Št. 142____________ Izhaja trikrat na teden, in sieor v torek, Četrtek In soboto ob 4-. uvi popoldne ter stane po poŠti prelomna ali v Gorici na dom pošiljam: vse leto.........15 K X „.........io ,. % ...........5 « Posamične številko stanejo 10 vin. " •*"'v&Ofcl* *lrHainos^ijdjij^'izredne'jivTlogfi:«13*©^-jufre«-Rtu »Kažipot po Goriškem in GradišČanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici žtev. 7 I. nadstr. v „Go-ieki Tiskarni" A. Gabršček. Na naročila brez dojoslane naročnine, se ne oziramo. Oglasi in posiamcTVe*računTfo po-Petit-vrstah če t>kano 1-kiat O v, 2-krat.l4 v, J*-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. Večje črko po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v soboto dne 4. decembra 1909. TočaJ XXXIX. -*-.- »Vse za narod, svobodo in napredek J« Dr, K Lavric, ; Uredništvo se nahaja ˇ'Gospod/ulici št. 7 v Gorioi vi. nadatt. Z urednikom je mogoče govorila vsak dan od 8. do 12. dopoludrie ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o ge nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije io drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo "le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vssft petek in stane vse leto 3 K.20 vin. ali gld. 1-60, „Soča" in „Priiaore3" se prodajata v Gorici y naših knjigarnah in. teh-le tobakarnah: J. Afrio, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, ¦ Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9 i Een, Jeliersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. t ; Tereza Leban, »tek. ¦ Jos. Verdi 11; Ana Plosko, Pokopal, ulica j-Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska- cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul,; Jos. Schwarz, Šoiska'.ul..fJužni" kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu:v.tpbakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. " • .*'"'".'' ; Kavčič v Gorici. T«l?fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Klerikalizem v Istri pod patronanco škofa Mahniča. Počasi pa gotovo se širi klerikalizem po Istri. Ni še dolgo tega, ko nam je pripovedoval neki gospod, ki dobro pozna slovansko duhovščino v Istri, da je nasičena vSIovenčevih« naukov ter da postaja strupena, kakor je po naših deželah. Ni se u-pala duhovščina kar tako nakrat očito na dan s svojimi klerikalnimi intencijami, ali žrjavieo, ki je tlela vlijej, sta podžgala in podpihala škofa Mahnič in Nagi. V sedanjih časih je začelo klerikalno delovanje v Istri hoditi očitno pot brez dvoma ne v korist istrskega našega naroda. Tam je še potreba narodne vzbuje, treba je osamosvojitve istrskega seljaka izpod laških oderuhov, treba je vspodbudilncga dela za narodno in gospodarsko probujo ne pa začeti s tistim hinavskim pričetkom: da treba braniti vero. Vero treba braniti —- s tem geslom so pričeli tudi pri nas; sedaj pričenjajo tako v Istri, dasi ni nikake nevarnosti za vero v pobožnem in vernem istrskem ljudstvu. Nevarnost utegnejo vzročiti klerikalci. Drugi, posvetni politični nameni so skriti za plaščem obrambe vere; drugi nameni, katere pa predobro poznamo. Ljudstvo ne sme kvišku, ker drugače bi ne bilo pristopno klerikalizmu, kateri hoče vladati tako v Istri, kakor vlada že skoro počeli Sloveniji. Ljudstvo treba potlačiti s kleri-kaiizmom, da bo verno udano krivi škofovi palici, ki služi laškemu Rimu in nemškemu Dunaju ter bije po vseh onih, ki hočejo svojemu rodu lepšo bodočnost, napredek ter delajo v take svrhe Škofje so se zganili in ukazali duhovščini, da mora začeti boj, kakor ga ukazuje »ecclesia mili-tans«, ki izrablja vse orodje in orožje v namene svoje posvetne moči na zemlji. x Istrska duhovščina se zbira in vrši klerikalno delo. Pred volitvami v istrski deželni zbor so se sešli istrski duhovniki na zaupni sestanek, na katerem so govorili o kandidaturah ter predlagali, da se sega in onega ne sirse voliti, k e r b i radi n jih trpela vera! To je bil prvi tajni sestanek istrske duhovščine, kakor pravi reški »Novi list«, za katerega se je izvedelo, in sicer sestanek v obrambo vere! Dnč 18. novembra t. 1. pa je bil Darij a. Češki napisal Julius Zeyer. (Konec.) »Ilja,« mu je rekla, »ali nisi rekel pred trenutkom, da me ljubiš? Sem kakor pijana! Veš,~napila sem se bede in se vpija-nila s solzami kakor v pristaviti. Toda ne, ne motim se, rekel si, da me ljubiš. Prisezi mi pri čistosti svoje sestre, pri časti svojega imena, da nisi lagal, da me ljnbiš!« Prisegam!« je vskliknil. »In nikdar več te ne izpustim iz tega objema. Darija, ti si trti dražja kakor moja d?.tša, dražja kakor nebesa in Bog in njegovi angelji!« Začel je pokrivati njeno bledo obličje z vročimi poljubi, toda ona se je obupno hranila. »Ne, ne,« je kričala. »Vse, Ie'ne poljuba tvojih ust! Moj Bog, kakšno peklo!« »Darija ti me ne ljubiš?« je vskliknil. Ljubim, ah, ljubim! Toda baš zato ne 'norem prenesti poljuba tvojih ust! Saj drugi sestanek istrske duhovščine, tudi še tajni sestanek, sklican baje od ka-stavskega dekana, ki se piše Fran Ryšla-vy. Ta sestanek je bil sklican dogovorno s škofom Mahliičem s Krka. Na sestanku se je konstituiralo »Katoliško podporno društvo«, kakor poročajo s Krka reškemu »Nov. listu«, ki vsklika; »Ali ima istrska d u h o v š či n a p o g u m t r-d i t i, d a n i o n a u z r o k i n p r i č e t e k cepljenja istrskega ljudstva v stran ke?« Mahnič, to nesrečno ime, stoji tu v ospredju. On je glavni pričetnik klerikali- i zrna v Istri. Hrvatje sodijo čisto prav, da j to je oni Mahnič, ki je pričel pri Slovencih I politični in literarni boj, ki je uvedel pri Slovencih politično strankarstvo; to je oni človek, ki je vpil v »Rimskem katoliku«, da je »vera v nevarnosti«, čeprav se še sedaj ne čujc med Slovenci govoriti o koranu in se ne čujc, da se je kak Slovenec poturčil. Ono, kar je delal Mahnič med Slovenci s svojim »Rimskim Kat.«, začel je sedaj v Istri z listom, ki se imenuje »Pucki prijatelj«. Draženje, hujskanje je v tem škofovem umazancu, ki goni neukega seljaka na boj zoper »framasone, ki zapeljujejo vse istrsko ljudstvo.« V slovenski politiki je zrušil mir Mahnič, sedaj sadi kal nemira med Istrijani. Vera je v nevarnosti... in zbog tega gonja po starem klerikalnem vzorcu. Kastavski dekan Ry-slavy je bil velik protivnik osnovanju »Sokola« v Kastvu; nekaj framasonskega je »Sokol« temu sinu sokolskega češkega naroda, nekaj brezverskega mu je »So-"koh. Morda bi rad imel že...... »čuke« v Istri? — »Pucki prijatelj« je ljudski sovražnik v pravem pomenir besede, ker razdvaja, cepi, širi razdor v časih, ko je treba necepljenega dela v probujo slovanskega rodu v Istri. Narodna zavest v Istri je napredovala z veliko hitrostjo pri pomoči vsega slovanskega ljudstva^ Najmočnejša točka, okoli katere se je vse razvijalo, je bila istrska »Družba«.Vse je vodilo pri takem delu načelo, da ni prostora strankarskemu stremljenju, marveč da se splošna slovanska stvar ima boriti za svoj obstanek profi močnemu in favorizirane-mu nasprotniku. Uspešna borba je mogoča, ako se varuje edinost v narodnih vrstah, ako se vse združi pod jedno zastavo. Pri takem upoštevanju razmer in veš — oni so me plačevali, ko so me poljubljali! O odpusti, odpusti!« Ilja se je stresel in jo izpustil. »Oh, kaj sem storila!« je tožilo dekle. »On me ljubi in nikdar ne morem biti njegova!« Vzel jo je vnovič v naročje. »Kaj govoriš!« je vskliknil. »Ti si moja! Moja kri mi vre v žilah —«.. Položila mu je roko na usta in gledala okoli sebe. Peljala sta se poleg Neve, voda je šumela tako blizu, tako blizu, kajti prestrašeni konj je vozil po trotoarju, in voz je vsak trenotek zadel ob ograjo nabrežja. Iz noči so se svetili beli stebri neke palače. »Čuj, Ilja,« mu je rekla z nekakim velikim mirom, ki se mu je zdel nenaraven in ga je delal vrtoglavega, »čuj Ilja! Ko sem sedla danes, blazna vsled glada in obupa, na stopnice one cerkve, kjei: si me našel, sem si rekla: »Prideš na dno propasti in umrješ žalosti!« In umrla nisem niti radosti, ko si mi rekel, da me ljubiš. pri takem delovanju se je lepo razvijala narodna stvar v Istri in na. njenih otokih. Ljudstvo je vse katoliško, bogaboječe, "pobožno, versko življenje ljudstva se je u-poštevalo od vseh in ves ta čas političnega delovanja istrskih narodnih prvakov ni bilo nikakega pojava, ki bi mogel izzvati reakcijo klerikalizma, o katerem pa se je vedelo, da tiči v zatišju. Ali narodna sloga, lepo napredovanje narodne stvari, zaupanje ljudstva v delo voditeljev ni dalo miru zelotom, začeli so ruvati. Oglasil se je tudi škof Nagi, ki se je spravil posebno na »Družbo«; vsporedno je ril Mahnič na Krku. Pravijo, da obema je šlo za to, da dobita v roke kapital, ki ga je ljudstvo nabralo za ozaveščenje Istre, da ga uporabita v svrhe svojega klerikalnega gospodstva. Spravili so se na mladino, katero ima salezijanski konvikt v Pa-zjnu izobraziti v pristnem klerikalnem duhu. — Začeli so veliko klerikalno pogubno delo, ki bo brez,dvoma neizmerno škodovalo slovanski Istri. Proti temu da izganja Nagi po papežu slovanščino iz cerkva, se ne dvigajo, marveč ponižno izvršujejo slovanski duhovniki ukaz nemškega škofa in laškega papeža; toliko večji in drzneiši pa so v gonji proti onim, ki hočejo resnični procvit Istre. Pod firmo reševanja vere je nastal salezijanski konvikt, pod firmo takega reševanja vzdiga klerikalizem glavo, preganja slovanščino iz cerkve ter vrši pogubno protinarodno delo, katerega se neizmerno vesele drugorodni sovražnir ki.Rušijo slogo, podirajo narodno in gospodarsko delo; kadar pride pravi odpor, pa bodo črni tiči peli pes,em, da odpor n i-k i rušijo slogo ter škodujejo ljudstvu; tako pač bo, kakor je povsodi. Žalostno je Maliničevo delovanje po Istri. Če kje, bo klerikalizem izredno škodoval v Istri! Mahnič zatisne srečen oči, ko zapusti za seboj razdvojeno Slovenijo in razdvojeno Istro___. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz županije Sv. Križa. (Odgovor d o p i s u s C e s t e v 9<, št. »G o r i c e«.) Naš orgljavec in klerikalni agitator Kari Črnigoj je podpisal dopis, v katerem ga zagovarja nekdo; da bi bil sam spisal Vidiš torej, da moram sama iskati smrti, ko beži pred menoj.« »Ti blazniš! Zakaj bi umirala?« je vskliknil bolestno. »Umrjem zato, ker nisem, vredna tebe!« je zašepetala, in rdečica jej je pokrila obličje. Ta rdečica je bila kakor jutranja zarija novo rodeče se čistosti, ki je rastla kakor lilija iz duše padle deklice, ko jo je ogrela s svojimi čudotvornimi žarki zavest o Iljini ljubezni. Solze so jej stopale v oči in jej počasi drsele po licih. Ilja jo jev ginjeuJiGteJ poljubljati, toda Darija se je"' naenkrat dvignila in kakor blisk planila iz voza. Letel je baš mimo tebanskih. sfing, sedečih nasproti akademije umetnosti na obeh sraneh širokih stopnic, ki vodijo h gladini Neve. Darija ni priletela v vodo, kakor si je želela, ampak z vso težo je zadela z glavo ob visok podstavek egiptovskega nestvora, kri jej je zalila obličje, in šele potem se je nezavestna valila počasi od stopnice do stopnice proti vodi. Ilja je bil^oleg nje, predno se je potopila, pograbil jo za oble- dopis, je izključeno; ako bi trdili kaj tace-ga, delali bi mu krivico. Poznamo ga kot duševnega revčka, naivno - otročjega stiskavca, a nikdar ne kot tacega zlobneža, ki bi bil zmožen spraviti na papir takih cvetk, kakršnih se odlikuje od njega podpisani dopis. — Cvetke Iz »katoliškega« vrta, zbrane v dopisu kakor: zavijanje, laž, nezmožnost, farizejsko podlost, hinav-ščino, podli obrekovalec, dopisun, nesramna »Soča« itd. povračamo nedotaknjene Karlu Črnigoju, da jih poveže v šopek in shrani v spomin; morda pride čas, ko se jih bode sramoval, Če tudi so morda bratove. — Zdaj pa nekoliko odgovora. — Karol Črnigoj se je podpi-s a 1 na dopis, ki ga ni sam spisal ter poziva dopisnika »Soče« naj se tudi podpiše. Prav. Ko se bodo podpisovali dopisniki v »Gorici«, bodo delali enako oni v »Soči«. Ko se bodete podpisali pod dopis, v katerem boste z imenom navedli vam dobro znanega dopisn. »Soče«, vedite, da dobite-podpisan odgovor bodisi v »Soči«, ali kje drugje. Le povejte imenom, kdo je tisti, ki mu očitate lastno nezmožnost, na boste imeli kmalu priliko nastopiti dokaz nesramne svoje trditve. — Kakršen je sam tako misli od drugih! — Kar je pisala »Soča« o družinskih razmerah našega or-gljavca kot političnega agitatorja* proglaša Karol Črnigoj vse kot samo zavijanje in laž. Vprašamo ga, ali ni res, da je pod grmom obiral prepovedani sad, da je bir-mal svojo boljšo polovico,.če tudi ni škof in če tudi so že davno minola ieta, ko jo je pred njim birmoval goriški knez in nadškof in da mu je všla tudi radi postopanja, ki ni spodobno za »katoliškega« rgljavca in klerikalnega agitatorja za neločitev zakona? Vsa občina govori o tem, sosedje so se zgražali nad takim postopanjem in pomilovali žrtev, ki je vpila pod vdarci menda neposvečene roke našega orgljav-ca Karola Črnigoja. Vprašajte le sosede, ki so to videle in slišale. Tako očitno dejanje proglaša Karol Črnigoj kot zavijanje in laž. Potem bi tajil tudi, da solnce stoji na nebu. — Nerazumljivo nam je, kako je spravil Karol Črnigoj v zvezo plačo obč. tajnika in orgijavca. V javni seji obč. starešinstva je bilo govora o povišanju orgij, plače na 800 K in potem po celi občini — Obč. starešinstvo je razumelo orgljavčevo izjavo, da zahteva tako plačo, kakoršno ima riftenberški orgljavec t. j. 800 K. Že ko in položil na stopnice. Klečal je poleg nje in jo topo gledal; bil je uničen. Xa trenotek se mu je zdeio, da sliši okoli ,«e glasove; ljudje so se zbirali, in Dimitrijev voz je prišel tudi; takoj se je spustil z Marfo za Iljo in ga zdaj končno došel. — Marfa je objela polmrtvo dekle okoli pasu, položila si njeno glavo na prsi in jej kropila čelo s solzami. Darija je odprla oči. Nikogar ni spoznala, šele čez, nekaj minut se je zavedela, kaj' se goi'i ž njo. Hotela je govoriti, in kri se ji je vlila iz ust. Ležala je trenotek mirno in potem poskusila vnovič. »Hotela sem svoj križec,« je šepetala Ilji. »Vrgla sem ga v Nevo, ko so me najeli v Ermitažo za onega —«. Ni dogovorila, ampak krčevito se je stresla, nasmehnila se Marfi in vnovič omedlela. Dimitrij je dajal ukaze, kam naj jo odnese Ilja ni mogel spregovoriti besede. Ko so jo položili na prineseno nosil-nico, da bi jo mogli odnesti, je pristopil k nji in jo poljubil na čelo; bilo je že hladno , kakor marmor, Darija je bila mrtva. Danes in jutri koncert ,Pevskega in glasbenega arustva ! -zdajlmabrgljaveč od občine*, od. vseh cerkva in drugih strani več dohodkov:, kakor jih je imel vsak drugi orgljavec, a Vendar ni s tem zadovoljen, ampak hoče imeti še več t. j. le od občine iz obč. blagajne 400 K tako, da bi znašala plača za njegovo drsanje po. starem blizu 800 K. — Obč. starešinstvo je bilo že lani odbile ta-.ko prošnjo nenasitnega orgljavca, a letos se'je prč&ržnil ponoviti naskok na obč. blagajno. .Nele kar. dobiva orgljavec iz obč. blagajne, ampak tudi drugi zneski so i žulji ubegega ljudstva, ki nikako noče več prenašati mirno še večjega ožemanja tujih žepov za prazen nič. Mnenje večine prebivalstva je, da ako orgljavec ni zadovoljen s sedanjo plačo in postranskimi, dohodki od orgljarstva, naj bode mož beseda tej naj se Odpove. — Nele z orožnikom je prišel Kari Črnigoj kot klerikalpi>agita-tor v konflikt ter Je moral zapu§tfg prostor, katerega si je hit izbral pred voliščem, ampak celo iz necega Javnega lokala fe ittofal bežati pred hišninr gospodarjem, kajti, bjl je tako predrzen, da. je šel agitirat delo v naprednega volte javni prostor. — Svetokriškega dopisnika imenuje Kari Črnigoj podlega obrekovalca. Poživljamo ga, naj imenuje dotičnega do-Ipisnika z imenom, potem mu da priliko, da dokaže svojo trditev. — • »Klerikalna t trdnjava« se podira že sama, podiranje pospešuje posebno orgijavec Karol Črnigoj i podre se Še prezgodaj in poprej nego bo njemu ljubo. Na razvalinah bo točil krokodilove solze najbolj — takrat bivši orgljavec, ki bo nehal »drsati počasi po starem« po starih in novih orgijah naših cerkva. — Gospod urednik! Vašemu dopisniku je znano, da ste prejeli iz tukajšnje J občine za časa ininolih volitev še od dru-¦ zih dopisnikov več dopisov, v katerih se je prijemalo našega orgljavca - agitatorja še na drugačne načine; vprašamo Vas, ali bi ne bili tako dobri ter natisnili tudi one dopise, ako jih niste založili, da bode vedel naš Karlut, kako sodijo o njem tudi drugi občinarji in neznani dopisniki »Soče«. — Na svidenje! »Z n a n i« d o p i s n i k. Iz Gor. Branice. — Naš g. kurat Smid postaja vedno slavnejši. Sedaj je ustanovil Marijino družbo. V to se sili vpisati dekleta, katera nočejo biti na noben način v tej družbi, to vendar ni lepo. Kako pa naj se imnuje to, da daje našim poštenim dekletom, katera se nočejo pokoriti njegovi zahtevi, lepe priimke? »Cohta« naj \ si sam pridrži in ni potreba, da bi pital g. Šmid s takim priimkom naša dekleta. — Jako značilno pa je od njega, na kak način vabi dekleta v Marijino družbo. Obeta jim, da se boao one, katere se vpišejo v to družbo, prej poročile. Sedaj saj. vemo, čemu je Marijina družba. Morda bodo še dobivale Marijine device svinjarske bu-kvice, katere je spisat ljubljanski škof. — Zapomnite si, g, kurat, da nas in naših deklet ne boste komandiral kakor novince pri vijakih. Sklenili ste, pa Vas ne ubogajo, tako nekako ste se izrazili proti tovarišu. Lahko pa še pokličete kakega kapuci-na,- da bo spovedat Marijine hčerke, samo naročite mu poprej, da naj pusti kapu-cin pri pridigi liberalce in svobodomiselce pri miru, ker drugače se udeleži še inanj ljudi »ofra«, kakor se ga je na tukajšnji praznik sv..Katarine. Mi zahtevamo v naši vasi mir? kakor je bil poprej. Spomnite se vendar g. Šmid, na svojo obljubo, ko ste prišli jv Ranico, Igekh' ste, da je Vam iVseedno„ naj .bo liberalec ali klerikalec ali kaj drugega, samq da je pošten človek. — Torej, g. kurat, hočete mir ali vihar? zdravil navzoče,' je g. potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda Ante Beg, pojasnil pomen in namen družbe, zakar, je žel občo zahvalo, -../i.-.* Predsednikom podružnice * se izvoli Jos. Rakovšček, njegovim namestnikom gospodična Almu Kovačič, tajnikom Kari Avser, njegovim namestnikom g. Lucjjan KovačiČ, gg. Ignac Fratnik in Božidar I^o-žič odbornikoma in gospa Ana Mikuž ( in gospodična Ljudmila Gerželj namestnicaf ma. Odborniki za baško dolino se izvole sledeči: g.na Rafaela Oomišček v Pod-brdu, g. Ivan Matelic v Hudajužni, g.na Marica Perin na Grahovem in g. Tomo Seljak v Podmelcu. Pregledovalcem računov se izvolita gg. Ignac Kovačič in Miha Klaričnik. Novemu društvu kličemo: živi, rasti, cveti!! • Edina tvrdka v za oprape za dojenčke* J in zaloga glasb, društva« z izbranimi točkami. Tu bo združena domača pesen z umetniško skladbo. Začetek koncertov danes in jutri je ob 8.uri zvečer. Konec okoli 10. ure. Želeti je kolikor mogoče točnosti. Vspored koncerta je različen. Jutri v nedeljo se ne ponovi koncert z današnjega večera,ampak je vspored čisto nov. To o-menjamo izrecno, ker nekateri kljub naznanilom še misli, da bosta oba koncerta jednaka. Naši deželani, ki pridejo že jutri v Gorico radi semnja sv. Andreja, imajo jutri lepo priliko, prisostvovati koncertu Pevskega in glasbenega društva. Redka je taka prilika. Zato naj se je poslužijo, da bodo videli, kako deluje Pevsko in glasb, društvo v Gorici. Trg sv. Andr°'i< '¦¦ c< ..• j. c n 6 ' ; • . 6. t. m. — D e ž t 1 a ti i - '> r - >: .* j «.* t v m vozičke in posteljice. — Blago najfinejše in pri-prostojše vrste. — Varstvena znamka ,,Zum Knabenhortier *V Nov oddelok za prodajo na drobno. — Na zalitoVo-pošljem cenik s podobami brezplačno, -r- Večkrat odlikovana tvrdka. Tovarniško cene. Moriz Guttmann, Dona] L, Salzgries 12. Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr. iz tolminskega okraja. !z Sv. Lucije. — V nedeljo zbralo se je v Vugovih prostorih precejšnje število članov k prvemu kot ustanovnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za baško dolino s sedežem pri Sv. Luciji. Škoda, da se je odzvalo povabilu premalo vdeležen-cev iz vrst'kmečkega stanu, če pomislimo da ima novoustanovljeno društvo preblag namen obvarovati naš mili rod slovenski pred potujčevanjem in je kot tako brez vsake politične tendence. V tem društvu bi moralo biti prostora za vse; ne glede na to, če pripada kdo tej ali oni pol. stranki. V tem smislu delajo naši najhujši narodni nasprotniki Nemci in Italijani. Dal Bog, da bi o tej zadevi krenilo na bolje, Potem ko je sklicatelj Jos. Rakovšček po- Družba sv. Cirila in Metoda.! Za božičnico na naših družbinih šolah uljudno prosimo prispevkov. Obdariti je treba otroški vrtec v Pevmi, šolo v Ločniku, otroški vrtec in dva razreda *v Korminu. Družba sama nam ne more pomagati, saj je imela v tem letu do 15. nov. 17.884 n e d o s t a t k a. Naj torej vsakdo žrtvuje po svojih močeh. — Odkupimo se od božičnih in novoletnih voščil, trgovci od novoletnih daril s tem, da darujemo za božičnico! — Rodoljubi! Vaši otroci imfi-jo doma gotovo igrače, kadrih so se že naveličali, tudi teh bi ,', 'uiši malčki veseli. Obe podružnici.; -* Družba sv. Cirila in'Metoda v" Ljubljani je imela meseca novembra tega leta sledeči promet i. s. — A. Prejemki. 1) redni dohodki: a) prispevki iz nabiralnikov 1488 K 12 v; b) prispevki podružnic i. s. Kranjsko 991 K 21 v, Štajersko 227 K 83 v, Koroško 0, Primorsko 225 K 56 y. Skupaj 1444 K 60 v; c) razni prispevki iJs. darila, prispevki za družbeno blago, narodni kolek itd. 7195 K 10 v, Skupaj 10127 K 82 v; 2) izredni dohodki: nabrani zneski od 1. inkl. do 30. nov. 1909 5016 K 48* v skupaj 15144 K:30 v. B. Izdatki. 1) redni stroški i. s. plače, podpore, poravnanje računov itd. 18562 K 83 v, 2) izredni t. j. plp-donosna naložitev zniskov^za.pbr^mbent-sklad, vplačani v času ovd 27 o\$t 251*3)9 4831 K 48 v, skupaj 23394 JO& v^iprej primanjkljaj meseca novembra 8250 K 01 vinarjev. \ Slovenci in Slovenke! Ne pripominjamo ničesar! Številke govore same. Za družbo sv. C. inM. — Preostanek Vs čistega dobička hrvatskih dramskih igralcev od predstave v Biljah K 3'— Na svatbi g. Ant. Zavrtanika v Solkanu se je nabralo K 10'40. , 12, K 30 h nabranih v svatbvski družbi jpdpofOki g. Učiteljice Katinke Crnic j v hiši g. Valentina Črnic.'— Gdč. Ema ffo-nova iz Solkana, o priltei dveh zabavnih večerov in sicer K 10.— in K 10.42 skupaj K 20'42. — Požrtvovalni gospici in radodarnim gostom srčna hvala! Na Košenthišči pri Medani je darovala vesela družba za Ciril-Metodovo družbo 4 K 12 vin. Iskrena hvala! Domače vesti. Danes in jutri zvečer! — Nikdo naj ne pozabi priti na današnji in jutrajšnji koncert, ki se priredita v Trgovskem domu. Od obiska tiaj ne«zadržuje nikogar? niti še tako hud dež. Četudi bi bila pot grda, v Trgovskem domu bo suho, prijetno gor-ko in mali trud se poplača. Nedopustno bi bilo, (Vi bi ne počastili goriški Slovenci s svojo navzočnostjo v velikem številu svetovnoznanih mojstrov, ki so se potrudili k nam v Oorico. Razun njih pa nastopajo tudi pevke in pevci »Pevskega in v G o r i c o t a t, n *;, p < • . i . -;...: c s o • pri nakupovanja sv • f i '¦< r ' ; t r ,e b š č i n p r i n a ,= o d i i a : ' '- ¦¦J*. ; in obrtnikih! i 'Darovi za »Dijaško ki-toinj«**-. - '^' ' Izo Reja, zdravnik v / ;;!;<' .16 K 20 vin. v gotovini - Muku le krompirja, 3 vreče kapusa i;» *.; - -,-.včo repe. V nakazani vsoti so vs< *: •¦'-.Je:"-večji "zneski: dr. Izo Reja 4 K, h, i • ..•¦ nico, sodnik, 4 K. Pet. Ipavec ^Sveu>,> K, 2 K, Jos. Švara 2 K in J. Dcilaschiava 2 K. — Nabiralnik pri »Vrhoveu« v Kanalu je dal 11 K, doslej skupaj 34 K. M. Plesni-čar v Gorici 3 K, Neimenovana št. 1 za december 2 K,Neimenovana št. 7 pa 10. K. — Na račun mesečnine je prišlo 79'20 K v denarju, v živilih pa 2 kvintala repe, 65 kg vrzot, tri vreče krompirja in nekaj fižola. — Živeli nabiralci in nabiralniki! Naprednjaki — pozor! — Vrtojbenski policaj Mrmolja in tomajski Vran lazita po deželi in ustanavljata — krajne in okrajne odbore »Kmečke stranke«. Kakor opice posnemajo tudi najnovejši politiški otroci organizacijo narodno-napredne stranke. — Navadno jima ne pride na led niti toliko »zaupnikov«, kolikor članov hočejo izvoliti v tak »odbor«, ali kaj za to: izbirajo in volijo po vaseh kar na slepo, kakor pade, naprednjaki ali-.klerikalci, ki nočejo imeti nič opraviti s temi novimi zdražba-rijami v deželi! Pri Sv. Luciji je imel Vran kakih 15 poslušalcev, med njimi nekaj naprednih radovednežev, ali izvolil je odbor 17 članov. Odločni naprednjaki so marsikje izvoljeni, ne da so bili poprašani, ponekje pamolče, češ: saj je vsejedno, naprej, nji.'k sem bil in naprednjak ostaneih,: VN Pred .takim političnim šarjatan&vpm' svarimo vse — napredne rodoljube. Sklenjeno je, da zanaprej ne trpimo več nikake-ga polovičarstva. — Kdor se pridruži k me č k i stranki — ni več član napredne s t r a n k e. Iz tega dejstva pa I ;ifiora izvajati vse posledice: Odslej ne bomo več trpeli, da bo kdo tekel zaMnuolio. V vseh potrebah pa se obračal na napredno stranko, naj gre zanj v ogenj. Take bomo pošiljali zanaprej v Vrtojbo k Mer-molji. Proč s fikfakovstvom. Saj je že naravnost smešno, da se sploh dobi na Goriškem ljudij, ki menijo, da bodo taki ljudje, kakor Mermolja in Vran, vodili — slovensko politiko. Nekdo, ki hoče biti o zakulisni politiki dobro poučen, je trdil, da je to razdomo politikarstvo naročeno od tistih, ki vladajo z: divide et impera! Napredna strujaje postala že nevarna, zato je bilo treba zanesti spor v napredne vrste! To se je posrečilo! — Kratkovidnost mnogih naših ljudij je že veliko škodovala in bo še! Toda zanaprej bomo s škodljivci tudi obračunali tako, kakor zaslužijo. Proti novemu davku na vino. — *Iz Brd, 3. XII. 1909. — Starešinstvo županije K o j s k o je v svoji seji 23. m. m. sklenilo protest proti vladni nameri, glede novega davka na vino: — Ta protest je županstvo odposlalo c. kr. vladi. — V interesu vinogradništva je, da brez izjeme vse občine vinorodnih in drugih pokrajin se odločno vprejo proti tej za vinogradnika in konsu-menta pogubni vladni nameri. — Poklicani činitelji, in ta je v prvi vrsti naša vlada, bi morali zdaj* ko bije vinogradnik vsled nastale vinske krize hud boj za svoj obstanek, skrbeti za to, da bi rešila tega trpina od roba propada, namesto tega pa hoče še mu zadati novi udarec z novim vinskim davkom. Vinogradnik, ne le, da se mu po vrednosti dela in jtruda ne splača njegovo trudapohio delo, marveč se /. lačnim trebuhom čedalje bolj pogreza v dolgove. Milijončke, katere vlada potrebuje, naj bi se krili iz drugih virov, ne pa iz vže ižsesane krvi vinogradn;:ca. j Občinski z a s t o p i- v i n o r o d- i n ih pokrajin, zganite se! Smrtna kosa. -- Včeraj je umrla v št. Andrežu gospa Marijana-M o l a r, znana gostilničarja in posestnica v starosti s> let. Preostalim naše sožalje! Imenovanje v poštni službi. — |^u. čunski vežbenik na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, P-a vel Augscheller je. imenovan računskim asistentom istotam. Namestnikom finančnega ravnatelja v Trstu je imenovan višji finančni svetnik dr. Nap. Fabbro. Kraško vinorejsko društvo v Tomaju :-hfi -Mh ua nedeljo dne 5. t. m. ob 3. uri jv«P''i-h;- v lastnih prostorih protestni «*i*i.i. 'KTi novemu nameravanemu davku r-y »'ir:** Vabi se vse kraške vinorejec >a o.h : «*a najodločneje protestiramo ;>")?•: i .M- avanetnu krivičnemu davku. P* *v«.fij zasedanje. — V četrtek sv je .. v$':\'r\ ,-j.prava proti Rudolfu Conciouu iz 'j,.'- ča ob Soči, ki je bil obdolžen o- i!)e, storjene neki 13-letni deklici. . wKiica je izpovedala, da je že imela i a/.-I mer,c z nekim častnikom. Concion jo je | zasačil v intimnem pogovoru ter i/.tahil to priliko, da se mu je morala deklica u-dati, kakor ga dolži obtožnica. Zaslišanih je bilo več prič. Concion je trdil, da ni vedel za starost deklice. Bil je oproščen obtožbe. — /li) danes je določena še jedna razprava potem je konec zasedanja. Tiskovna obravnava proti »Gorici« vsled znanih obrekovanj g. A. Gabršu-ka je bila včeraj odgodena na prihodnje zasedanje, ker je bila sestavljena po zaslugi zagovornika dr. Pavletiča — m e š a a a p o r o t n a k 1 o p. Vsled tega bi se vršila vsa obravnava d v o j e z i č n o. To/.iielj Gabršček se je- v nagli-ji sicer pripravil na ta slučaj, dal je prevesti o b t o ž n i . o. a je dobil laški prevod šele v sodno il.o-rano, da ga ni mogel niti prečitati. Ali p<>-ifebho bi bilo Še veliko prevodov po zapriseženem tolmaču. — Vsled tega jt sodni dvor proglasil sklep, da se obravnava odloži .na prihodnje zasedanje. Dr. P a v 1 e t i č je odklonil naslednje Slovence: Vrtovec And. in Prešel Fr. i/. Tolmina, Pavletič J. iz Mirna, Kerševan K. iz Dornberga, Čermelj Anton iz Vrtovma. Premerstein pl. Josip iz Tolmina, Lio-.-n JVlaks iz Rihemberga. — Prvega je bil odklonil Tomažiča Andreja iz Ročinja. kar so zabeležili: dva odvetnika, tožitelj in dva časnikarja, a predsednik ni slišal odklonitve. Od Slovencev so bili izžrebani in ne odklonjeni: Peric ivan iz Doberdoba Maraž Danijel iz Vrtojbe, Štrukelj Martin iz Šempasa, Tomažič Andrej i/. Ročinja, Kocjančič Franc iz Šlovrenca. Legiša Josip iz Devina, Koron Ivan i/. Ba-tuj in Stekar Štefan iz Ajdovščine. • Tožitelj ni odklonil nobenega teh, dasi bi mogel to storiti iz enakih razlogov, kako: je dr. P. odklanjal prej imenovane. — Prvi izžreban Slovenec je bil g. Peric, ki i«-4 bil vedno steber klerikalcev in so ga dopisniki iz Doberdoba hudo napadali v »Soči«, a Gabršček ga ni odklonil; enako je pustil vsg ostale porotnike klerikalnem mišljenja, le pri Koronu se je pomišMal. to pa za to, ker ga sploh ni poznal niti po imenu. Pač pa je odklanjal Italijan c toliko časa. da so bili izžrebani sploh vsi Slovenci. — Dr. Pavletič pa bi bi? rad odklonil tudi porotnika Štekarja, a ni imel več pravice. Na to je podal Gabršček izjavo, da nima pripravljenega vsega materijah! tudi v laških prevodih, ker je upal, da bo s!«>-venska porotna klop. Ali to se ni zgodilo, zato predlaga, naj se obravnava odgodi. Ker ni upanja, da bi bilo drugače tudi prihodnjič, — in ker bi se moral posluževati pravice do odklanjanja tudi tožitelj iz enakih razlogov, kakor zagovornik, zato prijavlja, da zaprosi delegacijo izven nase dežele, da bodo mogli soditi porotniki. I.00C » 303.000 » 302.000 t. d. 100.000 60.000 50.000 45.000 40.000 30.000 20.000 1&.0GO 10.000 • V celem-obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov. 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. n* 690.000 M Cene srečkam I. razreda so sledeče: Kam? | v novo slovensko manufaktuFno trgovino, luančič & Rurinčič Gorica - nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije) - Gorica katera priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah. Cene so stalne. Postrežba domača? poštena in točna. Na željo se pošiljajo vzorci proti vrnitvi, poštnine prosto na dom. založništva Ig, pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFF". Tfcffovi šivalni stroji so svetovnoznani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah in šiva brez šumenja. Edina zalotja in zastopstvo Jos. Dekleva Gorica, ulica Hmiicinio št. 1*. (V zalogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi znamka „Orig. VictOria — po nizki ceni.) ! Cela srečka M. 6 alt K? Pol srečke M 3 ali 3-50 K Četrt srečke Ml-50 aliiKK Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnib. listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vr.ak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo *• oral §e-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 16. decembra na naslov: Samuel Heekscher senr., Bankgeschaft v HAMBURGU 36. ..........................................Izrežite !.......................................... Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, sen, __________Bankgeschaft, Hambn.-g 36. ______ Pošljite mi Moj naslov..... j celo srečko za M 6'— (K 7—) {pol » * » 3- (K 3.50) Ičetrt » » > 1-50 (K 1-75) Denar pošiljam v pismu I po nakaznici pošljite po povzetji imuj ml kar ne velja prečrtajte! Sprejme se v stalno službe ki je zmožen vseh čevljarskih del in nima nad 22 let. * Plača po dogovoru. Zglasiti se jo pri RUDOLFU O KLEŠČ A Kil, čevljarskemu mojstru ,v Tolminu. Restavracija, stara, dobro idoča v Ljubljani. se odda v izv^cžbai)cii)u 6osHh)ičarju. Prijazne ponudbe se .prosi na ^poštni predal 3" -Ljubljana. Lekarna Cristofoletti * Sonci na immu Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega oTja naravno. rmene barve po K HO, bele barve K 2-Trskino žaleznato jetrno ojje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so uer-, vozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oJjerii se ozdravijo v kratkem času vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ¦ Cena ©ne steklenlee je i krono 40 vinarjev, '=_______ . m^ L%J&!!^ !Sn*T iirfkto0 iz Horvegfle, preiSfc se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in ' ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ¦ ¦¦- ¦'• Cristoffolettljeva pijača Iz kine lit želsza. najboljši pripomoček pri zdravljenjo s trškim oljem. Ena steklenica - Zima 1909. Naravoslovci trdijo, da so leta- z devetico na koncu nenavadno mrzla..« In tako se prerokuje tudi'za'letošnje leto huda zima. Da pa se zavarujemo pred prehladom in njegovimi posledicami, Irena je pred vsem omisliti si toplo perilo in gorko obleko; posebno je treba misliti na o-tročiee. Zato priporočamo perilo -„Tricol*', to so: otročje oblekee, maje, srajce itd. Za odraste, fino perilo „3ager" iz volne in „fllako" iz bombaževine. Halje priporočamo lep modem for-štanj [parhentj, volneno blago, eibelin, tirolski lo~ den, /lan e to za bluze in obleke. Za moške obleke: lepo sukno, toden (nepre-moeljivj, nove vrste kam-garn in še v tj o t za letne in zimske obleke za dijaštvo. Istolam se dobi lepo šiv;ane odeje (kovtre), volnene koee; raznovrstne pletenine, rute in šerpe, od navadne do najfinejše vrste. Zahtevajte le dobro blaga in mzke ceise! Glas gre p deželi! Lepo in dobro se kopi le pri == tvrdki == Hedžet S Koritnik. Steckenpferd- lilijino mlečnalo milo je najnežnejfie milo za kožo. Približno 3.50O metrov ostankov šlezkega platna se razprodaja pod tovarniško ceno. Ostanki •«» izbrani iz najboljše vrste platna tako da se jih lahko porabi za najfinejše perilo in za rjuhe. Platno 5e nbcijeno in brez hib. Dolžina ostankov od 8 ¦¦¦'¦ metrov. Cena: meter 55 vin. Najmanjša pošiljatev zavoj 5 kg (približno 'tO mtr.) po povzetju. Za ncugajajoče se vrne denar. S. Stein, Hachod (Ceiko). Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marrvat: ItlorsM razbojnik Iz angleščine, prevel J. M. Marrvat je najznamenitejši angleški opisovatelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega Marrva-tovega romana. S'\ 244 strani. Broširan K 2*50, vezan K 3*70, Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo hrivnico iz Iraunika št. 21 v Gosposko ulico štv. t (nasproti »»(Iflontu"). Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Fr. NOVak, brivec, Varstvena znamka: „Sldro" liniment. Captici cotnp. Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2,-~ se dobi po vseli lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „ zlatem leva " 7 Prani fS Eli8abethgasse Štev. 5 nova. I/ T Za vinotoč jako pripravna dvonadstropna hiša v ŠkOfjl LOki na "glavnem trgu se takoj po ceni proda in pod ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja: 10 sob, 4 kuhinje, 3 shrambe, 2 kleti, hlev, prostorno dvorišče, prodajalna in zaloga, 4 orale gozda, 17» oral travnika l.er vrt za zelenjavo. Hiša je vsa na novo prenovljena in je vpeljan vodovod v vse prostore. Proda se lueli brez travnika. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt ter se z najemniki dobro obrestuje."Natančneje se izve pri lastniku It. ^«bolj - K>ai)j šr. 189 Pijančeoanje. Za poskn'njo l praSek ZENENTO - brezplačno. Nngnenje k pijančevanju so trajno odpravi. — Snžnji te strasti se jo osvobodijo proti svoji ' Wtt.i v o ' Iji. 1'raScl zajamčeno neškodljiv. Kdor roma med znanci osebe, ki so urtanc pijančevanju. naj naroČi takoj 1 prašek za poskušajo- ZENENTO se posije v pisma. Priložite je znamko za 20 vin. — Dopisuje *c v nemškem jezika. Poudre Zenento Co. 70. Wni