Štev. 31 * Trstu, me eno cm* 31. januarja 1915 Letnik XL Iz h? j a vsak dan, tudi ob nedeljah in praznik^ eb 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. \Jnxlr\9vo: L-^j Sv. Frani h Asiikega 5L 20, L nadstr. — Vrf dopisa tuj se pobijajo uredništvu lista. NefranKfrina pisma se n« ? pitjema jo in rokopisi se ne vratno, izdajatelj Hi ©dzoronii ur»xik Štefan Godtfi Lastnik konsordj lista .EiiicostiV - Tisk usisne .Minostf^^pisane zadruge i omefeniTT pcroitvo™ v Trst.. ulica Sv Franka Asiikega SL M T-.:.>u ureiriSt^a in ufrave Ste\. 11-57. Na ofaii« znala: Za celo leto . . . * . . . K 24-— za pol .£ta ............ za lil mesece....... • •........ a ne :1jsco izdajo za celo !eto........ za pof .................... 2tj0 Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- v«*pv..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2-_ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnt oddelek .EdinostI\ Naročnina In reklamacije se poJiljajo ucnvi Usta. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. UpruM in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Astikega št 20. — PoŠtnohranilničnl račun SL 841.652. Živahne operacije v (Izhodni PrusUL-Ruskl napadi pri Mczu odhiti Boji v Karpatih so sa končali s raokupadio pralaznih višin. - Nemški napadi na francoski fronti. Z Dvstri|sko-rusbe§a bojišča. DUNAJ, 30. (KorJ Uradno se objavlja: 30. januarja opoldne. Na poijsfco-gaiiški fronti razven artiljerijskih bojev večinoma mirno. Srditi boji zadnjih dai so se končali v Karpatih z reokupacijo prelaznih višin. Tekom trajajoče težavne akcije so se borile naše Čete kljub neugodnim vremenskim razmeram z največjo vztrajnostjo in žilavost jo; premagale so se vse terenske težkoče pri dostikrat visokem snegu in dosegle velike uspehe. Sovražnik je izgubil skupno na ujetnikih 10.000 mož in 6 strojnih pušk. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hoier. fml. LONDON, 30. (Kor.) >Times« poročajo: \ Bukovini kjer so Rusi pri prelazu Kirlibaba doživeli lahek i>oraz, se vrše sedaj boji pri Valoputni, 1" milj od ogrske meje. Ker se nahaja ta točka nekaj milj severno cd Jakobenega. se domneva, da -o avstrijske čete, ki so bile poslane na to t fronto, ustavile prodiranje našega zaveznika. Ovredbe guvernerja Bobrinskega glede poljskih šol v Lvovu. PETROORAD, 30. (Kor.) Po Ivovskih ulicah so nabite odredbe vojaškega guvernerja grofa Bobrinskega glede poljskih toma obiskoval Chaumiero in slične zabavne lokale in je popolnoma premagal v v c >jo nekdanjo boječnost. Pri grizetah je žel celo mnogo uspehov; v njihovih krogih je veljal za fino osebo. Bil je priden lijak; nosil ni niti predolgih, niti prekratkih las, tudi ni zapravil svojega denarja že prvega v mesecu in je tudi s profesorji d< bro izhajal. Pravega krokanja se je vzdrževal, morda bolj iz boječnosti kakor .z rahločutnosti. Vča>ih. ko je zvečer sedel s knjigo v roki v svoji sobi ali pa tudi pod lipami v hfksembnrškem parku, mu je večkrat zdrknil i zroke zakonik, in Eniina podoba se je pojavila pred njim. Toda polagoma so v njem zamria čustva, ki jih je gojil do r ic dr»*ge želje in druga hrepenenja so stopila na njihovo tnesto, četudi mu ni nikoli ugasnil spomin na Emo. Kajti ni izgubil še. vseh nad; narobe, obljubljal si je sam sebi nekaj nedoločenega; zavrelo je v njegovi notranjosti kakor sad na fantastičnem drevesu. Ko je zopet videl Emo po triletni ločitvi, se je v njem iznova vzbudila strast. Slednjič se je moral odločiti — si je misli -— da si jo osvoji resno. Svoje prejšnje boječnosti se je bil otresel v veseli družbi, da. celo zaničljivo je zrl na one, ki se ie niso še otresli in osvobodili na asfaltu pa-liških boulevardov. Pred kako Parižanko v čipkah in svili ali pa v salonu slovitega zdravnika bi se bil ubogi jurist bržkone tresel kakor otrok; toda tu v Rouenu v prisotnosti soproge navadnega zdravnika z dežele se je čutil popolnoma na višku in je bil gotov sijajnega vtiska, ki ga je hotel vzbuditi. Ko se je večer prej poslovil od gospoda in gospe Bovary, jima je zopet sledil iz daljave, dokler ni videl, da sta izginila v r Rdeči križ«. Nato se je šele napotil domov in je celo noč koval svoje načrte. Naslednjega dne se je podal proti peti uri v »Rdeči križe. Bil je bled in razburjen. ti»da trdno odločen, da ne da vzeti od Verduaa so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Severovzhodno od Badonvilliersa so bili Francozi pregnani iz vasi Angomont v Bremenil. Angomoat so zasedle naše čete. Vrhovno armadno vodstvo. Perzija odklopila ruske in angleške zahteve. FRANKOBROD OB MENI, 30. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Teherana: Vlada je zahteve ruskega in angleškega poslanika glede odpoklica švedskih oficirjev, odklonila. Libanonski guverner odstopil. FRANKOBROD OB MENI, 30. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Generalni guverner Libanona, Ohan-nes Kujundjian, je prosil za odpust iz njegovega mesta. Po evropskih velesilah na podlagi libanonskega zakona vršeča se volitev generalnega guvernerja, ki jo je Porta priznala le formalno, se ne bo več vršila, ker je Porta proglasila zakon kot neveljaven. U-prava bo sedaj urejena v okvirju turške province- Francoska zbornica. PARIZ 30. (Kor.) V včerajšnji seji je zbornica sprejtla zakonsk* načrt, glasom katerega se vlada pooblašča, proglasiti dekrete glede naturalizacije podanikov sovražnih držav neveljavnim. Sin bivšega predsednika francoske republike Perier-ja ujet. PARIZ 30. »Kor.) Kakor poročajo listi, je bil Claude Casimir Pener, sin prejšnjega predsednika fiancoske republike, v bitkah pri Saissosu ujet. Stanje brunšviškega dednega princa. BRUvŠVIK 30 (Kor.) — Stanje dedne a princa je ncirpreinen;.^!«. Tudi vročica po teka, kakor do sed Spanje je zopet dobr « m v obče se princ počuti povoljno. Turčija proti trospsrazumu. Bo>Taroki po.rl :iec Radev o bolgarsko-romun kem sporazumu. CARiGRAD 26. Zakasnelo. (Knr.) B lgar-ski poslanec Radev, ki je že zapustil Cari-grnd. je izjavil v pogovoru z zastopnikom lista „Defence Nationale44 glede vtsti o bolgarsko - romunskem sporazumu s'edeč-e : 'a sporazum je zelo težko doseči. Pohabi i smo vse, kar so nam st »rili. Nočemo dru-zega, kot da nam zopet dajo, kar so nam vzeli: Dtbručo. Gotovo s j Romuni v tem pogledu nepopustljivi, a popuste, ker n - m<>-reio orugače. Ako se ta zveza sklene kedaj. bi bila naperjena proti onim, ki nas n.>pa dej >, a nikoli proti trozvezi ali proti ~"určiji. Ta zveza bi ne škodovala otomanskim inte rt s >in. Radev je pristavil, da ne veruje, da sprejme Romunska nalog, pos'an ji iz Petrograda, M ststoji v tem, da naj bi napadla A stro-Ogrsko. Ali mogoče je vse. V tem slučaiu Bolgarska takoj napove Romunski vojno. Ru^ofilska opozicija je na Bolgarskn u popolnoma stita, ker ie zgubila vse svoje g'avne udarce. Neprestani ruski porazi so jo spra vili v težaven položaj. List »Ikdam« o francoskem pesimizmu in struji proti vojni. CARIGRAD, 30. (Kor.) List »Ikdam« priobčuje brzojavko svojega v Lausanni mudečega se izdajatelja, v kateri ta naznanja, da je zvedel iz dobrega vira, da se na Francoskem v očigled dejstvu, da ni poguma od ničesar. Na njegovo vprašanje je neki služabnik odgovoril, da je gospod že odpotoval. Ta novica je bila samo ugodna. Stopal je po stopnicah k Emi. Bila ni v nikaki zadregi, ko je vstopil. Narobe, opravičevala se je, ker da mu je včeraj pozabila navesti hotel, kjer je stanovala. »Uganil sem,« je dejal Leon. »Kako pa?« Trdil je, da ga je privedel k njej nevar-jliv nagon. Smehljala se mu je, in da bi zopet popravil svojo neumnost, ji je Leon pripovedoval, da jo je celo predpoldne iskal po vseh hotelih. »Odločili ste se vendarle, da prebijete večer tukaj?« je vprašal. »Da, je odgovorila, »toda nisem prav storila. Cemu zahajati na zabave,ko imam kot soproga tisočero dolžnosti in ovir?« »Ah zdi se mi vendar ...« »Ne, ne, to more razumeti samo Ženska.« No, moški ima tudi svoje bridkosti in kmalu sta izmenjala par filozofskih opazk o tem predmetu. Ema mu je mnogo pripovedovala o bolesti, ki jo večkrat prizadeva srcu sentimentalna bolezen, in o mogoče predreti nemške fronte, opaža velik pesimizem in neka struja proti vojni. Rusija nima denarja in grozi svojim zaveznikom, da bo morala skleniti mir, a-ko se ji ne posodi zadostnih sredstev. Angleška da je zavrnila ruski predlog in kategorično izjavila, da ne bo mogla ničesar dati. Lažnjiva poročila časopisja trosporazuma o avstro-ogrski onemoglosti. CARIGRAD, 0. (Kor.) »Tanin« nastopa v pomembnem uvodniku proti po časopisju trosporazuma, posebno pa dozdevno resnih francoskih listih razširjeni gorostasni laži glede Avstro-Ogrske, ki da je o-nemogla, glede pojavov proti vojni, ki da se v Avstro-Ogrski dogajajo in o prizadevanju Ogrske, da bi dosegla separaten mir. Te laži, pravi list, katerih namen je povzdigniti strto francosko moralo, ne morejo druzega, nego da zgreše svoje u-činkovanje. »Tanin« izvaja, da je Avstro-Ogrska, akoravno ne sestoji iz enotnega narodnostnega bloka, nastala iz tako paralelnih in enakiii razpoloženjih interesov in tako tesnih starih vezi, da se je iz vsega tega izcimila enota, ki je v šestmesečni vojni prestala svojo preskušnjo in vse to nasproti trditvam onih, ki so mislili, da vsled vojne gotovo popuste vezi, ki združujejo različne narodnosti. List pripoznava hrabrost avstro-ogrske armade in opozarja na to, da je avstro-ogrska vojska, ako je morala izprazniti Galicijo, storila to po junaških bitkah proti eni največjih evropejskih armad po zmagi pri Krasniku s svojim pod spretnim vodstvom uprizorjenem umikanjem, katero je sovražniku več tednov zadajale opravila. Avstro-ogrskas armada, pravi »Tanin«, ki ie izvojevala zmago pri I i mano v i in ki je bila eden glavnih faktorjev bojev na Poljskem,' ie armada, ki se že šest mesecev bori slavno in isti gotovo pripade pri reševanju naloge važna tiloga, da zlomi oporo zapadno od Visle, ki se še vedno vzdržuje. List pripominja nato na hrabrost, ki s< jo pokazale avstro-ogrske čete v bojih proti Srbom in poudarja, da se te čete niso umaknile vsled nezadostne hrabrosti, temveč radi napačnega preračimjenja Avstro-Ogrska, izborno organizirana i civilizirana velesila poseduje neizčrpljive moralne in materijalne pomožne vire. — Znamo to ceniti in sicer posebno mi. Akr poseduje Turčija, ki je prestala toliko u-sodnih udarcev, še take zaklade moči. da pri njej ni opaziti še nobenega znaka onemoglosti, je Avstro-Ogrska brezdvom-betio še veliko močnejša. Zrfcoii glede Kirtrols na Romanskem živsči'1 ti Jccv. BUKAREŠT, 30. (Kor.) Zakonski načrt, ki ga je minister za zunanje zadeve predložil zbornici glede kontrole na Romunskem živečih tujcev, določa: Vsi na Romunskem živeči tujci se morajo najkasneje tekom desetih dni po razglasitvi tega zakona zglasiti pri krajevni oblasti v svrho, da dobe dovoljenje za prosto prebivanje v Romuniji. Vsi priseljenci se morajo prijaviti tekom osmih dni po prihodu. Zakonstk načrt določa tudi natančno nadzorovanja vseh hotelov, kavarn in kabaretov in pa upostavitev v vsakem mestu takih oblasti, ki morajo izkazovati število in premikanje prebivalcev. večni osamclosti, h kateri je obsojena človeška duša. Da bi se prikazal pred njo v lepi luči ali pa morda tudi, ker je hotel naivno posnemati njeno melanholijo, je mladi mo/ trdil, da se je čutil tekom svojih dijaških let zelo osamelega. Njegove študije pia-vo, so mu zoprne in že davno bi si bil izvolil drug poklic, če bi ga ne mučila neprenehoma njegova mati. Poglabljala sta se ooljinbolj v posameznosti svoje bridkosti in jela sta pretiravati, čim zaupnejši je pcstaiul njiju pogovor. Tupatam jima je obtičala beseda v grlu, ker si nista mogla razan 4 K, po 2 K: M. Bunt, T. Milić, D. Starec, F. Kenda. po 1 M- \\arino Luxa, V. Cibic, A. Dolenc,M. Ukrast, A. Nabergoj, M. P rtot E. Sosič, J. Mrekt j |. M. Martelanc, R Puntar, K Puntar, Baland, I. Košuta, M. Luk«a, J. Cibic, St. Lukša, J. Briščik, D. Komac, F. Buka vec. M Guštin, J. Verša, J. Čok, J. Posega, Žele, D. Ban, E. L'k mar, J. Husu, Fr. Martelarc, A. Kante; po 60 vin.: M. Cibic, Martin Furfan, K. Kapun, J. Ban; po 50 vin.: M. Milič, A. Bu* „Zario" za njen veliki trud. K udeležbi so \ a')ljeni posebno starši s svoj mi otroki, — čas prireditve — ob 5 uri pop< Idre je tudi temu primeren. Mladina bo \idtla nazorno uprizorjeno pravnico, katero so im s'a-ši, . li pa stare mamice tolikokmt pr;p »v d -vale, razvtn tega bo slišala melodij zno gla bo in se jej tako vapi veselje do k-pgga petja. Upam pa, da se prireditve ne udeleže samo Rojančani, ampak da n?s ob š^e tudi občinstvo iz me ta in ost?le okolice, kater-» ;e Um potom najvljudneje vabljen ! Obilna udeležba p izna delovan e ,Zarje* in bo društvo še n< dije in z ne-zm nj^ano vnemo delovalo našemu narodu v konst! Končno omenjam, da je tudi ta priredit v v k«-:ist Družbe s-v. Cirila in Metoda, katero m«: ramo sedaj še p jsebno podpirati R c. Prošnja do usmiljenih src ! Vdova Ana Mayer, ki stanuie v ulici jMolin a vento št 54, po smrti svojega moža-delavca, ki je umrl '3. t. m. v mestni b< Inišnici, nahaja s s-njimi štirimi majhnimi otročiči v največji bedi in prosi bla^a srca da jej pripomorejo s k kim majhnim darom, da z otroci vred ne rogine gladu In mraza. Priobčili smo že enkrat to prošnjo, a se n 7giasil nihče. Prosimo torej ponovno, da se usmili kdo uboge vdove in revčkov otro-čičev. — Darove sprejema uprava našega tista. O. Freytag: „Hand- und Reisekartc von Ce^terrelch-Ungam-. — Znani kar o-praični zav< d G. Frehtag & Bernardt na Dunaju je d I pravker nov zemljevid Av-stro-Ogrske v merilu 1:1,500.000. Kakor sploh na karrog afična dela te tvrdke, je tudi ta zemljevid izdelan prav skrbno in bo gotovo p? a v dobro rabil vsem, ki zasledu-jeo vojne dogodke ob naših mejah, prav tako pa tudi vsakomur, ki potrebuje ročnega zemljevida na potovanju po naši monarhiji. Zato ga tudi prav radi priporočamo v nakup. Cena za zgrnjen zemljevid v ovitku K 2'—, na p'afnu v žepni obliki ali s palicami K 4. — Naroča se ali pri tvrdki na Dunaju Vil., Schottenfeldgasse, ali pa tudi potom knjigarne Jaka St ka v Trstu. Nafrošena je dotična gospa na Greti, ki je govorila o nek m vojaku, o katerem že ni 4 mesece n^kak ga glasu, da je ujet, da bi sporočila kaj natančnejšega materi in sestri dotičnega vojaka na Greti št. 4, v Tonnie-sovi hiši, kjer je sestra šivilja. Pogreša se Fran Nabergoj, infante-rist 5. domobranskega po ka. 6. marškom-panija, vojna pošta št. 44. Pisal je zadnjič t južnega bojišča dne 3. oktobra. Kdor ve kaj o njem, naj blagovoli sporočiti to nj -govemu bratu Antonu Nabergoju na Slapu, pošta Vipava. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-A-merikane < so bili sprejeti črnovojniki Viktor Škrlj. Mihael Appolonio. Josip Klockl, Matija Hampec, Simeon Haiden in Andrej Hafner. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Josip Homovc od 8. pešpol-ka, Karel Grameibauer od 91. pešpolka, črnovojnik Ivan Štimec, Anton Načinović od 5. domobranskega pešpolka, Miroslav Slaby od 28. domobranskega pešpolka in Mehmed Marković od 1. bosansko-herce-govskega pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili poslani iz mestne bolnišnice Anton Cermelj od 97. pešpolka, Peter Zucca od 7. pešpolka, Milan Rapotar od 26. domobranskega pešpolka, Alojzij Lanzetta od 5. domobranskega pešpolka. Andrej Harangessa od 6. honvedskega pešpolka in Sandor Balog od 5. pešpolka. — Iz mestne bolnišnice sta bila poleg gori imenovanih odpuščena črnovojni-La Fran Miklaučič in Ivan Mazzuchin. Nadalje so bili sprejeti dne 28. t. m. v pomržno bolnišni o „Eintracht": Cerrrej Antrn. Kamnje, 97 pešpol-r, ranjen, Zucca Peter, K^per, 7. domobranski pešpolk, /mrzle f oge. Rop^tar Milan, Cejje, 26. domobranski pešpot, ranjen, Lanze tta Al jz, Trst 5. d mobraeski peš^olk, ran en, Haran^aro / n rej, Ada, 6. hon.edski p špolk, ranjen, B ; g S nd^r, Ha'mr, 5. bonvedski ptšp«-!*, ranei. Vsi z mestne bolnišnice. — Dne 30 t m pa je bil sprejet v to b^'n'-nico Hier-ner Oskar, 1od 87, pešpo ^a, 4. siotnije janje Umrli so: Prijavljeni dne 30. t m. na mestnem fizikatu: Mišič Marcel, 8 mesecev, Rocol štev. 8; Rešinovič Andrej, 16 dni. Skedenj štev. 112; Marij Rusconi, 37 let, ulica dell'Istituto Štev. 25; Baričevič Jurij, 19 let, na parniku »Thebe«; Celet-ta Marij, 87 let, ulica sv. Justa štev. 18; Godina Mihael, 34 let, Skedenj štev. 300; Marc Mihael. 59 let, Kjadin štev. 689; Be-čelj Angel, 2 dni, ulica V. Alfieri štev. 10; Orlič Blaž, 55 let, ulica deH'Acquedotto štev. 79; Stepančič Marij, mesec dni, Bar-kovlje štev. 592; Hutter Ivanka. 48 let, ulica del Valdirivo štev. 19; Sontag Cezar, 8 mesecev, ulica del Boschetto štev. 28; Krobat Ana, 18 dni, Oreta štev. 141; Bartoli Olimpij, 71 let, Corso štev. 45. — V mestni bolnišnici dne 29. t. m.: Bano Ivan. uro; Gaberšić Marija, 46 let; Balis Nazarij. 49 let; Zakaj Gregor, 39 let; Pic-ciche Katarina. 33 let; Gregorčič Andrej, 48 let; Zelotti Jakob, dan; Sik Zorko, 9 mesecev; Mitton Geirovefa, 34 let; Hev-slovsky Anton, dan. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 28. t. m. Vekjet Marija, 22 let. Deželno sodišče. Tržaški tatovi. Pred sodniki deželnega sodišča sta včeraj dopoldne sedela na zatožni klopi 281et-ni Hermenegild Folla in 26Ietni Andrej Sandri, oba težaka in oba že predkazno-vana zaradi tatvine. Bilo je namreč ponoči od 4. na 5. januarja t. L V kavarni »Mocca« se je nahajala lastnica neke tolerančne hiše, Adolfin Mauro. Skupaj ž njo so sedeli pri eni in isti mizi Angel Veggian in njegova žena Neža ter njiju hči Antonija. Pri neki drugi mizi so sedeli Hermenegild Folla, Andrej Sandri in vojak Fran Sosič. Prilika je nanesla, da so poslednji trije pristopili k mizi, pri kateri je sedela Adolfina Mauro z Veggianovimi in Sandri je pričel pogovor z Adolfino.Treba povedati, da je bilaAdol-fina precej vinjena. No, Sandri je s svojim govorjenjem zabaval Adolfin-o in Veggia-nove. a Folla — vojak Sosič ie med tem odšel — je med tem prisedel k Adolfini ter ji lepo počasi izmaknil iz žepa novčarko, v kateri je Adolfina imela 380 kron denarja. Kakor hitro je Folla prišel v posest Adolfinine dobro rejene novčarke, je takoj pomežiknil Sandriju. ki je seveda razumel. da si ni treba več brusiti jezika, in trenotek potem sta oba bila že na ulici. Slučajno je pa Adolfina ravno isti hip. ko sta onadva odhajala iz kavarne, segla z roko v žep in konstatirala, da nima več novčarke. Adolfina je ob tej konstataciji zavpila kakor prestrašena goska, a ko je Veggianovim povedala, da nima več novčarke, je Angel Veggian takoj razumel, da jih je Sandri zabaval s svojim govorjenjem le v svrho, da je njegov tovariš laglje okrade! Adolfino. In ne bodi len, je Veggian takoj pohitel za odišlima in res se mu je posrečilo, da je na Velikem trgu došel Sandrija ter ga dal aretirati. Na policiji pa niso pri Sandriju našli niti vinarja. Naslednji dan je pa policija aretirala tudi Follo. a tudi pri tem ni bilo več ukradenega denarja, ker ga je bil že skril. Zaradi tega sta sedela včeraj Sandri in Folla pred sodniki. Tajila sta oba: Folla je trdil, da se ne spominja ničesar od one noči, ker da je bil ono noč popolnoma pijan, a Sandri je trdil, da ni vedel tedaj, kakor tudi sedaj ne ve, kaj da je počenjal Folla medtem, ko je on govoril z Adolfino: »Zaradi mene — je rekel — je mogel Folla ukrasti cel milijon, ker jaz nisem pazil, kaj da on dela. In če je res ukradel Adolfino, je to storil brez moje vednosti in brez moje pomoči!« Kakor priče so bili zaslišani Angel, Neža in Antonija Veggian ter Adolfina Mauro in redar Ivan Udovičić. Poslednji je povedal le, kako da je na zahtevo Angela Veggiano na Velikem trgu aretiral Sandrija, dočim so prvi štirje opisali dogodek, kakor je že zgoraj opisan. In ker ni bilo proti Sandriju nobenih tehtnih dokazov, da je res vedel, da namerava Folla okrasti Adolfino in da je zato zabaval njo in njeno družbo, so sodniki Sandrija v dvomu oprostili, dočim so Her-mengilda Follo obsodili na 6 mesecev težke ječe. Vesti iz Goriške. Sporazum med Slovenci in Italijani bi neizmerno gospodarsko koristil vsemu Primorju — tako je pripomnil goriški »Gazzettino«, ko je beležil sproženo misel za sporazum. Res je, da bi sporazum do-našal neizmerne koristi na gospodarskem polju, enim in drugim, kakor je nesporazum donašal škodo ne le primorskim Slovanom, ampak tudi Italijanom. Politična zgodovina zadnjih desetletij nam to dosti jasno predočuje, podpričujeta nam to zlasti deželna zbora goriški in istrski. Seveda smo bili Slovani, ki smo največ trpeli. Na Goriškem ni bilo mogoče več skupno delo niti v Kmetijski družbi, Slovenci smo bili prisiljeni, ustanoviti si svoje kmetijsko društvo. S preobratom v deželni hiši po lanskih deželnozborskih volitvah se je od slovenske strani delalo na to, da se temeljito reformira deželno gospodarstvo ter da se pride v deželnem zboru do sporazuma, po katerem bo deželni zbor dela-zmožen. Do vojne se ni bilo doseglo sicer nikakega sporazuma, ali na obeh straneh je nastala potreba po sporazumu živa. — Prišla je vojna in sedaj je zopet prišla na površje potreba po sporazumu, in sicer najširšega obsega, podrobno očrtanega. V Gorici se je na slovenski in italijanski strani v zadnjem času jako mnogo razpravljalo o taki potrebi in o možnosti sporazuma. Pač vsi čutimo bližajoče se nove čase, v katerih naj se nas ne vla-ida in deli, marveč sporazumljeni naj živi- mo v svobodnem tekmovanju, iz katerega izvirata procvit in napredek. Dobra misel je padla na tla, ki obetajo biti rodovitna in preporoditi Goriško-Gradiščan-sko. Stvar poklicanih ljudskih zastopnikov obeh narodnosti je, da se v teh resnih časih resno lotijo dela, ki prinese Primorju sporazum in srečnejšo bodočnost. Iz Povirja. V naši občini životari neki silno zanemarjen revež. V razcapani obleki, polni mrčesa in lačen lazi v tem zimskem času od hiše do hiše. Ali pode ga od vsakega praga, češ: Pojdi drugam! V drugi hiši tudi ni prostora zanj. Podarjajo mu pač kak krajcar, ali strehe ni zanj v tem ostrem zimskem Času. In če si je kupil za priberačene krajcarje kaj jedi, mora jo povživati kje na dvorišču. Ko pa že tako odreka privatno usmiljenje, naj bi poskrbela za reveža javna do-brotvornost — županstvo, oziroma starešinstvo. Tudi tu ni usmiljenja in politična oblast tudi nič ne ve o tem. Ne obdol-žujemo vseh starešin. Ko je župan v seji predlagal, da treba temu nesrečnemu človeku izboljšati položaj, so menili nekateri: »S palico po njem!« Ko prihaja k nam v Gorenje, ga podimo. Storite tudi vi tako!« Ali dotičniki ne vedo, kako nas uči beseda božja o — ljubezni do bližnjega?! Kaj pravijo tisti agitatorji, ki so tako poskočni ob volitvah, ko vidijo, kako dobrotni in neusmiljeni so tisti, za katere so brusili pete! Ne, to nam ni v čast posebno v časih, ko usodni dogodki zahtevajo še posebno ljubezni do svojega bližnjega! Naša gorska železnica. Povedali smo, kal.o so porabili ^talijanski deželni poslanci priliko razgovora o kraškem vodovodu v to svrho, da bi dosegli deželni prispevek za nameravano železniško črto Gorica — Cervinjan, kakor jo zahteva vlada, kajti brez tega dovoljenja bi ne bili privolili deželnega prispevka 500.000 K za kraški vodovod. Doslej so vezali železniško črto Gorica—Cervinjan vedno na gorsko železnico, sedaj pa je navezana na kraški vodovod; za vodovod so se izrekli vsi poklicani faktorji, od najnižjih do najvišjih, to je nekaj gotovega — gorska železnica pa, dasi je tako potrebna, kedaj bo tekla? Ne smemo pustiti izpred oči gorske železnice; vsaj ta se mora doseči, nekaj vendar se mora storiti tudi za naš gorski okraj! Kakor znano, je železnica Sv. Lucija—Tolmin določena Ie boli v vojaške namene. Edino prav pa bo, da se zgradi potrebna železnica po že odobrenih načrtih, ki bo v veliko korist vsemu tolminskemu, kobariškemu in bovškemu sodnemu okraju. Naši ljudski zastopniki, ne zamudite nobene prilike v to svrho! Parkhotel, prej »Stidbahn«, prevzame in bo vodH g. Gfešič> -kakor hit*o-svoje obveznosti. Hotel je vodil doslej izborni hoteljer, g. Szalay,ki pa mora drugi mesec k vojakom. Ako se vrne v Gorico, prevzame kak hotel ter ga uredi primerno goriškim potrebam. Pet gojencev, ne le Štiri, moškega učiteljišča v Gorici je bilo odstranjenih z zavoda. O tem se je po Gorici mnogo debatiralo in odstranjenje različno komentiralo. Odstranjeni so iz zavoda, glede izklju-čenja ali neizključenja pa ima zadnjo odločilno besedo deželni šolski svet. Svojega francoskega naslova, »Maison Francaise, fondee en Autriche en 1875, fabrication francaise pour specialitćs de fruits, confits et bonbons in Gorizia« se je otresla znana tvrdka Honorč Jourdan. — Odslej je protokolirana pri okrožni sod-niji na kratko: Honorć Jourdan, Gorizia. Izbrisana le pri okrožni sodniji v Gorici protokolirana tvrdka P. F. Resberg, trgovina z moko in žitom. Ta tvrdka je bila svoj čas med Slovenci dobro znana. Trgovina je sedaj opuščena. Umrla ie v Gorici v visoki starosti 80 let gospa vdova Karolina Riessner. Pokopali so jo v Šempetru. Neki naš rojak, ki se nahaja na severnem bojišču, je pisal domov, da je srečno prejel pošiljatev. 45 dni je sicer rabil zavoj do njega, ali kljub temu je bilo vse dobro ohranjeno, celo kruh je bil nepokvarjen ____Poroča, da je napočila prava zima. Nekai listov iz Italije ste imeli pri sebi Zora Perhavec in Ivana Volpe, obe iz Trsta, stari po 20 let; osumljeni, da hočeta razširjevati take liste, ki obsegajo inorda vznemirljive vesti,sta bili aretirani in sod-nija jima je prisodila globo po 10 K za vsako ali 24 ur zapora. Plačati jima ne bo treba globe, ker sta kazen že presedeli v zaporu. Poštni avtomobil iz Gorice v Postojno je bil obtičal te dni v Vipavi radi snežnih žametov in hude burje. Vozil jc mali pomožni avtomobil, tudi ta je peljal v četrtek samo do Ajdovščine. V Gradežu hočejo nabrati 6000 K, da poskrbijo brezplačno 600 kosil na dan brezposelnim ljudem, to za dva meseca. Sedaj imajo kuhinjo, ki oskrbuje hrano 120 otrokom v otroškem zavetišču. Marija Pin iz Tržiča — kolikokrat je bila že ta ženska pred okrajno sodnijo v Gorici! Iz Gorice je izgnana, ali vendar se vrača vselej kmalu potem, ko prese-di kazen v goriških zaporih. Iz Gorice jo ženejo v Tržič, tam se drži nekaj časa, pa se je poloti poželjenje po Gorici. Komaj se prikaže, jo že prime redar in sod-nija jo obsodi. Potem se ponovi pot iz Gorice v Tržič, potem iz Tržiča v Gorico, v zapor, pa zopet v Tržič... Sedaj je obsojena na 2 meseca zapora. Tako le štiri mesece bo sedaj mir pred njo, potem bo spet stala pred goriško sodnijo in bo zopet obsojena. Delniški kapital In rezervni t^rnJi tn o s zakladi K 27.000.000.— Tel. 9S-H, Ml DUH ilU (lili Mil Via hitmssa it. S - Mnbica v Trst« - Via hm SI. 15 se peča z vsemi banCnlml pošti, posebno naku« poni In prodajo tujih valut. Rm Tiop na knjižici in htagajnifle nakaznice obrestuje p? *1| 01 flnfrp na tek- fffiro račur.u po dogor -ru |2 |0 so i te. neg ede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem ve«lno na razpol g<>. Rentai dmt piata karta iz list«;«. - Platite naloge na vsa mesta = anarhije titiiije piniffjrtnv n t najnatišnri strofti. — NAZNANILO. Č. g. učitelji, bančni in državni uradniki, policijski, finančni in orožntški stražniki dobć na mesečni abonement \k'jub drag nji obed in večerjo po najrižji ceni. Pivo izborno, vino istrsko in vipavsko, brijsko furlansko, kraški teran in refošk i? najboljših vinogradov. — Priporoča se tudi č. duhovšči i — Na razpolago je tudi več slovenskth časopisov Slovensko gostilna pri Jreh Kronah4 TRST ulica Giotto it 11 - TRST ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzo»na češka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ienitbena ponudba. drst /nanj i tein po om se/, nam ti a poSt^no go-pico, tepe zun-njosti in nekoliko emoi njem v s^rtio žeiiitb Tajnost za amieoa. Le resne jo u«!be s si ko je pošiljati pod „BnGOiltil" na liberalni oddt-l^k Edino-1 H f»3 Sobo meblovano v bližini južne a kolodvora, pogled n y moije, pri slovenski drnf.ini 3 e g ~pod Ponudr e takoj pod „Sroba" na In*, »ddelek E linosti 56 Vrtnar z vilo se šče. N stop fakoj. P1 ča po dogovoru. Poja-n la v ulici Stadion št. it. II na t. Arhar. 57 n«niffl se šivalni stroj in kuhinj-ke potr tšćine. r lUUU Ulica Chiozza 7, »II. nad LUIS. 5S Ifnnnvflri Gary. pridni pevci se prodajo, 1'lica nUIIUUIH Manzoni 21. V nad. 41 nrfrfff se v naJem stanovanje (2 sobi, kuhinja UUUU hlev, kos zemljišča) mesečno kron 20. — i\TONČ Č, Vade di liozzol St. 7JO (Nova hiša hfi/.u kolodvora.) 35 TriHoroflOfOn mladenič v df/avni službi, iz-11 lUCJbllLibll obraž-n in prikupljive zunanjosti, želi v-> ed poman,k. anjo" ti, mogoče v Gorici ali okolici Ponudbe naj ^e p Sije <> na Ins. odde ek .Edinosti" pod .Vladimir št. C Pio i >o dot «'•■ e osebe, k' so bl*g volde odpi ;iti na instTat objavljen pred 8 dumi, p>viti p . nudbo. ker dotični gospod n sprejel nobenega pisnu, ker na pošti brez popolnega naslova se ie oddajajo pisma v času vojne. Mi I G sob Jr-3 ■ e ■ p □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kanu besede se raču-enkrat več. — NajmanjS« najo : pristojbi ,nk. □ □ DO Meblouana soba v ulic Coinmercial" st zračna, se o-Ma takoj v n.tje • gospoda ali oospiei 1 . T TI nn.J-t. t- odda ta < priporočljiv DrinjgVta proti kužnim boleznim, -e dob pr Gabri elu I- ržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah ranj-ko. Zh pristn^ st se jamči. Cene zmerne, 25(59 Dlfflirno mebhrane ali prizne sobe. za eno ali IfUŽIIUIK dve osebi, kakor tudi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Comraeiciale 9 pr ttičje. 100 Hflffaft^tllfll za pi~arno Pri mali družini rUSirCZKlIill išče službo od 9 in p 1 zjutraj do 'ž popoldne. Prijazne ponudbe pod „Štefan ja* na Ins. odd. Edinosti. 103 Sledilne drožlnske peti ulv:th K 7'50, medena obešala za zavese K 3*50, prodajo CESCA, Trst, nI. Casercna štev. 14. 29 Hn«A||(|J(|||«n Za nava<^na i**šna dela se išče za rUSirC&Illull nekoliko ur dnevno. Naslov p i Inseratnem oddelku Edinosti. !(>'> Soba i ra na sc odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. II. ad. 10 Hloii za dva konja v b ižini južnega kolodv< ra I1IISV s pripravnim prostorom za 2 voza išče se Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 55 L Stil: Telef. 11-57 f KM. t-57 ul. sv. Frančiška As. 20 ^••■■■■■■■■■••MMBHB««^ 5 m Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem s'0£ti, boiisi v priprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zaviti e dopisnici okrožnice, pismeni papir, trgev ke cenike Itd. P. n. naročnikom ui oli z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: Fotografima povečanja se dobavljalo po vsaki vposlan sliki biezhibno po nizkih cenah, počensi že s 5 K.— Cenovnik zastonj. — Pri nato'ilih slik padlih junakov 10% popusta. — Najvišja zahvalna pisma in priznanja. SEGALI & Comp., zavod za pouečanje. - Trst, Bcrznl trg ftev. 7. Podružnica „Mlekarske zveze" v Ljubljani, v Trstu, opozarja cenjene meščane na svojo izborno mleko, čajno maslo in sir. Mleko se dobavlja od mlekarskih zadrug, ki stoje pod strogim nadzorstvom deželnega mlekarskega nadzornika; zato je mleko zajamčeno popolnoma naravno, snažno, s povprečno maščobo 3*8 '/c, dobro pasterizirano ter bakteriologično preiskano. Slavno občinstvo se torej v interesu svojega zdravja opozarja na to mleko zlasti v tem kritičnem času, ko nam prete razne kužne bolezni, kot legar, kolera in druge, ki se silno lahko prenašajo s sirovim, nesnažnim mlekom, med tem ko je pri mleku „Mlekarske zveze" prenašanje katerih- sikoli nalezljivih bolezni izključeno. Hlekorslia Zveza dostavlja mleko na zahtevo tudi na dom. Trst Via Geppa štev. 6, Telefon štev. 12—86. ^pnmaumM ai^iiiaBii^a ii^ia*^ usmiimmnu^ s Ljubljanska kreditna banka g g podružnica v Trstu ■ H Centrala z LJubUana. Podrulnkt t Split, Celovec, Sarajevo Gorica In Celje. ulica CaMrma št. 11. Telefon s 5-18. 9-127, in 27,-5 DelniSka glavnicat n K 9,000.000__B9 Rezervni zakladi s E&2 K 1vOOO.OOO.- S i jjj MoJe naJMe ust « tonlno smo spaMofe tnokdie. = 1 Vloge no knjižice obrestuje s 51 netto 1 ■ (rentni davek plača banka iz svojega). I i Vloge m tekofl m žim-ntan najbolje po dogovora, i I Sprejema borzna naročila za vse tu- in inozemske borze | 3 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. = kiiHisa uniBiiiM iimpiii*"") Stran IV. »EDINOST« it 31. V Trstu, dne 31. januarja 1915. PRIPOROČLJIVE TORDKE 77 ♦ Hranilne vloge | J ^prejema od vsakega tudi če ni ud /»druge, ♦ + in jih obre- M tj 01 večje zneske pc do + ♦ stuje po "P |2 jO govoru. Ti 1čukai. Toči se prvovrstno ■ dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Om ša in pivo. Mizarju Am4am Dmiii#m mizarska delavnica za vsako' Anion Duiiiicn v^o etka. tako, da lahko prvi reklamni zvezek i-odarite svojim znancem K^kor hitro ste prečitali reklamni zvezek odločite *-e takoj za na-ročitev kajti prihodnji zvezki so h o do ti« skali izključno le za naroMke. Za :iu vinarjem še nist dobili nikdar toliko in tako krasne^ čtiva Izšlo bo letno 12 zvezkov. Rovorjo« niki dobe veiik po- n« I I Varam Jurainci pust. — Zal zntk : lila LJa HUjKl Štajers o Vsebina prihodnjega z ez- a : Krase v jni oma i .Železno leto", zanimivi spomini na Hanz in Pro jak L- ka: Pove t iz k m e ». ž i 1 j < » j a Šivilje. Slovensko šMljo A. R1EGER -luje VSi tem kr«.j iišr« td TRST. Piazza »t v 3, rata — Dm-ka krojač ni ca. Jk©v etr«>l ja go^i 10 20 ur.) — Poljsko kuhinje na trdi Špirit (v kockah) posebno za vojake neobhodno potrebne. — Električ ie žep-ne svetdjke in baterije. Peči na špiritnr plin, svetil)-e kopalne peči, likaluiki itd. — 95* kristaln -čisti špirit, kakor tndi vse potrebščine z» svetilke 0. ScMller Trst SS^TK a. THIERRV edino pristni balzam olajšuje kašelj, krč in bolečine ter okrepčnj«- tek in prebavo ter ra*.-tvaija s1 iz. — i»a—ali pa veli steklenica Kron 5*00. Edino pristni Mua Iz stoNstnice olaj- uje bolečme, hladi, oči.-ti in omehča vs»ko bodisi tudi staro rano. — Dve dozi kron 3*60. Dnevne poSiljatve!---Dnev e pošijatve! Lekarnar A. v. THIERRY i Pnjndi pri hfala ri Lckma in. v. Tirafc v Budimpešti. Hermangild Trocca TRST, uiko Bomero veccbio 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserovy vezanih z medeno žico, Iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnllje konkurentne cene. Frateiii k-4aufo@r Trs*« ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož Velika i/bera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta raaaocaooaaaaaaaooaaaaaoaaoaaL d j □□---—-—— aa a _______o □^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Loa tlicolO Cosclanclth avt. zobotehnik TRST - ulico Nuovo štev. 15. II. nol sprejema na novo K M in ti 3-7, - IFIEFOH iln. 25-93. Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni 1 kuhinjaaih m aieUiroaih pot et>-MIW9d Min od lesa in pletenin, škafov vre it, tbbruT in kad, >odtekov, lopa', rešet, sit in bs*kovrt}txuh k< še v, jerbas-v in met^l ter mnojo drugih v to stroko _■ __ ,„ sp»dajo6ih predmetov. rii^V«OC« srojo trgovino s kuhinjsko pusodo vsaice vrste bodi od poreelana, zemlje emaila, kositaija ali c nka nadalje pasamantorj«*, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, ses^lje in stekleno posed > za viao. 9RRBSBPHB! ffarsi ' rgovina s manifakturami. Kui ja Jckšetič tiiporuča srojo trgovin r . . i a r e^- bi ^a in izgr>tovijemh fje. po men. ž»-n«er likerjev ; grški in franak, kranjski bri"jevec. kraški slivovec ropinovec in rum Cene nizke. lzb*-r Slai&ee in prepečenci Grški m^stic; ijal a na vogalu Verdijevega tr? OroK'gio. — Se priporoča A Dr. MIK Dr. PLTSCHMGG TRST, m t CATOililA STEO. 1. 7'travnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bof' ' | in 7—7V2 r „i mm i ml*w.m^ija^-M điiiro-d|fiip. Sarsapcrlijas ccapoi. ĆlttUo krvi. Steklenic« K 3 80 in 7 50 D5 Komm® Specijalist za sifilistične in kotne bolezni ♦ Ima svoj amtMilaftoriJ J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J O *!1 t: ls P -lazzo Diana) ===== ♦ O Za cerkvijo Sv. An to a novega. e Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. gill IIKJHHIIIH ker. prlv. liiuaiote fldrSctlto dl Slcurta v Trstu ustanovljena lata 1838. po visokem c. kr. r.amcstni^ 'u k 7ncesijoniram zoboteh Trst, ulica Bolve«!s?e št. 4. EiL n. ORDINACIJA o !0 1 in od 3 do 6 Kreditni savod (Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Opravijo in hrani vse vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 /0 dohodninski davek plača zavod, NEtiJAltliCA (Uia San Antonlo 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARHOSTHE CELICE „SAFES" v posebni oklopni sobami, posebno priporoelji e za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proli mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. Nepretrgan urnik od 3 pretfp. đo 5 poro!. €9 CJa^idhlLj Prva tržaška tovarna brusnih kamnov, smirhn in „torunduni" PilcffI-TrSd Pisarna: M Fm U,TeI. 15-25 parT^T" k £ J Razni. nirSi /^Sidro-Liniiiient. Nadomestilo za eidro-Paln-ExpeUer. tli m ob ■ a i varna I t n»jeru -e dajo r^zne gostilne, kasarne, mleka ne in drupn obrtni ti v.ie itd. Pojasnila daje Kollr^ič, ka-od 9—ll. 3—tt elefoa št. 82"» 4 i Čistilo za Čevlje parkete in kovine. — Gazzoli A Coni p Via »• 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaška to 2114 Bc'ekiac o:Ej?a]oćs maiUo sa presUb in * n u Odlikovani £evlj«r«Kl mujdter Viktor Sčmk aala^asei} e^arala e. kr. a«!. u <)rei -ili-uft p* i*lj«lTa :S 2. U H H % 3 pHcoroCji svojo zalogo fasn^ sp- bn>, c»*«hcr in C»r. Meiooovo miziio. Prodoic'Bica ur in določenosti G. BUCHER («x drug Srag. VekjaU) Trst Corso Jt 35. B< ^ati iaber zlatanine. sreomine. dragocenosti in lepnih ur Knpnje in menja staro zlaču in tu-li srebro z uorimi predmeti. Sprejema narotbe in popravlja vaakovrstae ^retrnine. zlatanine, kakor tudi lepa« ure. Dr. HORVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZN Šibkost tm nervoznost sa BOLEZNI v NOGJUt in SKLEPIH. »B tt- f pop. la 1-f zvačar eto nedeljah od 10-1. VELIKA ZALOGA žito, moke, riža, otrobov, fižola, ovsa ter Koruze, in Iioruzne moke Po usodni ceni se udom 3!itt KerfftH t) - TRST - fi) Uriaei 13 J?e toj-lo priporočam R. GAMBEL Krćmarji in gostilničarji!!! Kupuite za prodajo grenko vino Aususto deli* Asnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in va-| ruje pred kolero Tovarna Trst-Barko vije USNET " PLOMBIRANJE' ZOBGV, IZDIRANJE ZOB6U : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERMAK V. TUSCHE3 ZOBOZOBAV« UJI KONC ZOBNI ULKA CASERMA, 13II. nad. §1 t v ti « £ je izdal in z;il žil naslednje knjige: 1. »VOHUiN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 viri. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip kiiaflič. — Cena K i.00. 4. »PRVA L.J U U LZfciS tf. Spisal I. Sjer^je-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil P. P — Cena 80 vin. 0. »bc.SLDA O SLO V A N SK L Al Oi,i (I J TKGEPON 5t. 05*2 Ima varnostno celico