Štev. 28.
V Ljubljani, o soboto, dne 4. februvarlja 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec ,, „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za žetrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
- dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Liberalcu - nobene vere.
Jesenice morajo biti liberalne".
Iz načrta narodno-napredne stranke.
Romana fides — nulla fides. Pod tem naslovom je „Slov. Narod" 28. januarja 1905 objavil članek zoper katol. - narodno stranko na Jesenicah in na Kranjskem ter na Slovenskem sploh. Spisal ga je neki C h a m, visokošolec jurist, radikalen sabljač, „po-mahana" glava, sedaj v pisarni dr. Furla-novi v Ljubljani. Liberalna stranka naj se njemu zahvali za odkritja, ki ne morejo biti ljuba zlasti nekaterim liberalnim voditeljem v Ljubljani. Mi smo držali moško besedo in molčali, .Narod" je začel blebetati, zato nismo zavezani več molčati, kakor je bilo dogovorjeno. Torej le na dan, kakšen kompromis sta hoteli skleniti obe slovenski stranki na Jesenicah! Pa naj svet izve, kdo zna držati moško besedo, liberalec ali klerikalec, komu naj vržemo po vsi pravici v obraz besede: T u a fides — nulla fides, po domače: Tvoja vera — slaba vera, ali: Tebi — nobene vere, pa naj se svet prepriča, da liberalcem nobene krivice ne delamo, če pravimo: Liberalcu — nobene vere!
.Narod blebeče: .Slovensko • napredna stranka na Jesenicah je ponudila klerikalni spravo posebno z ozirom na to, ker je zmaga Slovencev pri prihodnjih občinskih volitvah na Jesenicah zavisna od skupnega in složnega nastopa vseh Slovencev. Klerikalci so vsprejeli ponudbo, pa ne za dolgo časa."
Kaj je resnice na tem?
Bilo je za časa zadnjega zasedanja de- j želnega zbora. Liberalna stranka je začela j izgubljati veljavo vsled sramotne zveze z j Nemci celo pri lastnih somišlje- ; n i k i h. Dr. Tavčarju so z galerije, po 1 Ljubljani in po deželi letele g r a b 1 j e v t zobe. Ljubljanski župan Hribar se je j zvijal, da drugače ni smel glasovati. |
Pod pritiskom javnega mnenja so slednjič slovenski liberalni deželni poslanci obsodili nemško-slovensko zvezo ter glasovali proti Nemcem s katoliško - narodnimi poslanci. Razburjenje v slovpj*sJ$£> liberalni stranki je bilo tedaj velik so se župan Hribar, d r.' T^r i 11 e r, dr. Kušar in še nekateri drug i liberalni prvaki in sklenili so žrtvovati dr. Tavčarja, da bi se javno mnenje pomirilo, da bi liberalna stranka zaradi njega p o p o 1 n o m a n e p ropa d 1 a. In da bi svoje kompromitirano narodnjaštvo spravili zopet v veljavo, vrgli so se z vso silo na Jesenice.
„Jesenice so v nevarnosti, da pridejo Nemcem v roke. Razširjajmo narodno propagando na Jesenicah ! Res velikega pomena so Jesenice za narodov obstanek pa tudi — za nas liberalce. Jesenice ra-pidno rastejo in se vsled industrije res krasno razvijajo in se bodo vsled nove že-leznične zveze še bolj razvijale. Na Gorenjskem liberalna stranka med ljudstvom ni mogla dosedaj še tal dobiti. To mora biti drugače. Napnimo vse svoje moči, dobimo Jesenice zase, sedaj so črne, klerikalne. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je klerikalni poslanec dobil na Jesenicah 97, liberalen pa le 22 glasov in pri državno-zborskih v peti kuriji dr. Šusteršič 427, naš liberalni Jelene pa samo 40 glasov. Jesenice morajo postati liberalne. Ta klerikalni Port Artur mora pasti. Potem bomo z Jesenic lahko prodirali naprej in s časom bo cela Gorenjska liberalna.
Toda kako priti v ta klerikalni Port Artur? Ponudimo klerikalcem na Jesenicah spravo. Obe jeseniški slovenski stranki naj skleneta kompromis. Ker je res nevarnost, da Jesenice dobe Nemci v roke, bodo klerikalci prisiljeni z nami skleniti kompromis že zaradi javnosti, da obe stranki skupno nastopita pri občinskih volitvah zoper Nemce. Dosedanji boj naj poneha. Ustano-
vimo lokalen list za Jesenice, ki bo SI o-vence fanatiziral zoper Nem ce in bo strogo naroden, da ga bodo tudi klerikalci podpirali. Ta čas pa dobro pograbimo za našo stvar. Naši somišljeniki morajo hoditi na Jesenice, iti med ljudstvo, zlasti mlade fante zbirati okoli sebe in jih navdajati z našimi idejami. Klerikalci bodo vsled kompromisa morali pri miru pustiti našo stranko — mi bomo pa lepo napredovali. Pred slovensko javnostjo bomo dobili nazaj dobro ime kot narodnjaki in kar na tihem bomo dobili klerikalni Port Artur v svojo oblast. Da pa nam bodo šli klerikalci rajši na lim, moramo obsoditi dr. Tavčerjevo politiko in preko njega ponuditi klerikalni stranki spravo. Na vsak način: Jesenice morajo postati 1 i b e -r a 1 n e."
Tako je sklenil liberalni vojni svet v Ljubljani. Ideja kompromisa se je rodila v Ljubljani, ne na Jesenicah, v liberalnih glavah voditeljev narodno-napredne stranke
—	preko glave dr. Tavčarjeve!
Ti so poslali jurista C h a m a na Jesenice kot parlamenterja. Prišel je 1 8. o k-t o b r a 1 9 0 4 na Jesenice. Možje obeh strank so se podali v pogovor s Chamom. Povdarjal je posebno to, da vse obsoja
—	tudi župan Hribar in drugi liberalni voditelji — dr. Tavčarjevo politiko-in dosegel je toliko, da so se možje obeh strank na Jesenicah zbrali v posvet in izku-šali napraviti kompromis.
Toda že koj pri točki, koliko o d -; b o r n i k o v naj imenuje vsaka stranka pri prihodnjih občinskih volitvah, so prišli navskriž in se niso mogli zediniti. Po triurni seji so se razšli brez uspeha
Prišlo je do drugega sestanka, pri ka-| terem je bil navzoč tudi C h a m Tudi t a 'sestanek je bil brez uspeha, j Pri tem sestanku se je jasno pokazalo, kaj i namerava liberalna stranka;
pa,s ne jeseniška, ker liberalcev je bore malo na Jesenicah, marveč vojni svet liberalne stranke v Ljub 1 j a n i, o čemer sta k večjemu izvedela učitelj Fabinc in Guštin, nadpoštarju Schreyu, dr. Kogoju in trgovcu Trevnu niso razodeli vse nakane: Naj bi verjeli in mislili, da se gre res samo za narodnost na Jesenicah, ne pa tudi za razširjanje framasonskih liberalnih idej med ljudstvom.
Učitelj Fabinc je preprečil spravo, ker je nepremišljeno izdal, kaj pravzaprav namerava liberalna stranka, zakaj hočejo izrabiti kompromis.
Že je skoraj prišlo do kompromisa. Liberalna stranka je zahtevala 10 odbornikov za-se, katol. narodni jih je dovolila 11; katol. narodna stranka pa je hotela zase 12, liberalni jih je odjenjala 9. Že sta hotela nadpoštar Schrey in dr. Kogoj odjenjati, pa je zaoril učitelj Fabinc: Jo bi bil škandal za našo stranko!"
Škandal? Tako?! Katol. narodnih volilcev pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bilo 9 7, liberalnih 2 2, v peti kuriji pri državnozborskih volitvah 427 katol. narodnih, liberalnih pa samo 40, torej več kot desetkrat več katol. narodnih mož kot liberalnih, in sedaj si drzne liberalec vpiti, da bi bil škandal za liberalno stranko, če sprejme ponudbo katol. narodne ko ji ponuja devet odbornikov, a ji po razmerju gresta le dva, ali če vzamemo za merilo deželnozborsko volitev le štiri.
Torej samo v korist liberalne stranke naj bi se sklenil kompromis, ne z a t o, da bi Jesenice ostale slovenske? Da, v ognju debate je izdal Fabinc, da hoče liberalna stranka res moč dobiti na Jesenicah. Torej klerikalci naj pomagajo, da postanejo Jesenice liberalne? Ker pomoč obetajo le zato, da bi ostale slovenske, bilo bi škandal za liberalno stranko, ko bi pomoč sprejela samo v to? Kaj tem
LISTEK.
Stari Tomaž.
Spisal V. K.
Stari krčmar Tomaž je bil eden izmed onih originalov, kakršnih je dandanes zmeraj manj in manj. Dasi je živel sredi mesta, ni bilo na možu čisto nič modernega. Nosil je pozimi in poleti debelo dolgo suknjo, gorke hlače in škornje. Na dolgih sivih laseh mu je čepela ves dan in menda tudi ponoči črnobaršunasta čepica, že precej ogoljena in ujedena. Goste sive obrvi so mu napol zakrivale hudomušne rjave oči in na koncu žlahtnega, rdečega nosu so mu je-zdarili velikanski naočniki, privezani na širok črn trak in udelani v črn okvir. Na telovniku, nad rejenim trebuškom je delala debela srebrna veriga veliko parado. Obleke si maral drugačne nego rjavo ; na taki podlagi so se namreč manj poznali sledovi ta-bačne moke, katera je izgrešila Tomažev nos in torej svoj pravi poklic.
Tomaževa gostilnica je bila v zakotnih uličicah tako skrita na samotnem dvorišču, da je bila znana le malokateremu Ljubljančanu. Tomaž je točil izborno kapljico
in vsak drug krčmar s takim vinom bi imel vse polno gostov. Tega pa Tomaž ni maral. Početkoma je imel odprti dve sobi. Kmalu pa mu je bilo presitno, da bi prenašal vino in pazil na dve strani; zato je zaprl levo sobo. V desni sobi je prižigal eno samo plinovo luč in je bil z gosti neprijazen, kar je mogel. Tako se mu je naposled posrečilo, da mu je bilo treba streči opoldne morda petim gostom, zvečer pa le trem ali štirim. Vse drugo vino je prodal preko ulice.
Sam pa ni šel zlepa iz hiše. Skoro dvajset let je čepel v svojem kotiču ; le dvakrat je vzel klobuk in korajžno stopil na ulico: prvikrat, ko je bil cesar v Ljubljani, drugič pa, ko je moral iti pričat k sodišču. O izpremembah mesta po potresu ni vedel skoro ničesar in se v obče ni zanimal za .take novotarije". Kadar mu je kdo kaj pripovedoval o lepih novih hišah, je skomizgnil z rameni in je jel govoriti o lepših starih časih, ko svet še ni bil tako pokvarjen.
Imenovali so ga oče dasi ni imel nobenih otrok. Njegova žena je bila deset let starejša od njega; vendar sta izhajala brez dekle. Zato pa opoldne ni dobil noben pi-
vec nič gorkega, in zvečer je kuhala le trem uradnikom stalnim gostom. Kdor izmed teh treh ni prišel vsaj do poluosmih, je dobil le vino in kruh, včasi kakšno klobaso. Že ob osmih je začel Tomaž javkati, kako je bolan in prosil gospode, naj gredo spat vsaj že ob devetih. Sicer pa je bil rad vesel, vendar se je tudi kaj hitro razjezil za vsako malenkost.
Ko smo zvedeli o čudnem Tomažu in njegovem brlogu, smo takoj sklenili, da ga gremo tja dražit. Bili smo trije. Zmenili smo se, da sede vsak k drugi mizi in da se bomo delali, kakor bi se prav nič ne poznali med sabo.
Najprvo je vstopil Slavomir; midva s Pavlom sva počakala za vratmi.
Slavomir je moško korakal do prve prazne mize. Vedel je, kaj posebno ujezi očeta Tomaža.
„Ali imate kaj dobrega vina?"
Tomaž od osuplosti in jeze ni mogel takoj odgovoriti. Glas se mu je tresel, ko je z gnevnim povdarkom odgovoril: „1 — če ne veste, če je moje vino dobro ali ne, čemu pa hodite sem?"
Uradniki pri svoji mizi so se zasmejali
in to je veselilo Tomaža in ublažilo njegovo jezo. Slavomir si je naročil četrt rdečega.
Nato sem moral jaz noter. Tomaž je stal sredi sobe in me ves začuden pogledal; potem pa mi je odzdravil in porinil svojo črnobaršunasto čepico z enega ušesa na drugo. Sedel sem k drugi prazni mizi. Uradniki so jeli šepetati med sabo.
„Ali je vino dobro?" sem vprašal s kolikor mogoče nedolžnim obrazom.
Tomažu so se napele vse žile na čelu in oči so se mu skoro izbulile izpod košatih obrvi. Uradniki so začeli premikati stole in se muzali poluglasno.
„Tujec ste, kajne?" me je vprašal Tomaž.
„Ugenili ste; toda slišal sem —"
.Je že prav. Moje vino je po dvanajst in po deset. Katerega hočete?"
„Po deset."
„Vidite, to bi mi bili lahko precej povedali", je godrnjal Tomaž.
.Kako pa je to, gospod krčmar, da gori samo ena plinova luč ?" je vprašal zdaj Slavomir.
„Oh, saj se ne izplača, vidite gospod, pet gostov je tu, plin je drag, vsako uro tri krajcarje, oh, tega ne razumete."
ljudem mari, ali ostanejo Jesenice slovenske, da so le liberalne.
Seveda je župnik Zabukovec odločno o d k 1 o n i 1 s v o j o pomoč takemu početju, ter izjavil, da bo z vsemi silami deloval zoper pogubni liberalizem na Jesenicah.
L a ž je torej, kar trdi »Narod", da so klerikalci sprejeli spravo. Prišlo ni do nobenega sporaz umljenja, nobena stranka se ni proti drugi zničemerzavezala, le v te m se bili edini, naj vsa reč o kompromis« ostane tajna. Tajnost so prelomili liberalci. V svejo obrambo smo bili prisiljeni vso zadevo javnosti pojasniti, kaker se je v resnici vršil«.
T u d i n i r e s, da sta šla Zabukovec in Zabret v Ljubljano v vojni svet šenklav-ški, ter da je župnik Zabukovec p o d u č e n in pooblaščen od klerikalnega generalnega štaba ljubljanskega govoril, kar mu očita »Narod".
Od voditeljev katol. narodne stranke v Ljubljani je vedel, zakaj se gre, samo dr. Šusteršič, pri katerem je bil Cham večkrat v tej zadevi.
A dr. Šusteršič ni nikogar pooblastil, kako naj govori, ali naj se sklene kompromis ali ne. On je sicer dal nekatere nasvete ali izrecno p o -vdarjal, da naj katol.- narodna stranka na Jesenicah sama odločuje, kakor spozna po razmerah za bolje.
Župnik Zabukovecje govoril popolnoma neodvisno od vsakogar, kar je govoril, so njegovi nazori. N i pa popolnoma tako in r takem smislu govoril kakor piše »Narod". Navedimo te izreke!
»Sveta nebesa so naš cilj", kakor podtika »Narod" župniku Zabukovcu, more veljati le za posameznike, ne za stranke. V nebesih ne bo nobene stranke. Liberalna stranka v nebesih vendar ne bo eksistirala, odkar so liberalnega Luciferja vrgli dol!
»Narodnost ne bo nobenega izveličala." To je resnica. Nihče ie bo izveli-č a n za to, ker je bil Slovenec, marveč zato, ker je zvesto izpolnjeval voljo božjo na zemlji.
»Nam leži na tem, da ostanejo Jesenice katoliške." Tudi zoper to kot katoličani ne moremo nič imeti.
„c,e so potem nemške ali slovenske", je samo na sebi res vse eno, a ker so sedaj slovenske, župniku Zabukovcu ni vse eno, kakor je izjavil v »Slovencu" 28 t. m. Berite!
»Slovensko-napredni stranki tu gori ne pustimo do nobene moči!" Prav ima! Saj je liberalcem ljudska korist deveta briga!
»Naj se nam Nemci smejejo v pest, če se mi koljemo." No, če se liberalci
na vsak način hočejo klati, ne moremo si pomagati, če se Nemci smejejo. (Je liberalce ta smeh jezi, pa naj dajo mir, pa se ne bomo Slovenci klali! Pa nočete dati mira, kaj ne ?! Potem so oni krivi, če se Nemci smejejo!
»Meni je katoliški Nemec ljubši, kakor slovenski liberaleo". Le je katoliški Nemec Slovencem pravičen, če pa slovenski liberalec samo to premišljuje, kako bo klerikalca ugonobil in zasramuje slovensko ljudstvo, potem je ta trditev resnična. Odgovorite, če ni res! Ali ni janičar hujši od Turka ?
Kar »Narod" po krivici očita župniku Zabukovcu, da je delal pooblaščen od i vodstva katol. narodne stranke v Ljubljani, je pa res, da so jeseniški liberalci delali po navodilu župana Hribarja iz Ljubljane. Hribar je sam osebno prišel na Jesenice v zadevi kompromisa in hodil okoli liberalnih mož, župana in odbornikov.
Dr. Tavčar je bil od teh ljudi obsojen Delali so naravnost preko njega. Sedaj pa ravno ti ljudje zabavljajo v dr. Tavčarjevem listu čez tiste, s katerimi so se hoteli zvezati proti dr. Tavčarju. In ti ljudje si drznejo očitati klerikalcem, da so prelomili moško besedo.
Čeravno se katoliške-narodna stranka ni zavezala, da bo pustila liberalcem na Jesenicah delati, kar bodo hoteli, vendar od časa poizkušanega kompromisa ni napadala liberalcev osebne, tudi »Jeseniške straže" ne. Šele potem, ko so liberalci postali tako predrzni, da so na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda pokazali, dasploh nočejo imeti nobene zveze s klerikalci, šele potem je katoliško-narodna strankadala zaslužen odgovor tem »može m".
mmmmmmmmm
Tedenski pregled.
V	Peterburgu vlada že splošen mir. Do malega so se podali vsi delavci zopet na delo. Tudi v Moskvi se je pričelo z delom. — Na peterburškem pokopališču so začetkom preteklega tedna prijeli 13 zarotnikov, ki so kleče prisegali maščevanje. Večji del je pobegnil. Vseh aretiranih je doslej 320o, med njimi 100 dijakov — Proti Trepovemu stanovanju je bila vržena bomba, ki je napravila mnogo škode. Carsko selo je še vedno vse zastraženo ter podobno trdnjavi. V Varšavi pa je bil splošen nered in občna stavka. Promet je bil ves ustavljen. Med tednom je bilo več spopadov z vojaštvom. Vseh ranjenih in mrtvih je do 300. Delavci so razdrli železniški tir, oropali 3 trgovine orožja. — Trepov je odgovoril odposlancem delavcev iz Tutilovih tovarn, da se bo njihovim upravičenim zahtevam ugodilo. Dalje je naznanil,da se bodo vsled carjevega ukaza vsi ranjenci zdravili na državne stroške. — Splošno povdarjajo listi, da so bila prvotna poročila o klanju in mrtvih močno pretirana. — Mnogo aretiranih je izpuščenih, med njimi tudi Maksim Gorki. — „Slovenčev" dopisnik iz Krakova je dokazoval v posebnem članku, da Rusija v celoti še ni godna za ustavo po vzorcu drugih velevlasti.
V	državnem zboru je odgovarjal baron Gautsch na interpelacijo kršč. socialcev radi napada na presv. evharistijo v „Alld. TagblattuIzjavil je, da
»Kaj pa imate za večerjo?"
»Nič, zdaj je že prepozno", je dejal Tomaž, ko je pogledal na uro. »Moja žena ne kuri več, to bi se ne izplačalo."
»Vino je izvrstno", je nadaljeval neizprosni Slavomir. »Kako je to, da imate tako malo gostov?"
»E, veste kaj, če bi hotel na vsa vaša vprašanja odgovarjati, bi moral blebetati do jutri opoldne."
»Oprostite", ga je zbadal Slavomir, »če bi bil jaz na vašem mestu, bi bile vse te mize zasedene in še nekaj zob. Poizkusite, pripravite več večerje, vzemite si natakarja —."
»A, kaj še! Ali vam nisem že povedal, da se ne izplača ? In jaz ne morem biti povsodi zraven, bolan sem, sline se mi cede."
»Bržkone pijete vodo iz slabega vodnjaka?"
»O ne, vode pa že .e pijem nobene, le včasih pokusim kapljo vina", se je lagal Tomaž, ki ga je vlekel vse božje popoldne.
»No, potem imate pa trakuljo!"
»Kaj ?" je ostrmel Tomaž.
»Trakuljo imate, trakuljo, pa nič dragega. Čebuljo jejte in česen, zakaj bi redili gada pod srcem? Trakulja je neznano
dolga žival in se naposled izredi kakor morska kača z devetimi glavami."
Tomaž je snel čepico z glave in pri-sedel k učenemu Slavomiru. Hkrati pa so se odprla vrla in v sobo je planil Pavel.
»Ali ste vi krčmar?" je vprašal Tomaža.
»Ne, krčmar je šel nocoj v gledališče."
»Tako? Škoda! Rad bi videl to staro prismodo!"
»Kaj ste rekli?" je vprašal Tomaž že precej jezen.
»Rad bi videl originalnega kozla, ki bi rad vodil gostilnice brez osebja, brez razsvetljave, brez kuhinje. Ali imate dobro vino ?"
Vsi sme mislili, da zdaj pa zdaj skoči Tomaž v Pavla. Toda nič hudega se ni pripetilo; Tomaž je odgovoril čisto prijazno : »Samo dobrega, gospod."
»Vidite, stari bi bil zdivjal na to vprašanje, vi pa ste pameten človek! Prinesite mi ga pol merice!"
Tomaž mu je prinesel pijačo, potem pa je stopil bliže k Slavomiru in uradnikom. Oprezno je pogledal k Pavlu, položil kazalec na čelo in nam zašepetal:
»Gospoda, temu revežu se meša. Na-rečil si ga je samo osminko!
se je proti odgovornemu uredniku uvedlo kazensko zasledovanje. Na interpelacijo radi uporabe avstrijskega vojaštva pri volitvah na Ogrskem je odgovoril, da je vojaštvo zakonito upravičeno vzdržati red in varnost v državi. Stroške bo plačala Ogrska. Zbornica je razpravljala o podporah za po uimah poškodovane kraje. Poslanec dr. Ž i t n i k je govoril o bedi na Kranjskem, kjer je bilo tudi mnogo nezgod, ter je predlagal primerno resolucijo. — Stavbišče za slovensko gimnazijo v Hudinji izven Celja je prodal dr. Dečko vladi proti volji vseh Slovencev. Dne 28. januarja se je vršil shod zaupnih mož v Celju, kjer se je povdarjalo, da ni vo\ja narodova, da bi bila slov. gimnazija zunaj Celja.
Združena opozicija bo imela v novem ogrskem parlamentu absolutno večino. Tisza je bil pri cesarju in je podal demisijo celega ogrskega ministrstva. Vseh oči se obračajo sedaj na hrvaške odposlance, ki imajo položaj v rokah.
Stavka ob Ruhri se še nadaljuje. Vsled tega trpe, kakor se je sporočilo z Vestfalskega, tudi Slovenci, ki ne delajo bolj vsled strahu, kakor pa prostovoljno. Pruska vlada posreduje. Ministrski komisarji so se izjavili, da so pritožbe delavcev večinoma upravičene. — Družba sv. Mohorja je razposlala oklic, ki vabi vse Slovence k pristopu za 1. 1906, z geslom: Mohorjevih udov število je verskega ia slovenskega duha merilo! — Umrl je bivši trgovinski minister baron Di Pauli, eden naj-odločnejših katoliških mož v Avstriji. — Meseca maja bodo spustili v morje vojno ladjo »Admiral •Spaun". Oborožena bo s 55. topovi. — Španski kralj Alfonz XIII. se namerava poročiti z vojvo-dinjo Marijo Antonijo Meklenburško. Njena rodbina prihaja vsako leto na grad Vagensperk pri Litiji. Tudi letos je nevesta ravnokar prišla na Kranjsko. Bohinjska železnica bo otvorjena 15. okt. 1.1. — Tudi po milem zimskem podnebju svetovnoznana francoska Riviera je to zimo brez cvetja. Cvetlični nasadi so uničeni, vrtnice so izgubljene. Mraza je 10 stopinj pod ničlo. — Temelj za II. gimnazijo v Ljubljani začno kopati meseca marca. — Občinski svet ljubljanski je v tajni seji sklenil, da se policijskega svetnika Podgorška upokoji in da se mu da pokojnina. Zupan je ta sklep razvetjavil. — Na Rakeku so orožniki vjeli dva mažarska roparja, ki sta nekega trgovca v železniškem vozu pri Brodu oropala za 4.600 gld. — 90 letnico svojega rojstva praznuje danes slavni hrvaški škof Josip Juraj Strossmajer. - Umrl je č. g. lanez Želez -nikar, zlatomašnik v St. Vidu pri Brdu, na Raki je umrl župnik č. g. Dolinar.
V pojasnilo dr. Dečku.
Celjska »Domovina" od 31. januarja prinaša neko od dr. Dečka podpisano pojasnilo. Ce ga čitaš, ne veš, komu bi se bolj čudil, ali predrznosti, s katero ta »veljak" zadevo celjske slovenske gimnazije bagatelizira, ali gluposti, s katero se zagovarja. Dr. Dečko ni letošnji zajec, da ne bi vedel, da hoče vlada celjsko slovensko gimnazijo uničiti. Uničila bi jo pa najložje, ko bi jo spravila na kraj, kjer bi ne mogla uspevati; kraja, kjer bi lahko uspevala, kakor pri Sv. Maksimilijanu, ni dovolila, in sicer pod ničevo pretvezo, da je nemški »Studentenheim" preblizu. Vlada se je odločila za dr. Dečkov travnik v Spodnji Hudinji, in sicer radi tega, ker dobro ve, kakor vsak drugi, ki še ni zrel za sanatorij za umobolne, da tukaj ne more zavod uspevati. Vlada je pa tudi hotela avktoriteto kakega Slovenca zase imeti, češ, če se bo kateri premestitvi zavoda na ta kraj upiral, lahko rečem: »Saj je dr. Dečko vedel, da bo to stavbišče za gimnazijo, in on se ni uprl, ampak narobe, še pomagal mi je, ker mi je prostor velikodušno prepustil. Dr. Dečko je vaš vodja, in on že ve, kaj je vam v prid." Vlada je tako računala, dr. Dečko pa je mislil, da se njegovim ukrepom glede slovenske celjske gimnazije ne bo upal nobeden upirati
A zaračunila se je vlada in zaračunil se je dr. D čko. Kakor en mož se je temu samovoljnemu postopanju dr. Dečka cela javnost uprla.
In sedaj k dr. Dečkovemu zagovoru. On piše: »Oglasili so se pa pri tem zboru glasovi, ali ne bi kazalo, da bi se toliko popustilo, da bi prišla gimnazija v okolico celjsko, prav tik mesta." Gospod doktor je tukaj le eno malenkost zamolčal, namreč to, da so se pogajanja vršila pod pogojema, da dobimo za ta slučaj celo gimnazijo in da bi bila res tik mesta. Dr. Dečkova pogodba ne odgovarja niti enemu, niti drugemu pogoju. Oditi bi morali brez višje gimna zije v pol ure oddaljeno Hudinjo. To stoji. Na dr. Dečkovem travniku bi ne uspevala niti višja, še mnogo manj pa nižja gimnazija; to je dr. Dečko tudi sedaj takoj uvi-del, žalibog prepozno i za nas, i bržkone tudi zase. Res je, da vlada kupne pogodbe zaradi prostora pri Maksimilijanu ni odobrila. Kdo pa je temu kriv? Dr. Dečko sam, ki je okrog govoril, da hoče na tem prostoru sejmišče napraviti. Zato so se lahko Nemci prodaji uspešno uprli. Sploh pa dr. Dečko ni bil nikdar za to, da pride gimnazija k Maksimilijanu. On je že vedel, zakaj. Ko je dr. Dečko izvedel, da se vrše pogaj nja radi premestitve gimnazije k Sv. Maksimilijanu — nota bene pod pogojem, da dobimo celo gimnazijo — si je mislil
—	in kdo bi se ne smejal tej ljubeznivi naivnosti? — Slovenci so že v Gaberjah; zakaj bi pa ne šli na moj travnik, ki je tudi v Gaberjah — to seveda dr Dečko previdno zamolči, da je ta travnik četrt ure več oddaljen, kot prostor pri Maksimilijanu.
—	Slavil se bom še pri poznih rodovih kot pristen rodoljub, ker sem velikodušno do-vol 1, da se sme gimnazija na mojem travniku zidati, posebno ker bi vlada igraje lahko dobila tudi kako drugo stavbišče.
Malenkost pa, da odidemo z nižjo gimnazijo iz mesta brez vsake kompenzacije, to malenkost bodo Slovenci tako spregledali. In ko bi že kdo ugovarjal, tega bom zaničeval, in kogar bom jaz zaničeval, ta bo ubit."
A prišlo je drugače. In mi dr. Dečku v lice povemo, da je izdal naše interese: 1- Ker je privolil, da se umaknemo brez kompenzacije iz mesta; 2. ker je prodal svoj travnik za stavbišče, o katerem sedaj sam izprevidi, da je za stavbišče za gimnazije popolnoma nesposoben. Sicer pa ko bi bil dr. Dečko le malo nežnočuten, lastnega travnika bi kot narodni voditelj ne smel vladi za stavbiiče nikdar ponuditi, še manj pa prodati.
ln sedaj pride najdebelejša trditev: Dr. Dečko namreč piše: »S tem, da sem svoj travnik v Spodnjem Hudinji prodal državi, niti sanjal (!) nisem, da bi s svojo pritrditvijo (sic!) storil kak naroden greh." Gosp. dr. Dečko se še gotovo spominja, kako prijazno je njega in Berksa sprejel dr. S., ko sta mu razodela svojo nakano, gimnazijo iz Celja premestiti. Ali mu ni rekel dr. S.: »Dečko, tebe bodo še pozni rodovi kleli, če boš spravil gimnazijo v Hudinjo." Ali ni slišal, kako odločno se je shod zaupnih mož v prisotnosti poslanca Robiča izrazil proti premestitvi zavoda iz mesta sploh, v Gaberje na Dečkov travnik pa še posebej, ker se nam ne dovoli cela gimnazija. Dalje, ali ni slišal pri vsaki posojilniški seji, da je Gaberje popolnoma izključeno kot kraj, kjer bi mogla uspevati slovenska gimnazija? In sedaj pride dr. Dečko in zatrjuje, da tega ni vedel! Kratko, kar dr. Dečko v »Domovini* od 31. januarja piše, ga ne opravičuje, ampak še bolj pokopava.
Pismo s Corisrodo.
Carigrad, 29. jan.
Brez dvoma se dogodi mnogo zanimivega v velikanskem mestu, kakor je Kon-stantinopel; a turške oblasti imajo tukajšnje časopise tako v škripcih, da se kaj zanimivega more zvedeti le iz ustnega sporočila. Tukajšnji listi, francoski, angleški, grški in turški n. pr. ne prinesejo niti pole-vico brzojavk iz rusko japonske vojske, nikdar pa nobene zanimive dnevne novice. V bližini frančiškanskega samostana v pred-mestvu Pera so n. pr. zadnjič enkrat skoro do smrti pobili v nekem tepežu osem ljudi j, a nobene črke o tem ne najdeš v časopisju. Bog varuj, da bi kdo zapisal stavek o kakem štrajku ali uporu. O žalostnih ho-matijah na Ruskem smo brali le v časopisih, ki prihajajo k nam iz Evrope potom evropskih poštnih uradov, kjer jih nasilna turška cenzura ne more ugrabiti. Kakšne so turške razmere, spoznavamo tujci šele polagoma. Nikjer se turška vlada ne čuti varno. Skrivne vohune in tajne policiste nastavlja vsekrižem. Ko sem se nedavno peljal iz Marmorskega morja proti domu, sta se razgovarjala v velikem salonu dva Evropca v laškem jeziku o rusko japonski vojski. Bilo je nazočih tudi 7 turških častnikov. Kaj se zgodi? Kakor bi jih gad pičil, so vstali ostentativno, šli v drugi konec salona in opazovali z neko mržajo in nevoljo imenovana dva sopotnika. Kaj jih je gnalo proč ? Bali so se vohunov, ki bi jih takoj zatožili pri dvoru, češ, da so revolucionarji, če bi se vmešavali v take ali enake pogovore.
Kake grozovitosti se godč v sultanovi palači, o tem se tujcu še sanja ne ! Na Prničevih otokih sem zadnjič obiskal starega patra, Belgijca po rodu. Bil je poprej v Carigradu dalj časa ter imel med civilisti mnogo prijateljev, — med drugimi tudi enega Francoza, ki je živel na dvoru. Pripovedoval mu je, da vse, kar se bere p» evropskih časopisih e turškem tiranstvu v sultanovi palači, še desetina tega ni, kar se ondi v resnici godi.
Pred dvema letoma je bila javna tajnost v Carigradu, tako mi je pravil prijatelj, da je sultanov najstarejši sin umrl nasilne smrti, ker je bil novoturškega, t. j. liberalnega duha in mišljenja. Pogostokrat izginejo notranje dvorne straže in ni več ne duha ne sluha za njimi, in tudi nihče ne vpraša po njih, ker noče v krtovo deželo. Kak duh veje v in nad Carigradom, vedo dobro poslaniki, zato pa so vse poslaniške palače blizu ob morju, skoraj vse skupaj in pred nosom imajo za vse slučaje vojne ladje. Kdor le more, poskrbi, da ni turški podanik. Korporacije, razne družbe, šole, cerkve, samostani itd. so po večjem pod pokroviteljstvom te ali one evropske velevlasti. Kdor le mere, kaže, da ima koga za hrttom.
Ni se čuditi, da ima n. pr. armenska župnijska cerkev sv. Trojice nad portalom velikansk avstrijski grb. —
Pred par leti so povabili nekega katoliškega duhovnika na dvor, ki vladi ni bil nič kaj všeč Ko je domu prišel, je umrl. Na dvoru so mu servirali črno kavo Da bi ga bili obducirali ? Nikomur ni prišlo to
Dalje v I. prilogi.
v glavo. Menim, da bi bili tudi vsi zadržani, če bi se bila zahtevala obdukcija. Zdravniki so tudi prijatelji svojega življenja ....
Bo] zo (Idrijo.
Zofijski bolgarski list »Reformi" pri-»aša v zadnji številki, kakor pravi iz najboljšega vira, te-le zanimive podatke: Turška vlada ni izvršila obljub, ki jih je dala gledč na zbolšanje javnih razmer v Makedoniji Vsled tega sta Rusija in Avstrija izročili Porti odločno pismo, ki v njem zahtevata, naj se brž stori, kar je zaostalega. Avstrijski poslanec v Carigradu je osebno še pristavil, da bi sicer avstro - ogrska es-kadra dobila povelje, naj zaplove proti albanskemu obrežju. To ni bilo prazno žu-ganje. Vojno brodovje v Pulju je namreč res takoj dobilo povelje, naj se pripravi za odhod.
To je silno vznemirilo Italijo. Jadransko morje prisvaja sebi, Albanijo šteje zase; zato ji ne morejo biti všeč demonstracije avstrijskega brodovja ob albanskem obrežju. Nekaj italijanskih torpedovk so opazili ob tem času v puljski bližini; zvedelo se je tudi, da hočejo pripraviti tudi Italijani svojo eskadro, da z avstrijsko poplove preti Albaniji.
Turki so se zadovoljno smejali in čakali. Tu sta vmes posegli francoska in angleška vlada. Izsilili sta še-le ti dve od Turkov, da so se udali zahtevam zlasti gledč na preosnovo žandarmerije.
Navidezno se je stvar polegla, toda v resnici traja napetost dalje. Boj za Jadransko morje se prej ali slej zvrši. Zavoljo tega je naša država z vojaštvom zastražila italijansko mejo in namerava nove utrdbe v Dalmaciji.
Čas odločitve se vedno bolj približuje. Prvo vlogo bo igrala v tem življenjskem boju naše države avstrijska raja — južni Slovani in pepelnika avstrijskih dežel — Dalmacija !
Kakšnega pomena bo v tem boju tuja, dnhu in jeziku avstrijskega juga sovražna birokracija? Kakšne sadove bo rodilo stoletno teptanje?
Po volitvah na Ogrskem.
Tisza odbaja, ker so njegovi zvesti pristaši, liberalci izgubili v ogrski zbornici večino. Dosedanja manjšina se pa pripravlja, da nastopi vlado. V sredo, dne 1. t. m. je bil Tisza pri vladarju. Naznanil je, da odstopi. Pri vladarju je bil eno ur« in je odpotoval nato nazaj v Budimpešto. Tisza je svetoval vladarju, naj zasliši o položaju grofa Andrassyja, ki bo najbrže Tiszov naslednik. Po dosedanjih volitvah imajo liberalci 155 (priborili 25, izgubili 88), dissi-denti 24 (pridobili 8, izgubili 9), katoliška ljudska stranka 24 (pridobila 8, izgubila 4) Banffijevci 13 (pridobili 9,'j'zgubili 2), neod-' visna stranka (Košutovci) 166 (pridobili 61, izgubili 11), Rumunci 6 (pridobili 5, izgubili 1), Slovaki 1, Srbi 1, demokrati 2 in divjaki 6 poslancev. Grof Tisza je 1. t. m. govoril s somišljeniki. Rekel je, da bo morala liberalna stranka čakati, kako se bo razvil položaj. Najboljše je, da prihodnja vlada ne bo izšla iz liberalne stranke. Ker so povzročili sedanji položaj dessidenti in opozicija, so tudi dessidenti poklicani, da v zvezi z opozicijo sestavijo novo vlado. Košut se pa pripravlja, da nastopi, ko bo ugoden čas, sam na krmilo nove vlade. V svojem glasilu je 1. t. m. ubral jako mile strune. Neodvisna stranka, je pisal, dobro ve, da ne more izvesti popolnoma svojega načrta. A vztraja pri njem in ga bo potom zakonodaje izvedla. Prvi korak je: gospodarska ločitev Ogrske, za katero je že potrebna večina. Glede zahtev v armadi je pa stranka voljna odnehati. Izvesti se pa mora volilna preosnova na širši podlagi in pobiran e davkov na progresiven način. Nekateri listi so menili, da se bo katol. ljudska stranka po končanih volitvah pridružila strankam, ki stoje na stališču nagodbenih določil iz 1. 1867. A glasilo ogrske katoliške ljudske stranke „Alkotmany" izjavlja, da se bo stranka držala pogodbenih določil, katera so sklenile pred volitvijo opozicionalne stranke odprava lex Daniel, ureditev razmerja v brezpravnem stanju, Tiszov odstop, pre membo zborničnega poslovnika in volilnega reda. Po volitvah morajo stranke izvesti, za kar so se zavezale. A stranka se ne bo nikakor spojila z drugimi opozicionalnimi strankami. Zveza z liberalno stranko je nemogoča. Stranki ločijo načela in Tisza je zasledoval člane katoliške ljudske stranke. Stranka zavzema stališče, da se bodo morali izpremeniti cerkveno politični zakoni, dasi sedaj to vprašanje ni na dnevnem redu. Katoliška ljudska stranka bo izvrševala svojo dolžnost v naučnih in socialnih vprašanjih in bo strogo nadzorovala imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov. Grof Tisza je
imel 2. t. m v liberalnem klubu govor, v katerem je naglašal, da se mora liberalna stranka združiti z vsemi strankami, ki stoje na stališču nagodbe iz 1 1867. Med budim-peštanskimi opozicionalci se trdi, da bo prihodnje ogrsko ministrstvo takole sestavljeno: grof Andrassy ministrski predsednik, Košut trgovino, Wekerle finance, Banffy notranje zadeve, Hodossy pravosodje, grof Zichy minister a latere.
Pri cesarju je bil včeraj ob 1. uri popoldne grof Andrassy. Zaslišanje je trajalo eno uro Vladar je grofu Andrassyju naročil, naj stopi v dotiko z voditelji raznih strank. O uspehu teh pogajanj bo grof Andrasy poročal vladarju čez nekaj dni. Formelno vladar grofu Andrassyju še ni naročil sestave novega ministrstva. Listi poročajo, da je grof Andrassy svetoval vladarju, naj zasliši o položaju Košuta, a vladar se še ni odločil.
Izprememba obrtnega reda.
Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt o izpremembi in spopolnitvi obrtnega zakona. Vlada je predložila zakonski načrt brez vsakega poročila. Izpre-minjajo se določila obrtnega reda iz 20. decembra 1859. Glavne izpremembe so sledeče: Obrtni list lahko izroče tvrdkam, ki morajo protokolirati svoje podjetje, tudi preje, kakor se izvrši vpis. Zakonito se določi učna doba za rokodelce od 2 do 4 let; predno kdo postane mojster, mora biti dve leti pomočnik. Namesto učnega pisma in učnega izpričevala bo veljavno izpričevalo o z uspehom obiskane obrtne šole. Uporabo pri obrtu med vojaško službo, seveda po končani učni dobi, se računa med čas dela kot obrtni pomočnik. Pri javnih trgovskih družbah, ki naznanijo izvršitev kakega rokodelskega obrta, mora imeti vsaj en družabnik izpričevalo usposobljenosti. Za kon-cesionirani obrti bosta proglašeni obrtno posredovanje služb in trgovina na drobno v zaprtih steklenicah, ki ne merijo 10 litrov. Pri podelitvi koncesioniranih obrti, kjer pridejo v poštev krajevne razmere, morajo oblasti zaslišati tudi mnenje dotične občine. Nova določila so tudi v oddelku o vsebini obrtnih pravic, Lastniki trgovin ne bodo smeli izdelovati ali prenarejati obrtnih izdelkov. Upravičeni so pa pri naročilih blaga vzeti mero izvzemši obleke in črevljev. Naročeno blago pa morajo izdelati upravičeni izdelovatelji. Popolnoma na novo bo urejeno vprašanje o vajencih. Prepovedalo se bo imeti vajence mojstrom zaradi surovega zanemarjanja dolžnosti in če se bo pri iz kušnji vajencev pokazalo, da je mojster vzrok neuspeha ter pri prestopkih zakonitih določil o delavsko šolskem obisku. Učno pogodbo se bo moralo skleniti tekom štirih tednov po vajenčevem vstopu v učno razmerje. Izpremenila se bodo tudi določila o izkušnjah vajencev. Malone popolnoma so izpremenjena določila o obrtnih zadrugah. Tudi lastniki obrtov na tovarniški način bodo lahko postali člani obrtnih zadrug. Zadruge dobe več novih pravic. Določale bode, kdaj se prične ali konča delo, o času in načinu plače pomočnim delavcem in o odpovedi dela. Taki sklepi bodo veljavni, ako bodo sprejeti na shodu zadrug v sporazumu s pomočniškim zborom, v obeh korporacijah z dvetretjinsko večino. Zadruge bodo tudi lahko prisilile svoje člane, da se bodo zavarovali za bolniško podporo. Zavarovanje le za zdravniško pomoč ne bo dovoljeno. Natančno je določeno posredovanje služb. Posredovanje služb bo nadzoroval odsek, v katerem bo enako število pomočnikov in mojstrov. Zadruge enega, ali več političnih okrajev bodo lahko ustano vile zveze. Kazni pri prestopkih obrtnega reda bodo znatno poostrene. Denarne kazni pri prestopkih obrtnega reda se bodo zvišale od 800 na 2000 kron ali zapor od treh na šest mescev. Uveljavljen bo zakon po šestih mescih, ko bo proglašen, določila o izkušnjah obrtnih vajencev pa po preteku enega leta.
Posvetovanje deželnih odborov.
Dne 16. t. m. bo posvetovanje zastopnikov deželnih odborov na Dunaju. Vlada je naprošena, da se udeleži posvetovanja po svojem zastopniku. Namen posvetovanju je skupno postopanje za ureditev deželnih financ. Vlada bo naprošena, da prepusti nekaj davkov deželam.
Novi hrvaški ban.
Zagreb, 3. febr. V kratkem pričakujejo, da bo imenovan nadžupan Milutin pl. Kukuljevic za hrvaškega bana. Sedanji ban grof Pejacevič namerava namreč zaradi bolehnosti odstopiti.
Trgovinske pogodbe v nemškem državnem zboru.
V nem. drž. zboru je 1.1, m. Posadowsky predložil trgovinske pogodbe z Italijo, Belgijo, Rusijo, Rumunijo, Švico, Srbijo in z Avstro Ogrsko. V svojem govoru je naglašal, da sta industrija in trgovina v zadnjih
desetletjih na Nemškem jako napredovali. Z novimi trgovinskimi pogodbami začetkom 9 desetletja preteklega stoletja se je omogočilo, da se je prodalo preveč izdelano blago. Od 1. 1900 nadalje pa zastaja napredek Vsled teh trgovinskih pogodb je pa izgubilo domače poljedeljstvo precej varstva in so padale cene žitu. Nemčija ni samo industrialna, marveč industrialna in poljedeljska država. Vzdrževanje premožnega kmečkega stanu zahteva državna korist. Zato so se zvišale carinske postavke v prilog kmečkega stanu, ki je bil okrajšan pri sklepanju zadnjih trgovinskih pogodb in je zato težko trpel. Z veliko težavo smo sklenili trgovinski pogodbi z Rusijo in z Avstro-Ogrsko. Več nismo mogli doseči. Nove trgovinske pogodbe bodo uve ljavljene 15. februarja 1906. Med tem časom se trgovina in obrt lahko vživita v nove razmere. Dosegli smo, kar je bilo v sedanjem položaju doseči mogoče Če bi ne bili sklenili pogodb, bi bilo prišlo do carinske vojske, v kateri bi bilo lahko prišlo do gospodarske zveze drugih držav proti Nemčiji.
Khuen-Hedervary.
O ministru Khuen - Hedervaryju, hrvaškem banu neprijetnega spomina, tudi Mažari niso najboljšega mnenja. Ko je prišel v peštanski »Narodni kazino", je ravno skupina članov govorila o politiki. Grof Janoš Hadik je glasno zaklical Khuenu: »Dokazano je, dase na Ogrskem ne da vladati po hrvaškem načinu. Volitve so naredile konec hrvaškemu zistemu". Grof Khuen-Hedervary ni izpregovoril besede, in je odšel. — Dissidenti so ogorčeni nanj, ker pripisujejo njemu glavno krivdo za Tiszova dejanja.
Društvo peterburških tovarnarjev in delavci.
Peterburg, 1. febr »Društvo peterburških tovarnarjev" je izjavilo z ozirom na zadnjo stavko: 1. razpravljati nočejo o delavskih zahtevah glede 8urnega delavnika, udeležbe delavcev pri določitvi plač in od-pravljenja kaznij, če delavec zamudi delo ali če stavka. Te zahteve se bodo predložile finančnemu ministru. 2. Glede drugih zahtev se bodo pogajali, ko prično delavci zopet delati. 3 Z ozirom na to, da delavsko gibanje ni bilo povzročeno vsled gospodarskih vzrokov, se delavci zaradi zamude dela ne bodo kaznovali. Ne bodo poizvedovali po voditeljih- vstaje in jih tudi ne bodo kaznovali. Prirede se zbirke za 22. januarja oškodovane delavske družine. Za čas stavke delavcem ne bodo plačali zaslužka, pač pa dobe potrebni delavci podporo, katere jim ne bo treba povrniti.
Nova italijanska vojaška predloga
bo, kakor poroča »Beri. Tageblatt« predložena italijanski zbornici. Stroški za italijansko vojaštvo se bodo vsled nove predloge zvišali za 60 milijonov.
Uprava neizpolnjenih škofijskih mest na Francoskem.
Pariz, 3. febr Radikalni poslanec Morlet namerava danes interpelirati vlado, kako se bo zagotovila uprava izpraznjenih škofijskih mest. Morlet hoče povzročiti, da se vlada določno izjavi, kako namerava izvesti ločitev cerkve od države.
Boj ob črnogorski meji.
Z a d e r , 3 febr. Iz Kotora poročajo, da so se dne 31. m. mes. spopadli ob meji avstrijski finančni stražniki in pa Črnogorci, ki so nameravali vtihotapiti vole. — Ko je došlo finančnim stražnikom na pomoč vojaštvo, so črnogorski tihotapci pobegnili. En finančni stražnik je bil ranjen s kamnom.
Pariz v temi?
Pariz, 3. febr. Delavci elektrarne »Edison", ki razsvetljuje večino Pariza, so sklenili, da prično stavkati.
Pariz, 3. febr Stavka delavcev v elektrarnah se je pričela. Policija strogo pazi, da bi stavkujoči ne porezali električnih žic.
Proračun Rusije za I. 1905.
Proračun je sledeči: Redni dohodki 1.977 045.018 rubljev; izvanredni 17,388.638 rubljev; redni stroški 1.916 065 570 rubljev; izvanredni 78,568.685 rubljev. Finančni minister izjavlja, da ta situacija ne more zmanjšati zaupanja in kredita Rusije in jo prej nego drugo še utrdi. V 11. mesecih po začetku vojne obdržal je državni zistem absolutno trdnost in vrednost rublja se ni menjavala vsled emisije bonov zaklada 5% na tujem. Rezerva v zlatu dvignila se je od 1.058,000 000 koncem 1.1903. na 1.237,000.000 julija 1904. To zadnje število se ni zmanjšalo do 24. decembra 1904. Ta situacija rezerve zlata je ugodno znamenje.
V 1.1904. pridelalo se je žita 725 000 000 pudov, to je 6 4 odstotkov manj, nego v 1. 1902. Vpliv vojne je bil najbolj občutljiv za produkcije enih stvari, katere rabijo bogati sloji. Ta produkcija je zelo padla. Zamenjava blaga Rusije z drugimi državami dosegla je 1 315 000.000 rubljev. Naglaša se, da ni bilo znatnih varijacij ne v bilanci države, ne v ekonomičnem položaju; z ozirom na ekonomični položaj, je to zadovoljiv dokaz, kako malo je vplivala vojna v prvem letu na blagostanje Rusije.
Tibet.
Londonska vlada priobčuje »modro knjigo", iz katere je razvidno, da je naložil polkovnik Younghousband v sporazumu z indijsko vlado Tibetu pogoje, ki so taki, kakor da bi Angleška posedla del Tibeta. Zahteval je namreč odškodnino, ki naj se plača v 751etnih obrokih; med tem časom naj pa ima Anglija zasedene doline Cumbi. Vkljub ugovoru londonske vlade je vztrajal pri svojih zahtevah, ki jih je pa vlada v Londonu zavrgla, ker je lord Lansdowne izjavil Rusiji, da Anglija ne misli niti anek-tirati tibetskega ozemlja, niti napraviti protektorata, niti se vmešavati v zadeve dežele, dokler se bodo vzdržale vmešavanja tudi druge države.
Idrijske noulce.
i Demonštracija je bila v torek ob 6. uri zvečer. Zadnjo soboto so imeli zastopniki III razreda in 3 virilisti posvetovanje, kaj storiti, da bo končno redno poslovanje v občini. Zahtevali so v ta namen občinsko sejo v torek, 31. januarja, kjer bi se bilo razpravljalo o računih preteklih let, ki so bili sicer od liberalne večine odobreni, a bi skoro gotovo ne bili niti od liberalcev potrjeni, ako bi bile posameznosti že preje natančneje znane. Devet odbornikov je zahtevalo sejo, torej postavno zadosti, a niso bili v očeh Šepetavca toliko vredni, da bi bil vsaj pismeno odgovoril, da ne bo seje, ter navedel vzroke, zakaj je noče sklicati. Ljudstva se je nabralo mnogo, ker se je splošno pričakovalo seje, pri kateri bi bila galerija natlačeno polna. Prebivalstvo je namreč pričakovalo, da bo bivši župan Lapajne pri tej seji odgovarjal kritikom njegovih računov, zlasti v »Slovencu", kojega tako sovraži, da ga ne privošči niti svojim prijateljem, ki so ga morali njemu na ljubo pred leti izključiti iz delavskega »bralnega" društva, sedaj pa iz »narodne" čitalnice. A ni bilo seje, ker jo je Dragotin že v torek zjutraj s poštnim vozom iz Idrije odkuril, župan Šepetavec se je pa šel v torek popoldne drsat na led. Ko je zbrana množica pred občinsko hišo videla, dav ne bo nič, pričela je ironično klicati: »Živio liberalci!", na to pa je okoli 300 ljudi odkorakalo po mestu do Sepetavčevega doma, kjer so se ponavljali isti vskliki, nazadnje pa so zapeli še neko delavsko pesem. Množica se je nato mirno razšla. — Ali bo pa vedno tako, če bo ljudstvo še nadalje pre-zirano ?
i Odgovoril je vendar Šepetavec odbornikom, ki so zahtevali sejo. Moramo popraviti. Odgovoril je ne le pismeno, ampak celo tiskano — v »Narodu". Pa kako! Naravnost ostudno je, kako neki gotovi oproda županov psuje odbornike, ki so zahtevali sejo, v »Slov. Narodu" dne 30 januarja. Sploh naj odborniki poučijo tajnika Julčeta, ako res on piše, da mož živi od občine, zato pa naj občinski odbor pusti lepo pri miru. Eno službo je že pustil, dobro vč, zakaj, iz zastopnikov ljudstva se tudi ne bo norčeval.
i „Slov. Narod" je obljubil odgovor na »Slovenčevo" kritiko računov. Mesto odgovora sedaj psuje one, ki so spravljali resnico na dan. Živio »Narod" ! Saj drugega tako ne zna.
i Računski zaključek za leto 1905 je tudi precej zanimiv. Za danes omenjamo samo tole:
1 Treo v Ljubljani je dobil še 35 652 K 3 h, v lanskem računu pa med pasivi niti omenjena ni bila ta svota.
2.	Istemu Treotu je plačala občina 1076 K 89 h o b r e s t i, ker niso plačali pravočasno.
3.	V lanskem računu je stalo, da ima občina dolga pri idrijski hranilnici 293 000 K. Določilo se je, da se vzame pri ljubljanski mestni hranilnici posojilo ter se izplača idrijsko. Vzelo se je, in sicer 3 5 0. 0 00 kron.
i Liberalska doslednost. Kolikokrat smo pisali in grajali svoj čas, da županstvo vabi k občinskim sejam S. Ko-geja, ki ni imel pravice! Župan in njegov po lastni domišljiji vsemogočni tajnik sta bila gluha. Kako pa sedaj ista dva moža ropotata radi Kristana ! Plačuje se vama, kakor sta posojala.
Ilovice Iz Kranja.
k „Lumpacij lfagabund". To
je bila prava predpustna „štimunga"! Občinstva, ki bi se rado nasmejalo, dvorana polna do zadnjega kotička, tako da jih je moralo mnogo oditi, ker niso dobili prostora. Kdo pač ne čuti v sebi potrebe, da se v naših resnih časih vsaj enkrat na leto pošteno nasmeje? Saj je pa tudi bila vredna smeha ta zanikrna trojica: poskočni krojač, izgubljeni zvezdogled - črevljar in otožno zaljubljeni mizar. Krojača je igral dovršeno — o tem smo bili vsi edini — g. P.; originalna in že sama ob sebi smešna je bila njegova maska. S finim čustvom in prijetnim svojim tenorjem nam je zapel O. Zupančičevo „Zlato ptičko", nič manj pa niso ugajali njegovi kupleti, ki so zadeli naše razmere do pike. Ravnotako na svojem mestu je bil črevljar — Kveder, ki je tako temeljito preštudiral ves planetni zistem. Ce je njega, ki je letal tako visoko, dobil v oblast alkoholov duh Lumpacij, kaj moremo za to ? Iz svoje sicer pasivne vloge je ustvaril mizar Limež pristen tip izgubljene duše, ki jo reši zakonski jarem. Druge vloge so postranske, vendar so pa bile vse — zlasti tudi ženske — jako dobro zastavljene. Lepo zasnovan je bil popolnoma prenarejeni prolog. Tudi glede scenerije, ki zahteva precaj dela, nimamo ničesar oporekati. Kratko: bil je to večer, s katerim so bili gledavci zadovoljni, lahko pa tudi — društvo »Kranj."
k Ponavljal se bo Lumpacij lfagabund ob znižanih cenah v nedeljo 5. februarja Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Sedeže bo dobiti kakor zadnjič že naprej pri gg. Windischerju in Likozarju.
k Veteranska predpustna veselica zadnjo sredo je bila jako živahna. Obširni prostori v prvem nadstropju »Nove pošte" so bili polni korenjaških vojakov, videli pa smo tudi mnogo druzega odličnega občinstva. Veteransko društvo, ki šteje sedaj že nad šestdeset rednih članov, se jako lepo razvija; tudi socialno je važno delovanje društva, ker podpira revnejše člane, če so bolni.
k Iz obrtnih krogov smo prejeli tale dopis: O kranjski bolniški blagajni se je že mnogo pisalo, z asti o vzornem njenem uradniku. Pri zadnjih volitvah je, kakor znano, velmož, kapitalist g. Vinko Majdič najel na videz celo trumo delavcev, ki so samo postopali in nič delali, samo da si je zagotovil izvolitev svojega ljubljenca. Ker bi se pa vendarle pri novih volitvah utegnilo zgoditi, da bi prehitro odklenkalo njihovemu gospodarstvu, je sklenil odbor, v katerem so edino Pirčevi najožji pristaši, da podaljša volivno dobo na štiri leta. In ta edbor deluje tako vzorno, da je imel, kakor vemo pozitivno, tekom dveh let cele 3 — reci tri — seja. Nadziralni odbor v tej dobi ni še niti enkrat pregledal knjig in o tem poročal odboru ali pristojni oblasti. Zato pa g uradnik posluje, če ima ravno čas, popolnoma samovoljno; da, zgodi se še, da izplačuje — vihaje svoj nos — podporo delavcem — trpinom — njegova milostiva. Zadnji čas je že, da se stopi temu gospodu na prste ! Naj zve, da mu daiejo kruh delavci in dele-dajavci, ne pa Ciril Pire ali Vinko Majdič!
k Strokovno društvo strojarskih delavcev tovarne g. Pollaka bo imelo predpustno veselico v nedeljo, 12. februarja na „Novi pošti."
k Z Gaberščekovim ,.Vodnikom" se je rGorenjec", ki ga je priložil svojim naročnikom, pravzaprav blamiral. „ Vodnik" je, kakor smo se prepričali, gledč Kranja netočen in nezanesljiv.
k Inkvizicija v Kranju ali — kateheti pod tajnim nadzorstvom. Combov zistem ovaduštva je začel cvesti tudi po Kranju. Iz zadnjega »Gorenjca" smo namreč zvedeli, da kateheta v Kranju nimata pravice, opominjati otroke da bi obiskovali skupno službo božjo in pisali kratko vsebino pridig. Interesirali smo se za stvar in zvedeli, da je Ciril Pire po krajnem šolskem svetu tožil kateheta, da silita otroke tudi k rožnemu vencu, pri katerem so pridige! Okrajni šolski svet bi bil lahko poprašal šolski vodstvi in se prepričal, ali je to res. Ker pa verjame — oziroma mora verjeti — Cirilu več kakor vodstvom, je poslal celo stvar deželnemu šolskemu svetu. Ta je odločil, da kateheti nimajo pravice, opominjati otroke, naj hodijo skupno k službi božji in celo ukazal vodstvu dekliške šole, naj pazi, da se od strani katehetov ne vrši noben „Zwang". Vsiljuje se nam vprašanje: ali je e n sam človek že krajni in okrajni šolski svet, vsi drugi člani pa kimovci, ki mu vsako, še tako debelo, verjamejo? Zskaj ni še v Kranju, kakor po drugih mestih, vpeljana šolarska maša pod nadzorstvom učnih moči ? Ali ne daje za to gimnazij najboljši zgled?
k Se en slučaj ovaduštva se nam obeta. Vseučiliško izobražen človek hujska zahrb no proti ravno tako akademičn«? izobraženemu možu ker mu ta zaradi svojega prepričanja leži v želodcu Ko bo stvar dejstvo, bomo mu brezobzirno potegnili krinko raz obraz — denunciantu.
k Akademija v Kranju. In
j vsedel se je mož in napisal na belo polo imen navdušenih mož in žena celo vrsto s j to opomnjo, so li Kranjci — kakor je on j namignil v ^Gorenjcu" — vredni poljudnih predavanj. Žalosten in otožen pa je postal njegov obraz, ko so rekli vsi — razven mnogobrojnih članov dveh liberalnih družin in dveh učenih mož — da ne.
Jeseniške novice.
Romana fides — nulla fides.
V odgovor na članek s tem naslovom v »Slov. Narodu" 28 jan. 1905 objavim pismo, ki sem ga* pisal glede kompromisa med slovenskima strankama na Jesenicah g. juristu Chamu, ki je delal za kompromis Pismo se glasi: Blagorodni g. Cham! Na Vaše cenjeno pismo takoj odgovorim. Premišljal sem vso stvar, o kateri smo se razgovarjali v torek. Rezultat tega premišljevanja je ta le: 1. Dokler obstoji slovensko-nemška zveza, sploh še v pogajanje ne moremo stopiti z napredno narodno stranko. Pretrga naj se javno ta zveza odpove vsaka gmotna in duševna pomoč glasilu slovensko-nemške zveze, »Sl. Narodu", potem šele se more začeti pogajanje. 2. Pogajanje se mora začeti med voditelji obeh slovenskih strank in ti stopijo v zvezo s strankama na Jesenicah. 3. Glede lista »Slovenska (sedaj Jeseniška) straža" ne moremo ob ljubiti podpore, dokler se prvi dve točki ugodno ne uravnata. Dotlej bomo mi delovali za narodno stvar na Jesenicah po svoje, narodno-napredna stranka naj pa po svoje 4. Glede volitev bomo mi delovali z vsemi silami, da Jesenice ostanejo slovenske. Če nas narodno-napredna »jstranka podpira, dobro, če ne, mi vse eno ne bomo potegnili z Nemci nikoli. Z vsem spoštovanjem Janez Zabukovec, župnik. Jesenice, 20 oktobra 1004. Res je prišlo pozneje do sestanka z možmi liberalne stranke, a do kompromisa ni prišlo Torej, kar sedaj „S1 Narod" vpije, da sem prelomil moško besedo in spravo kršil, je zgolj humbug. Do kompro misa zato ni prišlo, ker se je pokazalo, da ga hoče liberalna stranka izrabiti v svoje strankarke namene, da bi ložje širila liberalizem na Jesenicah. Odklonil sem ga na svojo odgovornost, nihče me ni pooblastil, kako naj ravnam v ti zadevi. Vsa reč je bila tajna. Izdal jo je »Narod? Več odgovarjati se mi ne zdi vredno. — Župnik Janez Zabukovec
Umrl je Valentin Tratnik, stari gospodar pri Markotu na Savi. Pogreb je bil na Svečnico pop.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda se vsled pogreba ni mogel vršiti, zato je prestavljen na nedeljo, 12. febr. ob 4. pop.
Velikansk železen most na
Savi čez cesto, tovarniške rake in Savo so začel' za novo železnico delati ta teden.
V predoru na Hrušici so na mestu, kjer se je zgodila znana nesreča na koncu rova, napravili zid, da ne more smrdljiva žvepljena voda vun pritekati. Od kranjske strani sedaj delajo kompade, oboke v predoru, naprej kopljejo samo od koroške strani.
Kdor hoče postati filozof, naj
postane liberalec in na vse pretege zabavlja čez »farje". „Narodu" je namreč vsak liberalec filozof, klerikalec pa analfabet, ki še brati in pisati ne zna.
Jeseniški analfabeti berejo vsako nedeljo 200 »Slovencev", jeseniški fi-lozofje pa 20 „Narodov", torej so analfabeti ravno desetkrat bolj učeni, kakor filozofi.
Običajno predavanje priredi v nedeljo, 5 t. m. del strokovno društvo na Savi v gostilni pri „Jelenu". Predaval bo g. dr. Lampe iz Ljubljane. Predavanje bo velezanimivo za tovarniške delavce Pridite polnoštevilno.
Liberalna stranka na Jesenicah je razkrinkana. Jeseničani, le poslušajte C h a m e, F a b i n c e, H u m-m e r j e , ti vam bodo prinesli zlato dobo, ti vas bodo osrečili! Ali ni prav, da se ni izročila usoda Jesenic tem možem ? Tudi brez teh in takih mož Jeseničani lahko složno žive, kakor so prej, ko Fabinca in Hummerja še ni bilo na Jesenicah Vsi trezni možje preko liberalcev lahko složno nastopijo pri prihodnjih volitvah in dejansko pokažejo, da jim narodnost ni krinka za sebične namene. — Pod krinko narodnosti hoče liberalna slovenska stranka doseči, da bi postale Jesenice liberalne. Zato se je ustanovil „Sokol", zato se je ustanovila „Jeseniška straža", zato „Akade-mija" hodi predavat na Jesenice, zato se prirejajo veselice tendecijoznega značaja. — Razdor mora biti na Jesenicah, pravijo ti možje. Prav, duhovi naj se ločijo! Naj vsi vedo. kdo je grobokop sreče narodove na Jesenicah ! Kadar bndo ti grobokopi zlate gradove obetali, kadar bodo s sladkimi besedami okoli Jeseničanov hod Ii in se pri-dušali, da delajo samo iz ljubezni za mili
narod slovenski, tedaj naj dobe v zobe odgovor: Liberalcu nobene vere!
Telegram. Nepopisno razburjenje in ogorčenje med tukajšnjim delavstvom! Sobotni „Narod" prinesel senzacijonelno raz-krinkanje o zvezi dr. Kreka in klerikalne stranke z Luckmannom. — * Narod" je s to raco neizmerno pridobil na zaupanju.
Kar deset sežnjev „Sloven. Naroda" so naročili nekateri delavci, da bodo — z njim kurili. Kakšen odgovor je dalo uredništvo .,Slov. Naroda" na ono naročilo, še nismo zvedeli.
Dr. Krek in Luckmann, to je najnovejša rana na telesu slovenskega ljudstva. »Slov. Narod" jo bo s svojim izdajstvom ozdravil
Rusko-japonsko vojsko s po
razom Rusov so hoteli nekateri tukajšnji nemški gospodiči na Svečnico popoldne prirediti na drsališču. Pa je zašumelo po Jesenicah, grozilna pisma so prišla na japonske generale, orožništvo je bilo alarmirano, ogromno število ljudstva se je zbralo na bojišču — in vojske ni bilo, pač pa zelo animirano drsanje po ledu med sviranjem tovarniške godbe.
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah bo imela v nedeljo, 12. t. m. svoj redni občni zbor v svojih uradnih prostorih. Ker bo to zborovanje zelo zanimivo in bo poročal tudi g. revizor iz Ljubljane, že danes opozarjamo vse člane in prijatelje zadruge, naj se v obilnem številu udeleže tega zbora.
Liberalci In učlteljstvo.
Iz Idrije, 2. febr.
Zadnja številka „Učit. Tovariša" piše o idrijski ljudski šoli in o plači njenega učiteljstva. Po njegovem mnenju je govor idrijskega poslanca o zboljšanju plače zaviral delovanje deželnega zbora in posredno tudi regulacijo plač kranjskega učiteljstva. Mi pa trdimo, da so zboljšanje gmotnega stanu zavirali nemški grofje in da je pri isti priliki slovenska naprednost dobila zaušnico, kakor ne še dosedaj. Oboje hočemo dokazati.
Glasovalo se je za predlog, naj erar izboljša gmotno stanje idrijskemu učitelj-stvu. Vzdignili so se katoliško-narodni poslanci in tudi dr. Ferjančič. Ker takrat ni bilo nekaterih poslancev v zbornici, izjavil je deželni glavar, da je predlog sprejet. A ugovori so se čuli in se je še enkrat glasovalo, in takrat je došla nemška komanda dr. Ferjančiču: »Sitzen, sitzen!" Uklonil se je, pri drugem glasovanju je predlog padel, ker je dr. Ferjančič obsedel. Zakaj so mu nemški grofje klicali: „Sitzen!" Ne zato, ker so sklenili, proti vsakemu predlogu katoliško narodne stranke glasovati, temveč, ker so vedeli, da bo naklada velike posestnike najbolj zadela. Ako se idrijskemu učiteljstvu izboljša, bode raditega tudi kranjsko tirjalo povišanje plače Dr. Ferjančič je vendar načelnik kluba naprednjakov, torej je vedel, kako naj glasuje, a moral se je udati terorizmu zaveznikov.
Kako daleč sega slovenska naprednost, vidimo takoj. Govorimo z učiteljstvom in vzemimo primero iz šole! Novodošle v prvi razred se najprvo uči dostojno vesti v šolski sobi. „Kedar te pokličem in s teboj govorim, vstani, in kedar neham, se vsedi!" tako nekako se dresira začetnike. Vstani!" je komando in učenec se zravna v klopi; vsedi se! se veleva in za polovico ga zmanjka.
Na to dresuro smo se spomnili, videč oni prizor, ko mora voditelj kranjskih naprednjakov proti svojemu prepričanju se usesti na nemško komando. On že stoji, že glasuje z „da", a dvakratni komando »sitzen, sitzen!" ga primora, da sede.
In vendar je dr. Ferjančič sodnijski nadsvetnik, torej mož, ki zavzema precejšnjo čast in stopinjo v javnosti, on je voditelj slovenske napredne stranke. Ia on nima svoje volje in prepričanja; kakor se zljubi nemški gospodi, tako se mora ukloniti. Ako je že voditelj tako odvisen, kaj šele tovariši, kaj ves klub ali vsa naprednost? Zares tako se ni spozabil še noben slovanski rod, da bi tako duševno roboval svojim nasprotnikom, kakor so ravno takrat pokazali slovenski naprednjaki.
In »Učit. Tovariš" ravno sebe bije, ko se sklicuje na prizore, v katerih se je tako markantno pokazala odvisnost slovenskih naprednjakov.
Mi smo napredni, sovražniki klerika-lizma, se košati, a če naprednost v tem obstoji, da 5 odstotkov Nemcev komandira 95 odstotkom Slovencev, je to res naprednost, da se Bogu usmili. Majka Slavija gotovo zakrije svoj obraz, ker je jprežalostna takih svojih sinov.
Iz slovanskega sveta.
sl Miklavvs Andricki. Za duševno življenje lužiških Srbov, tega ostanka polabskih Slovanov, velike zasluge i ajo katoliški duhovniki. Vsak lužiški katoliški duhovnik je vnet rodoljub. Zadnja številka
. lužiško srbskega leposlovnega lista .Lužica" | prinaša podobo in življenjepis enega izmed najmlajših lužiških rodoljubov Miklawsa Andrickega. Le ta duhovnik, kakor vsi katoliški lužiško srbski bogoslovci je študiral gimnazijo in bogoslovje v Pragi, kjer je rad občeval s češkimi bogoslovci in se je navduševal za češko-lužiško vzajemnost. mašnika je bil posvečen 1. 1895. v Budi-šinu; od tistega časa pa marljivo deluje v svoji Lužici ne le kot dober dušni pastir, ampak tudi kot pisatelj, urednik in vnet rodoljub Njegova delavnost je velika. M. Andricki zna poleg svojega materinskega jezika in navadne nemščine skoraj vse slovanske jezike, zlasti prav dobro zna češki jezik. Njegovo časnikarsko pero odlikuje se po^ svoji spretnosti, lepem zlogu in čistem lužiško srbskem jeziku. Andricki veliko prevaja iz slovanskih jezikov v svoj materinski jezik, celimo malemu narodu lužiško-srb-skemu več takih mož, kakor je M Andricki.
sl Radikalna mati. Kakor poljski list „Wieniec Pszczdlka" piše, hakatistični listi poročajo: Pred kratkim je stala pred glivicko sodnijo neka Poljakinja Ocikova iz Vojtovsi s hčerko kot priča. Hčerka je hotela pričati v nemškem jeziku, ali njena mati tega ni dovolila, češ, da mora govoriti poljski, ker za Poljakinjo govoriti v nemškem jeziku je greh. Sodišče je v tem uvidelo „nespodobno obnašanje pred sodnijo" in je obsodilo Ocikovo na eden dan „v luknjo".
Slovenci na Dunaju.
Predstava „R o k o v n j a č e v". Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža" bo spravilo na D u n a j u na oder „Rokovnjače". Predstava se vrši 12. februarja t. 1. v „Češkem Narodnem Domu" v XV. okraju, Turnergasse štev. 9. Začetek ob 6. uri zvečer. — Zelo smo se razveselili, ko smo izvedeli to zanimivo novico! V igri bodo nastopali skupno člani „D a n i c e" in »Straže", gledali bomo torej slovensko dijaško predstavo na Dunaju
Nemška liberalna dijaška društva na Dunaju priredijo navadno vsako leto enkrat dijaško predstavo v jubilejnem gledališču. Večkrat se je izrazila želja, naj bi tudi nemška katoliška akademična društva na Dunaju nastopila z dramatično predstavo, a doslej se še ta želja ni izpolnila, dasi se je že ob neki priliki pripravljala igra »Sveta Elizabeta", ki pa je vsled raznih ovir izostala! — »Danica" pa bo letos nastopila prvič z daljšo, odlično narodno igro »R o k o v n j a č i". Tu se pa vidi tudi važnost društva „S t r a ž e" na Dunaju. Zakaj brez »Straže" bi bila tako lepa prireditev na Dunaju nemogoča! Večera 12. februarja zato pričakujemo z velikim zanimanjem!
Slovenska služba božja na Dunaju bo prihodnjič v nedeljo 12. februarja popoldne ob pol 3. uri; pele se bodo litanije presv. Srca Jevusovega.
Društvena knjižnica »Straže" se bo polagoma uredila. Društvo je prejelo lep književni dar od »Slovenske Matice" v Ljubljani in dobiva v društveni lokal v VI. okraju, Magdalenenstrasse 104 brezplačno nekaj ča sopis»v, za kar se slavnim upravništvom javno presrčno zahvaljujemo! Društvo si bo naročilo še več drugih listov in knjig, da bodo imeli člani „S t r a ž e" dovolj duševne hrane in prilike, se izobraževati do prave omike! Na delo krščansko z božjo pomočjo!
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Obsojeni nasilnež. Na 15 mesecev težke ječe je bil obsojen Rudolf Pogačnik, ključavničarski pomočnik iz St. Lenarta, ki je v Gradcu pri Litiji s sekiro udaril po glavi Franceta Campere. — Tatinska tička Štefan Blaž iz Zagreba in Janez Brešar iz Sped. Bernika, ki sta kradla po V r h n i k i in ©kradla tudi davkarijo, sta bila obsojena prvi na 15 mesecev težke ječe, Brešar pa na 3 mesece. — Sleparski krojač. Janez Žgon, krojač v Podbrdu, je od Marije Pajer v Vevčah pod pretvezo, da rabi denar za nakup blaga, izvabil 60 K in pobegnil na Goriško. Obsojen je bil zaradi prestopka izne-verjenja na 10 dni zapora.
Motena plesna veselica. V Nočevi gostilni na Javorniku je bila dne 31. julija 1904. plesna veselica. Proti polnoči je prišlo več fantov v gostilno, med drugimi tovarniški delavci Janez in Štefan Novak, Janez Gašperin, France Koštrun, Jožef Ravnik in Janez Legat. Prisedli so k neki mizi, nato pa začeli izzivajoče plesati. Janez Novak je prebrnil neko mizo, katero je Matija Strugar na prejšne mesto postavil in zapustil gostilno. Ko se je pa kmalu povrnil, napadli so ga obdolženci v gostilniški sobi, vzeli mu klobuk ter čevelj z noge potegnili. Strugar jim je zbežal v vežo,
Dalje v II. prilogi.
a tu so ga napadli s steklenicami in eden ga je z nožem sunil. Komaj so bili razgrajači iz hiše potisnjeni, metali so kamenje, pesek, steklenice in les v vezne duri in skozi okna. Nevarnost za ljudi v sobi in veži je bila velika. Krčmarica je bila zadeta s kladivom, ki je v njo priletelo, in tudi postrež-kinja je bila zadeta in poškodovana. Sodišče je obsodilo Janeza Novaka na 6 mescev, Gašperina in Koštruna na štiri mesce ter Štefana Novaka na 3 mesce težke ječe; Jožef Ravnik je dobil 10, Legat pa 6 dni zapora.
Dogodki na Ruskem.
Car sprejema delavce,
Ruski car vsprejema delavske deputacije Sprejel bo tudi deputacija delavcev zavoda za izdelav, državnih papirjev. Carjev nagovor na delavsko deputacijo 1. februarja na delavstvo ni napravil potrebnega vtisa, ker je govoril samo v .zrak", ne da bi delavstvo kaj od tega imelo. V predilnici Samsonovi v Peterburgu so zato delavci zopet ustavili delo. Izjavili so, da ne priznavajo sprejete deputacije, ker članov deputacije niso izvolili delavci, ampak tovarnarji in ker pod deputaciji izročenim tiskanim besedilom carjevega govora ni carjevega podpisa. Del teh delavcev je včeraj popoldne zopet pričel delati, vendar izjavljajo razni tovarnarji, da tudi med njihovim de lavstvom radi tega vre in da se je bati nove stavke.
Maksim Gorki.
Življenje Maksima Gorkega je v kratkem sledeče: Gorki, pravzaprav se imenuje Aleksej Maksimovič Pješkov, je bil rojen 14. marca 1. 1862. v Nižnem Novgo-rodu. L 1878. je bil čevljarski vajenec, 1. 1879. je bil slikarski učenec; 1. 1880. kuharski učenec na nekem parniku ; leta 1883. delavec v pekariji prest; 1. 1884. je bil drvar in težak; 1. 1885. je služil v pekariji; 1. 1886. je bil korist v neki operni družbi; 1. 1887. je bil prodajalec jabolk; 1. 1888. je poizkušal samoumor; 1. 1889. je bil železniški čuvaj; 1. 1890. postajni nadzornik in odvetniški pisač; 1. 1891. potepuh in delavec v salinah ; 1. 1892. je spisal svejo prvo povest »Makar Čudra"; J. 1903. se je proslavil kot popisovavec proletarcev in potepuhov, nato je bil zaprt in zopet izpuščen, in zdaj je rev.lucionarec in svetovnoznani ljubljenec vseh, ki zabavljajo čez Rusijo.
Witte.
flAurore" poroča, da je pripisovati osvoboditev Gerkega le Wittejevemu vplivu. Witte, čegar vpliv se je zviš« 1, je dosegel svoje uspehe: odpuščen je reakcionarni cenzor Iverev, ki ga nadomestuje Wittejev prijatelj; justični minister Muravjev je odstranjen in Witte osebno pooblaščen izdelati reforme.
Gapon prijet ?
„Bresl. Ztg." poroča iz Peterburga: Duhovnik Gap.n je bil v spremstvu 18 vojakov prepeljan v trdnjavo Vyborg pri Peterburgu Odrezali so mu dolge njegove lase in ga oblekli v kaznjensko obleko. Nemiri na gimnaziji.
Iz Skjelc poročajo, da so se na on-dotni gimnaziji vršili nemiri. Učenci višjih razredov so zahtevali od ravnatelja, naj se poučuje v poljskem jeziku, da se nastavljajo izključno le poljski učitelji in da se odpravi prepoved, glede obiskovanja gimnazij od strani židovskih (!) učencev Dečki so šli nate v dekliško šolo, kjet so zahtevali, da se preneha s peukom.
V Varšavi so krvavi nemiri udušeni. Včeraj je bil mir. Časopisi so zopet izhajali. Stavka je pa še v vseh poljskih tovarnah sladkorja Cene premoga rasteje, ker ga nihče ne vozi. Dosedaj so agnoscirali 300 mrtvih, je pa še mnogo mrtvih nepoznanih.
Po deželi.
Peterburg, 3. februarja. V L o d z u je bil boj med stavkujočimi, ki so napadli delavce neke predilnice, kateri so se vračali na delo, in med vojaštvom. Vojaštvo je streljalo. Delavci so streljali iz revolverjev. Položaj v Lodzu je resen. V H e 1 s i n g -f o r s u j« bil krvav boj, 13 oseb je bilo ustreljenih. V Sosnovicu in okolici je pričelo stavkati 20.000 delavcev. V K a -1 i š u traja stavka dalje. VBjolestoku zopet delaj. po vseh tovarnah. V B a -t u m u stavka ekolu 4000 delavcev. Stavka se širi.
hov, umaknilo se je, a tudi o kaki posebni japonski zmagi ni govoriti, ker sta oba sovražnika ohranila prejšnje svoje pozicije. Kakor se je ponesrečilo za sedaj prodiranje desnega ruskega krila, tako se je ponesrečil tudi japonski poizkus obiti desno rusko krilo. Japonski oddelki, ki so imeli to nalogo, so se morali umakniti. Rusko konjeništvo se je tu posebno odlikovalo. Silen mraz je posegel v sovražnosti in za nekaj časa menda ustavil bojevanje. Mraz je bil tak, da je kri, tekoča iz ran se takoj strdila. Ranjence so morali takoj spraviti z bojišča, ker ranjence, katere so pustili par ur na bojišču, so dobili zmrznjene. Rusi s topovi niso mogli skoro nič opraviti proti z ledom pokritim utrdbam Japoncev. Zdravniki s pogretimi rokavicami se niso mogli dovolj ogreti za svoje kočljivo delo.
Japonci so sicer prisilili Ruse, da so se umaknili, a te zmage vsled silnega mraza niso mogli izkoristiti s prodiranjem. 20 ste-pinj je na bojišču mraza in to pomenja, da vojak ne more n. pr po več ur ležati na enem prostoru, ker v takem mrazu v takem položaju gotovo zmrzne, uspešno streljanje je nemogoče. Obe armadi sta pač v stanu prezimiti v pokrajini, katere sliko prina-
u m a k n i t i nazaj na desni breg Hunhe. Sovražnik je štel najmanj 7 divizij. Japonske izgube znašajo 7000 mož; ruske so velike. Vjetniki poročajo, da so bili 4 ruski polki skoro uničeni ter da šteje mnogo kompanij sedaj le 20—30 mož. Potemtakem bi (!) morali Rusi izgubiti 10.000 mož.
Iz Vladivostoka.
Iz Vladivostoka poročajo 28. m. m.: Ženske in otroci so zapustili mesto, cene živilom padajo, zima polagoma nastopa. Led na merju je le polovico toliko debel ko navadno. Ledolomci bi imeli lahko delo.
Kapitan Klado pred hullsko komisijo.
Kapitan Klado je izjavil pred fcullsko komisijo, da so bile navzoče ob hullskem dogodku torpedovke ; saj ni mogoče zamenjati ribiških čolnov s torpedovkami, posebno ne v luči metalcev svetlobe. Rožde-stvenski je dal povelje, ne streljati na ribiške čolne. Iz dima je bila razvidna naglica dotičnih ladij, ki je bila taka, kakršno imajo le torpedovke. — Zasliševanje prič je bilo včeraj končano.
C 3
C
tm
s £
R (0
£ o
pil. It mM^m^
\ ygt Mmmjft* 1 M	n
Rusko-japonska vojska.
Novi boji v Mandžuriji.
Večji boji v Mandžuriji od dne 25. jan. dalje, pri katerih sta bila ranjena generala Miščenko in Kondratovič, se prično počasi pojašnjevati.
Desno krilo Kuropatkinovo, ki je pričelo prodirati, ne zabeležuje sedaj kaj uspe-
šamo danes, ker sta si zato že jeseni ondi pripravili bivališča obstoječa iz .podzemskih koč", šotorov, v katerih je mogoče kuriti, kamor so čete po rekognoskacijah zopet vračajo. Pri prodiranju pa bi morali vse to zapustiti vsak dan bi bili na drugi točki in v. prostem prenočevati v tolikem mrazu je pač nemogoče, kuriva ni, »podzemskih koč" ni mogoče sedaj graditi, in kam pa še ranjence. Da bi torej kaka armada sedaj mogla uspešno prodirati, se nam zdi neverojetno.
Kuropatkpnovo poročilo.
Kuropatkin poroča carju 1. t. m.: Zadnjo nedelje so Japonci napadli Čantanhenan na levem bregu Hunha. —Japonci so vzeli vas, a so bili pozneje z velikimi izgubami vrženi nazaj. Naše izgube znašajo več ko 100 mož Vsled odredb se zgodi vkljub hudemu mrazu le malokrat, da kdo zmrzne. V Mukden smo do danes spravili 133 japonskih ujetnikov in 2 neranjena japonska častnika Danes sem obiskal na novo ranjene vojake, ki so dobre volje ter dobro postreženi. Večina ran je od krogelj. Z dne 2. t. mes. poroča Kuropatkin: Kakor se mi poreča so Japonci po hudi kanonadi napadli naš oddelek v Čantanhenanu. Naše čete se se najprvo umaknile, a so zopet zasedle vas. Nekaj hiš je še v rokah Japoncev. Naše izgube so neznatne. — Na drugih mestih je prešla noč mirno.
Ojamovo poročilo.
Ojama poroča o težkih bojih med 25. do 29. januarjem, da so se Rusi morali
Pomanjkanje častnikov v ruski armadi.
Neko berolinsko poročilo pravi, da Kuropatkin silno trpi vsled pomanjkanja častnikov. Malo pred začetkom najnovejših operacij so odpeljali v Rusijo nad 1000 bolnih častnikov.
Razpor med ruskimi poveljniki?
London, 3. februarja. Kuropatkin je brzojavno zahteval, da se odpokliče Grip-penberg, ker se je pri Sandepu spustil v boj s številnejšimi japonskimi četami in pri tem izgubil 8000 mož. Grippenberg in več drugih generalov je zahtevalo brzojavno od-poklicanje Kuropatkin a, ki ga opisujejo kot neodločnega in boječega. Listi pravijo, da bo Kuropatkinov naslednik Saharov.
Peterburg, 2. februarja. General Grippenberg je z ozirom na svoje slabo zdravje oddal poveljstvo kornemu poveljniku M y 1 o v u.
30.000 Rusov v nevarnosti ?
Japonski list .Niski Shimpo" poroča, da je ruski oddelek, broječ 30 000 mož, pri Haiciki odrezan od ostale ruske armade. Menda je to le japonska želja.
Dnevne novice.
Osebne vesti. Višji eficijal in prometni kontrolor južne železnice gospod Viktor Bračič je premeščen iz Ljubljane h glavnemu ravnateljstvu na Dunaj. Na njegovo mesto pride železniški koncipist gosp. Andrej Vrečko iz Trsta, rodom slovenski Štajerc. —
Ravnopravnost na železnici. »Slov. Narod" je prinesel nedavno neki dopis, v katerem je pohvalil načelnika postaje v Št. Petru na Notranjskem g S u s t e r -š i č a , ker je odstranil samonemške napise in jih nadomestil s slovensko-nemškimi. — .Narod« je o tej priliki dejal: „S tem je g. načelnik tudi dokazal, da se z energičnim nastopom pri južni železnici doseže enakopravnost." Pričakovali sme potem vsak dan, da bo »Narod« dosleden in da bo prijel načelnika tukajšnje postaje južne železnice g. Gutmanna, ker se načelo enakopravnosti tu naravnost prezira. Zakaj se to ne zgodi ? Povsod se odriva slovenščina. Vstopnice na peron so samonemške, vozni red samonemški, kar je naravnost škandal, ker ima že peščica Lahov dvojezični vozni red, le Slovenci ne. Pa so še druge stvari o katerih be treba enkrat odločne govoriti, če se v kratkem ne zbolj-šajo razmere.
Ali je to pošteno? Ko je prišla na dan kupčija dr. Dečka z vlado, so takoj celjski narodni voditelji iz jako tehtnih razlogov izkušali preprečiti začasno vsako razpravljanje o tej stvari. Ko pa časniki le niso hoteli molčati, so celjski m e r o d a j n i voditelji pustili stvari svoj tek. Ne tako dr. Dečko in njegovi prijatelji. Našel se je poštenjakovič, ki je uredništvom v Mariboru poročal, da se celjski prvaki strinjajo s politiko dr. Dečka. Celo Celje vč, da se nobeden vodja z dr. Dečkom ne strinja, izvzem i »prvaka" dr. Vekoslava, — a vendar se tako „farba" ali izkuša far-bati pošteno časopisje!
Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je darovalo »Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani" 200 K. Društvo se prišteje pekroviteljem „1. ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda"; zastopnik je vsakokratni društveni predsednik, za sedaj g. stolni kanonik Andrej Kalan. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se zahvaljuje za velikodušni dar ter vabi tudi druga narodna društva, zlasti slovenske denarne zavode, naj posnemajo ta domoljubni in dobrodelni čin. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Južna železnica. Brzovlak, ki odhaja sedaj ob 9. uri 50 minut zvečer z Dunaja, bo baje skoro odhajal od endi ob 10. uri 30 min. zvečer in bo obenem hitrejše vezil.
— Glavni dobitek drž. dobrod. srečk 200.000 K, katerih srečkanje se je vršilo meseca decembra pr. 1., je zadel neki tirolski drvar iz Briksna. Ko so mu denar na Dunaju odšteli, ni bil nič razburjen in je samo dejal: »Hvala lepa !"
—	Poziv in prošnja. Gorenje Polje pri Toplicah na Dolenjskem. — Veliko deževje v mesecu oktobru pr. 1. napravilo je mnogo škode tudi pri nas. Mirna Krka je zelo narasla, prestopila bregove ter s svojimi valovi odnesla most pri Dol. Polju na Toplice. Mest je bil velike važnosti za vsacega, ki je obiskoval naše kraje. Zato nameravamo zgraditi nov železen mest. Ker ga ne moremo zgraditi sami, zato se obračamo na vse tiste, ki jim je kedaj služil, ali ki jim zamore kedaj služiti s prošnjo, da nam blagohotno priskočijo na pomoč s prostovoljnimi prispevki. — Podobčina Gorenje Polje pešta Straža. Anton Kline, prvo-mestnik, Anton Jarc, Jožef P e č-j a k.
—	Zastopniki tobačnih trafikantov pri trgovskem ministrstvu. Povodom izrednega občnega zbora tobačnih trafikantov je došla k poročevalcu trgovskega ministrstva deputacija trafikantov, ki je prosila, naj ministrstvo upošteva njihovo prošnjo, v kateri prosijo, naj bi se zvišala provizija pri poštnih znamkah in kolkih od enega oziroma enega in pol odstotka na 5 odstotkov. Poročevalec je na-glašal, da bo ministrstve prešnjo »Zveze avstrijskih tobačnih trafikantov" blagohotno rešilo.
-Del? v predoru v Bohinjski Bistrici. Delo v našem predoru gre h koncu. Minerji, večinoma Primorci, bodo s svojim delom v štirinajstih dneh gotovi, izdelujejo namreč že zadnjo: 114 kompado. Pravijo, da je v tej najtrši kamen, izključno samo kremen. Kapo te kompade, Primorec, že več kakor 12 let ni delal niti en dan pri solnčnem svitu. In vendar je vkljub napornemu delu vedno zdrav, vesel in zadovoljen. Lepe novce so si marsikateri delavci — posebno minerji prislužili in prihranili. V obče imajo ti najboljši zaslužek. Saj je njih delo najbolj nevarno in težavno! Pa tudi ponosni so minerji na svoj poklic, dobro vedoč, da so oni pravi podzemeljski pijonirji. OJ njih napredka pri delu zavisno je vseh drugih delo. Zato pa tudi podjetnik pri plačilu teh nikdar ne štedi Te najbolj ceni, najbolj jih odlikuje Čim bolj gre delo h koncu, tem bolj nas delavci zapuščajo. Bistrica, poprej tako obljudena, dobiva vsak dan bolj staro obliko. - Ulice, poprej živahne, postajajo prazne. Tam, kjer si poprej videl cele gruče ljudi v raznih nošah, slišal govorico v mnogoterih jezikih, koraka posameznik iskat dela drugam. Navadili smo se, rekel bi, tega mestnega drvenja in vrvenja. Dolg čas nam bo, ko vst; to mine. Večina delavcev dobi delo na Obernah. Tjekaj se selijo družine z lesenimi barakami vred. Da gredo za njimi tuji in domači obrtniki je umevno. Zato pa je tudi zaselje „Oberne" postalo prava naselbina Kdo se je pri začetku zgradbe železnice zmenil za Obrne? Saj je bila železnici pot čisto v drugi smeri umerjena. Pre dor niti v načrtu ni bil. Ker tedaj pod Bab-jim zobom niso mogli najti trdih tal, treba je bilo umeriti med Obrnami in Belo predor. Tu minerji ne potrebujejo smodnika, še manj pa dinamita. Hrib je peščenec. Treba ga je izkopavati in z močnimi tramovi podpirati. Delo je počasno in nevarno. Tramovi, stebri, deske in drugo orodje, ki je toliko mesecev zvesto služilo bohinjskemu predoru, romati mora z istim namenom na Oberne v predor. Kar namreč nočni vlaki teh stvari pripeljejo iz našega bohinjskega predora, na-lože po dnevu „poljski* vozniki na težke vozove ter speljejo na Obrne. Da bo ta predor pravočasno dovršen je gotovo. Saj ondi delajo najspretnejši delavci, ki so se odlikovali pri delu bohinjskega predora. Ce bodo na Hrušici kaj bolj hiteli, potem se bomo v jesen lahko peljali z novo železnico pozdravit brate onstran Gorotana
—	Uboj. V Ažmanovi baraki na Obernah je laški delavec, Molirari pretepa-val svojega 14 letnega brata. Neki dosedaj neznaa hrvaški delavec ga je svaril, naj brata ne pretepava To je Molinarija tako razjezilo, da je zagrabil sekiro in šel proti hrvaškemu delavcu, ki je pa Molinariju sekiro vzel in ga tako nasekal, da je Molinari v bolnici v Boh. Beli umrl. Hrvaški delavec je pobegnil.
—	Občni zbor društva ,Kamnik1 v Kamniku je v nedeljo, dne 6. svečana, ob 5. uri popoldne v dvorani .Kamniškega doma".
—	Iz Sodražice, 1. februarja. Občinski odbor v Sodražici je v svoji seji dne 31. januarja t. 1. enoglasno izvolil g. poslanca Primoža Pakiža častnim občanom G. župan Fr. Bartol je utemeljeval svoj predlog z naštevanjem premnogih zaslug, ki si jih je gosp. poslanec stekel za občino, kateri je bil celih 50 1 e t odbornik. Tudi kot poslanec je, čeprav brez hrupa, skozi več sesij deželnega zbora nesebično in jako uspešno delal za svoje volilce. Gosp. poslancu želimo, da mnogo let uživa čast častnega občana so-draškega.
—	Zganjarska kuga. Iz Medvod se nam piše: Odkar se ne pobira več deželna naklada na žganje, se je v naši občini kuhanje in izdelovanje žganja podvojilo. V nekaterih vaseh se kuha žganje skoraj pri vsaki hiši. Vse od kraja se peča s kuho te škodljive pijače. Mnogo posestnikov, bajtarjev, gostačev in še celo hlapci se udinjajo, da bodo kuhali žganje za pribolj-šek. Nekateri so nakupili po 500 — 1000 mernikov brinja suhih češpelj, fig itd. Potem pa preplavijo celo občino z žganjem, in še sosedne občine, vsiljujejo ga po vseh vaseh in po vseh hišah. Značilno je to, da večina žganjekuharjev nima nobene koncesije, vendar pa izvršujejo to prav po obrtno. Iz navedenega je razvidno, kako umestna oziroma potrebna bi bila v naši občini d o -klada na ž g a n j e , da bi se vsaj deloma omejilo žganjepitje, katero se od leta do leta bolj množi in rodi toliko žalostnih nasledkov. Ali ni nobene postave proti temu? Občinski zastop je sicer sklenil enoglasno še v letu 1903. doklado na žganje. Ali en par trgovcev, oziroma krčmarjevna-hujskalo je nekaj šnopsarjev in ti so nabrali nekaj podpisov za pritožbo, in stvar je bila pokopana. To so pač žalostne razmere !
—	Preiskovanje hotelov in gostiln. Vsled požara v nekem hotelu na Moravskem, pri katerem sta našla smrt dva gosta, je vložilo društvo potujočih trgovcev prošnjo na notranje ministrstvo in deželno vlado naj skrbi, da se napravijo po hotelih
in gostilnah varnostne naprave proti požaru in drugim nezgodam, katere lahko do-lete goste, ki ondi prenočujejo.
7 Cerkev sv. Martina Pod-pečjo v fari Dobrčjjolje bodo prenovili. Požar, ki je lani poleg vasi tudi cerkev (razen zidovja) do cela uničil je segal celo do zvonikovega strešnika in ga užgal. Cerkev in zvonik bodo zunaj in znotraj prenovili in vso opravo z zvonovoma vred s pomočio prostovoljnih prispevkov in cesarjevo podporo oskrbeli.
—	Obsojena pustolovka. Dne 3. t. m. je bila obsojena v Zagrebu v dveletno ječo pustolovka Olga Turk, ki se je predstavljala za Olgo pl. Tor6k in za nevesto nekega častnika ter izvršila na ta način velike goljufije.
—	Društveno godbo namerava ustanoviti veteransko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano.
—■ Osmina po pokojnem župniku Janezu Dolinarju na Raki bode prihodnjo sredo ob 9 uri.
—	Mladi žganjepivec zmrznil. Dne 29 januarja t. 1 je 13 let stari Lojze Gartner, posestnikov sin v Jarčinem-brdu v škofjeloškem okraju v družbi druzih fantov spil tri četrt litra žganja Gartner se je tako opil, da ga je moral neki drugi fant peljati domov. Komaj dobri streljaj od Jarčinega brda zagazil je fantič v sneg in kakor se je po sneženem sledu poznalo, ni mogel več najti poti. Drugo jutro našli so ga ljudje zmerznjenega ležati v snegu.
—	Novo tiskarno namerava v Tržiču ustanoviti g. H o f 1 e r , dosedanji vodja „Zadružne tiskarne".
—	Nevarno je obolel zopet č g. N a s t r a n. Moral bo na jug, kjer je upanje, da se mu zdravje zopet vrne.
Štajerske novice.
š Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je dne 2. februarja po končanih ve-černicah nastal ogenj v postranskem selu Sarajevu, kjer so zgorele štiri koče. Od tam je močen južni vetčr prenesel ogenj v precej oddaljen spodnji Sv. Lovrenc, kjer je pogorelo sedem kmetov. V pol uri je bilo vse v ognju. Domači požarniki so bili takoj na mestu nesreče; tudi cirkovški so prišli hitro na pomoč. Toda bramba je bila sila težavna zaradi močnega vetra. Skoda je velika; zgorelo je 11 stanovanj z gospodarskimi poslopji vred, dve svinji, večina živeža in vsa krma. Bog potolaži ponesrečence! Pomoči so nujno potrebni. Reveži, sredi zime in v sedanji draginji živil in krme se priporočajo dobrim srcem v podporo. Darove sprejema tamošnji župnijski urad, pošta Ptuj.
šVelika elitna maškarada v Mariboru. Slov. trgovski klub priredi dne 5. marca 1.1. v prostorih mariborskega .Narodnega doma" veliko maškarado, pri kateri bo svirala godba c. kr. pešpolka št. 17. Kar se tiče prireditve, bo ista nad-krila vse dosedaj v „Nar. domu" prirejene predpustne veselice. — Na eventualna vprašanja od zunaj odgovarja M. Železnik, Maribor, Marijine ulice.
š Roparski vlom. V noči od četrtka na petek, 2.-3. t. m., so vlomili dosedaj še neznani tatovi v pisarno železniške postaje v Šmarju pri Jelšah, s silo odprli-3 mizne predale ter odnesli 15 K denarja in lovsko puško v vrednosti do 90 K.
š Pasji kontumac je odpravljen v ptujski okolici.
š V Št. Lenartu v Slov. Goricah je umrl notarski uradnik in obč. svetovalec Jožef Rop.
š Velenjska železnica, ki je prišla že lani v državno upravo, ima od Celja do Velenja samo nemške n a d -p i s e. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se okr. zastopi in občine pobrigale za to, da dojimo dvojezičnih nadpisov!!
š Samoumor poštnega kontrolorja. Ustrelil se je v Mariboru 45 let stari postni kontrolor Alojzij Jug. Jstrelil se je v glavo. Bil je takoj mrtev. Sfjegov brat je prišel nekaj trenotkov prej iz Gradca ga obiskat. Našel ga je mrtvega sredi sobe.
š Slovenske občine — mogočen varuh pravic našega jezika. Nekateri župani so smeh vračati nemške dopise cesarskim uradom ter zahtevajo slovenskih. Med temi se odlikuje župan občine Kokarje, ki se ni hotel vdati nobenemu pritisku, da bi obravnaval nemške tiskovine, temveč je zahteval slovenske ednako so tudi nekateri duhovniki vrnili sodišču nemške tiskovine. Najlepši zgled zavednosti svojih pravic pa nam dajejo vsi župani ormožkega okraja, ki so sklenili vse nemške dopise cesarskim uradom vračati ter zahtevati slovenskih. Tako naj ravnajo vse naše občine, potem bode naš jezik dobil tukaj svojo postavno veljavo in vlada bode morala skrbeti, da nam bode nastavljala slovenščine zmožne uradnike, a ne nemških kričačev, ki sovražijo slovenski jezik in našo ! narodnost. Tem načinom bodo prišli naši
sinovi ložje do državnih služb, katere so dobivali dosedaj po Slovenskem oholi Nemci. Občine se v prvi vrsti poklicane varovati veljavo in pravice slovenskega jezika, a dokler bodo one po veliki večini molčale, dotlej ni misliti na izboljšanje slabih naših razmer. Na delo torej, slovenske občine, za narodove pravice! Nemške dopisa in nemške tiskovine vse nazaj ter zahtevajte v smislu člana XIX. državne osnovne postave z dne 21. grudna 1867 slovenske.
Ljubljanske novice.
lj Občinski svet ima v torek izredno sejo. Na dnevnem redu je med drugim tudi županov dopis o razveljavljenju znanega sklepa glede penzije g. Podgoršku.
Ij .Narod' — kofetar. „Slov. Narod" nas napada, češ, da smo mi grdo napadali Jebačinovo gospo. V dopisih ki so nam v znani kavini zadevi došli iz liberalnih krogov, pa nismo niti najmanj napadali gospe Jebačinove, ampak smo samo kon-statirali, kako rešuje „Narodova" klika Jebačinovo afero. „Narod" naj se le spomni, kako ostudno on vedno blati žensko čast v umazanih svojih dopisih, in naj molči! Mi vendar nismo mogli molčati, ko smo videli, kako se je manipuliralo s kavo in kako je g Jebačin pred sodišče postavil poštenega slovenskega uradnika in spravil v nevarnost ne le njegove osebe, ampak tudi narodno .Družbo sv. Cirila in Metoda". Da smo o kavi pisali le resnico, dokazuje včeraj v listih objavljena izjava g. Jebačina samega, ki je moral potrditi, kako se je izrabljalo tudi ime dr. Kramarja. To je, kar smo morali pribiti. Kako more biti užaljena .Narodova" časnikarska „napredna" družba, ki ima vendar bolj debelo kožo, kakor najne-občutnejši slon
lj Igra na Rakovniku. Kdor si hoče privoščiti z malo vstopnino prav dobro zabavo in postati med mladino, ki tako veselo nastopa na odru in pri godbi še enkrat mlad, pojdi jutri 5. t m. na Rakovnik. Ob 5. pop. imajo igro.
lj Vabilo k predstavi, katero priredi „Katol. društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani v nedeljo, 5. febr. 1905 v svojem domu, Komenskega ulice 12. Spored: Iv. pl Zaje: „U boj!" Zbor. D. Jenko: .Na moru!" Zbor. Govor. (Vlč. gosp. Janko Mlakar.) „ N i k o 1 a j Zrinjski". Tragedija v petih dejanjih (enajstih slikah). Spisal Th. Kčrner, poslovenil	Začetek ob 6. uri
zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v., III vrste 50 vin. Stojišča 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Katoliško društvo za delavke v Ljubljani priredi jutri 5 t. m. zabaven večer s petjem in dram. predstavo. Začetek ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih na Žabjeku. Povabljeni so člani, dobrotniki in prijatelji društva.
lj Slovensko katoliško delavsko društvo opozarja na jutrajšnji svoj občni zbor v zvezi s shodom, ki bo ob l/,10. uri dopoldne v Selenburgo-vih ulicah št. 6, II. nadstropje. Po občnem zborovanju je običajno poročilo o političnem položaju.
lj Izlet k Triglavskem ledeniku. V sredo 2. svečana se je vršil drugi planinski ples, udeležilo se ga je nad 1300 oseb. Že kmalu, še pred osmo uro prihajali so k Triglavskemu ledeniku prvi pri-šleci, najstrastneji in najbolj vztrajni turisti. Ze od daleč jih je pozdravljala planinska koča, Turkova bajta pri Vratih. Že tu se je videl kos planinskega življenja in zbujal prijetne spomine na nekdanje letne pohode po slovenskih planincah. Od tod se je šlo med prijaznim smrečevjem skozi Vrata na prosto ravan k Triglavskem ledeniku. Pogled na starega, snežno belega očeta Triglava, in druge znane vršace slovenskih planin, katere je zlatilo zahajajoče solnce, je bil krasen. Po skalnatih pečinah se je razlegalo veselo ukanje dohajajočih turistov in kmalu začelo se je po planini veselo vrvenje. Pozdravljalo jih je tudi veselo petje in ubrani glasovi „Društvene godbe". Videli smo narodno nošo skoro cele Slovenije. Videl si tu ob strani Gorenjca Blejčanko v narodni noši, ondi Belo-kranjca z Belokranjico, tu je šla ponosna Bošnjakinja, ondi čila Hrvatica. — Tužni Korotan je poslal brhko Ziljčanjko. — Kdo bi našteval celo pestro vrsto? — Bila je dalje cela vrsta deklet „iz ljubljanske okolice" v krasnih pečah. Iz Ljubljane same smo opazili veliko število znanih strastnih turistovk in turistov z običajnimi „ruksaki"in debelimi palicami. Da ni manjkalo planinskega Janeza je umevno. Krasoto slovenskih planin je prišel občudovat i pravi Anglež. Po celej dvorani so odmevale med pohodom slovenske pesni in glasno ukanje. Narodne dame so postregle utrujenim turistom z gorko in mrzlo pijačo in jedili r krasnih paviljonih. V ledenem kapniku se je točil nedavno prosluli pristni Heidsick in druga šampanjska vina. Pod pečinami so se dobivali celi šopki lepih planink in drugih planinskih rož. Za zabavo je skrbel i „Zla-torog" — dvakratna izdaja. Kmalu je pri-
manjkovalo prostora. Drugi daa je bil marsikdo bolj truden, kakor če bi bil res lezel na Triglav, tudi zlatorog — nevarna zver — je marsikoga podrl Kosmati dohodek II plan. plesa znaša 7265 K 79 vin. Omenjati moramo še, da smo opazili tudi gorske vodnike Jakelja, Smerca in Urbasa Glavni zaslužek pri slaščicah se je oddal nemškima tvrdkama Kirbisch inVoltmann. Menda bodeta pri kakem plesu nemških planincev dobili slovenski slaščičarski tvrdki toliko zaslužka. Potem bo pa res doseženo „sporazumIjenje".
lj Potresno tresenje. Včeraj zvečer ob 8. uri 30 m. je tukajšnja opazovalnica potresa zabeležila potresno tresenje. Središče potresa je bilo na Kranjskem Tudi včeraj zjutraj so nekateri čutili potresno tresenje.
lj Novo trgovino bo otvoril gosp. Petkosig v od gospe Zebich kupljeni hiši na Starem trgu.
lj Domača veselica bo jutri ob 3. uri popoldne pri gosp. Podgorelcu rv Rožni dolini.
lj Okradena baronica. V torek ponoči je prišel neki zelo drzen tat v Co-dellijev grad. Prišel je na hodaik, kjer je steklo na vratih šobe namazal z neko tva-rino, da, ko jo je stri, ni zaropotala. Potem je zlezel skozi okno v sobo in si nabral več obleke, vredne 234 kron, potem pa po isti poti zopet odšel. Tat je moral biti z razmerami v gradu dobro znan. Okradena baronica Rozalija Codelli se mudi sedaj v R;mu.
lj Koncert društvene godbe
se vrši jutri v nedeljo 5. februarja v restavracijskih prostorih pri Črnem orlu. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. In v torek 7. priredi ista v restavracijskih prostorih pri A u r u v Volfovih ulicah društven koncert. Člani prosti. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob 8. uri.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem. V soboto, dne 18. t. m. vrši se ob pol 8. uri v zvečer v salonu restavracije .pri roži", Židovske ulice izvan-redni občni zbor.
lj Repertoar sloven. gledališča. Danes zvečer „Martin Krpan". Svira ljubljanska društvena godba. — Prihodnji torek na nepar repriza Verdijevega »Trubadurja", v petek na par »K a r-m e n". — Gostovanje g. Ernesta vit. Cammarotte, prvega tenorja bivše zagrebške opere, ki je ravnokar s sijajnim uspehom gostoval na čeških operah v Plzni in Brnu, je osigurano ter se ima vršiti še tekom tega meseca.
lj O trgovskem plesu nam je
doposlalo več obiskovalcev tega plesa sledeče poročilo: Ne gledč nato, da se plesa niso udeležili nemški trgovci, ker je proti plesu agitiral g. ravnatelj Mahr, kateremu je obležal v želodcu sklep „Trgovske in obrt. zbornice", da se naj ustanovi v Ljubljani »Slovenska trgovska akademija", pa tudi s slovenskih trgovskih krogov ni bila udeležba taka, kakršne bi bilo pričakovati. In kako li naj bi bila ? saj je bilo pretežni večini soprog slovenskih trgovcev jako dobro znano vže naprej, da jih nekatere dame, ki pridejo na ples, ne bodo smatrale za enakovredne in jih bodo prezirale; zato niti na ples prišle niso. Kar se pa tiče udeležbe soprog trgovskih sotrudnikov, od katerih je skoraj izključno odvisna eksistenca »Merkurja", pa niti ne govorimo, ker pri najboljši volji nimajo gmotnih sredstev za napravo takih toalet, kakršne so predpisane pri takih prireditvah, kakor je bil .Merkurjev" ples. — O tem so se prireditelji plesa in pa redko številni obiskovalci hitro prepričali in se zato ni mogla razviti v slavnostni dvorani živahna zabava in to tem manj, ker je došel na ples celo aeki ljubljanski trgovec, o katerem se še sedaj zaradi njegovega nehonetnega postopanja z „Družbo sv. Cirila in Metoda" po celem mestu govori. Tudi ostala plesna prireditev ni bila nikakor primerna društvu »Merkur" ia ljubljanskim razmeram ter je najbrže pomaožila — primanjkljaj. Kratko : Ples je bil b 1 a m a ž a in razumno je zatrjevanje, da prireditelji ne bodo več priredili takega plesa, marveč se bodo zadovoljili z zabavo, ki je primerna razmeram slovenskih trgovcev v Ljubljani in ki se bo brezdvombeno posrečila.
lj Vojaštvo v Ljubljani. Govori se, da se namerava tudi nekaj gorskega topništva prestaviti v Ljubljano, nekaj ar-tiljerije nameravajo nastaniti tudi v Trnovem, tudi nekaj lovcev baje s časom dobimo.
lj Umrli soi Helena Anžin,
mesarjeva vdova, 80 let, Ravnikarjeve ulice 3. Pavla Škafar, delavka, 23 let, Hradeckega vas 4. Marija Podboj, trgovčeva hči, 4 leta, Sv. Petra cesta 101. M i c i S t e s k a , Volfove ulice 4.
lj 20. lovski bataljon se pelje med potom v Trst — dne 6. t. m. (v po-nedeljek)ob8. uri 44 min. zvečer skozi Ljubljano. Sprejem in pozdrav bo služben; — ob prihodu vlaka
in dokler ostane bataljon na tukajšnjem kolodvoru bo svirala vojaška godba, dalje bodo prisotni častniki lj lbljanske garnizije.
lj Na oklioih so: Franc Kmetič, ključarski mojster v Spodnji Šiški, z Ivano Novak ▼ Spodnji Šiški; Mihael Toreli, sluga ^Glasbene Matice", z Ano Podbevšek.
lj 25 letnico poroke obhajata jutri g. A. KuraltinViljemina, rojena Klemens.
lj Tatvini. Pekovskemu pomočniku Konradu Vidtcu pri Kantzu je dne 2. t. m. zvečer ukradel neznan tat iz zaklenjene spalne sobe črno suknjo s karirasto podlago. vredno 40 kron in par črevljev vrednih 5 kron — Sinoči je pa zmanjkalo slaščičarju Ivanu Gotthardu na Starem trgu iz hodnika „Styria" kolo vredno 160 K.
lj Izgubil je uradnik Ljudevit Va-lenta od Kongresnega trga do Marije Terezije ceste očala z zlatim okvirom vredna 15 K — Posestnik Fran Dovč je izgubil denarnico z 220 kronami.
Razne stvari. Najnovejše.
Umor vubožnici. V Gumpolds-kirchnu je ubožec v ondotni ubožnici Neu-mayer zabodel svojega tovariša Kocka, ker bi moral radi njega presedeti petdnevni zapor — Sultan umira? Iz Carigrada prihaja vest, da turški sultan umira, a da to turška vlada poizkuša še prikrivati. — Izgrede so zopet priredili stavkujoči mizarji na Dunaju. Metali so na policijo in na okna tovarn kamenje. Policija se je borila t golimi sabljami. Več oseb je ranjenih. — Svoje otroke in sebe je hotela zastrupiti na Dunaju alkoholu udana delavka Holeček. Starejši otroci so ji ušli iz sobe. Holaček je pobegnila — Grozen vihar ob afriškem obrežju. V okolici Biserte v Tunisu je povzročil vihar grozne poškodbe. Nasip, ki ščiti vojno pristanišče, je vihar razrušil Škodo, ki jo je povzročil ciklon, cenijo na 20 milijonov frankov. — 33 k r a t ože n jen Nekemu Hochu v Chicsgi je umrla žena. Poznalo se je, da je bila zastrupljena z arzenikom. V njenih črevih so našli toliko arzenika, da bi lahko zastrupil ž njim več oseb. Doslej se je dognalo za 33 njegovih žen. — Pomladanske orožne vaje. Iz dotične naredbe povzamemo sledeče važnejše določbe: Poljedelci, oziroma delavci na kmetijah, klicati se smejo k vajam ob času, ko ni setve oziroma važnejših poljskih del. Na dobo 38 dni naj se poljedelci k vajam sploh ne kličejo. Utemeljene prošnje za poziv k vojaškim rajam, kakor tudi za preložitev morajo vojaške oblasti ugodno reševati. Pripomnimo pa, naj vsak, kdor misli prositi za kako ugodnost v navedenem smislu, to takoj stori, ker se na zakasnele ali prepozno vložene prošnje ne bo oziralo. Kdor ne pride k vaji vsled lastne krivde, bo poleg kazni moral opraviti še 28dnevno orožno vajo. Če hoče kdo orožno vajo že letos, namesto prihodnje >eto opraviti, se mu bo ugodilo, če za to prosi. Vsi oni, ki so služili kot enoletni prostovoljci, delati morajo 28dnevno orožno vajo.
Nesreča z božičnim darilom. Dvanajstletni deček Daniel Sullivan v Buffallo v Ameriki je ustrelil s za B«žič mu podarjeno malo puško svojo 8 let staro sestrico. Ko se je deklica vsedla na postelji, skoči deček v sosedno sobo, zgrabi puško in vrnivši se reče: „Ti si dobra tarča", ter sproži. Krogla je šla skozi oko v možgane. Deklica je umrla z božičnimi darovi v naročju.
Društva.
(Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru) „ Kmetijsko rokodel. bralnega društva" v Vipavi, kateri se vrši v nedeljo dn6 5. svečana 190 5. ob 7. uri zvečer v društveni sobi pri .Hribu".
(K .Zvezi slovenskih pevskih društev") je kot 31. pevsko društvo pristopil pevski zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur' v Ljubljani.
(Vabilo) k predpustni veselici, katero priredi „K a t o 1. slov. izobraževalno društv« r Mekinjah v nedeljo, dne 5. februarja 1905. Spored: tamburanje in dve igri. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina : Sedež I. vrste 1 K, II. vrste za ude 30 vin., za ne-ude 50 vin.; stojišče za ude 20 vin , za ne-"de 30 rin. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
tska vlada za svobodo.
B e 1 g r a d , 3 febr. Vlada je odredila strogo preiskavo radi provale v tiskarno .Narodnega Lista" in ^Opozicije". Prefekt grada in nekateri policijski uradniki bodo skoro gotovo odpuščeni iz službe.
čehi in baron Gautsch.
D u n a j , 3. febr. Mladočeški klub je priobčil o posvetovanju pri ministrskem predsedniku sledečo izjavo : Poslanci Pacak, Stranskj in Kramaf so bili danes dopoldne
eno uro in pol pri ministrskem predsedniku. Razpravljali so o stanju del za zgradbo prekopov in ureditev rečnih strug in o nadaljevanju teh del, o zgradbi novih poslopij za vseučilišče v Pragi, o zgradbi za češko tehniko v Brnu, o ureditvi deželnih financ, železničnih zadevah. Načelništvo mladoče škega kluba je imelo nato tudi razgovor s češkim ministrom Rando.
Telefonska In brzojavna poročila.
Beljak, 4. febr. Včeraj se je vršila tu jako zanimiva obravnava. Župnik g. Svaton je bil na ovadbo tamošnjega učitelja obtožen, da je izvršil z nekolimi tovariši napram krajnemu šolskemu svetu zločin po § 312, 2, in prestopek po § 491, češ da je mot 1 sejo krajnega šolskega sveta in ude-ležnike na časti žalil, ker je protestiral proti opustitvi šole na Strmcu in zgradbi nove šole v Domačalah. Sodišče je obtoženca popolnoma oprostilo. Zagovornik je bil dr. Frlan. Za nemčurje je bil to prar občuten poraz, velikanska blamaža.
Belgrad, 4. februarja. Iz Makedonije dohajajo vznemirljive vesti, ki svedočijoopripra-vahTurčije za vojsko z Bolgarsko. Finančni minister Paču ni odstopil; nasprotno potuje te dni radi informacije o razpoloženju evropskih financirjev za novo srbsko posojilo. Vlada ne bo odstopila.
Solnograd, 4. febr. Na progi proti Išlu so veliki snežni viharji.
Nabrežina, 4. febr. Deset tednov že stavkajo klesarji v Nabrežini. Večina delavcev je že zapustila Nabrežino in šla v druge kraje.
Budimpešta, 4. februarja. Andrassjr je danes imel daljši pogovor s Košutom. — Finančni minister Lukacs se je danes poročil.
Dunaj, 4. februarja. Znani odvetnik dr. Oppenheim se je ustrelil.
Dunaj, 4. februarja. Mladočeški klub je danes brzojavno čestital S t r o s s -m a y e r j u k njegovi 90 letnici.
Dunaj, 4. februarja. Proti vestem, da je min. predsednik Gautsch rekel it al. poslancu Malfattiju, da je cesar osebno nasproten ustanovitvi ital. vseučilišča v Trstu, izjavlja Malfatti, da Gautsch ni omenil cesarja in tudi ni povedal, kaj namerava storiti vlada. Mogoče, da bo vprašanje rešeno pred Veliko nočjo.
Krakov, 4. febr. V Cestohovu so se delavci spoprijeli s kazaki. Stavkujoči so hoteli prisiliti v tekstilni tovarni delavce, da prično stavkati. Stavkujoči so streljali iz revolverjev. Kazaki, ki so bili v manjšini so se morali umakniti.
Krakov, 4. febr. Prof. Z d i e h o v-s k e g a so danes na vseučiliščni dijaki izzvižgali, ker je obsojal varšavske izgrede. Nemir je trajal pol ure. Predavanja so sistirana.
Peterburg, 4. febr. Uradno se razglaša, da so vesti o izpustitvi Gorkega še prezgodnje.
Pariz, 4. febr. Gorki bo postavljen pred civilno sodišče.
Libava, 4. februarja. Zopet je šlo nekaj več delavcev na delo. Petdeset ladij je treba naložiti in 500 vagonov izprazniti.
Varšava, 4. febr. (K. u.) V Censto-kovu in drugih krajih so delavci pričeli stavkati. V Dombrosi so stavkujoči razrušili kolodvor, v Przemislici ustavili vlake.
Sosnovioe, 4 febr. (K. ur.) 40.000 delavcev stavka.
Peterburg, 4. febr. (K. u.) Uradno. Mir se po Rusiji zopet vrača. Delavci prično zopet delati. Cestnih nemirov ni več. Uradna lista dne 22. januarja ubitih zabeležuje 130 oseb.
Varšava, 4. febr. Zadnje dni so bile vržene tu štiri bombe. Policija išče tujih anarhistov.
Tokio, 4. febr. Port Artur bo dobil novo japonsko ime „F a i r e n."
Pariz, 4. febr. »Agence Havas" poroča iz Manile: Iz 15 ladij obstoječe ameriško brodovje je odplulo TČeraj proti južni strani filipinskega otočja. Brodovje ima namen, verovati v ameriških vodah nevtralnost napram ruskemu in japonskemu bro-dovju
Peterburg, 4. februarja. Peterbur ški brzojavni urad poroča iz Sahetuna : Na skrajnem desnem krilu traja topniški boj.
Boji se nadaljujejo. Boji pri Sandepu so dobre uspeli, tako da so se ruske prednje straže pomaknile naprej. Na novih pozicijah so nastavljene baterije. Vsled zadnjih bojev smo priš1 i v p o ses t pozicije sela Camhantenana na levem bregu H u n h a. V noči od 1. t m. so podvzeli Japonci napad, a so bili z velikimi izgubami odbiti —• Po dnevu so napad ponovili, potisnili naše čete nazaj in zasedli selo, ki so ga pa kmalu nato zopet izgubili. Na desnem krilu traja kanonada dalje. Japonsko topništvo zadnje dni ne odgovarja na naš ogenj s pozicij na levi strani železnice.
Tokio, 4. febr. O bitki pri Haiko-taiju poroča Ojama: Ruska artiljerija je napadala Japonce s težkimi topovi. Japonska brigada je prisilila Ruse, da so se umaknili. Oku poroča, da so se ruski poizkusi obiti njegovo krilo ponesrečili. Po noči je napadel Ruse in zasedel njihove pozicije ker so bili pa Japonci preslabi, so se morali umakniti. En ruski polk je bil popolnoma uničen. Zemlja je popolnoma zmrznjena.
London, 4. februarja. Reuterjev urad javlja iz Tokia: Maršal Ojama poroča, d a so Rusiv četrtek zopet pričeli z ofenzivo proti levemu japonskemu krilu. Med obema vojskama traja neprestan boj. Na obeh straneh se bije živahen topniški boj.
Peterburg, 4. februarja. Tridnevni boj pri Haikotaiju ni v ruskih pozicijah nič izpremenil, ker se je Kuropatkin umaknil le iz pozicij, do katerih je nanovo prodrl. Sedaj je pričel nanovo ofenzivo ter ima mnogo upanja.
London, 4. februar. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Rusi so zopet naskočili Haj-kotaj, a so bili odbiti, 160 Rusov je mrtvih obležalo na bojišču.
Peterburg, 4. februarja. Od 27 vojnih zborov Rusije udeležuje se boja v Mandžuriji doslej le 7 zborov.
Sofija, 4. februarja. Bolgarskega vstaškega vodje Arsova so Turki blizu Kr-čeva ubili.
Peterburg, 4. februarja. Mestni načelnik v Odesi je dovolil ženskam, da se smejo udeležiti mestnih prvotnih volitev.
Ta bilo T77
k
občnemu zboru
hranilnice In posojilnice no feSnJM
(ki se vrši '
v nedeljo 19. februvarija 1905 oM.uri popoldne
v prostorih hiše št. 22 na Češnjici.
----jj
Dnevni red: nr li
1.	Čitanie in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Poročilo o dovršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
na
X. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice" u Cerknici
reijistpovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
dnč 19. svečana 1905
ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1904.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.	217 1—1
6.	Poročilo o izvršeni reviziji
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
T h 1CUK
30—20 2
Tržne cene v Ljubljani
dne 4. svečana.
		K	h			K	b
Goveje meso 1. v.	kg	1	48	PSenica . . 100 ke		22	8)
Telečje meso	»	1	6'i	Rž . .	> >	18	_
Prašičje » sveže	»	1	40	Ječmen . .	» >	15	40
KoStruuovo meso	»	1	12	Oves . . .	> »	16	60
Maslo . . . .	»	2	4	Ajda . . .	> »	16	
Mast prašičja . .	>	1	32	Proso, belo,	» »	20	
Slanina sveža	»	1	48	Koruza . .	» »	16	_
» prekajena	»	1	5K	Krom oir	» »	7	_
Jajce, tri . . .		—	24	Drva, trda,	m'	10	_
Mleke, liter . .		—	18	» mehka,	»	8	_
PlSfianec . . .		1	iO	Seno, 100 kg		7	20
		—	tO	Slama. > >		6	20
Fižol, liter . . .		—	HO	PSemčna moka št 1		2	50
Grah, . . . .			'8	Koruzna >		19	
Leča. »		—	28	Ajdova •	St.' 1 '	38	—
100 milj. kron prekoračeno!
Sijajen uspeh avstrijske družbe.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu je v minolem letu izgo-tovila 14696 novih polic na življenje od 102 307.613 kron zavarovane glavnice. Ta ogromna svola je največja, katero je sploh kaka evropska zavarovalnica v enem letu dosegla ter dokazuje, koliko zaupanje uživa ta družba vsled svoje kulantnosti in nizkih premij. Z zadovoljstvom bodi naglašeno, da ima ta uspeh avstrijska družba pred vsemi drugimi mnogoštevilnimi zavodi kot prva izkazati. Glavni zastop v Ljubljani, Gradišče št. 4._209 3—i
flleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0mm
j Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	• Neb«	a g š šSfS CM
3	9. zveč.	74(i"5	-2-5	sK svzh.	jasno	
4	7. zjutr.	7426	-6-0	*	n	0 0
	2. pop.	742-2	3-8	»	del. obl	
Srednja včera			šnja temp. 0 4",		norm. —14°.	
Tržna poročila
od dne 4. svečana 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 19 52 do 19*54; rž za april 15-38 do 15 40; oves za aDril 13'82 do 13 84; koruza za maj 14-80 do 14 82.
Puenica: ponudbe srednje; povpraševanje slabotno, neizpremenjeno. Prodaja nezntna. — Druga Jita mirneje. — Vreme: oblačno.
Zahvala.
V imenu „Slov. kat. izobraževalnega društva ,,Straže" na Dunaju" izrekam slavni .Slovenski Matici* v Ljubljani dostojno in iskreno zahvalo za dragoceni književni dar, ki ga je dično književno društvo blagovolilo nakloniti našemu društvu „Straži". Dobrosrčne rodoljube na Slovenskem, ki imajo na razpolago kaj primernih knjig pa prosimo, da bi se spominjali .Straže" na Dunaju po zgledu slavne .Slov. Matice!"
Potem bo .Straža lahko vedno lepše izpolnjevala svojo izobraževalno nalogo, ker bo mogla dati rojakom v cesarskem mestu iz društvene knjižnice v roke kar najraznovrstnejših knjig — zabavnih in poučnih !
Z odličnim spoštovanjem
Albert Strahovnik,	Ivan Kvas,
t. č. predsednik „Straže."	t. č tajnik.
Dunaj, 30. januarja 1905.
Edini, od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni zobni preparati brez kisline
Ces. in kralj, dvorne ga zobozdravnika dr. J G. Poppa, Puna) KIII/6 pravi
iMTHKBIK
ustna In zobna voda, tudi proti vsem bolestim v ustih in zobeh po K 2-80, T—. 1.— in ne peneči se, brezkiselni zobni creme v tiibah po 60 v (pene mila in kisline vselej razjedo zobe) čisto in ohranjajo usta zobe in zobno meso tfednč lepe, zdrave brez duha in bolečin. Dr. Popp je poslal sedaj svoji glavni zalogi pri g. lekarnarju |. /I\ayru V Ljubljani 1000 tub zčbncga Hrome, ki se prodaja sedaj za polovično ceno, t< rej za 30 v tuba, da se more vsak prepričati o njegovi iiborni kakovosti.
2090 a t—2
30»b u—j	lt. januarja 1905.
Gospodu
lekarju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljlc Vaših izbornih salmijakovih pastil.
Ve/espošto vanjem
Julija Milischka, Dunaj XIV./I, Ooldschlagstr. 1.
Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prtjateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, gospodična
Karolina Gnjezda
po dolgotrajni mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti, v 71 letu starosti, danes 3. t. m., ob 12. uri opoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo dne 5- svečana ob 3. url popoldne iz hiše žalosti, Komen-skejja ulice St. 12, na pokopališče pri sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi pri sv. Petru in po drugih cerkvah.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 3. sveč. 1905
Anton Gnjezda, trgovec v Zagrebu brat. — Ana Gnjezda, sestra.
Trgovski vajenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino.
Več pri Iv. Fabiana nasl. Ant. Korbar, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2.	215 3—1



Sprejmeta se O O O
trsouslin pomočnika
pri I. Kraiovicu na Jesenicah, Gorenj.
Vstop takoj. O O O 000
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredste", posebno opozarjajo zdravniki na
gSssk
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini Skrofeljnih, krvioah, otoka šlez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailjn. (Dvornega svetnika Liischnerja onom-grafija o Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih »pucerijskih prodaj»lnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik n
v Ljubljani.	32 32-2
—
Razpis službe.
Kreditno društvo v Kranju
razpisuje službo 2is 3-1
tajnika.
Službo nastopiti je takoj in se bode plača določila po dogovoru. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje kreditnemu društvu" v Kranju, katerim naj prilože izpričevala o zmožnosti in dosedanjih službah.
Naznanilo m priporočilo.
Oblastveno koncesijonirani vodnjaki mojster Jakob Janež
naznanja slav. občinstvu, da se je preselil z Do lenj.ske ceste 27 v Radečkega vas št. 12 ter se priporoča v obila naročila.	214 3—1
za sobne ^ slikarje,
Kemične barve
vnolitie hnvno za zidarie ima tvrdka
irivvjiic t/«/ c/c brata eberl v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so n zke.	524 41 11—7
Zdravju je nmvftvle hopastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. 0
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in či-eva. Preženo veliko in mal-gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so'najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fflesfna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Za jreb, Markov trg it. 36, poleg cerkvejv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame.*~Manj kot ena dvanajstorica.se ne'pošilja. 3na je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
K. K. K.
4	ducate (48 steklenic) 14 60 K.
5	ducatov (60 steklenic) I7-— K.
Cei
1	ducat (12 steklenic) 4'—
2	ducata (24 sUklenic) 8'—
3	ducate (36 steklenic) 11 —
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Se\janič, seljak itd.
t
Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največi« bogastvo !
191 20-1
Pasti
Pohištveni mizarji,
dobri, samostojni delavci, dobe v Švici trajno opravilo proti dobri plači, hrani in stanovanju v hiši. Stroški za vožnjo v Švico se jim povrnejo. 156 3—3
Naslov se izve v upravništvu ^Slovenca".
Istrska viiici
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-17
m
m
*******
*****
*****
Gospodarski odsek v Doljnem-Zemonu
pri Ilirski Bistrici na Notranjskem
daje v najem OpekamO
za eno leto, pa tudi za več let
Opekarna je na lepeni kraju, tik državne ceste, dobra ilovica, kupčija ugodna z Reko in posebno z Opatijo. Izredno obilo se proda žlebcev in opeke.	205 3-2
- Najemnina po dogovoru.	_-
pove gospodarski odsek na Doljnem Zemonu.

Diamanti za rezanje stekla
po K 180, 2 40, 3—, 4~, 5"-, 6—, 8.—, 10—, 15 — 20 — 30- — ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici di Chiozza l.Telef.994
Nad 10.000 ko-_ madov O v zalogi. O
Vsak komad je zajamčen.
Razpošiljatev tudi posameznih ko-madov po povzetja.
Originalne tovarniške cenc.
221 52-1
<$&W cSB3> Prednaznanilo.
domači ples
Sredo, 8. februarja 1905 se vrSi u hotelu „iliri]a"
0 0 0 0 s sodelovanjem mestne godbe. O O O Q Začetek ob 8. uri. E) O 0 O O Q 0 Vstopnina 50 vin.
K mnogoštevilnemu obisku najuljudneje vabi p HOUtlK IlOtelif
220 1
mr Pijte
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
M4I 50 -13H
Lepo stanovanje
obstoječe iz treh velikih sob in pritiklino z delom vrta je v novi hiši na Resljevi cesti št. 26 v II. nadstropju s 1. majem za oddati. Več poizve se na Resljevi cesti 30. 207 3—2
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—19
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Iz proste roke je naprodaj v zelo dobrem Stanu	206 3-2
grajščina v Mokronogu.
Poleg te je obširen vrt, 10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, 3 orale vinogradov in 500 oralov v lepi rasli različnega gozda.
Natančnejši pogoji izvedo se pri lastniku Anton Mavsarju v Mokronogu.
P	210 3—2
rodajalna
v Kolodvorskih ulicah
pripravna za urarje in zlatarje, ker se v tej ulici ne nahaja nobena taka trgovina, se odda v najem za majski termin> Več pove upravništvo »Slovenca".
Klet aii skladišče
odda se v najem s 1. majem 1905. v Spod. Šiški štev. 21. prostorna in suha klet, pripravna za kakega vinskega trgovca ali tudi za kakega drugega obrtnika. Klet ni nič v tleh, je brez stopnic in je pozimi topla in poleti hladna. Več se poizve pri
Valentinu^Gregorec
158 3-2	v Mengšu.
Kal je	o
Gr0** Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
JŠK3S" ustna voda.
Dobi se vseh boljših trgovinah. |
M
O
I
co
£> On
V Stepanji vasi se odda ena
Leopold Novak,
Stepanja vas 38.
is« 2-2	u najem.
klet

Mladenič
star 25 let išče primerne službe.
Več pove upravništvo „SIovenca".
195 3-2
f Gospodične1
\
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema
Franja Jesih, Ljubljana \
Stari trg štev. 28. lojfl Proda se lepo
vinogradno MU ~ posesfvo
v najboljšem stanju, 15 min. od Celja, katero meri 24 oralov in sicer 2'/, orala rigolanega. z žlahtnimi ameriškimi trtami zasajenega vinograda, 71/4 oralov dobro zagnojenega sadnega vrta in 14 oralov dorastenega gozda. Redi se lahko 4—5 glav živine. Cena 9000 jld. Polovica lahko ostane vknjižena. Ponudbe pod „N 15* poste restante Celje.
159 3—2
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
tlPoKoles m žlgnlnlli 5trojeu
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.

I; t^šš^iksl
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo.
♦ ♦
SIPP^i^SBl: Lastna delavnica
za poprave.

60 52—4
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
)akoj
V trgovino z mešanim blagom se sprejme
;	96 3-3
ucenec
i
poštenih staršev, vešč slovenskega in nem škega jezika, star 14 let.
Leopold Zore, trgovina Javornik.
J122 jfoo—63 ~~
Zahtevajte
brezplačno in franki;
anoj iluetrovani cenik t. vci ko *00 podobami
ur, zlatega srebrnega blaga godbenih reči
Hanns Konrad
tonrns ia um in tomna trgorln; Most 8t. 9Sft, desko
?ai,i. „ik. remontolr-ura » »Idro, . j
;»t m o.top? patent t trpežnem fotralu	ff H OTA
Is Jel«aor«Km nsnj« r Mog. »erlMeo 1» nlk-	b u" O« 1» pritokom, koninii
''r »ta sni, j



Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje	122 8—2
Kleparskih, galanterijskih In stavhlnsklh del 000
122	kakor tudi	8 — 4
strehe na zvonikih in strelovode
po najnižji ceni.ooo
Karol Heumnn, ScV £
Odlikovan
z zlato kolalno In častno diplomo
v Parizu.
v79 93
JTON fRESKER
Kratek poduk o svetem zakonu. Za slovenske zaročence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, župnik. Cena 70 v., po pošti 10 v. več. Kdor naroči deset izvodov, dobi enega kot nameček, vrhu tega izvršimo naročila nad 25 izvodov poštnine prosto.
Pouk krščanskim staršem. Po naročilu knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bon. Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleiweis. Cena 50 vin., po pošti 10 vin. več. Kljub izvanredno nizke cene dodamo na dvajset naročenih izvodov en prosti izvod.
Koristno darilo za ženine in neveste sta nadalje molitveni knjigi znanega škofa Avguština Egger: Der christliche Vater in der modernen Welt. Erbauungs und Gebetbuch. Die christliche Mutter. Knjigi sta vezani vsaka za-se v elegantno črno usnje z zlato obrezo. Cena obeh knjig K 7-80, po pošti 20 vin. več.
?.;-nJat v Ljubljani Sv. Petra cesta it i
se priporočit preč. dufcoviH i v »delovanje vsakovrstna
SfrUbi
»7 trpalnvfls in loildGSHB bifig-aa atzklh eensb
Opozarja na velik o avoj zalogo
== Izgotovljans oblei
posebno na Slavoloke v ni«i večji izberi po najnižjih ceni ■
jtfltelJ aitlforas u strijsi«! ilnutu salunjilli aridah
i^iagsiii
1M73
i
"= l
^ »t!	rl , . ■■'. f
H Ol r .	m . ■
" >• 5 cJ	!i' v- t
- Jds 2«	i
-s « iS5 -53-o	-s S,-i I
2i
ž m
sli i'
Diessel, Wegweiser fur glaubige Eltern.
christl. Hausbibliothek K 1"44, po pošti
Ein Beitrag zur 10 vin. več.
Za uradno poslovanje služijo v tem oziru častiti duhovščini naslednje knjige : Kosec, Katol. zakonsko pravo
z ozirom na državne avstrijske postave. Cena K 2■—, vezano K 3'20, po pošti .30 vin. več (naročniki na homi-letični mesečnik „Duhovni pastir" dobijo nevezano knjigo za polovično ceno: K 1'—, oziroma K 2-20.
Poč, Duhovski poslovnik. Drugi popravljeni natis K 4-—, vezano K 5'20 po pošti 30 vin.
Dannerbauer-Pugneth, Praktisches Geschaftsbuch fiir den Curat-Clerus Osterreichs. Zweite Auflage, vezano K 24.—.
I® V
5>J
ko bukvama"
31 26-4
| Kamnosek |
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte ln proračune.
1007 52—34
»M	^
1
^ ^"^Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Gapsici comp,
Nadomestek za
Pji Iii -Expeller
jc splošno priznano kot izvrstno bol blnžujoče mazilo; cena 80 v., K. 1"40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v Matijah z našo zaščitno znamko „Sii ro' iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. R1CHTER.JEVA LEKAHNA
U „zlatcm levu" v PrnRl	L O
EIizabethgas.se štev. 5 nov... f T
Dnevno rmpoHtJiinfe._[ t S / ,
ij	V,___^J
Zahvala in priporočilo, ^
Ob priliki svoje preselitve v novo gostilno v hiii gospoda Franceta Čudna v Sodnijsklh ulicah St.6,
katero otvorim na Svečnico t. 1., zahvaljujem se stem vsem svojim dosedanjim gostom, osobito stalnim, za iskazano zaupanje ter jih ob enem najvludneje vabim, naj mi ohranijo to zaupanje tudi v novih lokalih.
Posebej se pa priporočam gospodom sodnim uradnikom, odvetnikom in vsem onim, kateri imajo posla na tukajšnjem sodišču ter jih opozarjam na svojo priznano kuhinjo, v kateri se bodo dobivala redno sveža gorka in mrzla jedila, na vedno sveže najboljše marčno pivo in na fina štajerska, dolenjska in istrljanska vina iz najboljših goric.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Albert, gostilničar.
I Stanje slog 30. dot. 1904: j ^J;	j De.ar.1 prom.t 30...,.
čez 10 milijonov kron.
S	s
.................................— »Mi"
št. 2, I. nad str.
Najboljša in najsigufnejša prilika za štedenjeT
l-jad^a posojilnica
cnroioma liratillnn nln/vn ..».I. J.1______.	■	..	... .
sprejema hranilne vloge vsak delav
,0
brez kakega odbitka, tako, da
n sprejme vložnik od vsacih vloženih 1 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
nik od 8. ure zjutraj"do 1. ure po- /\}\n poldan ter jih obrestuje po	~ r
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128'71. Denarni promet do «0. nov. 1901: 42,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poitnohranilnilne položnice na razpolago V Ljubljani, dn<5 1. januvarja 1904.
2047 18
Dr. Ivan SusterSlč,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
_ , .	podpredsednik.
O -i b o p n i k i i
2-14
Karol Kausche,
veleposestnik v L|ub
Dr. Andrej Karlln, (tolni kanonik v Ljubljani.
Franiliek Leskovlc Karol Pollak,
zasebnik in blag. Lj. pos. tovarn, in pos. v Ljubljani.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
K g.
bljani.
Matija Kolar,
župnik pri D M. v Polju.
Greg. Slibar,
župnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Dr. Alefi Ušeničnik. —
prolesor bogoslovja v Ljubljani.
W Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah,- franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Štaj.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—5
Sast FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
HAMBURG4MER1KA
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak j ponedeljek, torek in četrtek j
v tednu.	1503 52-22 j
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
- -V;',
\ /y
V.
»/■'■'ili';
'•'C.: . . .V^f;	-Vi
vV.i ..	....

? i1
Ernest MammerschmidU nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. Velika zaloga .kuh'n'ske*a "<><«*
in hišne oprave —
Iz I, j uhlja ne v HTew lork
Brzoparniki: ..Kalser V/llhelm II.", ..Kronprlnz Wllhelm", ..Kalaer Wllhelm der Qros.e".
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni R« povišajo
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice it. 35
«61 26	nasproti sfari ,JlŠlerJevI gostilni.
cene
Vedno najnovejši =—
pf- gramofoni
kakor tudi plojče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Ajubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — Stare ploiie se zamenjajo.


671 60-48
Zahtevajte pri nakupu
chicht - o vo štedilno milo
z znamko „jelen".
Ono Je
zajamčeno čisto
in b r a z vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN'
^ ^ —--„------
jl^ChiChU	^jvečja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod
Važno!	Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenino itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekctfo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—29
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jVnton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto |
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani oenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino,optišklmi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9 52—39
Dietingerjev nasl.
Teodor FehrenbaGh
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1'80 gld., srebrna rem -ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo se tudi rsa v to stroka spadajoča popravila natančno, vestno In Jako oeno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—29
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevlh dedičev
a pri »belem Konjičku" p
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-0 O lidno ceno. O Q
J. Spunt, gostilničar.
155 52—2
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =====
1012 Patentirana v 30 državah. 62—35 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun *
Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri IJublJanl.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
;zak. zajamčeno) 1098 52-33 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-feku * Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——
Najstarejša sveSarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 52- 35
Fr.Š
upevc
priporoča velečaatlti dntaovSčini ter (lavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveCt
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škofijah in škafib v poljubni vtll
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voacl in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno lo pošteno postreči.
LiJUBllJAfJA,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.
Perieaova hlia
1600 64—20
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlfi) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino
—— priporoča: —
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ----
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. <«* Postrežba točna! Cene zmerne!
založnik zvez« avstrijskih s. kv. doiavnlh uradnikov
oooooooooooooooo
o Prva domača = oo slovenska pivovarna ®
G.fluerjsvih dedičev
Ljubljana, WolfoYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in 1008 zlato kolajno. 52—35
Ustanovljena leta 1854. Q|
igooooooop*
iOOOOOOOOi
40 h več za zavijanje.
HERB^BMV-jev
podfosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
*wr prsni sirup
je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as mlllraui obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Ceua eni steklenici Ilerbabnvjevega apneuegii železnega sirupa K 2*50, po poŠti
2017 D 14—4
Svarilo! f^S
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega ori-
_ ______ginalnega preparata,
čisto različne pona-mSHEmmmEO redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabnyjev apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna razpošiljate?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit"
Wien, VHi Kaiserstrasse 73—75. Zaloga skoro v vaeh lekarnah, "^g
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, L Mayr, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. Elsiisser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E. pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Vol.šperk: I. Huth. 1968 18 7
*
-»>• » <s
liika Tiskarna
priporoča ramovritn*
vizitnice"
rjo niiki ■ »ni
OCSLflS!
NEW
A ' nista
■Y0RK in LONDOB

nista prizanašala niti evropski ce lini ter je velika tovarna srebrnlni prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmeti le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n*
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic h
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih JedllflH Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavni« žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemat nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čailč za po4 klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedilnik za čal; 1 kom. najtin. slpalnlce za SladkOl
42 komadov skupaj samo gld. 6*90
Vseh teh 42 predmetov je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni jld. 6*60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantira. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne te me^i na nlkakrinl slepariji, zavem jem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilt blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi □e zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasm garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 36
A. HIRSCHBERG-a
aksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag
na Dnnaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če so znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	,
Pristno le z zraven natisnjeno varst- "j 1»
fli "
veno znamko (zdrava kovica).	^
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak tadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt
S pat srebrno garnituro sem jako zadovoljei Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški «d' avnii.
S poslanim namiznim tirclj-m sem zeld z<do-voljen — Mihael KovsCtvič,rsvnat p ®o n urado* ^ež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 19^4

! Vence. Trakove
Benedikt, Ljubljana,
		
mmtm	m	
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonjl
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznan* tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20-18
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rikansko, antimagnetiško, sistem
Samo
fi. 2-25
verižico in fute-ralom
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
nepokvarjenem stanu. — e se denar pošlje naprej.
Pra tovarna ar
v Mostu (Briix) St.
v črnem imit. jeklen, ali ni-kelnostein okrovu, pat. email. k.iznli-re, 3t> ur idočo, imtuno-no repaairano s triletnim primernim jamstvom, v futoralu z jelenine, z nikeln. verižico i priveskom za ceno gt. -'ČH, komadOT gl. 6-50, t) kom.
12'o0. lat. ura 7. dvojnim .»krovom jfl. 8 60. One sitem nliOHkepf" - ure, bre? .lombe, kakorine prodajajo mali urarjl ln trgovci, komad gl. 17o-
Denar nazaj! al: zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
Pošilja proti povzetju ali
1099, (Češko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilaatr. ceniki z nad 6oo slikami se na zahtevo pošljejo gratls ln franko.
<n <n<n <n <™ <n »n »n <n ^
AVGUST REpIČ g
LJUBLJANA (v Trnovem)	^
izdeluje, prodaja in popravlja vsako->T\	—- vrstne —	vo^
fi* 4» » m
po najnižjih oenah.	^^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. ssfc
u» ^ u; ^ u) ^ u; ^ u; ^ ^ ^ ^ iv iv
»n»n/H»n »o <n " »o»n»n ^ ^
Tisoče zah?al-
/^fiFfSS/V nih pisem iz vseh delov sveta do-i^j^S^/jK biva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerry-Ja balzama in oentifol. mazila kot nenadomestnem sredstva Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem K 3 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—14
pm tm mi
mrnmmmrnmmmmmm
mm mm tm te
mm trn
<Ti
1.1. Kantz - a
v LJubljani
priporoča: pristni rženi, pše-ilični In mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roiičke, vaniliski ln fried-richsdorfaki anbor i. dr.
1051 62 36 Na dan Štirikrat sveže pe-oivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
mm
M
-m
m
m m
'.v. A/;
im
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
19fi6 52—12
'S t« ^c^TJ O
iN'w 2-
I ga-1	J2. £
= I	O
■g z« s-g 2.
<£•?•„ c < ~ ro vl kj z? —
. !
3 »"< N S t; » »»If««!?0 O - „ -a5gg° P"« a 3
o " I -S Sa»q	U
o d. . n* o 3 Kj w 0
S £3 P?" ■ r-
a. s-
iS J a
A. Kraczmer j£;fjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavirjev J mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in sb stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, sss
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo ln izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52- 21
I
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Ljubljana,Stari trg 9
1883 52—10
w Novosti -m
1647 18
^ modnega ^ svilenega blaga
»Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
WSKT Pri odkupu čez 10 kron dovolim ša 5 % (procent) popusta ali skonte.
Založnik ©. kp.
drl. uradnikov.

•t
6
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. Ljubljana.
000000000000000000000000000000006
A	A____.	A
o	o
ooooooooooooooooo o	~
o o
Najcenejša pot za zdaj!!
f JtED-STAR-LINE"
" RDEČA TODA
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelphla.
«*sr Gld. 100-— za železnico in barko.
O O O
o o o o
o o
o o
Zaradi popolne opustitve modne trgovine A. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25
prične se prodaja zimskega blaga v soboto 4. februarja do 1. marca 1905.	1010 52_48
K prostovoljni prodaji pride:
modno volneno blago za dame, barvani in beli pike bar-hanti, svileno blago za bluze in obleke, šerpe, en del francoskih batistov, sukno za salonske obleke, kovtri svileni in volnati, razno perilo, preproge (tudi za oltare velike) in postelne garniture, plašče za dame (Brunnenmantel), površne jopice, ena partija lodna 115 cm široko po 39 kr. meter, enako flanele po 14 kr. meter in še druge reči. — Ogled ——prost. —-———
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde": ^
Ivan Nep. Resman. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v Q
O
o o o o o
1055 52—34
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
OOOOOOOOOOOOOOOOO
Q	35 50 Q r-----r---------„-■	-------- y
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
torek dopoldne, da prestopite pravočasno	^^
na barko v soboto zjutraj. Naši parniki —	Q
Finland, Kroniand, Vaderland, Zeeland vozijo	Q
do New Yorka osem dni. To je pri/iito. Uljud-	T
noBt, sraga in zdrava hrana jc na njih	O
pri nas prvo in zadaje.	Red Star.	Q
JOSIP WEIBh
J. SpPeitzei*Mj® naslednik li j ubija na, Slomškove ulice št.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žl5no omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne streSne atole itd.
Specijaliteta: vaijism zastori in »oinSne plaht« po najnovejšem zistemu s samodvieal-nimi oporami brez vijakov.	,
0 8
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju % Dunajska cesta št. 19.
0 0 0 0
vsprejema :
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26-17
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri s vsako drugo
zavarovalnico.
V krajib, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
varnost.
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!