra poudarjala po. •hevtraii.,6 anja Prav s temi GleaV tn Pacifisti«. i?tormiv?*S t0, da sPada vsa kom-u',r|u ?h„Ja gonja Prot' Zagreb.
'iU*°siovanVa m'r v "kv,r pro’ ‘ovanske gonje ZSSR ln da
se. prav s tako gonjo odlikujejo tud) nekateri izvenkominformov-ski krogi na Zapadu, pa prav nič
ne preseneča dejstvo, da so našli komin.ormisti zaveznika v ((kapitalističnem« bratcu «New York Herald Tribune«, kj je ugotovil, da zagrebškemu zboru niso prisostvovale »markantne osebnosti« in da je bila iniciativa za ta zbor delo jugoslovanske vlad{, v cilju, da potegne iz nje neke gotove koristi zase,
. Seveda si londonski kominfor-mistični mikrofon «Daily Wor-ker« ni mogel kaj, da ne bj dosledno ponatisnil mnenje ((kapitalističnega« bratca.
Namig aia »markantne osebnosti« z ene in druge strani lepo razkriva mentaliteto kominforml-stov in ljudi pri «New York Herald Tribune«, ki sloni na nedemokratičnem stališču, da lahko obravnavajo vprašanje miru samo »markantne osebnosti«, po možnosti samo predstavniki velesil, medtem ko naj bi bila, po njihovem, dolžnost vseh ostalih
«neznatnih» le ta, da pasivno sprejemajo #markantne osebno.
sti».
Toda če»je že govora o politiki ((markantnih osebnosti« potem je treba ugotoviti predvsem dejstvo, da je prav politika teh »markantnih osebnosti« (reci: samozvanih osebnosti) privedla mirovna prizadevanja na mrtvo točko zaradi protimirovnih interesov teh samozvancev v službi bodisi ene ali druge strani. Zagrebški kon-gres pa je namerno ubral pot širine in pozval h konkretnemu delu vse fciiroljubne ljudi, brez predhodne legitimacije o njih «markantnosti». Poseben pomen zagrebškega zbora za mir je nam- sp reč prav v tem, da je ovrgel I kominformistično teorijo, o »kvalifikaciji« in «sposobnosti» samo nekaterih, da se bore za mir in je prav s svojo svobodno in enakopravno diskusijo odprl širje možnosti za uspešen izid mirovnih naporov resničnih borcev za mir.
italijanske okupacijske vojske na Balkanu
v spominih gen. Cavallera
mu naročil, naj se pripravi na    . _____>. .	_
pot proti Hrvatski in Bolgariji,	j..	•	„	t	i	' Tl "T
fci sta opornrka italijanske itCLLlJCLTli SO SG V JligOSlCLVijl loihko Oiboli
ekspanzije na Balkanu.	samQ y yeč/jh krajih, kjer SO Živeli V
strahu in obkoljeni kakor v trdnjavah...
ekspanzije na Balkanu.
Isti dan. 10. septembra, pa je Cavallero zapisal v svoj dnevnik. da mu je italijanski pufoli. cist Zolj Corrado poročal iz Za. greha, da se je razgovarjal z marš. Kvaternikom, poveljni-fcotK nove hrvatske vojske, ki mu je dejal; »Čeprav nisem ustaš in v političnem pogledu tudi ne paveličevec, sem prejel od poglavnika nalog, naj formiram, organiziram, oborožim in izvežbam vojsko neodvisne Hrvatske; ta naleg sem sprejel ln ga skušam dokončati, ker vi., dim v tem svojo patriotsko dolžnost. (Cjidrta patriotska dolžnost sodelovati pri izdajal šivu m klanju ; edolžnih ljudi!) .Moj sia pa je pravi ne-uravnovešenec! Naši drtižinsfci odnesi so prisrčni, nimamo pa političnih stikov.« (Mlad:j Kvaternik je bil, kakor znano, voditelj hrvatske ustaške policije in je soodgovoren za ustaške
grozovitosti).
»Pri oblikovanju in organdzi. ranju vojske mi manjka sedaj vse. razen ljudje. Imam malo pušk, zelo malo strojnic, kakš. no strojno puško in kakšen topič. Nimam pa tovornih in osebnih avtomobilov, niti opre. me za pionirske čete. Oklopn'h voz imami šest, rečem šest, in še ti so lahki in starega mo-dela, tako da jih ne morem uporabiti nit j za vežbanje Imam tudi samo nekaj radio oddajnih aparatov. V vsej Hrvatski sta samo dve delavnici, sposobni za izdelovanje streliva za lahko orožje. Letalstva nič! Vidite torej, dg ni pod takšnimi pogoji mogoča nobena resna organizacija hrvatske vojske.« Kvaternik je tožil pro. ti Cavalleru očitno saimo zato, da bi izvabil od njega čim' več orožja.
Medtem se ie nadaljevala v Cmi gor; ostra borba proti okupatorju. Cavallero je ene 29 oktobra zaznamoval v dnev. nik, da so prestregli brzojavko, v kateri uporniki navajajo, da cenijo- italijanske sile na okrog 20Q.00O mož in da je mcrala Italijanov zelo nizka. Uporniki pozivajo, na; pospešijo dobri' organiziran vpad. ki bo prisili! italijanske okupacijske čete. da se vdajo.
Cavallero nj mogel biti preveč presenečen nad tem mnenjem. če pomislimo, da je vpisal nekaj dnj prej v svoj dnev. nik tole opombo; «Iz visoko-šolcev ie treba napraviti bojevnike. Vendar vlagajo vse preveč prošnje za sJužbova-njp pri karabinjerjih in za int-endant-sko službo. To očitno kaže. da hočejo odtegniti vojaški
Italija je imela na zasedenih področjih Jugoslavije pco-bla ščenega ministra Luco pietro marchia. Cavallero ni bil z njegovo politiko zadovoljen, češ da je proti Srbom in Hrvatom preveč agresivna. Zato je priporočal previdnost, »da se iz
ognemo komplikacijam; druga armada pa n;ora stati s puško ob negi, pr; čemer naj bodo vojak; Samo vojaki!« Nato nadaljuje; Sedaj, ko so se Hrvati z dušo in telesom povezali z Nemci, je jasno, da se moramo mi Italijani čimbolj izogibati obtožbi, da smo srbofilj m moramo celo ta vtig zavračati. Naše naipctilo naj bo samo vo. jnško. Sicer pa Hrvat, želijo, da bi dobili čimprej Spoletske. ga vojvode, da se tako otresejo nemškega pritiska.«
Pred, koncem: leta 1941 je postalo partizanstvo že zelo moč-
RUSKA DIPLOMACIJA KOT DANES — TAKO NEKOČ
Ruski diplomat knez Potemkin se ja kot zastopnik Rusije udeležil neke konference. na kateri je sodeloval ,am francoski kralj. Ko se je Potemkin vrnil domov, ga je car vprašal: «No, moj minister, ali ste sklenili s Francozi pogodbo?» Prebrisani ruski zunanji minister je odgovoril: «Veličanstvo, kaj vendar mislite, posrečilo se mi je vendar to. da sem ravno preprečil od Francozov predlagano pogodboh
S HODNIKOV OZN
Na sedanjem zasedanju OZN so francoski delegati
oblegali ameriškega zastopnika Warrena. Austina in mu dejali:	sAmeriški
davkoplačevalci naj bi
vendar segli še bolj globoko v svoje žepe in pripravili nadaljnja denarna, sredstva za oborožitev starega sveta.n Wdrren Austin je nagubančil čelo in odgovoril: «Well, ne pozabite, gospodje Francozi, da je sicer res običaj, da strižemo ovci vsako leto dvakrat volno, toda resnica pa je tudi ta, da ne moremo potegniti kbže z nje več kakor enkrat.»
Za Kulturni dom v Trstu so prispevali:
Zveza prosvetnih delavcev 20.000, I. N. 10.595, Cunja Ljubo 950, Ferfolja Mirko 1000, Fumia Karel 1500, dr. Miro Adamič 1000, Macarol Milka 500, Mrak Boris 627, Praček Davorin 627, Vouk Mario 400, Cesar Franjo 1000, Cesar Stanko 627, Turk Jožko 300, Žagar Boštjan 1000, Luša Katarina 500, Luša Viktor 500, Pertot Josip, 600, Jože in Mimica Bergman 1254, Počkar Rosetta 500, Dujc Vladimir 400, Smeraldi Ivan 600. Stok Viktor 300, Race Boris 627, Černivec Sergio 500, Martelanc Virgilij 1000. Barovina Ana 200, Ban Ivan 200. Colja Srečko 615, Pangerc Josip 300, Legiša Emil 400, Mili
ZA
KULTURNI
ROM
Berginc 340, Bucik Alojz 1000, Lipovec Franc 500, Stanovnik Aca 627, Šerbec Giuseppe 627, Pahor Slava 2000.
Ekspedit ZTT 2500, Perco Rafael 1000, Udovič Vera 600, Andolšek Stanislav 1000. Ličen Josip 400, Vatovec Viktor 1000, Cibic Ivan 400, Jankovič Livij 400, Cck Marij ‘ 500, Ferluga Matij 500, Pe-
gan Alojz 840, Uršič Vladimir 500, Skarabot Anton 1000, Ctrne Franc 780, Perhinek Franc 1000, Baretto Friderik 600, Ferluga Franc 500, Vitez Srečko 600, Marušič Ida 400, Zalašček Alma 500, Gnesutia Angela 250, Petrovič Jožica 250, Jerkič Emilija 250, Sker-lavaj Emilija 250, Vecchiet Julija 250, Grizančič Josip
500, Ukmar Josip 350, Sušmelj Venceslav 300, Ceh Jožko 300, Cepek Egidij 250; Guštin Alojz 500, Kosmina Avgust 500, de Manzano Eugenia 360, Petaros Renato 500, Riosa Marija 250, Furlan Karel 800.
IZ STIVANA: Peric Ivan 500, Malvina Tonut-Kocman 300, Maraš Ivan 200, Pernarčič Amalija 500, Pernarčič Josip 500, Blažina Avgust 300, Bertogna Renata 300, Peric Karlo 200, Pernarčič Dominik 1000, Pernarčič Viktor 200, Legiša Franc 500, Bušan Dominik 300 Pernarčič Alojz 300, Legiša ivan — Medja vas 500.
Skupno L 79.596
Prejšnji znesek » 5,389.201
Skupni znesek L 5,468.797
no. T0 je dovedlo Mussolinija, da je 29. decembra pisai Hitlerju. Prvi dtej pisma se nanaša na vojašk. položaj v Libiji, v drugem delu pa piše o Balkanu takole: «Se pred pomladijo je treba odstranit; vsako žarišče upora, ker drugačp mnogo tvegamo, da bomo imeli v 1. 1942 dedatno balkansko vojno. Najprej moramo pomiriti Bosno. potem Srbijo in Crno goro.
Operacije je treta izpeljati s skrajno odločnostjo in te morajo dovesti db tega. dg bomo prqb!valstvo v resnic; popolno. ma razorožili; to je edino sred. stvo, da se v bodoče izognemo presenečenjem. Pr; tein pa je potrebno, da- sodelujejo naše oborožene sile po skupnem načrtu, tako 'db dosežemo razpršitev’ sovražnikovih sil in za. želene uspehe- ob današnji upo rab; ljudi in materiala.»
Zadnj-i dan 1. 1941 Da je Cavallero tožil v svojem dnevniku: ((Nemcj nakupujejo na Hr. vatskem vse, kar je mogoče kupiti, medtem ko je naše zunanje ministrstvo prepovedalo vsako nakupovanje. Med drugim sme hoteli nabaviti 120 vagonov kož ki 1,200 ton volne. O tem sem govoril 2 Mussolinijem, ki je dovolil nakup.« T0 je zopet dokaz, kako so okli. paterji plenili po Jugoslaviji.
Nastopilo je 1. 1942. Jugoslc." vanski partizani so vedno bolj pritiskali na okupatorje, ki so moraij proti n ar odnoosvob o d i 1 r,-i vojski držati velike število divizij, Italijani so se lahko gibali samo v večjih krajih, kjer so živel; v strahu in obkoljeni . kakor v trdnjavah. .
Zato najdemo v Čavallero-vem dnevniku dne 13. januarja naslednjn pripetnfoo: '»Položaj na HrvatsVem je tak. da bo po. trebno, da napravimo načrt, če se’ hočemo izogniti balkanski vojni. Vojaštvu ie treba dati oblast, da vzdržuje javni red, vse ozemlje pa moramo raz glasiti za vojn0 cono.«
Nekaj dni prej je poklical Cavallero k sebi gen. Fassija, s katerim sta razpravljala, ka. ’ ko bi s- pomočjo hrvatske vojske zatrla upore na Hrvatstem. Fassi mu je predlagal^ naj bi eni italijanski diviziji priključil en hrvatski polk. Z gen. Fougierom pa je Cavallero govoril o uporabi letalstva na Hrvatskero in glede ustanovit-ve letalske šole za hrvatske in tiemškp gojence v Zagrebu.
«V zveai z incidentom, ki se je pripetil nekemu italijanskemu pehotnemu polku na. Hr-vatskem, in glede na težki položaj majhnih izoliranih po. sadik, ki jih partizan j s tako lahkoto obvladajo, sem opozoril poveljnika člruge armade«, tako piše Cavallero v dnevnik dn« 4. januarja, «dla. je nujno, da izvede premike čet le z močnimi kolonami. Odredil sem tudi, da* mora razpostaviti čete zelo ekonomsko, pri čemer naj zasede le najbolj važna središča in bran; samo bistvene prometne zveze.«
Partizanski problem je bil za Cava-llera in s tem za Ital j jo tako važen, da je razpravljal o njem na zahtevo Nemcev tudi z nemškim vojaškim atašejem v Rimu Rintelencm; temu je dejal, da Italija na Hrvatsko zaenkrat ne bo poslala novih sil, ker jih ne morP uporabiti (ta razgovor je bil pozimi 27. januarja 1942). Nato Cavallero dostavlja; «Toda spomladi bodo uporniki svoje vrste okrepil; in tedaj bomo nastopili z akcijo. Vendar bo treba izvest; operacije v velikem slogu, ss skupnim akcijskim načrtom in ne samo na Hrvatskem. ampajt tudi v Srbiji in Crni gori.«
Kot vidimo, se je Cavallero zaradi Titove narodmoesvobodn. ne vojske znašel ko; v začara, nem krosu, iz katerega ni na šel izhoda!
V Parizu se je prejšnji teden začelo VI. zasedanje glavne skupščine OZN. Medtem ko je sedaj vsa pozornost obrnjena na splošno debato, v kateri je trenutno v pretresu jugoslovanska pritožba proti ZSSR in njenim satelitom, se je 10. nov. prvič sestal tudi Varnostni svet. Ta ie z 9 - 0 glasovom poveril Franku Grahamu, naj v šestih tednih doseže v Kašmiru demilitarizacijo spornega ozemlja med Pakistanom in Indijo in pripravi vse potrebno za plebiscit. Naša slika nam prikazuje to prvo zasedanje VS.
ITALIJA
Severno Italijo — Piemont in alpske predele — je te dni zadela strašna vremenska katastrofa, ki je povzročila veliko materialno škodo in tudi nad sto človeških žrtev. Zaradi obilnih padavin so reke močno na-rastle, najbolj seveda reka Pad, ki je prestopila bregove in poplavila več naseljenih krajev v bližini Ferrare. Na naši sliki pa vidimo zemeljski plaz, ki se je zaradi obilnega deževja utrgal pri Simplonskem prelazu in povzročil prekinitev železniške proge in cestne zveze. Slabo vreme še vedno traja, vendar se opaža počasno izboljševanje. Pad počasi upada in njegu. vo vodovje zapušča za seboj sledove strašnega razdejanja, ki je tisočem in tisočem še povečalo bedo in trpljenje.
Pred kakimi štirinajstimi tedni so v Ameriki v puščavskih predelih države Nevade v bližini mesta Las Vegas preizkusili več vrst a-tomskih bomb, med katerimi tudi ono za taktično uperabo. Eksplozi. je so čutili v krajih oddaljenih nad 100 km, iz katerih so lahko opazovali tudi značilne oblake dima. Na sliki vidimo Roberta M. Yea-routa, ameriškega atomskega strokovnjaka, ki dokončuje zadnja dela na mikrobarogralu, t. j. aparatu, ki zaznamuje tresljaje atomskih eksplozij. Ta aparat je zelo občutljiv in njegovo reagiranje lahko primerjamo reagiranju mački, nih čutil.
KOREJA
Pogajanja za premirje na Koreji med predstavniki OZN ter severnimi Korejci in Kitajci v Panmunjonu se še vedno nadaljujejo s strahovito počasnostjo in dajejo vsak dan manj upanja na uspešen zaključek. Na naši sliki vidimo dopisnike OZN in kitajsko-severnokorej-skih agencij, ko si ogle. dujejo zemljevid, ki o-značuje predele, ki naj bi jih proglasili za »mrtve cone«
V Berlinu se dogajajo /a evropske pojme kaj čudne stvari, za katere se imajo Nemci zahvaliti sovjetskim okupatorjem. Sovjetske metode so take, da se jim skuša izogniti kdor Se le more in predvsem mladi ljudje tvegajo vsak dan beg skozi razmejitvene cone v zapadna področja Berlina. Na naši sliki pa vidimo že kar običajen prizor, ko so organi sovjetske policije preprečili beg nemškemu mladincu.
t
NEDELJSKA
ČRTICA
(Zgodba iz življenja otrok)
ALDO
DANEIJ
Sredi hribovitega sveta v majhni dolinici lezi lepa vasica, o kateri pravijo, da nega št v dobo, ko so hodili v naše kraje ropat in morit divji Turki. V njej so majhne, a čedni; hiše; šola z domačim učiteljem in tudi cerkev z župniščem.
V tem kraju je stala Crtne-Ijeva hiša. Nje gospodar Blaž je veljal za najmodrejštga tioža v vasi in ker je tudi rad vsakemu pomagal so se mnogi hodili k njemu posvetovat. A'jegov sin Branko Cnnelj pa je bil mlad junak, Komaj osem let mu je bilo, a je bil že zastaven po telesu, gibčen, spreten in zvit ko lisica, da mu ni bilo v vasi enakega. Bil pa je zelo dober fant, nežnega srca, ubogljiv in skrben. Končal je tretji razred in bil eden izmed najboljših učencev. Uči-telj ga je cesto pohvalil in to ni bilo všeč nekaterim njegovim so učencem, zato so ga že večkrat napadli. Doma pa je Bianko zelo rad pomagal očetu pri domačem delu. Sploh je bil Branko zelo živ in spreten dečko, zato je imel pod svojim poveljstvom skupino vaških fantalinov. Bil jim je nekak Poveljnik in njegovi «vojaki» so ga radi poslušali. Imenovali so se brankovci. Njegov naj-večji nasprotnik pa je bil Lisjak. Brankov sošolec. Tudi ta je vodil skupino vaških fantalinov.
Lisjak pa je bil dolg, suhljat gospodek, eden tistih, ki se ne zmeni za vsakogar. Nosil je debela očala, imel vedno razkuštrane lase in videti je bil zelo pameten, kar pa v resnici ni bil. Imel je že enajst let. veljal pa je le za polovico Branka; česar se je Branko prav dovro zavedal	.
Da ni bil preueč globokoumen, lahko precej spoznamo; saj je hodil v tretji razred kakor Branko čeprav je bil tri leta starejši. Učil se ni nikoli, zato se ni čuditi, da je Branku zavidal Čeprav so bili brankovci manjši od svojih nasprotnikov, vendar s o izšli iz vseli bitk kot zmagovalci. Zato je Lisjak kar besnel, če mu je l:do očital, da je Branko močnejši «Kdor se zadnji smeje, ta se najslaje smeje!« - je ob taki priliki dejal.
Ko sta se ti dve skupini zadnjikrat stepli, je kot po navadi zmagal Branko. Zato je Lisjak togoten čakal na trenutek, ko se bo megel maščevati nad nasprotnikom.
* * *
Bilo je neke sobote zjutraj v avgustu, ko je Branko stopil v kuhinjo; tam že ni bilo nikogar, kajti mati in oče sta že zdavnaj delala, na polju.
Našel je na veliki javorjevi mizi že pripravljen zajtrk, okrog katerega so letale sitne muhe. Spodil jih je. Sedel je k mizi in pričel jesti. Pa je kimaj ugriznil košček kruha, ko je zagledal skozi okno 1an-tovsko glavo, ki se je počasi dvigala, se razgledovala, pa se spet skrila. Branko se je sprva prestrašil. Ko se je pa ojunačil, je zgrabil za lonec mrzle vode. Ze se je pripravil, da bi vodo zlil, kar mu udari v uho rahel glas zunaj okna:
— «Sššt, Branko, Branko!...»
— k Kdo pa si, potepuh nemarni?)).
— «Sššt, Branko,... me slišiš?
— «Nak. Kdo pa si?» — je ponovno vprašal na pol boječe.
— «Kako pa to, da ne poznaš več prijateljev? Kje so mati in oče?«
— v.A, ti si! Kaj se mi pa skrivaš.)) Bil je to Jurče, Brankov kapetan. Ko je videl, c!a je Branko sam doma, je dvignil glavo, srepo gledal in Zinil;
— «Pote sem prišel!»
— «Kaj pa mi tamle čepiš, za božjo voljo!«
— «Hotel sem videti, če so mati in oča doma. Gotovo bi ti ne pustili ven. Ker jih pa ni... hm, ker jih pa ni... hm, hm, pa kaj naju to briga. , Poslušaj', — je rekel zdaj pogumno kot pravi kapetan — «Oni pobalin, sajfaeš kdo, oni pobalin...
«Lisjaik?»
«Lisjak! S teboj hoče govoriti pa že vem, kaj mu je. Bitko hoče!«
«Bitko?)>
«Bitko! Saj je razjarjen in togoten še od zadnjega poraza.
I, zlomek naj me, če mu tokrat ne zrahljamo kosti! Pa hitro, v <'Tiho, Jurče, poslušaj, ali ne čuješ?» k Kaj je?»
Oba sta nategovala ušesa. Težki koraki so klavrno drsali po kameniti cesti. Slišala sta, da se bližajo.
«Cujem!»
«Hitro, v skedenjh)
Zatekla sta se v skedenj. Temno je bilo. Počakala sta, da so se jima oči privadile. Skozi majhno okno je sipi poševen pramen jutranjega sonca. Pod okencem sta zagledala prazne sode. Splezala sta nanje in kukala skozi okno. Korake sta zdaj dobro razločila. Pa tudi govorjenje je bilo slišati. Spoznala sta, da je to skupina fantov.
uNaši gredo!» se je oglasil Jurče.
«Ne, to so Lisjak in njegovi. Tiho!«	.	,
Ni se motil. Pred hišna t/ratn le stopit zdaj Lisjak s štirimi drugimi fanti in močno potrkal na duri. Ker se nihče ni oglasil, je s pestjo udaril po vratih.
«Ej, kaj pa tolčeš^Brankova mati te bo!» je rekel neki Lisjakov vojak.
«Ni je doma, to dobro vem. Videl sem jo, ko je šla z možem na polje! Pa menda ni doma niti Branka«.
Skočil je k oknu in pogledal v izbo. Ker ni opazil nilccgar, je glasno zaklical:
«Branko, Branko!»
Ni$. Odgovoril mu je le odmiv.
«Branko, Branko!« Spet nič. «Eh. eh, boji se nas. To je dobro znamenje. Skril se je,
Pa kam? V hišo gotovo ne. V skedenj poglejte, tam bo!»
Branko in Jurče sta vse to ■ videla in slišala. Brez obrambe sta bila. Vedela sta, da bi jima slaba predla, ko bi ja Lisjak našel. Kaj torej? Zlezla sta s svdov in se skrila za velika skederijska vrata. Bo, kar bo! Tilio sta poslušala.
Zdaj so vrata zaškripala. V skedenj so vstopili trije lisja-kovci. Ozirali so se na vse strani, a opazili ničesar. Po-inaknili so se na sredo. Njihove oči se še niso privadile temi, zato so zastonj zrle sem ter tja.
Tedaj sta Branko in Jurče skočila izza vrat, stekla ven in zaprla vrata za seboj. Debel ključ je zaškripal.
«$e dva st'i — je rekel Branko — dajva jwia!»
V skednju se je zdaj dvignil krik. Trije lisjakovci so se zavedli, da so zaprti, zato s8 začeli klicati svojega poveljnika na pomoč. Res. Lisjak je odhitel proti skednju, a naletel je na Branka in Jurčeta. Vnel se je boj. Velik oblak prahu se je dvignil od tal in pokril bo-jevnike. Kmalu nato pa sta Lisjak in njegov tovariš plavala in kričala v potoku, Branko in Jurče pa sta tekla po cesti proti taboru.
II.
Sonce je zahajalo. Pomladni oblaki so se rahlo rdečili. Polagoma se je nebo prevleklo z mlačno rdečo barvo. Nat0 se je jelo temniti. Trudno, a neusmiljeno je mrak zakril v svoj plašč vasico. Okoli nje so se zdaj mogočno vzpenjale temne postave — hribi. Kakor velikan; so stale, ki čuvajo svoj zaklad. Smreke so šumele ob rahli pomladni sapici. Kmetje so se vračali s polja. Živina je mukala in razlegalo se je petje vaških fantov. Gosta meglica se je jela zdaj dvigati proti nebu. Povsod je zavladala tišina, Le sova se je oglasila s svojim hripavim glasom, pa spet umolknila. Nežna meglica se je zdaj razpršila in izza gore je pokukala bleda luna in njen srebrni sijaj je začel milo božati majhne hiše. V teh so brlele lučice in so s svojimi nežnimi žarki sekale tem® iz ok&h.
Na Lisjakovem domu je b'la zbrana vsa družina pri večerji. Tiho je bilo v izbi. Le Metka, Lisjakova šestletna sestrica, se je od časa do časa oglašala ob branju. Tudi mačka, ki se je lovila s klopčičem volne, je včasih zamijavkala.
Po večerji so se oče, mati in Metka spravili v posteljo. V izbi je ostal le Lisjak. Pri mizi je sedel, z nogami je brcal in si težko upiral glavoiZ rokami. Njegov, pogled pa je počival na majhni sveči, ki je še komaj brlela.
Nemiren je bil. Po očeh bi lahko vsa,kdo spoznal, da je zelo globoko vtovlje-n v misli. Pa kaj je neki mislil? Da ga je Branko zjutraj vrgel v p (tok, gotovo ne. Kaj pa?
Vstal je. Nemirno je začel hoditi gor in dol po izbi in se oziral na vse strani. Mačka mu je tekala okoli neg in se ob njih božala. Tedaj je oče zakričal, kaj neki ropota; naj se spravi spat.
Zopet je sedel k mizi in se poglobil v misli. Mačka je že zdavnaj predla na peči. Sveča je še zadnjikrat zabrlela potem pa je ugasnila in šele tedaj se je Lisjak odpravil v svojo izbo. Prižgal si je drugo svečo. V kotu je stala velika omara. Lisjak jo je odprl in začel brskati; pa ni našel, k^r je iskal. Zopet je začel hoditi Po izbi. Hodil je dolgo.
Kake pol ure kasneje je luč v Lisjakovi izbi ugasnila.
Spet se je vse umirilo, kakor da se ni zgodilo ničesar.
Kmalu na‘o je nekdo rahlo potrkal na okno Mihčeve iz be. Mihec je bil Lisjakov kapetan in prav tisti, ki se je
(Nadaljevanje na 7. strani)
cftui^Ujbt
Ce%ni'go|
r
S:**««?*:	:
V galeriji «Scorpione» razstavlja" zopet naš tržaški slikar, prot. Avgust Černigoj. To pot se nam predstavlja z deli več vrst, tako da imamo priliko dobro spoznati njegove osnovne ideje upodabljanja, kakor tudi raznoličnost njegove tehnike. V glav. nem razstavlja olja in grafike. Ne da bi hoteli posegati v strokovno oceno njegove umetnosti, opozarjamo naše bralce še na to, da je Černigoj dokazal svoje odlike tudi v cerkveni umetnosti. Napravil je namreč freske v cerkvi v Drežnici pod Krnom, v Stivanu, Košani, med zadnjo vojno pa v Knežaku in Baču na Pivki.
Nekoč ga je veselila tudi plastika in še na prejšnji razstavi je nastopil z nekaterimi kiparskimi deli. Na treh gospodarskih razstavah v Kopru pa smo v panojih, polnih življenja, spoznali tudi njegov smisel za dekorativ.
Detajl iz slike
SVETILKI K> (olje)
4)4)
Kiparski
(PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI 65^)
LIKOVNI PRANAGON
preprostega samouka Andreja Murovca iz Kanalskega Loma
j MILKO MATIČETOV
Vztrajamo na Tolminskem v upanju, da nam prijatelji naše rubrike pravočasno pošljejo novega gradiva od tam, drugače bo treba iti spet na Kras.
Mahnimo jo od Mosta (Sv. Lucije) na levi breg Soče in potem v hrib proti jugu, pa bomo čez poldrugo uro že v Lomu. Pravzaprav sta dva Loma: prvi je «Tolminski», km naprej pa «Kanalski»; v imenih je ohranjen spomin na nekdanjo svetno in cerkveno upravno razmejitev. Nas danes zanima samo Kanalski Lom: tam je v preteklem stoletju živel in delal mož, ki zasluži, da ga izkopljemo iz pozabe.
Okoli lomske cerkve je prislonjenih nekaj nagrobnih kamnov, ki se med sabo bolj ali manj razlikujejo, a so vsi nastali približno ob istem času — v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja. Podpisa zastonj iščeš, a krajevno ustno izročilo pravi, da je vse te spominke delal domačin, samouk Murovec. Župnik Stan-
&UOU H0LLYW00D A
ai A&tu' 'Štzb,&[& CJUtikd'
“R£FLEXI0N F JUTE”
Uateiet* <qimuuuh&	UuietnatAgbafoke	utneUt04ii
Francoski kritik Georges Sadoul je napisal o knjigi francoskega filmskega režiserja in pisatelja Reneja Clai-ra «Reflexion faite« daljši članek, v katerem citira in komentira avtorjeve misli:
«Zdi se. da stremijo ameriški filmski ravnatelji predvsem za tem. da bi bil film internacionalen.. Iq vemo, do kakšnih otročarij so privedla takale stremljenja trgovskega značaja. Najboljša filmska dela — med drugimi švedska — so vsa izrazito nacionalna in to jih ne ovira, da bi jih ne razumeli tudj izven njihove domovine.*
Osnovno načelo, da mora neka filmska šola bi tj najprej nacionalna, da postane internacionalna, sta že razložil« Clairova učitelja Delluc in Mcussinae. Važno je, ča je bodoči ustvarjalec filma «Pod par-škimi strehami« vzel to načelo kot življenjsko pravilo svojega dela in to v dobi, ko so se najboljši navduševal; za Ameriko, Nemčijo ali Švedsko in posnemali slog in vsebino. ne da bi globlje razumeli tuje šole.
Pretiran kult oblike je bil leta 1923 pravilo francoske avantga.de. To napako nahajamo tudi v pisanju mladega Claira, ko Se je pripravljal za režijo dadaisrčnega filma «Er.iracte».
Vendar je Clair na to privzeto idejo pozabil ob Chaplinu in njegovem delu «Javno mnenje«, ko je napisal: «Go-ic?vo so meč* najvažnejšimi či-nitelji. ki pospešujejo napredek filma, tehnčne iznajdbe in z veseljem ugotavljamo, da je pobuda izšla iz francoske šole. Toda Chsplin nas opozarja, da oblika ni vse. Upoštevajmo njegovo lekcijo.« L. 1929 je napisal: «V Franciji se nadaljuje kriza filma in zlasti je za francoski film usoden izbor vsebine.« In analiza filmske vsebine je tvorila od tedaj bistvo kritike mladega Reneja Claira, ki zahteva, naj bo vsebina popularna-
«Pogosto se pritožujejo«.
piše i, 1923, «da je film v krizi, ker je ljudska umetnost. Jaz mislim, da pomeni ta trgovska stiska za kino samo napredek.« Clair se navdušuje tudi za preproste dvorane, toda zel0 nas čudi, da so tedanji pristaši avantgarde, katerih član je bil tudi Rene Clair, rajši zahajali v elitne dvorane.
Zanimive so C la; rove izjave iz 1. 1950, ko pravi: «Ce je kinematograf: ko delo sad množičnega sodelovanja, še ni rečeno, da ne more biti umetniško ali osebno. Ko bo sovjetski filmski režiser Eisenstein trdil, rja ni avtor svojih filmov in da jih je ustvarilo ljudstvo, bo to demagogija. Poznamo Eisensiteinov in Pudovkinov slog in teh ne bi bilo, če bi avtor pjunih .filmov bilo ljudstvo. Ne bojmo se ponoviti, da so filmska dela, ki v zgodovini kinematografije kaj veljajo, ustvarile znamenite os«bnosti in da s’e je ustvarjalni polet ameriškega filma zmanjšal, odkar so hc]lywoodski filmi postali proizvod anonimnega, laži-množitnega monopola.«
«Ne zdi se nam torej«, pravi Sadoul. «da nasprotujemo omenjeni izjavi, če rečemo, da mora ume> niško delo nositi pečat mečne osebnosti.«
Sadoul dalje razpravlja: «Kaj je danes bolj dolgočasnega (razen nekaj izjem), kakor težko razumljivi filmi, ki so jih ustvarili posamezni re-ž.serji za publiko elitnih dvoran v letih 1925 do 1930. Pomislimo dobro, kaj nam je ostalo od gangstrskih filmov, ki so jih režirali Dassin, John Huston >n Kazan Vse se nam zameša v spominu, celo naslovi njihovih filmov, v Hol-lywoodu standardizirajo celo osebnostj. Hollywcodski sistem je popolnoma izločil ljudstvo s platna. Množično in anonimno sodelovanje proizvaja filme kot industrijske predmete, uvaja metode serijske proizvodnje in predvaja filme v belih in lepih dvoranah, ki so podobne razkošnim
u i. mo i. mo
bankami Ne\v Yorka itd.«
Renč Clair Hollywood dobro pozna in zato dobro ve, da ni zgolj naključje, da se ni v dobi dvajsetih let rodil noben nov Griffith, niti Chaplin.
Poe p is nekega pisatelja ali ustvarjalca nekega ameriškega filma ne pomeni več nego podpis na bančnem vrednostnem papirju, ki ga lahko brez škode nadomesti ime blagajnika ali koga drugega. Kljub veličastnim napisom in slavospevom ob vsakem novem ameriškem filmu, n'e predstavljajo imena njih avtorjev več, nego uradnikov neke pisarne, ki jo vodi mogočen in anonimen kolektiv.
S temi besedami je Rene Clair ostro obsodil Holly-wood. Hotel je reči, da razen v izjemnih primerih za umet-
nost tam ni več prostora, ali pa za tiste, ki imajo zločine ter skratka gangstrske filme za umetnost.
((Kolektivno®;«, ki vodi hol-lywocdske uradnike, je čudno podobna Mefistu v filmu ((Vra-gova lepota*. Ta kolektivnost meni. da je zagospodovala nad umetnostjo in znanostjo, ona monopolizira kemijo, banke, ki;al?e, orožje, filme itd In ljubše bi ji bilo, da zamre človečnost, kakor pa njeno imetje. In film ji služi samo za vojno propagando. Toda Fausti, ki jih je ustvaril Rene Clair, lahko rečejo Mefistu — ne! in postanejo gospodarji usode. Ko bo ta hcll>wcodski filmski mo-nc.pol uničen, bodo lahko filmski ustvarjalci dosegli višek svojega ume'niškega delovanja.
■ko Sarf — naj se mu tu zahvalimo za mnoge skrbno zbrane podatke, ki smo jih s pridom porabili — je po matičnih knjigah ugotovil, da ta ne more biti nihče drug kakor ANDREJ MUROVEC (26. 10. 1815 — 21. 1. 1*84), sin Antona in Kofol Marije. Doma je bit iz Loma, zaselek «v Lozi« (v Logu), stara štev. 24, sedanja 72; danes pravijo «pri Blažu« po gospodarju, ki je kupil hišo od Murovče-vih dedičev. Murovci so bili bajtarji. Oče našega mojstra — Anton — je prišel v Lom Iz Lokovca; drugega o njem ne vemo. Sin Andrej je skrbel za tisto majhno premoženje, ki ga je dobi] po očetu, a najbrž se samo s tem ni mogel preživljati in je iskal priložnostnih postranskih zaslužkov. Stari ljudje pravijo, da je zidal in izdeloval okna, vrata in drugo za nove hiše. Tudi koval je, a menda ni ohranjeno nobeno njegovo kovaško delo, niti masivni nagrobni križi. Eden najstarejših Lomljanov, Nac Kamnarjev iz Zagriča, ve celo to, da je Murovec izdelal kolo (tricikel): vse je bilo napravljeno, samo verige za pogon ni mogel «uštimati», zato je vse skupaj vrgel v kot. K sreči pa je čas prizanesel Murovčevim klesar-skim izdelkom: ko to pišem, jih imam pred sabo v podobi deset, enajsti mi je živo v spominu, dvanajstega so zakopali v vrtnem zidu zahodno od Blaževe hiše, o trinajstem pa poroča samo še ustno izročilo.
Ne da bi si hotel lastiti kakšno «odkritje» — saj me je na lomske kamne prvi opozoril kolega Emilijan Cevc — moram reči, da se nad delom Andreja Murovca zmerom bolj navdušujem, odkar me je prevzelo ob prvem srečanju. Mar moreš ostati hladen, ko nepričakovano naletiš na žlahten cvet, 'ki je pognal sam od sebe v tej razo-rani, brezvodni gorski kotlini?
Bajtar Murovec «v Lozi» se je lotil oblikovanja kamna razmeroma kasno, saj mu je bilo 54 let, ko je 1869 izdelal prvi ohranjeni nagrobni spominek. Ta je še nekam zadržan, kakor da se avtor prvič spoprijemlje s Kamnom. Morda pa je sam naročnik — domači duhovnik
— razen napisa narekoval tudi obliko spominka, tako da je naš improvizirani kamnar pravzaprav prispevaj malo svojega. Murovčeva klesarska dela si po prvem poizkusu iz 1. 1869 slede v temle časovnem zapovrstju:. 2. nagrobnik Jožefu Kraglju — 1869 ali 1870; 3. znamenje ob po i nad rojstno hfšo «v Lozi»
— 1872; 4. nr^robnik MaTije Levpuščik — 1874; 5. nagrobnik Janeza in Ane Lepušček; 6. nagrobnik Marije Pavšič — 1881; 7. nagrobnik Jožefa Preglja, s
■podobo sv. Jožefa« — 1881;
8. nagrobnik Marije Manfrejda — 1882; 9. nagrobnik Marijane in Janeza Levpuščka — 1883. Ostanejo še tri dela, ki jih ob prekratkem obisku v Lomu 22.
9. 1951 nisem mogel datirati: 10. nagrobnik Andreju in Katarini Ariabic-Arjavec; 11. kip sv. Janeza; 12. nagrobnik, ki je še zasut nekje na vrtu «pri Blažu«. Ce greš pazljivo od kamna do kamna, prav lepo vidiš, kako je naš samouk postopoma napredoval. Tako je n. pr. najlepši izmed njegovih spominkov po mojem tisti, ki ga je naredil čisto nazadnje, 1883, ko mu je bilo že 68 let, nepolno leto dni pred smrtjo.
Tu danes seveda ne moremo pokazati vseh Murovčevih del, ampak smo izbrali kot primer tri najznačilnejša. Prvo je znamenje — čudovito zraščeno s pokrajino in monumentalno obenem — nad mojstrovo hišo. Kamni, mimo katerih je hodil dan na dan, so nekoč sprožili v njem misel, da bi jih izoblikoval v skromno kapelico, kar je tudi storil. Razen reliefne Matere božje v sredi zgoraj, je na desni zunanji strani vsekal v kamen sv. Florjana nad gorečo hišo, na drugi strani pa angelsko glavo in
Državna založba Slovenije je izdala novelistično zbirko Edvarda Kocbeka uStrah ia pogum*. V štirih novelah iz osvobodilnega boja rešuje pisatelj predvsem etična vprašanja krivde.
Kot prvi zvezek Slavistične ■knjižnice je izšla monografska študija o slovenskem književniku II. polovice 19. stoletja ■Franu Celestinu«. Avtorica knjige Marja Boršnikova razčlenjuje pomen Celestinovega dela v celoti in njegovega posega v tedanjo družbeno politično in kulturno mlačnost, ko je nastopil z zahtevo po realistični umetnosti, ki naj ocenjuj je celotno družbeno problematiko, kazoč napredne perspektive v prihodnosti.
Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala knjigo Carla Le-vija ((Kristus se je ustavil v Ebolijun, ki nam v obliki kronike prikazuje svet zaostalih južno-italijanskih provinc.
f
Primeri klesarskih del mojstra-samouka A. Murovca iz Kanal. Loma iz let: 1872, 1875-76, 1881.
LEVSTIK - “DU§EVJ!T
v lastni domovini svojega časa
EMIGRANT
••
Dne 16. novembra je preteklo M let. -kar je umrl Fran Levstik, pesnik, pripovednik, literarni kritik, jezikoslovec in politik.
Levstik je pisal lirske In epske pesmi ter je gojil literarno in politično satiro. Izmed pripovednih spisov Je najpomembnejši njegov »Martin Krpani*. Velik vpliv so Imeli slovstveno in jezikovno kritični spisi, zlasti »Napake slovenskega pisanja« in ((Potovanje od Litije do Čateža«.
V Ljubljani je najprej končal in odposlal Jurčiču oceno Desetega brata, ki jo je v poglavitnem spisal še pred materino smrtjo. Takrat se je odločil, da bo iz spoštovanja in ljubezni do Jurčičevega resničnega in velikega talenta do skrajnosti pravičen in odkrit. V tem stremljenju se je n'ekoliko preveč omejil na negativne strani Desetega brata in je pri tem spregledal temeljno misel in marsikatero dobro stran romana. Neusmiljeno je sklestil vse, kar je bilo neresnično, narejeno in s čimer je mladi pisatelj skušal neestetsko vplivati na neizkušene bralce. Najhujša napaka se mu je zdela Jurčičeva nevednost v tem, kaj more in Česar ne sme umetnik terjati od likov svoje domišljije, da jih ne izmaliči v aprioristične sence, temveč upodobi kot ljudi z vročo krvjo in mislečim duhom. Jurčič še ni poznal (tširokosti in skrivnosti človeškega življenja« in k spoznavanju le-teh ga je hotel čimprej napotiti z neizprosnostjo svoje kritike.
Bil pa je tedaj Levstik po desetletnem kritičnem boju, ki ga je pričel s Popotovanjem in Napakami in ga je moral biti popolnoma sam. brez glasila in pomočnika, vedno prisiljen k molku prav ted^j, ko ga je najbolj silil kritični duh, da obtožuje, sodi in napada, pregloboko vraščen v celotno slovensko narodno življenje, če bi se mogel in hotel ukvarjati zgolj s slovstvenimi rečmi. Prvič v življenju je v tem trenutku čutil bridko in lepo srečo, da so začela kliti semena njegove kritične setve ne le v književnosti, temveč tudi v politiki in javnem življenju sploh S tem se je pričela ura nove, že večje preizkušnje zanj, pokazati bo moral, da ni le neustrašen rušitelj, ampak tudi vežč zidar.
S to mislijo se je spet približal preipadu, v katerega ni mogel nikdar pogledati, ne da bi bil čutil hudo omotico. Kot svojo življenjsko dolžnost in nalogo je čutil, povedati vedno naravnost, kako misli o človeku ali stvari, pa tudi_ sam se ni nikdar branil vzeti na svoja pleča, kar je bilo njegovega, pa bodisi dobro ali slabo. To je izpričal neštetokrat v sodelovanju z najhujšimi nasprotniki, kadar je šlo za stvar, ki jo je spoznal za dobro; vsi drugi ljudje so mu pa zamerjevali ocenjevanje svojih slovstvenih ali političnih dejanj tudi tedaj, kadar so bili prepričani, da mu je vodila besedo ali pero zgoli čista ljubezen do resnice in pravice. Tu se je režala življenjska nevarnost zanj, vendar se je ni bal niti se ni čutil kot žrtev nekega abstraktnega
KOV EGA ROMANA
ODLOMEK IZ A. SLODNJA “POGINE NAJ
PES» (POGL. «V SLOVARSKI SLUZB1»)
načela, tak je bil po naturi, kaj mu mar, če se je rodil sebi v pogubo, drugim pa v jezo in sovraštvo. Ker izvira vse njegovo delo 12 najtanjših žilic njegovega značaja in je logično tudi po presoji zdravega razuma in nujno po zakonih človeškega napredka, ne more biti niti krivično niti nesmiselno.	»
Zato je moral ponovno v društveno življenje, čeprav ni doslej, zmagal s svojimi mislimi v nobenem društvu. Zato je bil prepričan, da je z ustanovitvijo Slovenskega Naroda napočil trenutek, ko mora prereševati vse narodne zadeve in okoliščine t'er zanesti tudi v politično življenje načela objektivne kritike. Vedel je, da bosta tu odpor in sovraštvo še silnejša kakor v slovstvu, toda molk bi bil ob taki priložnosti hujši kakor zločin.
Naložil si je bil poleg starih brerrren še toliko noviH, da bi se pod njimi ušibil vsakdo, njemu pa so se zdela lahka ne Lz častihlepja in koristoljubja, marveč iz strastnega stremljenja po napredku in resnici. Ze konec lanskega leta je prevzel pri Matici urejevanje Vodnikovega dela. Iz pripravljalnega sokolskega odbora so ga izvolili tudi v pravi odbor. Po lastni volji j*e postal predsednik Dramatičnega društva. Antonu Tomšiču uredniku Slovenskega. Naroda, se je vdinjal kot stalni dopisnik in člankar. Celo pri Triglavu je sodeloval, odkar je bil njegov urednik Peter Graselli, član Mlade Slovenije.
Na Jurčičevo in Stritarjevo prošnjo je prevzel zdaj skrb za tisk Mladike, leposlovnega zbornika, ki mu je hotel dati š kritiko najnovejšega Veselovega prevoda Byronovega epa Mazeppa borben značaj.
Politične članke za Slovenski Narod je pisal z veliko strastnostjo. V njih ni zagovarjal ali napadal te ali one politične stranke, smeri ali osebe, riasi je najostiejši članek izrecno naslovil Luki Svetcu, temveč tisto mrtvo duševnost Človeške večine ,s katero se takoj odpove zdravi misli, poštenju in resnici, kakor hitro naleti na oviro ki je zares ali samo na videz močnejša. Politično življenje bi moralo spraščati žive sile v ljudstvu in vzbujati v voditeljih ju-
naštvo ter požrtvovalnost. Narodna politika bi naj bila veliki družbeni in moralni preporod politikov in ljudstva.
Tudi članke ioper narodnostne naspi-tnke mu je narekovalo isto moralno ogorčenje. Nemška gospodarski in politični pritisk na Slovence je prav tako izraz bolne, nenormalne duševnosti, kakor je slovensko politično stra-hopetstvo in oportunstvo v veliki meri posledica tega tisočletnega pritiska.
Prav pri analizi ((tujčeve pete« je spoznal, da je slovenski narodni boj — socialni boj celo tisočletje gospodarsko in miselno izkoriščanega kmečkega ljudstva zoper nemško zemljiško, denarno in uradniško gospodo, ki ji v poslednjem času nevede služijo in pomagajo zarodki in izrodki nečesa, kar bi se moglo imenovati slovenska gospoda.
Živo se je zavedal med pisanjem teh člankov, da ruši z golimi rokami, ne več «tmovo ogrado« temveč živo skalo, položeno in zvezano v mogočno ozidje. Toda zapoved je bila taka, in moral ji je biti pokoren.
Te misli in ta spoznanja so mu bile dane preprosto in nairavno tako kakor vsi drugi duševni in telesni gibljaji. V njih ni bilo nič prisiljenega, samohotnega in nenaravnega. Bile so skladne z njegovo naglo in pokončno- hojo, z bistrim in neukanljivim pogledom njegovih oči, s celotnim telesnim in duhovnim občutkom samega sebe. Tako je mislil in govoril, kadar mu je zastavil med redkimi učnimi urami preprijazni Conrad kako osebno ali politično vprašanje, tako je govoril Bleiweisu ali Kunšiču. Costi ali Zarniku. Ni se mogel lagati ali potuhniti, kakor tudi ni mogel živeti brez jedi, pijače in obleke.
Kako prisrčno se je moral smejati pravim in namišljenim prijateljem, ki so mu tolikokrat svetovali, naj se premaga v tej ali oni stvari, naj ne butne takoj z resnico na dan, ker ljudje tega ne ljubijo, in si tako nakopava po nepotrebnem zamero in sovraštvo na glavo ,ko je tuje pomoči tako potreben! Vedel je, koliko pikrih besed načeljustajo zaradi tega smisla njegovega bitja 'najboljši prijatelji in kakšne mu solijo nasprotniki, zlasti kadar So sami v svoji družbi. Da je razbesnel bedak, poklicni prepirljivec, užaljen sebičnež, morebiti celo svojevrsten blpznik
Kaj čuda potem, eko se ga je lotevalo neko strašno, a zato nič manj resnično čustvo, da je zablodil od nekod med popolnoma tuje ljudi, kj so pa, kaj si ve po kakšnem naključju, vendarle njegovi bratje po krvi in jeziku. In zemlja, v kateri živi kot ((duševni emigrant«, je njegova domovina, pognojena z znojem in krvjo njegovih prednikov, zemlja, kateri je hotel služiti z vsem žarom neukrotljivo stremeče duše tudi on sam.
napis — 123. —:
TUKI. SE. SPOMNI. USAK / NA. TERPLENJA JEZUSA / KRISTUSA / NA. SAIGA. AN' GELA BARHA / A. (Marijin monogram) 1872 (Jezusov tno-nogram).
Vendar prav ta napis, ki je bil založen, kaže, da so gornji manjši kamni levo in desno od kapelice prišli tja kasneje in ne po prvotni mojstrovi zamisli.
Drugo delo je nagrobnik i* konca 1875 ali iz začetka 1876, na vrhu okrnjen. Pri tleh klečita pred «bridko martro« mo ški in ženska — rajnik Janez Lepušček in rajnica Ana, njegova žena.
124. napis namreč pravi, da
TUKI. POCIBA / JANES. LE-PUSCEK / UMRU. JE. ULETU. 1875 / NA 11. SEPTEMBER-ROJEN. JE / ULETU. 1789 NA. 11 MAJE. / JANES 88 STAR. ANA 86 UMERLA // TUKI. POCIBA.TA / ANA. LEPU-SCEK. 5 MA / RCA. UMERLA. ULETU. 1871 / NA. 26TEGA. MESCA. JULIJ. / ULETU. 178». ROJEN. PERIh / NAIUMIRU. POCIBATA
Pri tako majhnem reliefu ni misliti, da bi bil Murovec hotel Janeza in Ano Lepušček por-tretirati; samo to je mogoče spoznati, da sta upodobljena kmet in kmetica: kmet v kratkem suknjiču in dolgih hlačah, kmetica pa z ruto na glavi in v široko nabranem krilu do tal. V oblikovanju človeka opažamo tukaj dobršen korak naprej v primeri s podobami na znamenju iz 1. 1872 (Marija, Florijan).
Vendar pa ustvarjalna žilica Andreju Murovcu še ni dala miru: ne da bi se zadovoljil * reliefom, se je spravil celo zahtevnejšemu delu. Tu objavljamo kip — približno 1 m visok —, postavljen nad nagrobnik, kjer
— 125. napis —	,
«... POCIBA JOŽEF PREGEli ... UMERU U LETU 1881 ...»
V podnožju kipa samega beremo, da je to «PODOBA SV. JOŽEFA«.
Avtor je svojo nalogo seveda rešil čisto primiuvno, a drugega niti ne bi mogli pričakovati. Občudovanja sta pač vredna “ volja in prizadevnost, saj praV' zaprav skoraj ne poznamo mojstrov iz ljudstva, ki bi se mog1' ponašati z okroglo plastiko kamnu. Murovec iz Loma pa poleg sv. Jožefa izdelal še sV; Janeza Nepomuka, v naravm človeški velikosti, iz dveh kosov kamna. Ustno izročilo Pra' vi, da se je z njim mudil Pj* let in da je bil kip skrbno oD' likovan do zadnjih podrobnost*, imel je knjigo, «patrno5t* 1 ‘ vse, kar pritiče duhovniku. menjen je bil za nagrobni spo* minek, a ko bi ga bili mora' prenesti na pokopališče, se J* tedanji kurat uprl, če$: Ta KJP je za na most, ne pa za na P kopališče! Tako je sv. Janr* ostal pred Murovčevo hišo * dočakal že marsikaj: odbili mu knjigo, patrnošt in obe *’ ' ki, ga zakopali do pasu in vezali h 'kolu; trenutno P°ma£. sušiti perilo Blaževi goSP°
nJ'-	.-	Me
Kolikor vedo povedati lju<~ ’ Murovčevi izdelki niso šli * mejo lomske fare. Kamen je atj bival v Cebrovcu; še <*an.es,((. pokažejo prostor, kjer ga i* *tj mil. Verjetno ni imel za de. strokovnega orodja za razna_c. la, od tod počasnost, ki j° ltr nja izročilo. Računal pa je'^u lo zelo malo. Ko je pri s'°s.jla »Urbanču« gospodinja r® n trojčke in so tj v nekaj
ti’ ie
pomrli, za njimi pa še m ' kar Murovec napravil spominek zastonj, češ: Naj bo, saj, *‘jjii
dosti
udarjen, ker si iz?men otroke in ženo. Namesto i ^ otrok je vklesaj tri venčke- ^ ga nagrobnika canes ni v ’ tudi mnogi drugi so se me
vlja"
vo svetovno vojno in P° «izgubili». Ker so Popra	orda
zid okoli cerkve, so jih m porabili kot navadne kam ■ Napisi na Murovčevih	jfl
grobnikih so lepo uoKv*rJ®	Kj
z reliefi in raznimi 0K	ce.
predstavljajo prav sklad:n	ist
loto. Obenem pa
tudi
tem,
d>
je bil Andrej Murovec sam0 ' Nikoli se ni odrekel do w tolminskim oblikam, b jegoV v ipd. Tako n. pr. cel° J ietJ zadnji poznani napis,
1883, pravi med drugim-
—. 126. napis —	.	i
TUKAJ. POCIBA RANJ jn' MARIJANA. LEUPUSCIK- -gg, TUKAJI POCIBA / •" od> LEUPUSCIK / ADI C—
JANEZA, h. 'ST. 4 / -■ /jg. UMERU. IE. DNE / 28. f« j. 1883 IZ / LOMA. KANA ofV GA / NAJI. UMERU CIBA,
pO
Naključje je botflo. da ^ ki je zrasel brez uie"IK„'dalje' ne tudi brez učenca m mo va.ca. N.kakor pa ne del0 več pustiti, da bi nje!! yasi, ostalo pozabljeno v gor» p0. nezavarovano, P_KPU" Atldreju
časnemu uničevanju.
Murjvcu prihaja do i^raZ sjnoV parski likovni Ipr„oifi reči Pr<£ kraških tal — bi ^mog	KnJiž’.c.
sto po Fr. Stel^u	l940)-
aUmetnost v Prim° L* poja* In če nam en sa™ tremeti za malo pove, moramo	jn še.
tem, da Jih 0(i?iriafje več dr° , da prižgemo čedalje sv0Jim'
nih lučk, ki ^^kiale n»j
plamenčki vendarle r „
v™ S"1," sS
Kulturnih
morali odslej vsaj	Kl£
ateljejem	j?
<;inv<>nskega kiparja d panj
ne-
slovenskega -	me« -
razlika kakor n. Pevčeve*’
Sko tiskarnico	ntma St
bližnjega r°ja‘Vi in med «e v n‘fa i* B°?"žn*kn tiskarn,
med
današnjo slovensko
°bel’ Pr!^lka s K^a
nim1
imamo opravka 5 u^JteV»n£ vrednotami, ki s flrP§eno, 9.i vredne in bi bilo njevati jih samo nadčasovnimi mer nadaijuje*
ORSKI Dne\
dnevnik
do- vadi
'Ulmu,
P«l ‘HTIItU„
Pri
Ms vlača v prosvet-^vljenju popolno mrt-B *o osvoboditvi do leta IaL. ° na®e Prosvetli ‘vo 245 članov in je Pevski zbor. Ob , tJ1 Kominforma so L Jminfcrmovci kri6alii
I4«	res	«ljud-
*Wturo», kakor da bi ei gosipbska. No, o ^ iUri* ni ne duha ne Društvo ne deluje ^tCVske«a zb°ra ni, Z, a.Pa se »izobražuje« fau, Km kart pri «kvar-
jejo iTj' domačinov se ču-*e jujri zaradi slabe ce-
v?0 - L°g - Ric-
ijj i t. 0 cesto so pred ne-4j j, 1 Popravili, toda se-io p0i.2c®et' razrita, odkar vi, [;0 ®a\j vodovodne ce-‘ c„.dezuie, se nabirajo “vir ■ Velika mlakuže, Cas Ij. a.]0 Pešce in vozila. ^Ston-Že k*1, da se na to
ti«-0 c«to spomnijo
P°Pravijo.
f OI. JUNEC
NŠl P# TAKA.
J Kakor j
|l!ina drugod tako tudi \j,.]LS n*Srno zadovoljni z “i I?V1ar^eTn in pobira-«icm!j..^Udskega štetja. t‘a| nPh je delil in po-fet, kj slovenski rene-^ sf111 Priznava, da je
%ie„ °Venec. da Pa je tij, P v italijanski »kul-it,. m se zato čuti Itali-*titig0 2a}° se tudi nismo %k čudili njegovemu
Smo. prr ga že .c:,olgc>
M ^ri nas pa je po-Vi » slovenski učitelj, i* 8il°«ek’ ki mora vzgaja j.adlno v narodnem V	kai	se	j'e	zgo-
>ie . arsik(i0 je izpolnil '^Pustil kako ma-
ker ni bii o vsem
na jasnem. Se-
j-	**«*	jdsiivuii
izpolnili pole v slo-11 po i'e učitelj pri-
MrZU ' pa ie dopol-l /'nfatke, ki so rpanj-jL italijanščini. Na •b . • da to vendar ni ti le dejal, da je pač' % • kako so pole izpolni "lislimo, da je to '% a 2a človeka, kj bi \ °ral biti zgled na-in bi mu ^etn vzgajanje v na-\ w .duhu poslanstvo, %j„raje vredno, d’a še t ne izrazimo.
.‘'“MAMJg
^ PRimER VCBAROOAOSTI.
S b?nSki dnevnik« je V*ktm že pisal o sinu “it,, ltCga	...
S ltr?nSki dnevnik«
iSkso že pisal ° s‘“" sa tajnika, ki je po-
®lcmanjih pole
<!!> siovetja tcr pr^rta' «.*■>
1 t>o tl-Rtet s‘°ven;
h (	®°	ga	vprašali.
'ensko pisane po-
• loDot 1 ie dejal, da ii'swebn°' ker v Trstu
' \ j ','(l slovensko. M’-. *Prev_ ie mož le prevnet
VV stvat11,” in da se vti'
A ri> ki se ga ne ti-
P tujguspcda so v naši lNnost- VpraSali, kakšne ‘h j 1 Pravzaprav je.
»Orji. res Presenetljivo 'Je '.(<^a sedaj obeh«. ‘i)9 narodnost tega go-
dili nove vodovode, da je zasvetila ponekod luč, da so zrasle nove hiše in vse to naj bi bila njegova zasluga! Pa glej ga zlomka! Toliko je govoril o svojih zaslugah za občane, sedaj pa kaže, da bolj skrbi za razne esule, kakor za svoje občane; in kar je še huje, celo svoje pristaše zanemarja v prid tem esulom.
Vse to se je namreč' pokazalo ob dodeljevanju stanovanj v dveh novih hišah, in sicer ene v Domju z 9 stanovanji in ene v Dolini s šestimi stanovanji, kamor, pravijo, da pojdejo predvsem tuji priseljenci. Ljudstvo je zaradi dodeljevanja teh stanovanj zelo nezadovoljno in mnogi se hodijo pritoževat k županu.
Meč' drugim je vložil prošnjo za stanovanje tudi Angel Furlan, delavec v ILVI,. podnajemnik pri Ivanu Slavcu. Gospodar ga že tri leta podi iz hiše in ga je že klical na sodnijo, da bi ga izgnal. No, povsem prav bi bilo, da bi dodelili Furlanu stanovanje v novi. hiši. Toda kaj še! Ko se je šla te dni Furlanova žena pritožit, ji je župan dejal, da njihove prošnje sploh ni podpisal, tako ča ni prišla v poštev. Seveda, Furlan ni njegov pristav! Na županstvo pa so prišle tudi druge ženske in župan jim je ves togoten izjavil, da komaj čaka, da bo zapustil županski stolček. Seveda, bi tega ljudem n'e bilo prav nič žal in Po domače bi rekli: magari!
Toda zgodilo se je še več.
Zupan -se je šel celo sam opravičevat k družin; Vincenca Forausa. Ta družina živi s svojimi petimi člani v najemu v eni sami sobi, v kateri tudi kuhajo. Mož in en otrok sta tudi bolna, žena- pa je perica. Ko je slabo vreme, mora tudi sušiti perilo v tej sobi in lahko si je predstavljati, kako je soba vlažna. Ko se je župan op'roščal, ga je žena močno nahrulila, čeprav družina simpatizira z njegovo stranko. Zato ni čudno, da je župan potrt.
Pri nas je pobirala pole ljudskega štetja neka Tul iz Mačkovelj, Neki gospodar ni izpolnil pole in j'e proStl rafenašalko, nhj mu jo ona izpolni v slovenščini. Čeprav je na njena vprašanja odgovarjal Slovenski, pa je ona napisala vse kar po italijansko. Ce bi bili vsi ljudje taki, kot je ta raznašalka, bi se Slovenci lahko res še vedno imenovali narod hlapcev.
Pretekli torek je urrfrl v tržaški bolnici 59-letni Andrej Foraus, delavec v Rafineriji Standard pri Sv, Soboti. Za časa borbe mu j'e .padel en sin pri partizanih, drugi pa je umrl v koncentracijskem taborišču v Nemčiji.
Ker smo začeli s komin-formisti, pa še končamo. Ker so mnogi prav zaradi Togliattijevib izjav odprli oči, se «kapoti» hudo razburjajo zaradi lepakov,’ ki prinašajo zadnjo Togliafti-jevo izjavo. Tako je »tovariša« Togliattija zadela res nemila usoda. Njegovi dolinski pristaši ,so pomazali prav njegove besede o Trstu s kravjekom. Le kaj vse Se lahko pripeti tem ljudem zaradi njihove »doslednosti«. Sramujejo se besed lastnega vodje!
zgonik:
RASO ELEKTRIKA
-	V	a«-
r«es	ka' No' vnuk
I *>tara tain'ka je vseka-I f J'anissimo». V trža-/lUJltj ln's*ičnem časopi-tTlf’ Notizie« smo S l(p'deli sliko tega
ii\tr/rrianna Gerli iz i? list,,010 in B°sco», ki V®«« ’ <<Rpreimi male 's'|trr)i.rna.le8a Italijana«. Je pr’ vsem tem
't;SSn, ir?a komaj eno
k hi	tem	večja
5 S f,	Ve matere, ki
y0slala. Mislimo, da da ^ se ti izjasnili ali so t.'hli	’■ ali obeh na-
’ tnorda vendar-biovenci.
Domačin
S«Tna
%0|||
*®ST ||t ŠE KAJ
1»»,.
k\H ikriie Zadn]e «ase
t (L^hiU u0’ se b° paS J t ,SVOji brlv-vf ,eri mu iz
V ko‘ Ra T r več
L^Janiu. lma Pfi žu-” se
*tje8^,edn,o hvali da w	1	dobi« zgra-
Našo občino tarejo razne težave, ki se mnogo ne spreminjajo. Dobili smo sicer elektriko, kar je vsekakor napredek, kar pa pomeni tudi za našo občinsko upravo večje stroške In ta elektrika tudi vedno ne deluje v redu. Tako je na primer v torek zvečer zmanjkala luč že okoli pol petih in je onega večera ni bilo več da smo morali zopet potegniti na dan »smrdljivke«. Ker smo že pri tem, naj omenimo, da nam podjetje SELVEG pošilja račune samo v italijanščini, medtem ko pravijo, da so isti računi za Nabrežino dvojezični. Cas bi že bil, da nehajo s tem šovinizmom, saj jim vendarle damo za služiti mi! Ce pa ta šovinizem še nekako razumemo, čeprav obsojamo saj gre za «italianissime», ne moremo pa razumeti, kako avtobusno podjetje «Carsi-ca», ki se razvija in napreduje prav na račun Slovencev in katerega lastnik je Slovenec, še sedaj ni uvedlo na svojih avtobusnih dvojezičnih napisov, kar smo že mnogokrat zahtevali.
Tudi na pošti so postavili nov napis, ki je pa samo italijanski. Zato odločno zahtevamo dvojezičen napis.
H
mmkmmmm mm mm. mm^	wm	m	Wm/wm.	..„	............................
ll!lllllillllillll!lll!llllllhllllllllllllll!lllil!llllinilinillll>ll!lllllllllini!lll!'iillllllllllillltlllllllllllllllllluiu illlllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllinillllt!)Mllllllllllllllllllllllllilllltllli!lll!;ill!l!llillllllllll!llll!l||||||||i||||||l|||||||||(|||,|l|i|||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||ri{||||[||,||iii||!||ini||llll|!|)||||||||
m
DOLIVANJE
VINU V SODIH
Vino pridobi na kvaliteti, če g n negujemo in hranimo v lesenih sodih, to pa zaradi tega, ker je les lukničav in prepušča zrak do vina, pr.; čemer nastaja oksidacija in razni drugi kemijski procesi, ki so velikega pomena za tako imenovano zo-rerije vina. Ugovarjali bi lahko, dljj ima les tudi svojo slabo stran, ker vino izhlapeva. Tako na primer izhlapi j z soda na en hi do 5 litrov. Ta izguba je znatnejša pri novih sodih, ker sg vino še ni tako vpilo. Prav tako iP praksa dognala, da je izguba večja pri mladih vinih, kot Pa pri starih. Od1 česa je odvisno to izhlapevanje? Od toplote in vlažnosti v kleti, od debelosti in kakovosti dbg, iz katerih je sed narejen, cd obli-kP scdov (iz ovalnih sodov na pr. izhlapi Več kot iz okroglih), od kakovosti vina (čim več je v vinu alkohola, tem močneje tudi izhlapeva). Važni so še drugi činitelji; kot nezadostno zabite pilke, nastajanje vinstke. ka kamna itd.
Ko vino izhlapeva, se v sodu nabira zrak ali v najboljšem primeru, aiko se vrenje še m popolnoma končalo, ogljikov dvokis. Ko se ogljikov dvokis več ne tvori, se zrak, ki prihaja skozi razpok;e lesa pomeša z ogljikovim dve-kisom, s čimer nastajajo potem pogoji za življenje škodljivih tnikroorganiz. rrrov (malih bitij), ki povzročajo vinske bolezni, predvsem berso in cikavost.
Izguba vina v lesenih sodih se menja po letnem času in je poleti večja kot pozimi, večja v suhih kleteh in suhem' vremenu nego v vlažnih kleteh ob vlažnem vremenu. Vpliv toplote vidimo v tem, da sod, napol, njen z mladim vinom, usahne do dfolcčenp meje tc na zato, ker mlado vino spravljamo v klet. kjer je nižja temperatura: pri tem se zaradi razkrajanja zmanjšuje prostornina. Pr; starih vinih je izguba manjša, ker se tu napravi vinski kamen, ki ščiti vino pred velikim izhlapevanjem. pa tudi temperatura je pri teh vinih več ali mani stalna. Vedeti pa moramo, da najmočnejšemu vplivu toplote podležejo vina, k šo na nezavarovanih mestih, ko* no primer na prepihu, pri oknu, pri peči itd. V takih primerih moramo sode primerno zavarovati.
Ali moremo količino izhlapelega vina vnaprej določiti? Računajo. da izhlapi od 3 do 3.5. odstotka, včasih celo 5 odstotkov vina. Ce upoštevamo vse
doslej navecene činitelje, pridemo do nujnega zaključka, da moramo bodisi mlado ali .pa, staro vino dolivati. Razlika je' samo v' tem, da je treba mlado vino češče zalivat; kot staro, in sicer v začetku vsak drugi ali tretji dian, pozneje vsak četrti dan, ko pa sode po glavnem vrenju dopolnimo, pa vsak teden, potem vsakih 14 dni in končno pravilno vsake tri do štiri tedne. Pr; mladih vinih, kjer se toplota spreminja, je treba dolivati pogosteje. Ne moremo pa za vsa vina dotočiti nekega povprečja že glede na
pe vanje.
Kc je vino dve leti staro, dolivamo enkrat mesečno, v toplem letnem času tudj dvakrat. Cim večja je nevarnost, da bi se razvila bersa ali ci.k. tem češč^ je treba dolivati.
Kake pa dolivamo? Navadno uporabljamo bakrene vrče z dclgo cevjo. Preden začnemo polniti sod, je treta pilek temeljito obrisati ter pilkovo od. prtino dt-bro peduhati, vino pa osvetliti s svečo. Ce je na njem fcersa, meramc zelo previdno dolivati do pilkine odprtine, da nra bj berse odplavili.
Dolivanje zahteva torej vso pazljivost. Poskušal; so to delo opraviti s posebnimi steklenicami. k; h. same r<~ sebi dolivale hcliko vina, kolikor ga izhlapi, todia izkušnje so pokazale. da so bile te steklenice brez koristi, ker so vino okužile z Poteznimi; zato je najbolje-, da
okolnosti, ki vpbvajo na ižhla- I dolivamo kot navadno!
MALI ZIMSKI PEDIC
Mali zimski ped ic je nočni I ne jo, Te pasove pripravimo metuljček. Samec je popolnoma takole:
razvit kakor metulji sploht sa- 1 Za poldrug meter od tal prav mica pa ima namesto kril le	■	—
štiri kratke izrastke, zato ne more letati; ima pa tri pare prav krepkih nog, da lahko izvrstno hodi-
Ta metuljček se pokaže pozno jeseni, oktobra in novembra navadno, potem ko nastopi prvi jesenski mraz. V toplejših krajih in ugodnih zimah ga je včasih videti celo decembra ali januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah in po vejah, kjer ga prav težk0 zapazimo; šele o mraku oživi in tedaj teta jo samci po zraku, samice pd takoj, ko zapuste bubo, tekajo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo po deblu navzgor. Ko se na deblu oplode, samci kmalu poginejo, samice pa hite v vrh, kjor odteče med popje kakih 350 jajčec v kupčkih po 20 do 40 sku pa j. Najljubše so jim češnje in jablane. Mnogoletne izkušnje so pokazale, da se je pedica mogoče ubraniti; najlaže in najbolj gotovo pa v pozni jeseni,- ko prileze iz zemlje metuljček, in s'cer tako da polovimo samice, ko lezejo (ker ne morejo leteti) po deblu v vrh sadnega drevja. Lovimo pa jih na papirnatih pasovih, ki jih ovijemo okoli debla in namažemo s kakim lepljiv m mazilom, na katero se nežne ži-valce primejo in kmalu pogi-
na gladko osnažimo raskavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. Ako ima globoke razpoke, jih zamažemo z ilovico, da samca pod pasom ne zleze naprej. Nato ovijemo deblo z močnim 10 do 25 cm širokim papirjem, ki ga v ta namen kupimo, ali pa vzamemo kak debel, močan papir. P as privežemo zgoraj in spodaj prav tesnd k deblu z vrvice ali še bolje z žico. Naposled ga namažemo okreg in okrog kake tri prste na široko s primernim lepilom, ki ostane več mesecev lepljivo. Pri tem delu moramo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasem, po katerem bi pedičeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi. Najbolje je, da jih sežgemo. Zelo pr porečijivo je, da jih pustimo do mah na drev. ju in jih pred pom‘adjo še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na pomlad na kakšnem drevesu pokazali pedici, drevo močno otresemo, nakar zlezejo nazaj in obiiče na pasu!
Lepila ne smem0 mazati naravnost na deblo brez papirnate podlage ker s0 v njem šno-vi.- ki lahko zamore iubad. in tako drevo močno oškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo
Ce zažgemo žveplo, gori z modrim plamenom, a pri tem se razvija močan dušeč plin kislega okusa. Plin je spojitev žvepla s kisikom, ki je v zraku in pri tem nastaja žveplov dvo-kis. Žveplov dvokis je močan strup za gl'vice in bakterije in ravno zaradi teh njegovih lastnosti je izvrsten pripomoček v kletarstvu.
Brez žvepla ni mogoče izhajati v kletarstvu. Uporabljamo ga povsod tarn, kjer hočemo ohraniti vino. mošt ali posodo pred škodljivimi učinki glivic ali bakterij. Ne smemo pozabiti, da je ta plin cbenem škodljiv človeškemu zdravju in zato ne smemo pretiravati pri uberabi žvepla. Obenem pa bi b lo nespametno zaradi teh neprijetnosti obsojati žveplanje vina sli vinske posode.
Žveplov dvokis je namreč zelo nestalen pl-n. Na zraku se spoji s kisikom in spremeni v brezvedno žvepleno nekislino, ki z vodo daje žvepleno kislino
V vinu se nekaj žveplenega dvokisa spremeni v žvepleno kislino, ta pa se spoji z raznimi rudninskimi snovmi v vinu (na pr. z vinskim kamnom). V starem vinu se zaradi delovanja kisika na alkohol tvori ocetni aldehid in s tem se hitreje spaja žveplov dvokis v aldehičovo žvepleno sokislino, Ta kislina nima neprijetnega duha niti ni zdravju škodljiva, nasprotno prav debro se ujema z okusom vina.
Žveplanje posode pa sploh ne more škodovat; zdravju, ker sed pred uporabo vednio izperemo. S tem odstranimo iz njega žveplov divokis, se pravi žvepleno kislino.
Za žveplanje sodov ali vina uporabljamo žveplo v obliki žveplenih trakov. Ti so iz platna, papirja ali azbesta. Danes navadno uporabljamo naslednje. Azbest ima te prednosti, da ne izgori in da se pri gojenju ne razvijajo slabi duhovi, ki lahko kvarno vplivajo na vino.
Žveplo, ki ga rabimo v kletarstvu, mora biti čisto (prosto arzenika) na traku čim finejše raztegnjeno in rumene barve. Pri uporabi trakov moramo paziti, da nam žveplo ne kaplja v sod in se tam strdi (to se redko dogaja pri uporabi azbestnih trakcev). Ce potem tak sod rabimo za kipenje mošta, se žveplo spremeni v žvepleni vodik, ki je zoprn; po gnilih jajcih dišeč plin.
Za žveplanje potrebujemo tu. di tekoč žveplov dvokis. ki ga prodajajo stlačenega v poseb-
nih jeklenih sodih. Dvokis se v dotiku z zrakom spremeni v plin. Iz pesode spuščamo dvokis s posebno pripravo v sod ali vino. S tekočim dvokisem lahko hitro delamo, na'ančno odmerimo potrebn0 količino in Če je treba, lahko žvep:amo vino, ne da bi ga pretočili.
Vinogradniki uporabljajo tudi za žveplanje mošta in vina natrijev in kalijev bisulft. To so bele, po žveplenem dvokisu dišeče soli: V vinu se razkrajajo in pri tem še usivarja žveplov dvokis. Bisulfita ne smemo uporabiti več kot 5 gr na hi vina. B sulfit moramo hraniti v dobro zaprt; pesod' ker drugače se skvari.
Siljenje tulipanov y kurjenem steklenjaku; v ospredju sorta «Rose ' a Rei ne«
[P
Ifl
i
erj
Kdo ne po-zna teh lepih cvetlic, ki krasijo v pr v i pomladi naše vrtove in sobe? Tulipani s0 poznani že od starih časov v Aziji, od koder so jih presadili predvsem na Holandsko, kjer so jih odgojili s posebno sikrbjo in vztrajnostjo, da so jim postali v ponos in čast. Iz Holandske so se razširili po vsej Evropi
ill
KDO M POZNA 1EH LEPIH ROŽ, KI KRASIJO V PRVI POMLADI NAŠE 1/R10VE IN SOBL?
Tulipanov cvet navadne zgodnje sorte
zasloveli tudi izven našega kontinenta, ker so pač Holandci vzgojili res najlepše vrste teh cvetlic in čebulice iz njihove dežele so se tudi drugod najbolje obnesle
Tulipani so zelo priljubljene cvetlice ne samo zaradi krasote svojih oblik in barv, marveč tudi zaradi tega, ker vzdrži njihovo cvetje razmeroma dolgo časa, bodisi na vrtu, kakor tudi odrezano v. vazah. Poleg tega je tudi gojitev teh cvet lic razmeroma lahka in cenena, ker tulipani niso ravno zelo zahtevni niti glede na zemljo niti glede na podnebje. Seveda mora biti tudi ta tulipane ali za petelinčke, kakor jim nekateri po domače pravijo, zemlja dovolj rodovitna in lega ne sme biti izpostavljena močnejšim vetrovom, ki b{ cvetje tulipanov poškodovali in pomendrali.
Imamo mnogo vrst tulipanov, ki se ločijo zopet v nešteto raznih vrst. Cvetličarji jih ločijo predvsem v navadne in enojne tulipane, v pdnocvete ter v zgodnje bi pozne vrste. Zgodnje vrste so pripravne tudi za siljenje, bodisi v toplih ali zaprtih gredah bodisi v zeml jatih lončkih. Tulipane silijo cvetličarji predvsem. z namenom, da bi dobili njihov cvet t? precej določenem času, kakor n. pr. za
m
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiMihniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
miho nmi
dobre	gosp
Vsaki gospodinji pomeni mnogo, če lahko opravi vse svoje delo, ne dia se preveč izmuči ter dia sp obenem postavi še z lepo urejenim stanovanjem. Za. to vzbuja pri jvseh gospodinjah občudovanje vsaka, ki si zna uredit; delo tako, da , je njena družina v redu oblečena, da je stanovanje v kar najlepšem redu. da je kuhmja kar najbolj okusna ter da pri vsem tem ne pozabi tudj na svojo zunanjost.
Večkrat slišimo, kako se gospodinj,, med seboj pogovarjajo ter z nekoliko zavisti ugotavlja, jo na primer naslednje: »Poglejte si našo sosedo. Dva otroka ima, pa še sama je zaposlena in vendar sta njena otroka vedno čista in lepo oblečena, stanovanje pa ima tako, da bi si ga še marsikatera poželela. Ta sii P«č zna urediti delo. Me pa delamo in vendar ne utegnemo vsega narediti, kaj še, da bi pazile še na svojo zunanjost.«
Res je, da je mnogo gospodinj, ki znajo opraviti svoje delo tako «mimogrede» ter najdejo poleg vseh svojih opravil in skrbi še čas za svoje otroke, moža in celo za svojo zunanjost. Kako si znajo urediti delo; da lahko končajo in opravijo vse, medtem ko se druge ■ prav tako trudijo, pa vendar ne zmorejo vsega dela in so pri tem še utrujene, slabe volje in seveda nič privlačne zunanjosti?
Prav preprosto. Te vzorne go. spodi nje ne poznajo pri svojem delu izgovora: «Bom že jutri ali kasneje opravila. Sedaj ne mo. rqir.», ali poznajo ta izgovor le v zelo redkih in važnih primerih. Takšne gospodinje si predvsem porazdelijo delo tako, da opravljajo stalno razna opravila ob istem času. Mnoge že zgoda; vstanejo ter prične, pospravljati stanovanje, še preden so vsi člani družine vstali. Potem ko pospravijo stanovanje, ki si ga tudi smotrno uredijo, posvetijo nekaj časa kuhinji in ria-kupovanju hrane. Ko se kosite kuha, izrabijo čas, da dokončno pospravijo stanovanje ali pa, da kaj operejo. Po kosilu takoj po. spravijo posodo ter posvetijo popoldan šivanju, likanju in pripravam za večerjo. Da si olajšajo delo v jutranjih urah, ne puščajo nikoli umazane posode, temveč jo sproti umijejo. Večer si uredijo tako, da posvetijo nekaj ur svojim otrokom in možu, nekaj minut pa tudi neg; svoje kože. obraza, la. sem itd. Ce so vse delo bolj zgodaj opravile, si lahko privoščijo tudi ogled kinopredsta-ve aili gledališke predstave.
Mnoge pridne gospodinje, ki znajo opraviti o pravem času. svoje delo, postanejo- prav- zaradi svoje pridnosti že prena-tančne, rekli bi že sitne in pedantne, kar seveda zmanjša njihovo delo v očeh ostalih čla rnov družine.
Vsaka gospodinja naj sicer pazi na svoje stanovanje, vendar naj da mc-žu in otrokom, posebno pa obiskom, toliko svobode, da sP bedo počutili doma. če v stanovanju. Naj ne bo zato prehuda, če s-e bo potreslo nekoliko pepela na tla a), če otroci nekoliko razmečejo stanovanje.
Zato svetujemo vsem gospodinjam. ki se pritožujejo, da ne zmorejo svojega dela; razdelite si delo ter ne odlagajte ga. Ce boste svoje domače posle opravljale redno, potem vam pospravljanje n-e bo vzelo mnogo Časa, prav tako se vam pa tudi ne b0 nabralo drugih opravil, ki bj jih potem ne zmogle opraviti. Pri delu ne bodite površne ter napravite raje temeljito, pa četudi gre zato nekaj časa več. kot pa da se ponašate, da ste končale prej, a boste morale žP kmalu isto delo ponoviti. Predvsem pa bodite prt delu mirne in predvsem. — ne pozabite tudi na svojo zabavo ter na svojo zunanjbst.
NOVOLETNA JELKA SE PRIBLIŽUJE
Približuje se praznik novoletne jelke, ki je našim otrokom pa tudi njihovim staršem tako zelo pri srcu. Naši otroci se tega praznika kaj radi spominjajo, saj jih je na ta dan vedno obiskal dedek Mraz, in jim prinesel vseh mogočih dobrot, od potrebnih pa do igračk in slaščic.
Tudi letus pričakujejo otroci dedka Mraza z vso nestrpnostjo; predvsem se ga veselijo tisti, ki jim starši ne morejo kupiti niti najpotrebnejših zimskih oblačil. Ti otroci dobro vedo, da jih dedek Mraz ne pozabi ler u.t-juu prinese t.u, , tč Kar ou
Dedek Mraz bo seveda lahko razdelil tem več dobrot revnejšim otrokom našega ozemlja, čim več razumevanja in podpore bo naletel pri prebivalstvu, prav posebno še pri naših ženah, katerih pomoč je mnogo pripomogla za uspeh vsakoletne novoletne jelke.
Casa ni več dosti, zato le po-hitite. Veselje In hvaležnost obdarovanih otrok vam bo najlepše zadoščenje in zahvala za vaš trud in požrtvovalnost.
ZDRAVNIK
Angina pectorls
Pod angino peetoris razumemo skupino tipičnih obolenj srca v kasnejših letih, za katero so značilne istovrstne težave, predvsem tesnoba v srčnem predelu. Angina peetoris torej ni nikaka bolezen posebne vrste, ampak skupek raznovrstnih' težav, kakor je na primer glavobol ali pa bolečine v trebuhu. Kakor glavobol in trebušne bolečine, ima tudi angina peetoris lahko popolnoma različne vzroke, ki jih je treba vselej ugotoviti. Vzrok vsem bolezenskim znakom, ki jih označujemo z angino peetoris. je nezadostna preskrba srčne mišice s krvjo, kar vodi do pomanjkanja kisi-kp in dušenja.
Obolenje se pojavlja predvsem pri moških v drugi polovici življenja, zlasti pri kor-
fmlentnih, ki se premalo gibljejo in se bavijo z duševno napornimi poklici. Število Obolenj na angini peetoris v zadnjih letih močno narašča.
Bolezenski■ znaki, ki spremljajo angino peetoris so dokaj različni. Bolečine se ne pojavljajo vedno le. V bližini srca, temveč izžarevajo tudi v druge dele telesa. Ne smemo se zato čuditi, če se zdravnik v počet-ku bolezni ne more prav orientirati in ne spozna bolezni. Pogosti začetni znaki, ki jih navadno prezrejo, so bolečine o leiri rami. Te bolečine lahko trajajo leta in leta, ne
I da bi ugotovili pravi vzrok. | desno in levo ramo ah pa celo
Pri moških okrog petdesetih' let so bolečine v levem ramenu vedno sumljive za angino peetoris, pa četudi bi morebitna rentgenološka preiskava gl i pa elektrokardiogram ugotovil drugo.
Anginozne bolečine v ramenih izžarevajo v roko zdaj kot bolečina, zdaj kot mravljinci, včasih pa ima bolnik občutek, kot da ima roko popolnoma gluho. Najbolj tipičen znak je anginozni napad, pri katerem pride do izrazitega občutka tesnoba v bližini srca. Pri tem se menjuje tesnoba z bolečino, da celo z značilnim strahom pred smrtjo. Značilnost angi-noznega napada je v tem. da ga bolnik ne 'Zna nikoli pravilno opisati, čeprav ima vedno občutek, da bo vsak trenutek konec z njim.
Pogostnost in jakost napadov sta pri posameznih zelo različni: nekateri dobijo napade po večkrat na dan, pri drugih se pa ponavljajo šele po presledku nekaj dni, tednov ali celo mesecev. Zelo težki napadi so razmeroma redki, večina bolnikov občuti nekakšno stalno tesnobo v prsih. Poznamo pa tudi bolnike, ki čutijo od časa do časa le rahlo tesnobo pri srcu, so pa vedno slabe volje. Naletimo pa tudi na bolnike s skelečimi bolečinami pod prsnico, a tudi na take, ki jim izžarevajo bolečine v
C?
£
#•#
%
•SVjci
Ne ustavite ae pri naslovu, Je čitajte dalje, prosim! Kajti govorili bomo le o majhnih kosih žameta. Ni potrebno, da mislimo takoj na krznen plašč, žametno ali satinasto obleko. Zadostuje krznen obrobek, žametast ovratnik ali kaj podobnega, da nas popolnoma spravi v sklad z najnovejšo modo.
Zamislimo si temnosiv ko-stim, dvojno, visoko zapet s stoječim ovratnikom in zvončastim krilom. Majhen črn
obrobek iz perzijskega jančka vrh ovratnika, okoli roba jopice ter roba krila spremeni preprost kostim v res elegantno opravo. In od roba krila do krznenega plašča je še daleč; Napravimo si čokoladno rjav kostim s črnimi obrobki. Ce ga izpopolnimo z mufom in klobukom iz krzna, napravimo odličen posel. Kajti klobuk in muf bosta spremljala vsako obleko in vsak plašč v gledališču ali na vsakdanjem sprehodu.
Naš dobri črni kostim lahko nekoliko spremenimo. Ako mu malo skrajšamo jopico ter dodamo ovalen 'ovratnik iz perzijskega jančka. dobimo nekaj povsem novega. Cfne-mu kostimu z izrezom pripada črn žameten vložek. Na-
mesto samega vložka si pripravimo žametno bluzo, kar je vendar mnogo manjši strošek kot cela obleka ter vpliva zelo elegantno.
Končno si umislimo izredno preprosto dvodelno obleko: krilo je nagubano, gube se spodaj širijo, v ovalni izrez vstavimo vložek iz satina. Vse v črni barvi, tudi črna satinasta bluza je nekaj zelo lepega in praktičnega.
Pravo krzno lahko nadomestimo z odličnimi imitacijami, ki so zelo v modi; kar se tiče kompletnih joj; ali plaščev, ukrojenih z imitacijo krzna, je pravilno sledeče ravnanje: tista srečna oseba, ki šteje v svoji garderobi fin krznen plašč, si lahko privošči tudi j,opo ali plašč iz imi-
tacije, keir je pač sedaj takšna moda. Kdor si pa izvoli takšno blago le zaradi videza, je na napačni poti, to ni več elegantno.
Sonja Mikuletič - Palme * * *
Praktična žena bo skrbela, ba bo svojo garderobo sestavila tako, da se bo ob vsaki priliki oblekla okusno. Ona ne kupuje blaga, ki ji ugaja na prvi pogled, ampak prej premisli, ali odgovarja po barvi, kvaliteti in zamišljenemu kroju njenim ostalim oblekam.
* * *
Torbice, čevlje, klobuk In rokavice morajo po barvi in kroju odgovarjati celotni garderobi. Ako pazimo na svoje stvari, si bomo v nekaj sezonah lahko dostojno izpolnile svojo garderobo.
v zgornji del trebuha.
V mnogih primerih si bolnik ne zna pojasniti, zakaj mora na primer pri hoji kar hipno obstati, zatorej se ni treba čuditi, če se pri takih bolnikih napačno postavlja sum na nevrozo ali celo na histerijo. Vedno pa je pri angini peetoris značilno to, da bolnik kljub težkim bolečinam mirno m v redu diha, ter nikdar ne lovi sape. kot se to dogaja pri srčni oslabelosti. Pri ang ni peetoris ni torej srce oslabelo, zaradi česar napad tudi hitro pojenja, včasih že po nekaj sekundah, redko šele po urah. Zato se bolnik, če ni srce organsko bolno, po napadu dobro počuti, nekateri celo izredno dobro in osvežujoče. Napadi se ne pojavljajo kar tako sami po sebi, temveč imajo vzrok v zunanjih okoliščinah, ki jih pa na,vadno bolnik že pozna. Te okoliščine so pa kaj različne: včasih naporno delo, utrudljiva pot, pri drugih zopet kar nenadoma pri počitku ali. celo v postelji. Tudi zrak vpliva različno; pri nekaterih se pojavijo napadi že v sobi, drugi jih dobe, čim zadihajo sveži zrak.
Na vsakega bolnika pa običajno močno vpliva spremem- h ba vremena, in sicer močneje, kot se to dogaja pri revmatikih. Ta vpliv se kaže že nekaj dni pred poslabšanjem vremena, predvsem občutijo bolniki neugodnosti ob vetru in južnem vremenu. Ce pa lepo vreme traja dalje časa, se Počutijo bolniki zelo dobro in so kot prerojeni. Potek obolenja je zelo različen: navadno pričnejo težave polagoma, včasih pa se prav težek ■napad pojavi kar iznenada, kot strela Z jasnega neba. Stanje ostane lahko leta in leta nespremenjeno ali pa se samo Po sebi zboljša, tako da bolnik nima nikakih težav. Vendar je pa tako zboljšanje le prehodnega značaja, kajti bolezen pozneje spet izbruhne. Vedeti pa moramo, da jakost težav nikakor ni merilo za težo obolenja. Zgodi se namreč, da se težke oblike angine peetoris lahko ozdravijo, medtem ko se neredko dogaja, da končajo lažje oblike kar nenadoma s srčno kapjo.
K celotni sliki angine peefo-ris pa spada tudi bolnikova osebnost. So prav posebni ljudje v določenih življenskih pogojih, ki obole na tej bolezni.
V glavnem so to moški, kajti osemdeset odstotkov vseh na angini peetoris obolelih, je moškega spola. Pri ženskah je to obolenje bolj redko in pred meno skoro nepoznano.
Dr. S. S.
božič in za novo leto, ali pa za pust ali pozneje za vodko noč. Sicer Pa, kadar pride velika nog pozno, to je sredi aprila, tedaj cveto zgodnji tulipani navadno, tudi če jih gc-jimo na prestem. Ako želim0 imeti tulipane v cvetju za božične praznike, tedaj moramo pričeti s siljenjem že septembra meseca in seveda vzamemo čebulice le najbolj zgodnjih vrst. O pustu ali o sv. Jožefu Pa bodo cveteli tulipani, če jih začnomo siliti sredi novembra.
Pri siljenju čebulic tulipanov postopamo takole:	Zemljate
lončke s približno 20 do 25 cm premera napolnimo skoraj do vrha s pravo rahlo zemljo iz mešanca ali komposta, ki je dobro izdelan in peščen. V to ro. dovitno zemljo potaknemo 12 do 15 tulipanovih čebulic, če so prav drobne tudi do 20 v en lonček, kjer morajo biti pokru te nekaj cm z zemljo. Lončke postavimo p vlažen in senčnat kraj in jih prav nalahko zalijemo. Cez približno mesec dni pa jih položimo v zaprto gredo, kjer jih držimo, dokler začno poganjati. Tedaj pa jim moramo preskrbeti čim več svetlobe in tudi mnogo toplote. V ta na. men je priporočljivo segrevati gredo tudi s pečjo do ustrezne toplote, ki pa se ne sme prenaglo spreminjati in tudi ne presegati 25 stop. C. Tako dosežemo bolj nizke rastline in cvetje s krajšimi peclji, kar služi navadno bolj za olepšavo so. ban, zlasti kadar postavimo va. nje lončke z rastlinami in cvetjem.
Cvetje sdjenih tulipanov režemo, preden je popolnoma raz. vito, dokler sp cveti še narahlo
zaprti in kar z listi vred, da trajajo potem v vazi dalj časa. Sicer se pri tem čebulice uničijo; ali pri siljenju ni mogoče drugače doseči zaželenih uspehov. Najbolj priporočajo za siljenje vrste «tu!jja snavedens rethv, ki gredo v trgovini pred. vsem pod imenom tulipani «Duc Van Phol». V zemljalen lončku približno 10 cm premera tvori 5 istobarvnih tulipanov «Duc Van Phcl» prav priljubljeno sobno olepšavo.
Na odprtih gredah, na prostem zratcu je za cvetličarje zelo hvaležna vrsta «Darwin», ki cvete sicer razmeroma pozno, zato pa tvori velike in enostavne cvete vsakovrstnih enojnih in mešanih barv. Cveti teh tulipanov imajo dolge in prav mečne peclje, kar jih dela zelo pripravne za režnja in so zaradi tega tudi zelo cenjeni in priljubljeni. Največje in najlepše cvete Pa razvija vrsta «T. Greign, ki dosežejo v premeru tud. 20 cm in sedijo na močnem tudi čez 30 cm dolgem peclju.
Čebulice teh cvetlic sadimo tudi na prostem že septembra-oktobra in najkasneje pri nas do konca novembra, Zemlja mora biti rodovitna in bogata s humusom. Tako zemljo dobimo z obilnim gnojenjem s prav dobro izdelanim mešancem ali pa z zrelim črnim hleV‘skim gnojem V zemlji z gnojem, ki ni popolnoma urejen in zdrobljen, čebulice rade plesnijo in gnije, jo. Sadimo jih v vrste kakih 10 cm globoko in v razdalji približno 15 cm drugo cd druge. Vrste same pa napravimo v razdaljah 25 do 30 cm, da med mr. stami laže rahljamo zemljo in uničujemo plevel.
Tulipane, ki jih gojimo na prostem, prodajamo najdtraže za veVkcnočnp praznike. Najraje kupujejo tulipane s podolgovatim cvetom enojne barve, med katerimi cenijo navadno najbolj rdečo barvo. Priljubljena je tudi bela barrva, potem rožnata, rumena in šele na zadnjem mestu stojijo temni in me-šano-barvni cveti.
Čebulice tulipanov razmnožujemo lahko tudi sami na domačem vrtu. V ta namen pustimo rastlino dve do tri leta na istem mestu. Potem jih izkopljemo junija ali pa julija meseca, ko se listje teh cvetlic popolnoma posuši Izkopane čebulic« shranimo v suhem, pol temnem prostoru na lesenih policah do prihodnje saditve. Seveda bodo no., veinbra saj ene čebulic« cvetele' bol; pozno kot one, ki jih sadimo oktobra ali pa celo že sep. tembra. Umrw pa je, saditi v več obdobjih, da bomo imeli tudi cvetje več časa na razpolago. Vsekakor je potrebno pripomniti. da čebulice tulipanov, ki so vzgojeni v naših razmerah, prav redko kdaj dajejo tako lepo in zdravo cvetje, kot čebulice iz Holandske Tamkajšnja zemlja in podnebje zelo prijata razvoju čebulic kakor nikjer drugod v Evropi. Poleg tega so pa gotovo tudi holandski cvetličarji pravi mojstri v svojem poklicu in posnemanja vredni vsaj v njihovi ljubezni do cvetlic.	a.	c.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiJuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiuiiiiuiHiiuHUHiiHiuiHiuiiiiuiiuiijiiuHinHHunHinnnnunmnHnnnunuunnniuunjum
Zadnjo nedeljo je bila na beograjski univerzi ustanovljena organizacija Zveze Študentov Jugoslavije. Ustanovne skupščine se Je udeležilo 293 delegaiov s fakultet, visokih šol in akademij. Izvoljenih je bilo 37 članov univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije na beograjski univerzi in 35 delegatov za kongres te študentske organizacije.
* * sil
Pred tednom dni je bila na taboru v Ljubljani medrepubliška mladinska tekma v orodni telovadbi med reprezentancama Slovenije in Srbije. Dvoboj se je končal z zmago Slovenije 544,60 : 539,35 točke. V dvoboju mladincev so bili uspešni slovenski tekmovalci, ki so zmagali v razmerju 322.85	315,70	točke	v	tek-
movanju mladink pa so bile bolj. še mladinke na gostovanju, ki so zmagale v razmerju 223,75 :’ 221,75 točke.
V dobi napredka na vseh področjih znanosti, tehnike in umetnosti je v našem življenju važno vprašanje domače knjižnice. Marsikomu se zdi morda odveč govoriti o tem, toda kdor gleda na ta problem tako, ga gleda površno.
Vprav danes ne moremo mimo pomena knjige, revije, časopisa, bodisi v družini razumnika — inteligenta, delavca ali kmeta. Predvsem pa je knjiga važna za mladino, bodisi kmet-sko-delavsko bodisi šolsko. Mlad človek mora v krogu svojih domačih skrbeti, da bo prišla v hišo lepa knjiga in da bo dobila lepo mesto.
* * *
Fizkulturna zveza Hrvatske je dodelila letos raznim športnim zvezam 60 milijonov din pomoči. Od tega so porabili za investicije 14 milijonov
* * *
MLADIM-bodi pobudnik
domačih knjižnic!
Sahiste opozarjamo, da Je izšel »Žepni šah» v novi izdaji. Kdor •e zan ma, si lahko nabavi «Zep-ni šah» za ceno 70 din, s poštnino vred 80 din, pri Šahovski nakladi v Zagrebu, Vojnovičeva 42/1.
* * Sc
Prvenstvo Moskve v šahu si Je osvojil eden izmed najboljših mladih sovjetskih mojstrov 221et-ni Petrosijan, ki je dosege; 9 in pol točke od 12 možnih.
* * *
Pri gradnji mladinske proge Doboj-Banjaluka je hrvatska mladina sodelovala z 22.223 člani, s tem je prekoračila svojo obveznost za 1723 mladincev in mladink. Prav ti«o je vaška mladina s svojimi 13.787 člani prekoračila svoje obveznosti. Srednješolci pa So poslali na mladinsko progo 1436 mladincev več In vsega skupaj 8436. Od vaške mladine so se najbolj Izkazale skupine iz okrajev Našlce, Prkrac, Glina, Brač, Delnice, Križevci. Prelog, Djako. vo itd.
Vem, naletel bom vselej na ljudi, ki bodo ugovarjali takole: tiKaj knjigo, kruha, kruha si imel kupiti...» Te besede, kakor se zdijo pametne, nimajo osnove, takšni nazori so kratkovidni, če pomislimo, da nam ravno knjiga z vsem znanjem, ki ga bomo črpali iz nje in s katerim se bomo obogatili, nudi za vso bodočnost kruh, najbolj bel kruh.
Nekoč sem srečal izobraženca, in še petičnega, ki je vse življenje užival dobrote znanja, pridobljenega iz knjig, pa mi je vseeno dejal: «Ni večje bu-dalosti, kot kupovati knjigo, kajti to je najdražja stvar na svetu, to je pravi luksuz. Po-misli, samo za to, da prečitaš enkrat nekaj sto strani in po- X' tem deneš knjigo na polici, mo- 8* raš trošili toliko in 'toliko de-narja. In vendar dcbiš isto knji. go, če jo že hočeš prebrati, za dve tri lire.a
Strmel sem v svojega znanca ff in samo čakal pojasnila, kako te pride do knjige z dvemi, tremi 3/ lirami, medtem ko moram pla-ččvati jaz zanje stotine lir. — jff «Poglej, je nadaljeval moj so- to besednik, v javni knjižnici si v! lahko izposodiš vsako knjige in * plačaš za to dve tri lire, če. pa || jo pridržiš za dvojno izposoje- te valno dobo, plačaš največ še en. 5? kratno izposojevalnlno. Vidiš H torej, da je resnica, da me ve-Ija vsaka knjiga le nekaj Urh to
Vsakdo od nas čuti, da sem to imel opravka z izjemnim člove. J kom. ki je trošil — to je nam- ?if refi posledica takšnih zgrešenih jf nazorov — tisoče in tisoče lir * Za pijačo in jedačo, za lepo kra- T vato in čevlje po zadnji modi, jjf za knjigo pa niti centezima. &
ravnata po negativnih zgledih, zato navedem takoj drugega:	Ze zadnja desetletja
prejšnjega stoletja so sociologi navajali Dansko za primer, kjer je imela skoro vsaka delavska ali kmetska hiša naravnost vzorno domačo knjižnico. V njej smo našli knjige, ki jih je potrebovala danska žena kot mati in gospodinja, danski deželan kot napreden kmetovalec, delavec kot organiziran sindikalist, danska mladina za svoje oblikovanje in pripravljanje na resno delo. Danske družinske knjižnice so postale tako slavne, da so po
malo cvetja. Opozoriti hočem na vsakdanji dogodek, ki ga doživljamo, ko d. i imp knjigo v ro ki in pridemo v družbo: vsakdo nas bo prijel za roka in nam bo vzel knjigo brez vprašanji, tako ga podzavestno vleče njena moč!
njihovem zgledu začeli propagirati tudi Nemci podobne knjižnice in so v ta namen ustanovili znane miniaturne knjižne izdaje ko : «Reklam - Uni-versal Bibliotek« in «Goeschen Biblioteki), kjer je dobil vsakdo lahko rečemo dela vse svetovne literature, pri čemer je znašala cena vsaki knjigi ubogih 20 centezimov.
Nedvomno pomeni knjiga napredek in ni lepšega vtisa za človeka, ko vstopi v tujb ali prijateljevo hišo, če zagleda na tem ali drugem kraju polico ali
omaro, v njej pa knjige, revije in podobno. Pomnimo, v očeh in notranjem doživetju gosta sta v tem trenutku zrasla ugled in spoštovanje do družine, ki prebiva v takšnem domovanju. Ce je že prej cenil te ljudi, jih ceni sedaj še bolj, če jih prej ni nikdar cenil, jih je začel ceniti sedaj ob spoznanju, da ti fkrom. ni, tihi ljudje posegajo tudi po knjigi.
Menda ne pretiravam, če rečem, da je vsak dom brez duše, pust in prazen, če rte epaziš v njem knjige, prijetno slikati in
Na tem mestu nočem razpravljati o nadaljnjem vprašanju, kakšne knjige spadajo našo družinsko knjižnico. Toda umljivo je, da si morajo naš kmet, delavec, gospodinja nabaviti knjige, ki jih bodo strokov no izobraževale, jim razširile pogled na socialna, kulturna politična in gospodarska vpra sanja, mladina pa bo poregla po knjigah, ki jo bodo vpeljale v leposlovje. Zlasti moramo dati prvo mesto slovenski knjig
Tudi pri tem problemu naj bi mladina širila idejo, da spadajo v naše domove lastne knjižnice, mladina naj da pobu-do za izbiro in nakupovanje knjig, mladina naj skrbi, da bodo njeni svojci brali, mnogo brali!
ANDREJ
j
Zgledna pionirka
i
aaft
m
Kdo Pri Sv. Anj Je ne pozna? To je pionirka Nevica Sirca od Sv. Ane, pridna nabiralka prispevkov za naš Kulturni dom. Doslej Je nabrala že okrog 10.000 Hr. Pionirčki, posnemajte Jo, da bo tudi vam čim prej na razpolago lep in velik Kulturni dom
ZA BISTRE GLAVE
ihiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiim miiMiiiiiniiiiiii mm um   .
IVitZiuihci
VODORAVNO:
1. baltiška republika, .5. vaza, 12. mesto v Be giji, 13. uslužbenec v zemljiškem uradu, 14 glavne me^to evropske države, 15 rečna riba, 16. igra z igralnimi kartami, 17, del okna Cmnož.) 18. krajevni prislov, 19. trojanski Junak, 20. mesto v Nemčiji, 21. arabski žrebec, 22. merska enota za zlato in dragulje, 23, ob eščevalec, 24, kuštrav, moč-nih las, 25. športna igra, 27. bog starih Egipčanov, 29. eden izmed prs ov, 30. veznik, 31. krsta, 32. slab, 33. predlog s tožilnikom, 34 kip bogoslužja, malik, 35. napetost pred koncem moči, 36. bolezen, ki muči zlasti stare ljudi, 37. znan jezikoslovec, 38. eno najlepših mest v Evropi, 39. trinog, 40. enota ploskovne mere, 41, iz-»ojen.
NAVPIČNO:
1. del reke, 2. zavarovan zoper nalezljive bolezni, 3. morska riba, 4. dva razi čna soglasnika, 5. za-beden v kraj, 6. pripovedna pesem ju aške vsebine, 7. zdravilo,
8. znak za redko kemično prvino,
9. kem čna prvim, 10. otok v Sredozemskem morju, 11. liturgtč-
m	'	2	3	v			S	h	?	S		9	tg	
1Z							,				-v	or		
					V									
-is										Zo				
27			1*2						23					
								zs						26
	28						29						lo	
31					35	32						33		
3 h											3^			
3?				38						39				
ko			Ml											B
zik, 30. mesto v STO, 32. zgodnje,
33. žensko ime, 35. gol, 36. vsi ga želimo, 38. vrsta pesnitve (če be emo narobe) 39. osebni zaimek.	’	•
Rešitev križanke
ni izraz, 12. novo mesto v FLRJ, 13. Jrarccski revolucionar, 16. kozaško ime, 17. konj kraljeviča Maika, 19 glagolski način (lat.), 20. drevo, 22. moško ime, 23.
dedni najemnik posestva, 24. pojedina ob sklepu pogodbe, 25. vinske gorice na spodnjem Štajerskem, 26. ptič. 28. jugoslovansko pristanišče, 29. francoski fi-
VODOKAVNO: 1. Nova Gorica; 11. vol: 14. Italija; 17. zorana ledina; 19 omare; 20. kij; 21. Ko-zzk; 24. Zalokar; z7. Rasin (Racine); 28. Doroteja; 32. Efez; 34. mazila; 36. klima: 37. Ognjanov; 40. cir; 41. ki; 43. agonija; 44. arija; 45. anilin; 47. ND (nogometno društvo); 48. ss; 49. ran; 50. krajina; 51. elita; 54. Ahaja; 55. omotati; 57. Huni; 58. atama-ni; 59. igo (Gruden).
NAVPIČNO: 1. Nizozemska; 2. otomalia; 3. varal; 4. Alarodi; 5. ginekologija; 6. Oja; 7. ral; 8. ce-dike; 9. Arij(ec); 10. Itaka; 11. verzificirati; 12. oj; 13. laik; 16. in; 18. E. K. (EJvard Kardelj); 22. osel; 23. anemija; 25. Arago-nija; 26, ro; 27. Ra: 30. tujina: 31. Jana; 33. zarana; 35. za; 36. kvasiti; 38. nn; 39. ajd; 42. Ink: 43 Alahi; 46. Iran; 48. slon; 51. nat; 52. Ema; 53. ta; 54. oh; -85. om; 56. Ig.
MARK TVVAIN
PuMo/ocSeim
Ilustriral Bogdan Grom
XXVII
Tom je obljubil Huc-ku boben in vse drugo, kar ima, če najde v jami etenar;. dejal je še, da ve za krajšo pol tako da ne bosta hodila vseh pet milj, sicer pa, da" ga bo peljal tja in nazaj z ladjo. Čeprav je bil Huck še bofan. je veselo dejal: »Kar pojdiva!« — Tom ga je zadržal rekoč: «Malo kruha morava imeti, potem najini pipi, nekaj vreč in vrvice za zmaja ler vžigalice.« — Malo čez poldan sta si dečka iz-posod la majhen čoln pri meščanu in se odpravila na pot.
Huck je strmel y skrivnostno znamenje, po em pa boječe dejal: «T>m, zbeživa raje! Zaklad »pustiva, ker tod gotovo straši duh ubijalca Joeja.« Tom je pa odgovoril: »Tukaj že ne. Huck, če kje straši, straši tam, kjer je umrl. pet kilo. metrov od tod.« Huck je vztrajal, da se po* tika Joejev duh okoli denarja. Tom se je zbral in Hueka zavrnil: »Nikoli, duh ubijalca Joeja rploh ne more sem, kjer je križ!« Huck se je po. miril in rekel: «Srefa. da je tukai križ sedaj pa poiščiva skrinjico.«
4
Plezala sta in Tom je š«l zopet prvi ter delal stopnice. Dečka
sta prišla do štirih hodnikov. Ko sta brez uspeha pregledala tri rove, sta našla majhno razpoko in v njej slamnjačo. odeje, stare naramnice, ostanke Manine in kosti piščancev. Toda skrinjice z denarjem m bilo. Tom se je tolažil: »Pod križem mora biti.« Končno je našel Tom sleai nakapanega voska samo na eni strani skale in rekel: »Denar je pod skalo« Začel je kopati in kmalu naletel na les.
BREZDOMCA
VLADISLAV ORKAN
Toda svet in življenje se ne
«Mama, ali je še daleč?«...
«Približno pol milje ... Precej za tole hosto boc\> hiše. Kaj te zebe. Jašek?«
»Ne, mamica, ,ne...»
Takole se je s premolki pogovarjalo dvoje ljudi — mati in sin. Mati je šla naprej, utiraj- č sir.u pot v snežnih zame uh ... Kadarkoli je globlje zabredla, se je obrnila k otroku, rekoč:
«Jaš.k, previdno!.. Obidi s strani!«...
«Dobro, mamica, dobro ...» je s prezeblimi ustnicami šepetal deček, stiskal usta in ni tožil, revček, čeprav ga je mraz lo do srca ... In zdaj, ko ga mati vpraša:
«Ali te zebe, Jašek...» — odgovarja:	«Ne,	mamica,
ne...» — toda ta odgovor, drhteč kakor glas čtotaknje* ne strune, potrjuje vprašanje. četudi besede zanikujejo resničnost.
Dvoje ljudi v borbi s snežnimi zameti... Dve neznatni bitji z vročimi čustvi z biez-mejno, hladno, mrtvo pr ro-do ... Kdo bo zmagal — človek ali brezdušna ogromnost?
«Mama, alj je še daleč?«... ■vpraša Jašek.
«P:ecej, prčcej, le kar hodi, Jašek, nikar se ne ustavljaj! ...» moleduje mati. «Za menoj, za menoj ...» — in s koleni reže zmrzli sneg na-
penjajoč skorajda zadnje moči ... Čuti, da peša, a tudi <o
čuti, c-a mora iti dalje ... Drugače bo mrzla smrt zagrnila njo in Janka,
«Da bi vsaj snfega ne vzdignilo!... da bi vsaj vetra ne bil :>!...» je govorila sama pri — sebi z-nerazumljivim Šepetom ... A tedaj je kakor,v odgovor rd gozda Zavela Vihra ter z os’ rim snegom metla v njen ob.'a£
«B g!...» je »samo zašepetala in dalje prer avi’a < zeble. mrtve, okost-nele n ge ... A za njo je, voden po nedoumni volji kakor po moči, pobiral stopi'je otrpel otfok, odet s prteno ogrinjačo, ki jo je mati vzela s sebe ...
Trenu ek tišine — in vihar je besnel še šlneje. kakor poprej vpregel vse vr-tmce in gnal metavic0 z ostrim snegom proti oblačnemu nebu.
»Mama ...»
«Kaj? detece moje ...»
«Mama ..» neraž’očno Šeška revše in se sključeno v dve gube opira ob trdi sneg.
«J šek. kako le moreš ... sai ni več daleč!...« milo prosi mati, a v njenem glasu drgetajo vse strune: ljubezni.
1 prošnje in brezmejnega obupa ...
Sname ruto z glave — ogrne otroka.
»Jašek, detece moje... še majčkeno!...»
■ «Ne morem ... mama ...» šepeta vedno tiše in onemogel pade na zamrznjeno snežno krilo...
Mati je obstala — lomi otrple reke, a vihra, kakor da bi hotela še dodati grozovitosti tej pretresljivi sliki — ji je razkuštrala črne lase. in b la je sirarna v tem nemem, nebo obt žujočem obupu ..
Metavica — mati. videč svoje poosebljenje, jo z ostrimi poljubi praska po obrazu ...
«Jašek!...» šepeče skozi zobe in se sklanja k otroku, čigar stekleni pogled, brezizrazno uprt vanj.,, ji je vzel ostanek sil. — Rada bi vzdignila otroka, in sama pada na kolena ... Mraz jih je objel, Jih prikoval k tlom, in, mrazeč kri. pritiskal proti srcu...
«Kje si, Bog, da pustiš poginiti otroku?!« — se je med škrtanjem iztrgalo iz premra-ženih ustnic.
«Za kaj me tako strašno kaznuješ? Tu ... brez duhovnika ...» Rada bi se dvignila; kolena so ji primrznila k snegu ...
«Prekleti ljudje!... pognali so naju iz hiše... Bog daj tako...» Ni dokončala. Ostanek obupa je odletel s prekletstvom ...
Strašna bolečina ji je stiskala srce, izzivala oči in se kot žarki raz ila po telesu ... (Jslnice so h.tele šepetati še molitev; dokor.črla jo je misel ... morda — na onem svetu
BI šč'li so snežm diamanti, spreminjajoč barvo v svet-lob, ki so z redk mi očkami gl dale izza čine m:gle ...
B ešča'e so zvezdice po snegu — a štiri večje o-d drugih, kot redki primerki cMaman-tov m d peskom neznatnih kamnov... Bleščale so oči znvz ijencev.
Usm Ijeni metež je s snegom zaspal teles,,i rakv — in rasla je, rasla — snežna gomila ...
In pretekli so trije dnevi ... Cas teče ko veda. Bela vasica se iskri s snežnimi zvezdicami v mrzli sončni svetlobi ...
Ljudje, ki so imeli blizu do cerkve — hi; e po škrpa-joč-m snegu k sveti maši. Bolj oddaljeni ne pridejo, ker so zameti...
»Komu so le včeraj zvo-
J ECA
jUše-1*1} 1*1
Draga P epa! Svet Matija led razbija; če ga ni, pa ga nar’di.
So sicer pogoji dani šele konec februarja, da svetnik imenovani s takim delom se ukvarja. Kajti naš Matija sveti bi spomladi in poleti prav zastonj moči napenjal, da za led bi vodo menjal.
Zavila sta k bregu. Najprej j'e Huck vse preiskal, toda odprtine v jamo ni našel. Tom je ponosno zavil v gosto grmovje in dejal: »Kadar kojl sem si želel biti ropar, sem ved. no hotel imeti kai takega. kamor bi se zatekel v s;li. Zdaj sva to n«šla.» — Huck je vprašal: »Toda. ko bomo ropali popotne ljudi. kot praviš, ali jih br mo P bijaM?« Tom ie odvrnil: »Ne vedno spravili jih bomo v ja mo, dokler se ne bodo odkupili, ženske pa bomo samo zaprli. Nihče ni tako vljuden kot roparji.))
2
Deske so zakrivale odprtino, ki je vod la pod skalo. Tom j* zle. zel vanjo in pomolit svečo kolikor je šlo daleč Splezal se je v razpoko plezal dalje. Čeprav je ozki prostor padat navzdol, je šel najprej na desno in potem na levo, Huck Pa za njim. Naenkrat je zaklical:	»Tristo
strel. Huck, sem poglej!« Bila je skrinjica z zakladom, ležala je v votlini, poleg nje pušica za srni dnik ne. kat pušk in več parov indijanskih čevljev, usnjen pas in druge reči, vse premočene od vlage.
tt
Kor svetniku le mogoče enkrat v letu je in rata, tc zna, kadarkoli hoče, naš profesor Cccmmarata; namreč, da kjer nekaj ni, koj potrebno naredi.
Vsaj tako o delovanju svojem je na zborovanju zadnjič se širokoustil, ko je govoranco spustil.
DSDra zamenjava
(V sovjetski coni Berlina je bila blokirana zbirka 27 dragocenih starinskih kipcev, ki so bili last muzeja v Cu-rihu in ki jih sovjetska ob-lastva niso hotela vrniti. Iznajdljivi ravnatelj curiškega muzeja je za mal denar kupil pri družini, kjer je svoje-časno bival Lenin v pregnanstvu, kozarec, katerega se je bil Lenin, posluževal. Ta kozarec je ponudij v zamenjavo za kipce in zamenjava je bila sprejeta).
TAVARISC IVAN: »Urezali smo se- Za dragoceno zbirko smo v zameno dobili navaden, kozarec»
POLITKOMISAR: «Le potolaži se! Boš videl, koliko koristne propagande se bo iz tega kozarca izpilo!«
srečanje med Italijo 'nJ^g.
sko, ki je končalo neodkce-
no z 1: \ obai' pisje ima ta iad.f^tva
ten neuspeh svojega
teme prikriva Svo ^je
čaranja; to tem	s
bil italijanski gč1
kazenskim strelom. ^
Nasproti temu neu^
je bil na istem 8«“^ Florenci zabeležen 1® ^ (g V drugi »športni ~"
em sv=- , ... Italiji, klasičm
ima po vsem svetu,
pa tudi v
želi turizma, mnogo in vnetih pristašev, v žeparstvu.	,	jo
so v nedeljo v Fl«®6 s jj
segli zavidljiv rek“r,i in ti-
V triinštiridesetem leti
Nemec hotel je imeti listino o fakulteti.
Stvar bila je sitna; kajti 1'stine ni bilo najti med uradnimj dekreti.
Kaj je storil Cammarata, da izvleče se iz blata?
Ce nikjer dekreta ni, se pa hitro naredi!
M reo
v EDiDtU
EGIPČAN V KAIRU: »Gospod policist, na Omarjevem trgu pretepajo nekega Angleža s palicami Hitite na pomoč!«
POLICIST: «Takoj! Počakajte samo, da grem domov po palico!«
Športna kronika
V nedeljo, dne 11. novembra, je bilo v Florenci veliko mednarodno nogometno
listnicami, ki so ho prelezle iz enega
drugi' -»Žepni športasi« s jem nastopu z leP° svetlostjo pokazali, Ua dajo svojih dolžnosti tujim, gostem, ter *	^
di samega sved-1 * d pola, ki je bil P*** Voh*
zdravi svoje
rojake,
Stiska
ovzr0^3
de
P"-
dili nerodnega prsni koš, ki ga „ bro našopana 11S . ni Manjkajo še P«*0.. v-datki, koliko listni®en) {bi menilo položaj v P -času in, koliko v; d™5 se Spretnim žepad*®^' častno in uspesn® ^jm, ob stran avtom°b	. i2pc
ki so si ob tej^pv-sodili za nedoločen tomobilov.
Vreme deževno.
V bran se je postavil krizi in takoj je sedel % mizi. Celo noč je misli zbiral, listino je sfabriciral 'in podpis falzificiral.
In potem ta zviti ptič, meni nič in tebi nič, vse je Nemcu jprezentiral.
Njemu bila ta hinavščina je le ttsla vna potegavščina)). Svojevrstna ta morala Cammaratu je ve'jala kot velezaslužno delo, ki le hvalo naj bi želo.
Radi tega se veselo s tem junaštvom pobahal je. To bilo — tako dejal je — pritriotično je delo.
Kdor zločinec je drugod, ta je v. Trstu «patriot».
Vse to nas le malo briga,
tt> je nam vse «ena figa»;
naj Se le postavljajo, ; ki naj se proslavij&jo'-
Ta primer pa dragocen je, ker nam s tem pokažejo, da velja, jim za poštenje, kadar krepko lažčjo. Nfhov je «patriotizem» ogaben šovinizem!
Ti, Slovenec, Juca čuj: Cammaratnm ne veruj!
Hlini
NOVIH
0 IZ ZNAMK
nTi ...)>^ vpraša s'ar gospodar n-e več mlado žensko
«E. veste ... tisti Skrivače-vi.»
«Kaj je umrla?«
«Tega niste slišali! Revica je p edsnočnjim zmrznila z otrokom vred. Spočili' so ju od hiše. In šla je pod noč ... Na.Ui, so jo šele prhodnji dan — pod zametom. Ta se je zgarala, pošteno zgarala! in brž ko je opešala so jo pognali — Bog mi greh odpusti — kakor psa ...»
Starec je pokimal z glavo
— in gredoč proti cerkvi je šepetal »Večni pokoj« in «pet očeriaš-ev« za dušo dninarice...
Saj je tudi nj^mu de’ala ...
»A bila je pr dna delavka.«
— je pom slil — «in takole konec vzame ... Sai ljuč-je so ti slabši od živali! Pognati na mraz ..„»
In znova «Večni pokoj...»
Zadnjič smo si ogledali letošnje izdaje nekaterih	evropskih	držav. Nadaljujmo	danes ta	naš
pregled in pričnimo kar s Trstom. V coni A	STO je	bilo
letos izdanih šestnajst serij s sedemindvajsetimi znamkami. Poleg vseh italijanskih spominskih serij imamo tukaj tudi tri znamke za letošnji tržaški velesejem. V coni B pa so izšle štiri serije z enajstimi znamkami in to štiri znamke	frankovne	serije	»živa-
lic« v novih barvah, dve žnamki za prvi maj, dve pretiskani jugoslovanski znamki za Teden Rdečega križa in tri znamke ob priliki italijanskega festivala, ki je bil pred kratkim. Te zadnje znamke so izdelane v bakrotisku, na isti način kot jugoslovanska serija «Vellkih	mož«	in	imajo	sliko
koprskega škofa Petra Pavla Vergerija. Vrednote	so	po 5,10,	in 20
dinarjav.	Napisi	so	vsi v italijan-
ščini in sicer »Rassegna culturale — Unione Italiani 21-28-1951. STO- VUJA».
Jugoslavija je letos izdala petnajst serij s šestintridesetimi znamkami. Semkaj spada tudi nova letalska serija. Zadnja serija je bila izdana pred mesecem ob priliki 10 letnice makedonski vsta je. Pred koncem leta izide še znamka za 15 din s sliko Petra Petroviča Njegoša, črnogorskega vladike, za obletnico Jugoslovanske armade pa dve znamki, In sicer za 15 din (frankovna) in za 150 din (letalska). Zaradi podražitve poštnih pristojbin bodo verjetno izšle nove vrednote v dopolnilo frankovne in letalske serije.
Republika San Marino je izdaia dosedaj štiri serije s sedmimi znamkami. Vse te znamke imajo visoko nominalo, saj je znano, da je eden glavnih denarnih virov te državice prav izkupiček znamk. Zadnja znamka je izšla 20 avgusta tega leta za filatelistično razstavo v Ricclone. Je to znamka za
500 lir za zračno
skana z novo vred'--' ^
napisom: <!Gior-e V«-1 mi
San Marino-Riccio"' ^ jf kratkem pa navadno in za
čast Kolumbu, -■ oiv ■ d minalno vrednost *
Med državami, tfiS1
Med državami.
 	((JU	>	.
prvenstvo v Evropi
najdemo Poljsko, 1 serijami in šestintri ;j) tfiL/t, kami. Zadnje 5 LanSlV,#;t svečene poljskim z st)* ggio-kjer vidimo P°rtr,
Staszyca (25 groše . nlf«^ dowske - Curie (y.,	,8j»
slava Olszeskega , .p laja Neckega	f%sti
Kopernika D,1® reSa f Varšavskega kon:	ei\t
(1,20 Zloty). E^nsKd^iia« bila posvečena 8e	v	k1
dinskemu zboroval,^5gili r*t’(ei* ČI°veŽ „a
mladince vseh	„>	•
plešejo okrog g10_ndenbUrS so znamenita or“	,tgr
ta v Berlinu.	i*dal»	Letim*
Romunija je le*°ernintrl ,0 til! najst serij * **rU«	*
znamkami. ZadnJ rud3rJ jjji' posvečene «DneVl rne«>l(d’|
pa v delovni
obieK' pili
„ p- O’
petletni plan f‘.VaV
znamki; ena
prikaz'
tralo (11 beil-
(2 Lei), druga pa e -,ei). kazuje
Ena
Lei), ki prika^-t; ^na
domovine« j* ^svoBO^p pl
">'5
pete obletnice	, _
rešte. ena znamka ^.(t c p)<! čast dvajsete ° jpiKi1
«Scanteia». Na tej z^er
kana nova
palača,
na tega lista.	#if
Dočim je Svtca	leto5
87 znamk.	Bjraicl»fj
izkazala. Letosiloj|l! v f j< skih znamk prh ^ v s^^i-
r
Dečka sta stopila v lamo. Tom naprej. Prodirala sta do surajne-ga roba rova. Pri studencu sta našla še konček sveče od tedaj, ko sta bila na tem mestu Tem in Becky. Tom je dvignil svečo in dejal: «Pcglej. ali vidiš tam, s svečo je narisano...« Huck je skoro neslišno rekel: «Tom. to je krž.» Tom pa je pripomnil: «In zdaj, kje jte tvoja številka dve?» «Pod kri-žčm.s »Ha? Prav tam je Indijanec svetil s svečo.«
S
SKin zMdiu>> i*- k v s ke samo Sest zn titl serij. Ena sF1r, Marodnfl1K ^ izšla ob priliki	p
ka, ena izmed '5 r|iiK' r izšla v bloku
stične razstave ^	&
^TrTo^arudarja
nostni uniformi , (Ii jd
stične raz: cernu Švedska pa
k,
zala “zdajanja.
“ir'1,“riJovhe^anK»>'V'
spadajo nove ,avJ st» ,tl novega kralja GU* ^ f
,eb**
Dve znamki (**&«; ^
na čast druge Krištofa Polh* •
o
V Nemčiji -	,	-	g,
tri P°5tne, uprizdaJaJ?ftsti>-
nem Berlinu	po*
ss
kami
dopolnilne	vredhOt«g-0vi‘'^
iii*
zapadne Zvezn* naes pfi' [t
jv
«Nazadnje sva jo le dobila«, je dejal Huck. «zdaj pa sva bogata, skoro ne morem ver-jeti, pretepo je.» Toni je vesel dostavil: »Sedaj	spraviva zaklad
ven daj. poskusil bom, če	lahko skrinjico
dvignem-* Tehtala je okoli 25 kg, Tom jo je sicer, če ie napel vse	sile, privzdignil,
nesti je pa ni mogel. Dečka sta dala denar brž v vreče in ga zanesla na skalo s križem. Tom Je še dejal: »Puške in ostalo pusti-va, potreboval) jih bo. mo. ko bemo roparji Sedaj pojdiva, Huck. pozno }e!»
7
»Deutsche ac',,-zSio f -,,. znamkah vidM® 30
-ill
k
6
j
ga ^mdink2)** ln	^
ples mladin	izdal* >1 ,,
Finska je	znaihK
senji s Stinm.	^ m,*
znamke za	ustan^rH*
tretjo stoletnlc°Mteri vi ),
lu kajVani. na
meStnm,„ izdala ^ ^
orm
sklopu štirih se
lzSle P Pavl*
rod. svetega	f	f
vseh znam^ f^
spomeniki	sv	?e	pj.	,ni
omenja d*
Danei«	gai»»-
je letos izd služB«-
"■ - ’%***
SANIO SAMOSTOJNA gospodarska politika [ahko okrepi Trst
# tar je do sedaj napravila Ifalija, je samo oviralo porast tržaškega prometa
Trstu se je v zadnjih dneh ostra polemika okrog t u re<^n'*h ladijskih prog in
.lem zvezanega povečanja "»‘‘nega prometa. V to po-'ei»ifco je posegel v petek ugled ; milansk-; gospodarski list “ ore» s precej dolgim član-■ j, ’ *i ga je napisal Antonio 'Jrfeno jn nosj nasiov ((Le piazionj dii Trieste».
2načilno 2a jp^pa mnenja, ^ So nastala okrog tega važ-tržaškega vprašanja, je Miov velik, skoraj nerazum-■fj.. aT>tagcnizem. Branitelji ■Janstva Trsta skušajo na ^i.pretege dokazovati, da je S napravila vse za poraz e?a tranzitnega prometa dvig tržaškega brodovja, ijp da }e Trst izgubil svo-. *_edje in s tem svojo osnov.
, »vljenjsljo funkcijo. To 'ttic
^•^Pcijo tudi zastopa ptsec ^lenega članka v «24 ore». sarno del posledhje-
odstavka:
^‘Osnovno vprašanje tržaške. SOspodarstva je predvsem ^nje ustvarjanja novega
svoje pristaniške stroške v Trstu z blagom, seveda če ne bi to preveč zadevalo konkurenčnih italijanskih tvrdk, ki imajo Trst za svoj*} monopolno področje.
Res je, c*a je CSR pod pritiskom Sovjetske rveze svojo zunanjo trgovino v glavnem preorientirala proti sovjetskemu bloku, vendar bj se d-alo s pametnejšo politiko in to piredl. vsem samostojno tržaško politiko, preusmeriti dober del če. škosiovaškega tranzita čez Trst.
Se težji je verjetno primer Jugoslavije. Jugoslavija je danes prisiljena zaradi pasivne plačilne bilance in valutnih vprašanj preusrr.eritj svoj prO'_ met čez Reko. ki je že izkoristila svoje tehnične kapacitete. Sistem italijansko-jugodo-venskega kliringa, valutnih in carinskih meja, ki so praktično za Trst enake kot za ostalo
fak^ega prometa, novih piro. I	aktivnosti in to v
IfjjJ Večji meri kot vprašanje *eSa potnoistva».
IjJ0 *vt>jo tezo pisec utemelji8 Pojačeno konkurenco pristanišč in z izgubo
j/jntrija smo, da sta obe vpra. Irju’-/3^0 vprašanje povečanja ■ atnega premeta, kot vp-ra-
Ded	mornarice,	tesno
ssboj povezani. Povečani j^nZitni promet zaht'eva več ji. več rednih ladijskih HjJ’ kratka trgovsko mor-Waškega pristanišča. Na : i?/rani pa tudi ne mere
povečanja tranzitnega
pristanišče ne raz.
lJtr a s Potrebnimi ladjami in rednim; ladijskimi
je. da je Trst izgu-konkurenčni berbi s sever. sv0:1 Pristanišči precejšen del
Italijo, v dokajšnji meri prepre. č ujejo porast jugoslovanskega tranzitnega prometa čez Trst in s tem seveda zmanjišujejo celoten obseg tržaškega promet ta. Jugoslavija je bila pred vojno na drugem mestu, sedaj je prišla na četrto in to ne zaradi zmanjšanja jugoslovanske zunanje trgovine, temveč zarau di korenitega nerazumevanja s strani odločujočih krogov.
Vse kar je Italija v tej smeri napravila je do sedaj samo oviralo Trst. Ker dobi vse trza. ške valutne zaslužke rimska vlada je tudi ona zainteresirana na čim večjem obsegu teh valutnih zaslužkov, obenem pa rimska vlada skrbi predvsem za svoja pristanišča in ji je tudi uspelo že tako oslabljeno tržaško brodovj'e zmanjšati na najnižjo možno mero.
B. S.
MA SPREHOD
PREDPISI O PLOVBI V TERITORIALNIH VODAH
IMA SVOJE MEJE
Kakn se računa šitina obalnega pasu Kdaj lahko slražni čoln nstai/i |adjo
-----“U-SU iJici-tjacu
DjJ =9 prometa, ki bi ga na ^ ‘ golih gospodarskih za-y in gospodarskih razlogov
j* s^el izgubiti. Res je sicer, Wa- er°a pristanišča razpelo	dosti več brodovja, da
H in postavke na železni. Hi Jf®ti na železniško — vod-Eaju- ,**lo ugodne in da pri-•e v del prometa, ki spadla :	^aško	zaledno področje.
iteij	)e	pa tudi res. da
®Je-evropski izvozniki 'raje Dj r*j0 nekaj več zato, da jim Vj^a čakati potrebne ladje in plačevat; visoke pri-in skladiščne pristoj-iij0’	lahko isto blag0 nalo-
dokaj krajšem, času v ^rgu aii v Bremenu.
K* ^
tuva ^ugi strani pa je zan.T-^^»»erjava rasU tržaškega
Q(
*i
-------------
'■ ua v povojnem obdobju.
-vj . do 1950 leta so se mrr. 2,17 r^l0(li mal0 izpremenili: 2,63 J^iiijcnov ton 1948 leta, 2,jg i^ijonov ton 1949 leta Jn ‘'to^liKmov ton 1950 leta. S fa so zato porastli v “tiobjm pomorski odhodi: °-8s Wtf«iov ton 1948 leta, Lil ^ov ton 1949 leta, in
KrHonov ,on 1950 lrta-
iftlftA 2a 90 odst. Tranzitni * k vedno bolj preusmer.
I no^bav ERp za Avstr'j°
trgovske dobave, rr„i7av'jai0 resno osnovo
^tijp , jnJi razvoj. Tudi le-Sl0	verjetno	prika-
’ jPrpcejšen porast kljub - 'iko u.?° 2;,l<inji meseci ne-| ^oj-g k°t prejšnji.
tranzitnega proir.eta • 1i't nstn dokazuje, da Rk^ži t6 Vecln° gospodarski P tra’3; Pospešujejo norma. I	tni Promet.
IjS v&r bi se strinjali z «24 bi lahko bil
j J ne l * Premet dosti večji, I '‘gov* bil° vrste političnih
J ^van'-10 za Primer zadevo I f^kih^8 *5ell'|slovaških prj.
PlniK^l ’n Precivsem brez
stroškov. Z nekaj več n®j CSR lahko plačevala
rtb)ih i *	  —
intervencij Rima, bi
Tudi «mcrja široka cesta« ima svoje meje in zato veljajo tudi na njej neke vrste prometni predpisi. Kdor j,e že križaril po Koprskem zalivu ali pa še južneje in opazoval ladje, ki plujejo v Trst ali iz tržaške luke, jih je videl včasih tako blizu, ča je s prostim očesom razbral barve zastav njihovih matičnih držav ali pa znake na dimnikih. Ponoči pa je videl na morju številne luči, zbrane v dveh skupinah: eno v smeri proti Trsiu, drugo pa niže proti Istri. Temna črta med obema označuje mejo med vodami, kjer lovijo, ribiči iz Istre in onimi, kjer lahko svobodno ribarijo. Tržačani.
DOMET TOPOVSKEGA STRE. LA IN TERITORIALNE VODE
Nekoč je imela vsaka država pravico nadzorovati promet na morju v daljavi dometa topov-
ijVi
Osamljena
skega strela. Iz tega je seveda razvidno, da je bil prvi namen obrambe pred napadi z morja. Vsaka ladja iz tujine j'e lahki) plula tako daleč', da ni mogla ogrožati s svojim orožjem obal. nih naselij. Ko je bilo v veljavi to pravilo, seveda z ladijskimi topovi niso mogli streljati, kdo ve kako daleč, največ le do tri morske milje (1 morska milja 1851.8 m). Danes seveda ne upoštevamo več latvijskih topov, temveč izražamo širino teritorialnih voda v morskih miljah. Širina tega pasu pa ni v vseh državah enaka. Angleži so kot stari konservativci ostali pri tradiciji popovskega strela in so zato določili, da sega teritorialni pas Iri. milje od obale. Po angleškem zgledu se ravnajo tudi na Japonskem in še v nekaterih drugih državah. Italija z nekaterimi drugimi državami se je zaščitila s pasom šestih morskih milj. Po novih predpisih imajo tudi jugoslovanske teritorialne v oče isto širino kot v Italiji.
NOTRANJE MORJE
Kako se računa širina obalnega pasu? Mednarodno pravo pravi, da ga je treba računati od črte najnižje oseke na celini, oziroma na otokih, ki pripadajo državi. Pogl'ed na zemljevid nam pove, da je ponekod obala zarisana kakor z ravnilom, drugod je pa zopet polno zalivov, širokih ustij rek, rtov in drugega. Primer ravne obale imamo v zahodni obali Jadranskega morja, ki se oc< Benetk do skrajnega konca na jugu razprostira v skoraj ravni črti in sega samo pri Garganu nekaj kilometrov v morje. Na tej obali ni težko ugotoviti, od kod meriti teritorialne vode. Popolnoma drugo sliko pa nam nudita istrska in dalmatinska oba. la. Tukaj imamo polno zalivov, kjer se je morje globoko zajedlo v celino.
ŽIVA IN MRTVA PRISTANISCA
Zalivi spadajo med tako imenovane notranje vode poleg ustij rek in sotesk, kjer se je morje globoko zajedlo v celino. Tukaj merijo širino teritorialnih voda od črte, ki se potegne na ustju takih zalivov. Po pomorskem pravu mora imeti I
zaliv, ki ga štejemo meč* notranje vode, na ustju največ širino 12 morskih milj. Ce je pa širina zaliva na ustju večja, merijo pas teritorialnih voda vzporedno z obalo ob zalivu
Obalna država ima popolno oblast tudi nad teritorialnim in notranjim morjem. Vse ladje, ki plujejo po teh vodah, se mo-rajo podrejati njenim zakonom. V tem pasu pregledujejo carinske in policijske oblasti seveda tudi ladijske papirje in po potrebi preiskujejo tudi tovor. Tuje laoje pa v/s smejo po. polnoma svobodno pluti po tem pasu in si izbirati pristanišča. Prislajati smejo samo v take imenovanih živih pristaniščih, ki so odprta za mednarodni po. morski promet. Mrtvih pristanišč- se smejo posluževati samo ladje obalne plovbe države, ka-ter; pripadajo teritorialne in notranje vode.
KJE SE MEJE NEHAJO?.
Po pravilniku ne sme ladij nihče ustavljati in nadzorovati onstran teritorialnega pasu, kjer je morje popolnoma svobodno za plovbo. Tukaj ladje ne odgovarjajo nikomur, razen zakonom svoje matične države.
Toda kljub temu si vse države prilaščajo pravico, da smejo pregiečati ladjo in njen'e papirje še štiri milje naprej od teritorialnih voda, če je podan utemeljen sum, da nekaj na ladji ni v redu,. kar bi lahko šk odovalo carinskim, zdravstvenim ali drugim interesom obrež. ne države. Iz tega sledi, da se teritorialni pas razteza praktič. no deset milj od obale.
Ce čolni obalne straža zasačijo ladjo v obalnih vočah in se ladja v izegib nevšečnostim ob pregledu obme proti širokemu morju, daje mednarodno pravo -tem čolnom pravico, da zasledujejo ladjo tudi v vodah svobodnega morja in obenem določa, da jo čoln lahko zasleduje vse Oo črte teritorialnih voda tuje države. Enako je z ribolovom. Vse bogastvo^ ki je v teritorialnih in notranjih vodah obrežne države, je njena last. Zato lovijo ribiči običajno le v domačih vodah, S tem pa ni rečeno, da država ne bi mogla dati tujim ribičem pravice, da lahko prihajajo ribarit vse do njene obale, kar je pa stvar dogovora n ved posameznimi mejniki.
Slikar Cadorin
v galeriji “Casanuova“
Prikupna galerija v Ul. sv. Frančiška je nudila tržaškemu oočinstvu o<J svojega odpretja sem' že nekaj zanimivih razstav. Nas sicer nekoliko moti okolnost, ki je sicer v tako izrazito trgovskem mestu kot je Trst, razumljiva, da se postavi galerija, umetnostna, razstavna, pravzaprav kot reklamno pročelje trgovskemu podjetju, n. pr. tvornioi in trgovini pohištva. Toda ce je to narejeno dovolj dostojno in na posebni ali celo umetniški višini, sp tudi s tem počasi sprijaznimo. To toliko prej, ko neizprosni trgovski moloh neprestano žre, žre tudi kar je najlepšega. V zadnjih letih sicer ni bilo kdove koliko umetnostnih razstav v galeriji «Corso», toda sedaj, ko si v njenih prostorih ureja svoj trgovski lokal podjetje s porcelanom Ri-chard-Glnori. bo tudi to nehalo, — in Trst je spet za nekaj le-’ pega siromašnejši.
Slikanje monotipij je postalo moderno nekaj let sem. Ker je to tehnično izrazno sredstvo primer, nejše za moderno, bolj k dekorativnemu nagnjeno slikanje, ali tudi zato, ker so lažje dostopne
■sodobnemu obubožanemu meščanu? Naj bo temu kakor koli, Cadorin, okretni beneški slikar se dobro počuti v tem elementu. S skopimi, toda gotovimi potezami, ki podajajo le bistvene oblike, z enotno barvo, ki daje prav naturalističen občutek snovi, se nam kaže umerjenega, toda preizkušenega modernista, S čistimi, prosojnimi barvami* se nam zde slike na steklo ali na keramični posodi. Kot mojster poteze ali barve virtuozno daje prevladovati, po značaju predmeta, ta ali oni element: sigurno potezo pri gondoli, golobu, biku ali ženskem nuciu, snovno barvo pri opalnem morju, opekasto pri dinji, bolj živahne, vendar umerjene pri cvetju, morskih žlivalih. Eno ali drugo pri večernih impresijah. Primerno izenostavljene zna vreči na papir tudi večje kompozicije, ne da bi se upirale lahkotnemu sredstvu monotipije. Beneški lo-kalmi kolorit zna vtisniti svojim delom.
Seveda pa tudi take monotipije nimajo in ne morejo imeti večjih zahtev kot dekorativnih.
JELINČIČ
A L D O DAJNEU
NEDELJSKA
ČRTICA
(Zgodba iz življenja otrok)
(Nadaljevanje s 4. strani)
že zjutraj kopal z Lisjakom v potoku. Pri trkanju se je Mihec zbudil. A vstal ni. ker je bil ptAn st/rahu. Stisnil se je pod odejo in brez sape prisluškoval.
Trkanje se je ponovilo in s trkanjem se je šibko o glasi o izza okna zunaj:
«Mihec, Mihec, odpri/«
Mihec je takej spoznal Lisjakov gias. Potiho je vstal, da ve bi zbudil sestre, ki je i' isti izbi in odprl okno.
&Cbleci se in pojdi z mano. Pa liho!r>
«Kam. me boš peljal?» «K Janezu grevah
Mihec se je oblekel, skočil skoz: okno in se z Lisjakom zgubil v temo.
L^jak in Mihec sta se napotila k Janezu, k Balčku, 1; Pepčetu, k Poiharjevemu Matičku in še k drugim in pol ure kasneje je pod staro debelo smreko bilo zbranih kakih dvajset fantaVncv Sede i so v krogu. Sredi med njimi je stal Lisjak, mahal z no ko gor in dol; pokazoval zdaj na tega, zdaj na onega; po*em na vasico, bližnji gdč in dajal rezka navodila.
Luna je milo sijala na p l-nočne zborovalce in zdelo se je, da se smeje; češ, kaj pa hočejo ti paglavci?
Kake pol ure kasneje so vsi vstali in se v gosji vrsti napotili na bližnji gric; v Lisjakov tabor.
Ko so ga zasedli, so pričeli z napravami. Eni s0 nabirali kamenje drugi so zidali zid v obliki polkroga, tretji so se odpravili v vas in se spet vrnili. Delo se je tiho na’ aljeva-lo. Nihče ni vprašal, čemu ti, čemu ono, vsi so le molčali in delali. B.la je že ena ura proč; dve. a v taboru s0 še vedno delali.
Luna se je skrila. Le zvezde so še migljale na nebu, ta, or pa. je bil še vedno poln ž vlje-nja.
Nebo se je polagoma začelo rde Aii in šele ko js vaš ti p -telin razncnil dan. se je v taboru umirilo
III.
V nedeljo zjw'raj je bil Branko že zgodaj pokonci. Odpravljal se je k maši, toda bil je slabe volje, Čudne m'sii so mu lezle po glavi. predvsem Pa sanje, ki jih je mel ponoči.
Sanjalo se mu je,'da se je kar nepričakovano znašel na samotni c?£ti. sredi golih, sivih skal med trnjem in p e-padi. Taval je, ne da. bi vdel, kam. Bridko mu je bilo p i srCu. Najraje bi se bil zjokal.
Teiaj je* zasl'šil grozno jokanje. Ozrl se je, a nikogar ni bilo. V.'e je utihni o Spet je zajokalo. Branko se je težko premaknil po ozki poti nad prepadi. Tedaj je zagledal nekoga, ki se je med trnjem zvijal v bolečinah toda čim bolj je stegal blede roke proti nebu, tem bolj se je potapljal v trnje. Srce se je Branku ob tem pogin u sti?"’-lo Solze so mu zalile oč . Pomoli le roko, da bi ms ečn?-žu pomagal, a j■> padel še sam v prepad. V dno gl b'je, globlje le je pogrnil. Zaprl je cči. Zgubil je zaves'.
Ko se je z-tvediel, je zagledal lepo ž-no, ki se mu je nasmehnila in re la: nPridi, dolga in težka je še pot.»
Tedaj je Branko spet zagledal v trnju grešnika, ki je trpel in pri srcu ga je zbodlo, ho je sp znal v trpinu Lisjaka.
A spit ga je cmamHo. Nadaljeval je pot v še in više.
«Cudne sanje —si je mislil Branko zjutraj — kaj neki pomenijo?»
Tedaj ga je poklical oče, naj pohiti, da je že Zdavnaj odzvonilo.
Stopil je na cesto in odšel v cerkev.
Po maši se je na majhnem prostoru zbrala vsa Brankova voj~ka.
Dečki so se veselo pogovarjali in smehljala so se jima radostna lica. V tej družbi se je Branko razvedr t. Na sanje je že vozab l.
Tedaj je nekdo dejal: «Kaj teo bi se danes pošteno oko-pali?n
«To je dobra misel — je drugi pritrdil — v potok pojdimo.
Res se je vsa gruča dečkov pomaknila proti votoku. Sli so ob Brankovi hiši Oče Blaž
je pozdravil mimoidoče in si mislil: «ziata otroška le1a!»
Korakali so dalje. Prišli so do Lisjakove hiše. Vrata so bila še zaprta. «Lisjaka danes ni bilo pri mašt.» — je nekdo rekel. Petje je utihnilo.
aGotovo še spi, lenoba nemarna!»
Ob teh besedah se je Branko spomnil na ran je. Obraz se mu je zmračil, brankovci Pa so spet zapeli in odrinil: dalje.
Po cesti so zagledali starega Lisjaka.	Zamišljeno je hodil
in majal z glavo. Fan4je so šli mimo in ga prijazno pozdravili.
«Dober dan, gospod Lisjaka. «D •ber dan». Pa jim n: odgovoril. Zamišljen je stopal dalje. Zdelo se je, da ni slišal. ve vidci mladih.
«Nak, prav gotovo mu g’e kaj narobeJ» je polglasno zagodrnjal Jurče in se pot pal za nos.
Spet se je Branko spomnil na sinje. Siismlo ga je pri srcu. Zapeli so in šli dalje.
V Lisjakovem taboru na griču je bilo vse t'ho Rahlo je pihala sapica. Pa tabor ni bil prazen. Za majhnim zidom je čepel Lisiak in gledal. Ob njem je ležala, vid nregova vojska.
Lisjak se je hudobno posmehnil. Oči so se mu zaiskrile. V duši n je misi’i: «Kdor se zadnji smeje, ta se najslaje smeje! Ti se boš ti. Lisjak!«
V tresoči se roh.i je držal debel kamen. Na cest• p':d gričem je zagledal Brankovo vojsko. Vojaško petje mu je udr.rilo na uho.
«Hndirja» — je zagodrnjal
k bve čeni so Kdo nas ie izdal?«
Nenadoma ga je objel strah. Roka, ki je držala k.nm jn. se mu je začela močneje tresti,
«Saj>to ni mogoče — je zagotovil Mihec, ki mu je ležal ob strani — dobro veš, da ni Jedo ni ničesar zin'l. Saj ponavadi pojejo brankovci vedno vojaške pesmi«.
«Vldno vojaške pesmi. Da... da« — je ponovil Lisjak. Potolažil se je. /.(Kdor se zadnji smeje, ta se najslaje smeje!«
Branko je bil zdaj prav pod taborom. Lisjak se je ves tresel. Pomignil je svojim, naj bodo pripravljeni.
«Zdaj?» — je vprašal Mihec.
«Ne... ne še!«
Čakali so nekaj trenutkov.
«Zda- pa midva. Branko! — si je hudobno zamislil Lisjak ~ kdcrr se .zadnji smeje, ta se najslaje smeje!« SlisnU je kamen, začel se^je jpečasUdvigati in mogočno zakričal; «Zday!»
Nenadom<j se je dvignil krik. Tolpa lisjakovcei; se je spustila po griču navzdol. Sledila je zmešnjam. Brankovci s,0 uvideli, da sc zahrbtno napadeni. Branili so se, kakor so mogli. Lisjakovci so se pcmršcH z brankovci in se močno bili.
Velik prah sc je dvignil. Tam sta se dva zavalila, trHji si je tipal oteklo glavo, četrti je bežal.
Pa Lisjak? Kje se pa on bojuje? i
Ostal je na griču in gledal. Njegovo oko je sledilo le Braniku. Škripal je z zobmi in počasi dvigal reko. Stisnil je kamen; «Kdor se zadnji smeje, ta se najsla-fg smeje!« — Roka je bila zdaj napeta. Zamahniti je ie hotel...
«Nikar! Neumnež, kaj delaš? Se mu je oglasila vest.
Stresel se je. Reka mu je omahnila in pot ga je oblil po čelu.
Pa spet hudobni glas: ((Kdor se zadnji smeje, ta se najslaje smeje. Junak, izkaži se, kaj čakaiš!«
Dal se je preslepiti. Dvignil je roko' ipomeril in zalučal.
Bilo je vse v trenutku...
Grozen krik se je dvignil. Vsi so obstali. V prahu so zagledali Branka, ki se je zvijal v smrtnih mukah. Na sencih mu je v drobnem curku kri...
IJsjaku se je stemnil vid. Noge so se mu začele tresti. Prebledel je.
«Ka-, si napravil? Beži, beži. Omedlel je.«
* * *
Na krai bitkP so pritekli še drugi ljudje," ki jih je pripeljala Mihčeva sestrica Marjetica. A prišli so prepozno. Na tleh je ležal Brcrnko mrtev. Ob njem so stali njegovi tovariši in jokali, jokaili...
POZOR!
neiina razprodala
po izredno nizkih cenah
moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke „ 900 moški jopiči „ 3.800 moške obleke „ 5.600 „
velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga.
Trpini ULE GRAH FABBRICKE
Trsi Largo Barriera Vecchia 15. lastnik L Bronf IZKORISTITE PRILIKO!
n //
// //
Krznarstvo
TRST
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
fiii nHačilu \
GELOSO
Popolna superheferodina!
Radiogramofon z 12 ploščami
GELOSO
je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki
RADIO
KORZO GARIBALDI 8
s samo 1.000 lir takoj in
3.000 i ffssin
ijemo r
<^bnkvanie in konec)
>!:\ se je povečal izvoz v
Sijalo da se je bistveno t;»e I»siva zahodnoev-
v l A-^S>v^ns*ce. '31*ance Pro" iii l04a ■ 4 milijard dolarjev
C« v i padla 1-7 mili-Cje ir'i 50- Istočasno so se p„ arilC(’ rezerve Za-rope povečale za 1,8 kt, Sb j ?‘arjev. Konec leta Melika Britanija lah->?ra dobavam iz Marša-
Svetovno gospodarstvo In oboroževanje
razv°j je vseboval fu	»	ki
%	so v letošnjem
Povečanje defi-bliance *n poveča-L Pritiska v Zs-4	^re predvsem
^ti 0ra	surovinam,	ki
h	Evropa	uva-
Sveta-Pomanjkanja ne-ih«do°Vm "a svetovnih Vi'>e'taterihanjSan''ia Produk-NtHiSanje rt , industrij. To Per&il) še 111 bil°
^ ir* t *!Ve pa niso SSi5V ietošni - nevarnost, Zlmi Prišlo do » Za?»HXlUkcije ra^nih N* ^	Pomanjkanja
Dočim ‘.^"»njkanja
sšsitf i' 1950 Ev-
ton ^ izvozila 13 Uvo/it10^0- !la mo-0t* Preko 10 mili-n to kljub poveča-
nju evropske produkcije za 5%.
Se težje pa so za zahodnoevropsko plačilno bilanco posledice skoka cen surovinami. Zahodna Evropa bo morala letos za lanskoletno količino uvoza suioviri plačati 3—4 milijarde dolaijev več. Zaradi skoka cen surovinam, je trgovinski deficit Velike Britanije v prvi polovici letošnjega leta znašal 554 milijonov funtov. Zahodna Evropa (z izjemo Zahodne Nemčije) namreč ne more bistveno povečati svojega izvoza ne po količini ne po cenah; v večini držav bo obseg izvoza zaradi oboroževanja celo padel. Najtežja posledica skoka cen surovinam pa je v inflacijskem pritisku, ki ga ta skok povzroča; skok prej ali slej v večji ali manjši meri neizbežno opazimo v porastu cen industrijskih izdelkov in nato ostalih cen.
Problem surovin ne more rešiti Zahodna Evropa sama; to je svetoven problem.
Zahodna Evropa je že od samega začetka oboroževanja, t. j. od avgusta 1950, postavljala pred ZDA zahtevo, da se pristopi k mednarodni razdelitvi
surovin. Glede na ogromno potrošnjo ZDA (1. 1950 so ZDA porabile 62% svetovne produkcije aluminija, 54% bakra, 36% svinca. 50% žvepla, 68% papirne mase in papirja itd.) imajo ZDA odločilen vpliv na svetovnem tržišču surovin. Sele po obisku angleškega mini-strsKega predsednika v ZDA decembra 1950 je bila ustanovljena »Mednarodna konferenca za surovine«, v kateri sodeluje doslej 27 držav, ki predstavljajo glavne producentske in kone zumentske države. Deloma zaradi obsežnega potrebnega študija, deloma zaradi nasprotij med producenti in konzumenti v vprašanju cen, je Mednarodna konferenca za surovin^ šele junija 1951 pričela z aloka-cijami najkritičnejših surovin ~ žvepla, tungstena in molibdena. Cene surovin pa so v prvem četrtletju 1951 dalje skakale in bilo je očividno da je potrebno v interesu svetovnega gospodarstva kot celote zaustaviti skakanje cen Glavni ukrep držav je bil v zmarjšanju strateških nakupov, nadaljnji u-krep, ki so ga izvedle pred-
vsem, ZDA in Velika Britanija, pa je bil v tem, da so vladie pri vseh' svojih nakupih priznavale samo uradno določene cene; ker so vlade v ZDA in Veliki Britaniji danes glavni u-vozniki surovin, so s lem, prisilile tudi privatne uvoznike k upoštevanju nižjih cen Na ta način je v drugem četrtletju 1951 prišlo do stabilizacije, pa tudi do padanja cen surovinam,.
S tem, da je uvedeno mednarodno razdeljevanje surovin in reguliranje cen, je preilo važno področje mednarodnega gospodarstva v nov režim, v režim mednarodnega reguliranja-državni kapitalizem je na področju surovin prešel v meddržavni kapitalizem. Alociranje pomeni seveda mednarodno do. deljevanje produkcijskih sredstev državam uvoznicam in vo_ di h kvantitetnemu odrejanju industrijske produkcij- posameznih držav. Določanje cen surovinam v mednarodnem obsegu pa pomeni za države u-voznice tudi določ;mje produkcijskih stroškov industrije in za.. države izvoznice odrejanje njihovih nacionalnih dohodkov.
V vseh primerih vpliva mednarodno določanje cen na inva-sticije in s teni gospodarski razvoj posameznih držav in svetovnega gospodarstva v celoti.
Nerazvite dežele: Vprašanje surovin je jasno pokazalo povezanost i" enotnost sodobnega svetovnega gospodarstva Vpra-sanje surovin ni samo vprašanje industrijskih dežel, pač pa j« prav tako vprašanje nerazvitih dežel, ki so glavni proizvajalci in izvozniki surovin. To so dežele, katerih narodni dohodek je v večini primerov prenizek, da bj mogle z lastnimi sredstvi razviti svoja zaostala gospodarstva. Njihovo prebivalstvo — vsaj v Aziji — na-rašča hitreje kot per capita narodni dohodek teh dežel.
Na prvi pogled je oboroževanje zboljšalo položaj nerazvitih dežel zaradi skakanja cen surovinam. Kot celoma so države izvoznice surovin in, poljedelskih izdelkov 1 1950 prvikrat Po vojni imele aktivno trgovinsko bilanco in bodo v letošnjem leiu za svoj izvoz prejele morda približno 3 mi-
lijarde dolarjev Več kot lani. Toda povečanje dohodkov od izvoza je povsem neenakomerno; medtem ko se b0 dohodek od izvoza dvignil v primeru Malaje v; letošnjem letu za 100%, se bo dohodek Indije povečal le za 10%. Razen tega so ti povečani dohodki prehodnega pomena. Dalje je vprašanje. ali bodo dTŽave izvoznice surovin sploh mogle realizirati svoje devizne zaloge zaradi zmanjšanih izvoznih možnosti industrijskih držav. Posledice oboroževanja za nerazvite dežele doslej niso takšne, da bi nerazvite dežele same želele in mogle bistveno povečati produkcijo in izvoz surovin. Proti temu povečanju govore tudi iz. kušnje izvoznic surovin po 1. 1929. Ravno zato, ker so te dežele izvoznice surovin in poljedelskih pridelkov brez razvite lastne industrije, so doživele po 1. 1929 silen padec svojih dohodkov (cene surovin so v krizi padle — grobo rečeno — za dve tretjini, cene industrijskih izdelkov za eno tretjino) V letih druge svetovne vojn® so izvoznic« surovin ime.
le sicer velike dohodke v devizah, toda za te ,devize med vojno niso mogle’ kupiti primernega blaga, a tudi po vojni so te ftevize ostale deloma blokirane (j; primeru šterlinškega bloka) ali pa je kupna moč teh deviz zaradi povojnega porasta cen padla skoro za polovico.
Podobno, čeprav manj pereče, je vprašanje tudi sedaj. Izvozni viški kapitalnih dobrin, ki jih imajo na razpolago industrijske dežele, so zaradi o-boroževanja omejeni. 75 odstotkov kapitalnih dobrin, so po vojni dobavljale izvoznicam surovin ZDA in Velika Britanija, njih izvozne možnosti pa bo oboroževanje celo zmanjšalo. Izvoz kapitalne opreme v države, ki proizvajajo surovi, ne, mora biti zagotovljen; gre za ca. 12 milijard dolarjev investicijskih dobrin, brez katerih ne morejo surovinske države obdržati niti sedanje ravni produkcije> Da bi se produkcija surovin povečala, morajo surovinske dežele uvoziti še nadaljnjo kapitalno opremo. Industrijske države morajo zagotoviti izvoz kapitalne opreir.e z dirigiranjem izvoza.
Meddržavno reguliranje surovinskega gospodarstva vodi torej k okrepitvi državnega dirigiranja izvoza v industrijskih državah in vodi tudi k meddržavnemu reguliranju izvoza kapitalnih dobrin; povečani izvoz kapitalne opreme bodo namreč lahko preskrbele Zahodna Nemčija in Japonska in ker bodo za ta izvoz, vsaj deloma, potrebni ameriški krediti, bodo potrebni tudi mnogo-stranski meddržavni sporazumi.
Vprašanje nerazvitih dežel s pospeševanjem produkcije in izvoza surovin ni mti od daleč rešeno. V vseh nerazvitih deželah obstoji danes revolucionarno stremljene po politični in gospodarski neodvisnosti. Da dosežejo svojo gospodarsko neodvisnost, so nerazvite dežele trdno odločene, da razvijajo svoje gospodarstvo kompleksno, da prenehajo biti zgolj proizvajalci surovin, da ri izgrade lastno industrijo. 2e zaradi politične strani problema bodo ZDA in Zahodna Evropa v odnosu do nerazvitih dežel morale iti dalje od same-
ga finansiranja produkcije surovin. Samo če bodo ZDA in Zahodna Evropa omogočile v nerazvitih deželah splošen gospodarski razvoj, bo mogoče doseči tudi pomembno in stal-tvo povečanje produkcije in i*. voza surovin, ZDA in Zahodna Evropa bodo zato morale vsaj v neki meri finančno (s posojili in z brezplačno pomočjo) in materialno (z dobavami kapitalne opremt?) podipreti splošni razvoj nerazvitih dežel.
Oboroževanje je zaostrilo probleme svetovnega gospodarstva. Problem, surovin, problem mednarodne razdelitve industrijskih izdelkov, predvsem kapitalne oprem^, problem mednarodnega finansiranja se danes vse tesneje povezujejo z glavnim problemom današnjega svetovnega gospodarstva, s problemom nerazvitih dežel. Vsi ti problemi zahtevajo reševanje v svetovnem obsegu in to reševanje bo moralo privesti do novih oblile mednarodnega gospodarskega sodelovanja, do oblik, ki ne bodo temeljile na eksploataciji slabotnejših narodnih gospodarstev od močnejših.
Dr. JANVID FLERE
11 rs p l j p	Področje razmeroma visokega
l/ r\ r A/l r	zračnega pritiska se počasi
V tiLfVIL	umika pred frontami vlažnega
zraka, ki vdirajo s severozahoda in severa. Zaradi tega je v kratkem pričakovati poslabšanje vremena. Vreme bo danes še pretežno jas«o s prehodnimi pooblačitvami, ki se bodo stopnjevale proti večeru. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 9.8; najnižja pa 9.4 stopinj.
STRAN 8
ZADNJA POROČILA
18. NOVEMBRA 1951
Eiitilii
lili
šlliiiliiiiiliiliiliii;
sili
II
Francoski parlament bo v torek glasoval o zaupnici vladi
Pleten je postavil skupščini vprašanje o zaupnici glede pogajanj z ZIJA za prispevek Franciji v okviru atlantskega pakta in o načelni usmerjenosti gospodarskik okrepov, ki jih vlada pripravlja
PARIZ, 17. — Francoska narodna skupščina je sinoči ob 21. nadaljevala razpravo o proračunu, kj določa 3 070 milijard dohodkov. Degolistična m komi nformistična skup-na sta ostro napadli politiko vlade, skupina MRp pa je Iz-azila za. upanje vladi.
Ministrski predsednik pieven je izjavil, da namerava vlada preprečiti nov padec vrednosti franka, porazdeliti kolikor mogoče pravično potrebne žrtve in napore, izenačiti proračun, ne da bi povzročila inflacijo in v ta namen aposluž.ti se v omejenem obsegu davčnih sredstev, predvsem pa onih reform, ki jih Francija zahteva«. Omenil je tudi. da je že za časa svoje investiture napovedal številne težave in potrebo pogajanj med zavezniki in Francijo, ter je doaal: «Tudi v petek zjutraj sem se razgovarjal z Achesonom, Harrimanom, njihovimi sodelavci in odgovornimi ministri. Nadaljevali bomo s temi pogajanji in skupščina bo razumela, da za sedaj ne morem povedati več podrobnosti!
Francija ne more sed-j odpovedati svojim naporom v Indo-kini, ter je izrazil upanje, da bo le prišlo do premirja na Koreji. Povedal je nato, da bo njegova vlada sprejela samo tako resolucijo, ki bo izrecno vsebovala tudi zaupnico, v nasprotnem primeru pa bo takoj odstopila.
Seja je bila nato odložena za eno uro. Kominformisticna in golistična skupina sta takoj sporočili, da bosta glasovali proti Pievenu. Socialistična skupina pa je izjavila, da se bo pri glasovanju vzdržala. Pieven se je takoj sestal s socialističnimi voditelji, da jih prepriča, da bi bila morebitna kriza vlade skoraj nerešljiva. Vlada se je takoj nato sestala na posebni seji.
Ko se je seja skupščine nato nadaljevala, je Pieven po dolgem razpravljanju ob 5-3Q zjutraj postavil vprašanje zaupnice o sledečem dnevnem redu:
»Narodna skupščina jemlje na znanje izjave vlade o ukrepih, ki jih plačilna bilanca ;n napori, ki so potrebni za izp 1-nitev obveznosti, zlasti glede
Skupščina izreka zaupi.ico: 1. zato da se ugodno zaključijo pogajanja, ki so se začela z vlado ZDA za d.ločiiev p.i-spevka, na katerega bo F-anci. ja lahko računala v okviru atlantskega pakta; 2. da se skupščini čim prej predlož.jo načrt finančnega zakona in vsi ukrepi, reforme in varčevanja, potrebni za izenačenje proračuna; 3. zato da bodo žrtve, ki se terjajo od dežele, up števa-le potrebe socialne pravičnosti; 4. da se določijo pogoj; za obdavčenje petrolejskih proizvodov s sodelovanjem komisij skupščine«.
O zaupnici bodo glasovali v torek popoldne.
Se vedno incidenti
ob Sueškem prekopu
KAIRO, 17. — Voditelji opozicijskih strank so odklonili udeležfco v «narodnem političnem odboru«, ki ga je predlagala vlada kot organizem »svete zveze« med vsemi strankami v protibritanski funkciji.
AFP pa poroča, da misli socialistična stranka preiti v opo. I zicijo, ker v kronskem govoru ni bil omenjen noben načrt za novačenje narodnih sil proti Angležem. Stranka je predložila vladi vrsto vprašanj, ki naj se rešijo v petnajstih dneh.
Iz Port Saida javljajo medtem. da so britanski vojaki vdrli danes v skladišča carine v Port Saidu in prevzeli dobave. ki so bile namenjene angleškim četam na področju Sueškega prekopa in ki jih egiptovske oblasti niso hotele izročiti, če se prej ne plača carina. Pri akciji je sodelovalo okoli 30 britanskih vojakov. Ko so vdrli v skladišča, so izgnali vse egiptovske funkcionarje in delavce, naložili zajoge na tovorne avtomobile in odšli.
Glavni stan britanskih sil za Srednji vzhod poroča o števil-
PAEIZ, 17. — Dan^s je policija aretirala že tri »svetovne državljane«, po enega Angleža, Korejca in Francoza, ko so «nenasilno manifestirali« pred palačo Chail-lot.
nih incidentih na področju Sueškega prekopa, ko so egipčanski civilisti napadli britanske čete in skladišča goriva.
Britansko ministrstvo za obrambo izjavlja, da so egiptovske obtožbe, da so britanske ob. lasti ugrabile več civilistov, ne. resnične. Prav tako je ministrstvo zanikalo vesti egiptovskega tiska, da so saboterji zažga-ii britanske naprave na področju Sueza.
List «Progres Egyptien» pa poroča, da je ameriški petrolejski magnat Glenn H. Mc Carthy sklenil z družbo »National Petroleum Company of Egjrpt« pogodbo, na podlagi katere bo investiral deset milijon dolarjev za izkoriščanje koncesij te družbe v Sinaju in ob obali Rdečega . morja. Mac Carthy namerava poslati v Egipt ameriške strokovnjake in računa, da se bo egiptovska proizvodnja petroleja podvojila, in sicer od dveh milijonov in pol ton letno na pet milijonov ton.
Glede Sudana je danes glasnik sudanskega predstavništva v Kairu izjavil da je zaradi ze-mlejepisneaa sestava dežele in zaradi nomadskih običajev dela prebivalstva plebiscit v Sudanu praktično neizvedljiv.
Nato je Pieven dejal, da se1 obrambe, nalagajo.
BUENOS AIRES, 17. — Sedemnajstletna Benita Ferreyra je ponudila v prodajo polovico svojih pljuč za 40.000 pesosov. Deklica Je slepa In upa, da bo s tem iJe-narjem lahko odpotovala v ZDA | in se dala operirati.
p is : ::::::::
ijj.	:
_ -
TOČKE SO NUJNO POTREBNE
Triestina bi morala
zmagati proti Torinu
Današnja tekma Triestine proti Torinu bi končno morala prinesti tudi dolgo pričakovano zmago, ki končno enkrat ne bi bila privlečena za lase in nezaslužena. Torino, ki bo nastopil kar s štirimi rezervami, bo v defenzivni igri iskal poti do neodločenega rezultata. Najhujše so gostje prizadeti z odsotnostjo Carapelleseja, gonilne sile napada, ter vratarji JJuttarellija.
Igralci Triestine so po zadnjih vesteh v boljši formi, kandidatov za prvo moštyo je torej zelo veliko. Guttman bo šele -jutri dokončno odločil, kdo bo igral v predtekmi proti rezervam Marzotta, kdo v glavni igri. Po vsej verjetnosti bo Cur-ti prevzel vodstvo napada, saj je zadnje dni v odlični formi. Dvomljiva je prisotnost Mariuz-ze. katerega bo ob trajanju motenj na nogi zamenjal Camier. Možno je tudi, da bo Zorzin zopet zavzel staro mesto, na katerem je zadnje čase igral Re-dclfi. Nekateri se tudi zavzemajo za kompletno postavo, ki se je dobro odrezala v Palermu.
Tekma je za domačine vel.ke važnosti. Ako še to izgubijo, verjetno ni rešitve proti prehodu v nižji razred. Kot smp že poudarili, bi proti povprečnemu in demoraliziranemu nasprotniku zmaga ne smela biti prehud napor. Igralci Torina so že od včeraj zvečer v našem »nestu in bodo verjetno nastopili v tej postavi: Dalla Fontana; Grava. Giuliano; Giraudo, Nay. Cortellezzi (Picchi); Mot-ta. Pratesi, Florio, Hjalmarson, Manzardo. Rezerva: Farina.
Vic Towel
ohranil naslov
JOHANNESBOURG, 17. — Južnoafriški boksar Vic Towel je premagal na točke Španca
Luisa Romera in ohranil tako naslov svetovnega prvaka pe-telinje kategorije.
* * i 't
PARIZ. 17. — Mednarodna konjeniška zveza je sprejela na
svojem kongresu, ki je bil te dni v Parizu, med člane Zahodno Nemčija Svoje zastopnike je imelo na kongresu 21 držav.
* * *
ZUERICH, 17. — Mednarodna federacija hokeja na ledu je službeno demantirala vesti, po katerih nekatere dežele ne bi bile sprejete na olimpijski turnir v hokeju. Sporočilo federacije pravi, da bodo lahko igrali vsi ki bodo vpisani najkasneje do 10. januarja 1952.
* * *
Obveščamo vse funkcionarje, katerih moštva sodelujejo na bližnjem nogometnem turnirju, da bo sestanek v torek 20. t. m. in ne v sredo, kot predhodno objavljeno.
Nedelja v Istri
Razen III. kola nogometnega prvenstva Istrskega okrožja danes ne bo drugih športnih prireditev.
Na programu so te tekme: v Novem gradu: Novi grad-Buje; v Umagu: Umag-Rdeča zvezda, v Sv. Jerneju: Soline-Piran v Brtonigli: Brtonigla-Strunjan, v Kopru: ob 10. uri Partizan-Me-duza, ob 14. uri Aurora-Izola.
Coppi, Bartali in drugi
v korist poplavljeacev
MILAN, 17.	— Kolesarski
šampicni Coppi, Magni, Bartali in Bevilacqua so se sporazumeli, da bodo povabili naj popularnejše poklicne tovariše na nogometno tekmo med kolesarji, ki naj bi bila v milanski aren; v nedeljo 25. novembra. Ves izkupiček bo šel v korist poplavljencev. Zaradi poznega roka ne morejo prirediti kolesarske dirke.
OB PRIMERU, KI JE PRED ŠTIRIDESETIMI LETI PRETRESEL SVET
Thorpe bi rad svojo medaljo
FILADELFI A. 17. — Zena slavnega Jima Thorpea je p osili ameriško lahkoatlet ko zvezo, naj bj se pozanimala za «edlno stvar, Jii bi naredila Jima zares srečnega ob zatenu življenja*. Na stadionu v Helsinkih naj bi na prihodnjih olimpiadah vrnili Thorpu zlato medaljo, ki si jo je prisluž i z deseterobojem leta 1912.
Thorpe, katerega še danes imajo za največjega ameriškega lahkoatleta v-eh časov, je zmagal v Stockholmu tako v petero - kot tudi v deseteroboju. Za obe zmagi je dobil o ga. varjajočj medalji ter sprejel čestitke švedskega kralja in celo ruskega carja. Potem se je vnnii v Ameriko, kjer so ga prisilili, da je vrnil medalje olimpijskemu komiteju, ker se je zvedelo, da je prejšnjo poletje igraj b' s^ball ter zato dobival denar. Bil je torej profesionalec kot določajo olimpijska pravila - tudi za vse ostale rportne panoge.
Thorpe je bil v času svoje
baseballske kariere mlad naiven dečko, večkrat lačen kot sit, ki se niti ni zavedal, da krši kakršnokoli pravilo, ako po uspeli tekmi dobi neko j g o. šev. Ko so mu odvzeli medaljo, je bil strašno žalosten.
Medalji so tedaj ponudili drugoplasiranima tekmovalcema. Eden od teh, Sved Wieslan-der je odklonil rekoč, da pripada edino le Thorpeu. Drugi, Norvežan Ferdinand Bis, pa je sprejel.
Thorpe je bil pred nekaj dnevi odpuščen iz bolnišnice, kjer so mu zdravniki odstranili tumor na ledvicah. Počuti se dosti dobro, vendar je brez denarja, dokler ne bo d b i prvih zneskov nabiralne akcije, ki So jo začeli v njegovo korist. Idejo o povrač lu medalje je sprožila njegova žena. Vendar kaže da ne bo nič. Dr. Bis je iz-javil cfa on medalje ne vne: «Prepozno je že, pa čeprav mislim, da je Thorpe eden največjih atletov vseh časov, zelo tovariški in simpatičen*. *
RADIJSKI APARATI
od 29.000,- lir navzger - v 24 tireui
Ako izročite stari aparat tvrdki
RADIO TRIESTE
Ul. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250
a
za nizKo ceno nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-ADLER Modeli 1952
KINO
\ lUSTL
Rossetti. 15.00: »Morske žabe*.
Rihard Vvidmark in D. Aiidrevvs. Excelsior. 14.30, 16.30, 19.05, 21.45. «Samson iti Dalila*, H. Lamarr in V. Mature.
Nazionale. 14.30: »Neverjetna dogodivščina Mr. Holland.,*, A. Giunnes. Humorističen film. Fenice. 15.00: «Pirati na Antilih*, D. 0’Coiinor, in M. Carter. Filodrammatico. 14.00: »Nehvaležno srce«, Karla Del Poggio in Frank Latimore.
Arcobaleno. 14.30: »Praznik ljubezni in smrt:*.
Astra Rojan. 15.00: »Ognjeni ste-bei», B. Lan -aster in V. Ma o. Alabarda. 13.30: »Skrivnostni za-1 v», S. Peters in J. Aumont. Armonia. 14.30: »Suženj sile*, R.
Ryan, L, Day.
Aurora. 14.45 #Razkošno potovanje*, G. Brent In J. Povvell. Garibaldi. 14.00: «Steza apašev*, F. Tucher in Adela Mara. Ideale. 14.00: »Dedinja*, Olivia de Havilland.
Impero. 15,00: »Filomena Mazura-no» Tittna In E. D Filippo. Italia. 14.00: «Večnl sen», Jean Ar.hur In J. Stevvart.
Kino ob morju. 14.00: «Iris, cvetka s severa*. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 14.00: »Velika zaseda*. Savona. 15.: »Pristava s 3 zvonem. Viale 14.00: »Mož iz Nevade* R. Scott.
Vittorio Veneto. 14.00: «Zavrženci ne jočejo*. Joan David Briand. Azzurro. 14.30: «Pepelka», barvni tilm po VVaitu Dsneyu. Belvedere. 14.30: »Bitna med sokoli«, E. 0’Brien R. Starek in J. Rodnev.
Marconi. 14.00: «Močnejše od sovraštva*. E. Flynn in A. Smith. Massimo. 14,00: »Državni udar v Kaktusu Kreku*.
Novo Cine. 14.00: »Santa Lucia Luntana*.
Odeon, 14.00:	«La Ma!querida»,
Radio 14.00: «Lepotice - tekmovalke*, J. Cryn in C. Wylde. Vittoria. 14.00:	»Velika	pridobi-
tev*, J. Wayne in L. Day.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CO Sl K TK STA
NEDELJA, lt novembra 19S1
7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba jn radijski koledar. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.C0 Mladinska oddaja.
9.30 Poje mešani zbor Lonjer- Ka-tinara. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.00 Popoldanski koncert — A. Dvorak: Simfonija št 5 v e-molu. 17.50 Reportaža: Koloni so postali zadružniki. 18.00 Glasbena oddaja za Bujščino. 18.15 Oddaja za Bujščino. 18.45 Poročila v hrvaščini. 19.00 15 minut vedrih melodij. 19,15 Športna poročila.
19.30 Poročila. 23.05 Zadnja poročila v slovenščini. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zaključek večerne oddaje.
T K ST II.
8.00 Jutranja glasba, vmes koledar in programski periskop. 8.15 Napoved časa in poročila.
8.30 Ravel: Španska rapsodija. 8.45 Lahka glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše — Janček Potepušček. 12.00 Glasbena medigra. 12.15 Od melodije do melodije, 12.45 Napo-
di iiisiiiil SiSili MMihii iimitinitiiiiiiiiiiiimiiiiiiaaeeamwro»aaiiia
ved časa in poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi, 15.30 Parada lahkih orkestrov. 16.00 Promenadni koncert.
16.30 Razne jazz zasedbe. 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. 18.00 Novice iz delavskegi sveta. 18.15 Plesna glasba. 18.45 Znani ameriški pevci. 19.00 Koncert pianistke Damijane Bratuževe. 19.20 Glasba Iz baletov in revij. 19.45 Napoved časa in poročila. 20.00 Jugoslovanski motivi. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra operetna glasba. 21.00 Književnost in umetnost; nato večerne melodije. 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 2. 22.31 Plesna glasba. 23.15 Napoved časa in poročila. 23.30 Kaj vam nudi jutr šnji spored? 23.35 Poinoč-na g asba. 24.00 Zaključek večerne oddaje.
TRST I.
8.45 Odstavki iz oper. 9.25 Veseli motivi. 11.30 Lahka glasb-' in pesmi. 13.25 Igra orkester pod vodstvom Guida Cergolija. 14.40 Vesela glasba. 15.00 Lucian Taio-II in orkester Odeon pod vodstvom Luciana Meraviglie. 15.30 Drugi polčas nogometne tekme.
16.30 Ameriški motivi. 17.00 Melodije. 17.30 Simfonični koncert ped vodstvom Paula Kleckvja s sodelovanjem pianista Artura Ru binstajna. 21.20 Samson in Dalila opera v treh dejanjih Lemairea.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 9.30:
Poje mešani zbor Lonjer-Kati-nara; 19.00:	15	minut vedrih
melodij. — Trst II.: 8.30: Ravel: Španska rapsodi. ja; 19.00: Koncert pianistke Damijane Bratuževe. — Trst I.: 15.00: Lucian Taioli in orkester Odeon pod vodstvom Luciana Meraviglie; 21.20: Samson in Dalila, opera v treh dejanjih Lemairea.
lem m
TRST Ul G. Gozzi št. 1 vogal Ul. Pauliana
vam nudi najboljše jamstvo
Stvalm stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in n”' prej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, jn krpanje 1 Sf' -ancijo 25 let Skrajno ugodne rene od lir 10-000 naprej./;8 obroke 50 Ur dnevno Moderniziramo in kupujemo ne stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakrsn vrste --troja izvršuje specialist za najboljše nemške se. Prodajamo omarice za ttrr je in sestavne dele za S/ Tršno koli vrsto stroja električne motorje, svetilke it«-
Slaromana tvrdka Iu'iak vam nudi najboljše jamsko TRST. Ul della Guardia 15 - Tel. 95089
in lope predem
OLAJŠAVE PHI PLAČEVANJU
Naslov na upravi lista
A. PERTOT
TRST - UL GINNASTICA 22 - TEL 95-!
cmm
JE
Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
Vozači!
Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. in se zavarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in drugim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče.
Za proračun in nasvete kličite tel. št. 88-15, Umik 8.- 9., 20.-22.
Pozori
Kadar imaš raztrgane čevlje se spomni, da boš pri E UŠI zadovo* ljen s ceno in prvovrstnim blagom
Popravila v usnju, pari in vibrarnu
Barvamo, širimo in prenavlja1110 točno in solidno v najkrajšem času
ZA F O H XI Sl*
Trst - Ul. sv. Frančiška št 20
TRGOVINA
7W
7
Trmi, Uh O. V—*1
OCLEJTE KI »MAŠE IZLOŽBE!
IZŠLA JE ČETRTA ŠTEVILKA REVIJE
»JUGOSLAVIJA"
Posvečena je predvsem srednjeveški umetnosti nQ našem Jadranu * Posamezne revije so na razpok0
v SRBOHRVAŠKI^
ANGLEŠČINI francoščin in N E M C 1 ^ 1
V TRSTU jo dobite v vseh večjih mzprodajalnicah časopisov in v obeh slovenskih knjigarnah - Stane 750 - lir
ISaiič franc
i i i
mn
111 I 11
tir
&
delavnica
T K s f
Ul. F. Crispi 15
Telefon 95214
UJJLL
  IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH  ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................    IIMIIIIIIIIIMMIIMMIIIIIlMIIIlUlinillllllllllllTnilllllllllllIlllllTIIIHIIMIIIMIIIIIIIlIlllllllllllIlMIlllINllinimiinilllllllllllllllllNIMlIlllMCimmilMIIIinMIIMIIIIMIIIIIMMnMmillllllllllllNIIIIIIIMIMIIMIIIIIIIMIIIIIllllll1111""1""""	pO'
Ko sem torej Imel vse ueodne pogoje v ta namen, sem brž rešil krizo m sestavil vlado. Sebi sem pridržal ministrstvo vnanjih zadev. Tedaj še nobeden izmed nas ni poznal tiste lepe in tako koristne ustanove ministra brez portfelja. M) smo sicer poznali portfelje brez ministrov, toda ministra brez portfelja so, kakor vse kaže, Sele pozneje iznašli. Ako bi bili mi kaj takega že poznali, bi bil jaz kajpada sam prevzel to bridko skrb. da bi vodil ministrstvo brez portfelja, brez resora ln brez pisarne. Tako pa sem prevzel vnanje zadeve spnčo tega, ker sem bil «otrok iz boljše hise» in sem se zelo slabo ufil tujih jezikov, kar je prav tako ena izmed odlik nase diplomacije.
Poleg vsega tega so vlado sestavljala le štin ministrstva: policije, financ, prosvete in vojske Tiste Zaseko smo se mi otroci igrali vlado, ni bilo mnogo ministrstev. Tako. postavim, ni bilo ministrstva za ljudsko zdravje, kajti vse kaže. da tedaj sploh ni bilo ljudskega zdravja. In potem ni bi-
lo ministrstva za promet. Ceste so resda bile, toda mi smo gromoglasno prepevali ob guslah: «Ceste sl bodo poželele Turkov, ker ne bo nikogar, ki bi nas nagnal, da bi ceste popravljali.■.» Gozdovi so kajpada bili, toda v njih so gospodarili hajduki; šele pozneje so hajduke zamenjali ministri ln smo dobili tudi ministrstvo za gozdove. Rude so — tako — pravijo - takrat tudi že bile, toda ker tiste čase ljudje niso redno platevall davkov, ni bilo nikakršne potrebe, da bi Iskali kakšne druge rude Vode so takrat tudi že bile in so služile kot sredstvo za povodnji, samo da nismo čutili po. trebe, da bi poplave vodil poseben minister.
Lista moje vlade je bila po priliki takale: za vnanje zadeve sem bil, kakor smo rekli, jaz; za ministra prosvete sem vzel nekega Ceda Matiča zavoljo tega, ker je ponavljal prvi in drugi razred gimnazije ln se Je torej dlje Šolal kakor mi drugi; razen tega so ga dvakrat vrgli iz šole ln je na prste poznal šolske zakone, vrhu
vsega pa je Imel pismenost za luksuz, kakor so o tem sodili tudi tedanji resnični ministri. Za ministra policije smo vzeli Sima Stankoviča, sina nekega okrajnega policaja, ker smo sodili, da je policijska stroka v njegovi družini v krvi ln da je vzgoja, ki mu jo je lahko dal njegov ofce policaj, povsem zadostna, da je lahko minister policije v Srbiji-Razen vsega tega je Imel se druge vrline. Tako je na primer znal tako gromozansko kleti, prtfenši pri Gospodu Bogu pa do najmanjše bolhe v odeji; znal je bogme tudi stisniti pest in seči v žep po nožič. Vse to ga je nekako dovolj usposabljalo za ministra policije; vsi smo bili prepričani, da smo ga prav srečno izbrali za ta po. klic. Za finančnega ministra smo vzeli nekega Perico iz tretjega razreda ljudske sole. ki je nosil se vzad prerezane hlače in je skoz tisti prerez venomer visel rep srajce, ki je bil le ob nedelj, skih dopoldnevih še kolikor toliko čist. Tale Perica ni imel nikakršnih sposobnosti ne za resor, ki ga je prevzel,
MOJA
BRANISLAV NUŠIČ
ln tudi ne za noben drug re. sor, toda to nikoli ni bila ovira niti pri sestavljanju pravšnih ministstev. Tisti umazani rep, ki mu je kukal vzad. mu nikakor ni bil v napoto, marveč je to bila celo nekakšna kvalifikacija in sicer tako značilna kvalifikacija. da bi repek lahko veljal za stalno uniformo vseh finančnih ministrov-Za ministra vojske smo vzeli našega tovariša židovske vere Davida Mešulama. To je imelo svoj vzrok. Tako smo se hoteli vsestransko zavarovati pred nevarnostjo, da bi započeli vojno s katero koli drugo tujo državo, ln drugič, da bi svojemu tovariu Davidu kar na-ravnost omogočili soudeležbo pri licitacijah, ki jih razpisuje vojno nrnistrstvo. saj
lil(12,n tl v hlačah
smo vedeli, da bi to tako in tako počel.
Tako sestavljena vlada se je zbrala k sejam kdaj pa drvaiii.ci, še pogosteje pa celo tam gori na orehu, na katerem je vsak minister zajahal svojo vejo. Ta kraj bi bil zelo priporočljiv vsem vladam, kajti samo tam gori na kakšnem orehu ali na strehi štirinad-stropnlce bi bili na varnem pred radovednimi časnikarji.
Ko smo torej imeli Davida Mešulama na čelu vojske, smo lahko svobodno zatrjevali svojo miroljubnost, ne da bi slutili, kaj se skriva globoko v duši našega vojnega ministra. In prav tisti •dan, ko je bilo na dnevnem redu vladne seje vprašanje,
tam ga je rabeljsko napadel domači racman in z njim ondotni gosaki, pa so našega racmana do krvi pretepli in tako obdelali da se je siromak s polovičnim repom m na pol golo glavo komaj še živ vrnil v domovino. Minister za vojsko Je svetoval naj napovemo sosedom voj no in sicer jutri, v četrtek ali naj vsa vlada preskoči t Popoldne. Ta dan pa iz dveh
iiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiim
plot peka Miloša ln mu na vrtu porabuta češnje, ki so že dozorevale in so bile rdeče m sočne, da bi primamile še vsakršno drugo vlado, prav tisti dan je David Me-šulam navedel dogodek mednarodnega pomena, pri katerem Je neki nas državljan hudo trpel in zaradi česar moramo — našemu ugledu v prid — dobiti zadoščenje.
Zadeva, ki nam jo Je bil razodel Mešulam m ki je bila sicer tudi že vsem nam znana, je bila naslednja: Nas racman se Je lepega dne splazil skozi plot na sosedovo dvorišče ob času, ko sosedovega racmana m bilo med njegovimi racami. S kakšnim namenom je nas racman odšel med tuje race, vladi ni bilo znano, ampak
vzrokov: prvič ker v četrtek popoldne ni pouka, in drugič, ker je Mešulam po za upnih poročilih zvedel, da oodo Sli sosedovi jutri popol. dne v vinograd in ne bo nikogar doma.
Mešulam je svoj predlog končal z Mojzesovim načelom: «Zob za zob, oko za oko!» — se pravi, zahteval Je, naj mi za polovico izpuljenega repa in za nekoliko peresc na glavi našega racmana docela oskubemo vse sosedove goske Zlasti je vztrajal na tem. da se maščujemo nad goskami, kajti konec koncev - tako je rekel — je sosedov racman Se kolikor toliko imel s voj vzrok, da napade našega v obrambo svoje domače časti, ampak gosaki so se brez vsa
kršnega vzroKa vpletli v to
reč.
Ko smo nasvet sprejeli, Je Mešulam izdelal strateški načrt. Po tem načrtu naj bi finančni minister, ki je še majcen in droban, ne nastopil na pohodu, marveč naj bi ostal tam gori vrh plota na straži, da bi nas obvestil, če kdo pride. Jaz, prosvetni minister in policijski minister pa bomo pulili goskam perje, ki ga bo zbiral on. voj. ni minister. Načrt smo odobrili in naslednje popoldne je vojne minister prišel na dogovorjeno mesto s praznim zglavnikom. To Je bila vsa naša bojna oprava.
Natanko ob dveh in sedemnajst minut popoldne se je pričel napad. Sicer ne vem. ali je ura res tako kazala, ampak ko Je na cerkvenem stolpu odbilo drugo uro. Je odrinil proti vinogradu voz s sosedovo družino in kmalu zatem smo mi skočili čez plot, na katerem Je ostal finančni minister na preži. Navajam «ob drugi url in sedemnajst minut*, kajti tako se po navadi pričenjajo poročila z bojišča-Ob drugi uri in dvajset ml- i
nut sem že skubel litijski minister drug svetni minister ske so obupno vre^a mi smo se ravnall P0 oK lu: zob za zob, in perje za Per'®.! poff5L, nadaljevali sy<s»e dokler niso bile e° tl kakor da so bile g ^ zlezle iz lupine- Voj ^
SSvllSoSvSa^^pJ
gibala k	nava^.
računal na	„$•
moč v prid	g.
vsem iznenada £ v bol£
Si razviti bojni čr	JeJ sp
mači pes, ki e bU^netiR nekJe v	togf
vi napad Je K t . min1®,-) zmedel naše vr ’ g najP j
“jeg8|ip® «Sl ***
napadel. JeJ™ zgra&“ rt,o oskubeno ^dprto Kjj nai	**
gibala »•	-	nav»“‘*ra-
- kakor Je to po n* v
taksnih
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. b, 111 nad. Telefon Stev 93-808 In »4-638. Pojtnl predal 302. - UPKAVA ULICA SV FKANCISKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- la In od 15- 18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vISI»e v Strini I stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska TržaSkl tiskarski zavod — Podruž.: Gorica. Ul. S Pellico l-ll.. Tel 11-32 Koper, Ul Battistl 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna #00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno ISO din. FLRJ: •*vod * m*'
Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo trtaSkega tiska. Trst 11.9374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg* ln°rD zo.Z. • LJubljana T.vrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tr^ -kfga tiska