UIDIš: 811.1(:.3.(;)':56(5
Nataša Logar
Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
STILNO ZAZNAMOVANE NOVE TVORJENKE - TIPOLOGIJA1
Besedotvorje omogo~a tvorbo stilno zaznamovanih tvorjenk na dveh ravneh: na ravni v jezikoslovju opisanih in predvidljivih tvorbeno-pretvorbenih postopkov in na ravni tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivih postopkov. V prispevku so s primeri prikazani najproduktivnej{i podtipi obeh skupin. V okviru tvorbeno-pretvorbenega besedotvorja smo razloge za zaznamo-vanost tvorjenk iskali v skladenjski podstavi, v razmerju med obrazilom in besedotvorno pod-stavo in v razmerju tvorjenosti do netvorjenosti; na ravni tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivih postopkov pa smo opredelili devet razli~nih skupin tvorjenk, od katerih nekatere že prestopajo mejo besedotvorja.
Word formation enables formation of stylistically marked derivatives on two levels: on the level of the transformational-generative processes described and predicted in linguistics; on the level of unpredictable transformational-generative processes. This paper presents, with examples, the most productive sub-types from both groups, and is an attempt to investigate the reasons for the markedness of derivatives in the syntactic base within the context of transformational-generative word formation, in the relationship between formant and word base, and in the relationship between formation and non-formation. At the level of unpredictable transformational-generative processes, one can define nine different groups of derivatives, some of which are crossing the border of word formation.
Ključne besede: besedotvorje, stilistika, neologizem
Key words: word formation, stylistics, neologism
0 Uvod
Noben segment jezika ni tako spremenljiv, kot je spremenljivo, dinamično, zastare-vajoče in novonastajajoče - vsaj kar se posameznih enot tiče - področje leksike. Ta spremenljivost je tesno povezana s spremembami v življenju nosilcev jezika, tj. s spremembami predmetnosti, ki jih obdaja, novimi ideologijami in političnimi sistemi, novostmi, ki jih prinašajo stiki z drugačnimi kulturami, verskimi prepričanji in vrednotami, itd. Te spremembe so v današnjem svetu nenehne, hitre in neizbežne. Vsak jezik, ki želi ostati (ali za katerega želimo, da bi ostal) živ, aktualen in polnofunkcionalen, tem spremembam hitro sledi oz. jih kar sproti »posvaja« oz. usvaja, v prvi vrsti tako, da jim da svoj lastni ali sebi prilagojeni izraz.
Spreminjanje jezikovne podobe sveta - v tem okviru zlasti nastajanje nove leksike - pa ni pogojeno samo z zunajjezikovno stvarnostjo, v kateri živijo nosilci določenega jezika, temveč tudi z razmerjem nosilcev samih do tega (maternega) jezika, v tem okviru pa tudi do v jeziku že obstoječega. Zadnje se na ravni leksike kaže npr. tudi v oblikovanju novih izrazov za sicer že poimenovano, tako novo pa je v razmerju
1 Prispevek je popravljen in prirejen del magistrskega dela Besedotvorna stilistika, 2003, mentorica: prof. dr. A. Vidovič Muha.
do »starega« lahko ironično, smešno, vulgarno, ljubkovalno, pogovorno, morda le krajše ali zna~ilno za enega avtorja, morda ~ez ~as tudi edino nevtralno itd. Pri leksiki je mogoče opazovati tudi spreminjanje sicer trdnejšega, sistemskega jedra jezika, do katerega prihaja pod vplivom drugih jezikov.
Vse spremembe, tudi sistemske, so lahko le trenutna novost, kratkotrajna posebnost, popularna zanimivost, ki bo taka, kot je v jezik nenadoma prišla, iz njega tudi po določenem času izginila. Lahko pa se novo v jeziku (morda samo v katerem od njegovih podsistemov) ustali in ostane. To pa se zgodi praviloma le v primeru, če v jeziku opravlja določeno vlogo, ki je drugo jezikovno sredstvo ne more ali ne zna opravljati dovolj dobro ali tako dobro. In polnofunkcionalni jezik tako novo nujno potrebuje; v njem le-to svojo novost čez čas (lahko pa tudi prav hitro) tudi izgubi: taka beseda, taka stalna besedna zveza, tak besedotvorni vzorec itd. postane tvorni del jezika in za tiste, ki v tem jeziku živijo, del njih, del (tudi) njihovega videnja sveta.
0.1 V jezikoslovju stilistika pomeni »vedo o izbirnih možnostih jezika (leksikalnih, skladenjskih, oblikoslovnih, glasovnih) glede na vlogo oz. namen besedila« (Enciklopedija Slovenije 1998: 317). Zoženje pojma stilistika na jezikovnosistemsko stilistiko nas privede do opredelitve kot: »določena oblikoslovna kategorija, naglasna varianta ali skladenjski pojav /.../ imajo /.../ stilno zaznamovanost v odnosu do drugega že sami po sebi, se pravi, ne glede na besedilo« (Korošec 1998: 13). Vidovič Muha (2000: 159) s primerom pis-ec, pis-ar, pis-un, ki izkazuje sopomenskost morfemov -ec, -ar, -un, ponazorja ugotovitev, da so »morfemi temeljni nosilci jezikovnosistemske stilistike«. Korošec (1998: 8) jezikovni stil definira z več vidikov, navedimo le tista dva, ki sta za našo obravnavo pomembnejša: »stil kot kompleks lastnosti jezikovnega sporočila se dosega z izborom iz danih jezikovnih sredstev jezika kot sistema« (postopkovni vidik) in »izbor je sestavina jezikovne dejavnosti, katere namen je sporočanje (komuniciranje), zato je izbor odvisen od čisto določenega cilja tvorčevega sporočanja« (teleološki vidik). - Povzamemo torej lahko: »kjer je izbira, gre za stilnost« (Toporišič 1974: 245).
0.2 V prispevku bomo v besedotvornostilistično obravnavo zajeli dvoje (gl. Sliko 1):
A Na eni strani bomo izhajali iz značilnosti definicijskih izraznih delov tvorjenke, torej iz besedotvorne podstave in obrazil oz. obrazilnih morfemov, ter iz besedne zveze, iz katere so tvorjenke nastale, tj. iz skladenjske podstave.2 V literaturi (Toporišič (1973), Vidovič Muha (1972, 2000), Filipec (1961), Ohnheiser (1979) itd.) lahko ugotovimo, da imajo določeni besedotvorni morfemi že sami po sebi vedno določen ko-notativni pomen, drugi so taki le na besedotvorni podstavi, na katero se lahko razvršča tudi določeno drugo obrazilo, da je tvorjenka lahko (ne pa nujno) zaznamovana, če ima že v podstavi tako predmetnopomensko besedo, itd. V vseh teh primerih gre za tvorjenke, ki so nastale po jezikovnosistemsko ustaljenih, predvidljivih in v jezikoslov-
2 Besedotvornoteoretična podstava prispevka je skladenjsko besedotvorje, kot ga je v slovenskem jezikoslovju utemeljila A. Vidovič Muha (1988).
ju že opredeljenih besedotvornih postopkih, zato bomo našteto obravnavali v okviru stilistike predvidljivih tvorbeno-pretvorbenih postopkov.
B Na drugi strani pa moramo k besedotvorni stilistiki šteti tudi vse tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljive vzorce tvorjenja besed, kakršno je tvorjenje sklopov, kratic, okrnjenk, besednozveznih menjavank itd. Prav tako so (v nekem trenutku) del besedotvorne stilistike novi (praviloma prevzeti) besedotvorni vzorci (za slovenščino sta bila taka npr. zlaganje iz dveh samostalnikov konec 19. stoletja tipa živinozdravnik in samostalniške sestavljenke tipa podkuhar iz 1. polovice 20. stoletja (Vidovič Muha 1991: 319)) - danes je za slovenščino tak vzorec, h kateremu sodijo e-posta, e-sporocilo, m-poslovanje itd., ki bi mu lahko rekli e-tvojenke.3 Kratice, sklopi, okrnjenke idr. so sistemsko nedoločljive ali »neulovljive«, so torej zunaj sistema in tam so tudi vedno vsaj do neke mere prepuščene izbiri (prvega) tvorca. Pri njih je mogoče prepoznati le nekatere pogostejše uresničitve. Poleg tega, kot bomo videli, gre pri njih sicer za tvorjene besede, vendar pa tudi o temeljnih pojmih sistemskega besedotvorja, tj. o skladenjski podstavi, besedotvorni podstavi in obrazilu, pri njih ne moremo več govoriti. Vse tu našteto bo torej obravnavano med tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivimi besedotvornimi postopki.
Word-formative stylistics
Transformational-generative word formation
Syntactic / base different marks
'ormation: non-formation
Formant + word base mark
Unpredictable transformational-generative word formation
Blends into a word
Word-phrase alternations
Combination of written
Inseiifion of punctuation
into a word Insertion of hyphen
Omission of internal part of a word
Slika 1: Tipologija stilno zaznamovanih novih tvorjenk.
3 Podrobnejšo obravnavo e-tvorjenk bomo tu izpustili, več o njih gl. v Logar 2003: 181-188, ali Logar 2004: 122-126.
1 Analiza
Namen raziskave je bila z gradivom podprta tipologija besedotvorne stilistike, zato smo se osredotočili na to, da bi nabrali čim več tipološko čim raznovrstnejših primerov novih ali novejših tvorjenk. Izbor virov je bil naslednji: iz publicistike (Delo, Mladina), dveh poljudnoznanstvenih virov (Mobinet, Joker) in enega umetnostnega besedila, in sicer znanstvenofantastičnega romana Mihe Remca Iksia ali slovo živostrojnega clovega (podrobneje o virih gl. na koncu prispevka in v Logar 2003: 6-12), smo izpisali vse glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) nove občnoimenske tvorjenke in del enobesednih novotvorjenih lastnih imen. Še dodatno smo nabor kratičnih terminov izpisali iz Slavistične revije, Medicinskih razgledov in Elektrotehniškega vestnika, pregledali pa smo še Slovarček mini slovenščine (http:// www.pinkponk.com/smskratice.asp), 15 rubrik Informacijske tehnologije iz dnevnika Delo, 3. izdajo Leksikona imen Janeza Kebra, nabor mednarodnih avtomobilskih oznak International Country Codes (http://www.iol.ie/~taeger/tables/tab9.htm), delno pa smo gradivo pridobili tudi iz Korpusa slovenskega jezika FIDA (www.fida.net). Celotni nabor je obsegal prek 3.800 glede na SSKJ novih tvorjenk. Naj še poudarimo, da bomo v prispevku primere navajali zapisno citatno, zaradi obsežnosti problematike pa si bomo tu lahko ogledali le najproduktivnejše in najzanimivejše skupine.
1.1 Stilistika tvorbeno-pretvorbenega besedotvorja
Izhodišče stilistike tvorbeno-pretvorbenega besedotvorja so - kot smo že zgoraj navedli - definicijske lastnosti tvorjenke (njihovo opredelitev tu navajamo po Vidovič Muha 1988: 183):
1.	skladenjska podstava (nestavčna podredna besedna zveza /.../, katere predmetno-in slovničnopomenske sestavine so pretvorljive v tvorjenko),
2.	obrazilo (del tvorjenke iz enega ali več morfemov kot pretvorba samo slovničnega pomena skladenjske podstave, lahko pa še njenega jedra ali razvijajočega člena) in
3.	besedotvorna podstava (del tvorjenke, nastal iz neobraziljenih korenskomor-femskih besed v skladenjski podstavi).
1.1.1 Skladenjska podstava
A Tvorjenke iz zaznamovanih besed
Že Vidovič Muha (2000: 99) je izpostavila kot enega od vzrokov za zaznamova-nost tvorjenke »konotativnost besed iz skladenjske podstave« in opozorila, da pa tudi konotativna beseda iz podstave nujno ne pomeni, da je tudi tvorjenka zaznamovana. Podobno sklepa tudi Ohnheiser (1979: 86): če je zaznamovana besedotvorna podstava, obrazilo pa ni zaznamovano, je lahko tvorjenka tudi nevtralna, vendar le v redkih primerih.
V našem gradivu je skupina stilno posebnih tvorjenk, ki so takšne zaradi zaznamovane besede iz skladenjske podstave, dokaj obsežna. Zaznamovanost skladenjskopod-stavnih besed smo preverjali v SSKJ in sem uvrstili vsako tvorjenko, ki ima na kateri
od tvorbenih stopenj besedo, ki ima v pomenu, relevantnem za določano tvorjenko, katerikoli stilni, zvrstni ali ~asovni kvalifikator, upo{tevali pa smo tudi normativno vrednost podpi~ja pri sopomenkah.4
Primeri so naslednji (na{teli jih bomo le nekaj, in sicer tiste iz najobsežnej{ih skupin):
-	ekspresivno: pozer,^ črkozer, cunjarnica, blefiranje, frcalnica, nazigalnica, rigajoč, pojodlati, izviseti, odkrizariti,
-	vulgarno: zajebancija, jebivetrsko, kurčiti se, pizdarija, vukojebina, presranost, slaboritnez, popizditi,
-	nižje pogovorno: zajfast, strikarija, nucnik, sopanje, fušač, preklofan, znucan, kre-pavanje, presvercan, frocovje,
-	pogovorno: hohstaplerija, frajerizem, pobezljava, brkljalnik, zafrknjen, blondin-ski, bajturina,
-	žargonsko: zurer, prezuran, prezurati, zazicati, vazenje, pavzer, tenisačina, brzi-nec,
-	slab{alno: kracanje, čvekalstvo, pokruliti, pisunjenje, čistunski, pofrfuliti,
-	publicistično: scenosled, spotnička, tinejdzerski, lobiranje, lobist, lobizem. Ugotovimo lahko, da so skoraj vse tvorjenke iz zaznamovanih besed tudi same
zaznamovane, dodatno pa bi bilo treba preveriti, ali se je v tvorjenki ohranila tudi vrsta zaznamovanosti podstavne besede - le na splo{no bi lahko sklepali, da večinoma je tako (treba pa je opozoriti, da kvalifikatorji iz SSKJ pri nekaterih podstavnih besedah dana{nji rabi in konotativni vrednosti ne ustrezajo več, npr. publ. lobi).
B Tvorjenke iz novih tvorjenk
Tudi takih tvorjenk je bilo v na{em gradivu veliko, vendar pa smo sem uvrstili le tiste, ki imajo podstavno besedo zaznamovano le kot novo, kot neologizem (lahko celo, da je njen obstoj izpričan samo v tej, torej v vi{jestopenjski tvorjenki), nimajo pa zaznamovanega obrazila ali podstavne besede itd. - ne moremo jih torej uvrstiti v nobeno drugo skupino tvorjenk, ki so konotativne zaradi (drugih) besedotvornih razlogov. Nekaj primerov: menedzeriranje, nenavadnjenje, grafitanje, presernovanje, di-rektorovanje, granatiranje, kitarjevanje, uglasbljevanje, bunkabrcanje, razdihovalec, zakajevalec, prednastavljen, prečesnan, začesnan, sfotokopiran, samozgodovinjenje, sokolarjenje, plinarjenje, avtopobijavsčina, burekovalnica, lastnoustnično.
Če bi bile podstavne besede takih tvorjenk v rabi pogoste in bi postale nezaznamo-vane, bi zaznamovanost praviloma izgubile tudi tvorjenke iz njih - verjetno pa velja tudi obratno.
4	Vrednost podpičja pri sopomenkah je v SSKJ naslednja (§ 48): »Manj rabljena enopomenska sino-nimna beseda ima razlago, za podpičjem pa nadrejeni (v rabi močnejši) /.../ sinonim.« Skupina kvalifika-torjev, ki bi za nas sicer še lahko bila relevantna, tj. »posebni normativni kvalifikatorji« (SSKJ I, 1970: § 156, 157), v našem gradivu ni izkazana.
5	Naj pri tem še opozorimo, da so lahko primeri iz gradiva v primerjavi z že uveljavljeno (nevtralno) sopomenko (ne nujno tvorjenko!) zaznamovani tudi zvrstno ali pa so zaznamovani iz več besedotvornih razlogov hkrati - tu smo take primere uvrstili le v eno skupino, in sicer tisto, v katero so po naši presoji najočitneje sodili. Obenem naj povemo, da gradivo iz Iksie zaradi vezanosti na poetiko le enega avtorja v točko 1.1 ni bilo vključeno.
1.1.2 Obrazilo in besedotvorna podstava
A Tvorjenke z zaznamovano kombinacijo besedotvorne podstave in obrazila Za to skupino velja, da izhaja zaznamovanost novih tvorjenk iz drugačnosti kombinacije določene besedotvorne podstave in določenega obrazila glede na ustaljeno tvorjenko sopomenko; pri njih torej praviloma ni zaznamovana niti besedotvorna podstava sama na sebi niti ni tako zaznamovano obrazilo - zaznamovana, drugačna, posebna, nova je šele njuna kombinacija. Ta skupina zaznamovanih tvorjenk je dvojna: Ai V 1. skupino smo dali tiste nove tvorjenke, ki imajo na zadnji tvorbeni stopnji drugo obrazilo, kot ga ima sopomenka, ki je v SSKJ (tudi ta ni nujno nezaznamova-na), pri čemer gre za tvorjenke iste besedotvorne vrste, lahko pa je med njimi razlika v stopnji tvorjenosti (in če je tako, je seveda razlika med njimi tudi v besedotvorni podstavi zadnje tvorbene stopnje).
Nekaj primerov: starinec (: starina), znanski (: znan), plovilec (: plovilo), ubozcen (: ubog), posipalec (: posipalnik), stoletka (: stoletnica), meckator (: mečkač), podo-zivitev (: podoživetje), beracevski (: beraški), prelesnovit (: prelesten), zogobrcanje (: žogobrc), mison (: mišjak), komunistica (: komunistka), trendovski (: trendni), vam-pirizem (: vampirstvo), filmicen (: filmski), podkulturni (: nekulturni), podpostenjak (: nepoštenjak).
A2 v 2. skupino pa smo dali tiste nove tvorjenke, ki imajo isto obrazilo zadnje tvorbene stopnje in so iste besedotvorne vrste kot ustaljena sopomenka (zopet ta ni nujno nezaznamovana), imajo pa drugo besedotvorno podstavo (vsaj) zadnje tvorbene stopnje, kar hkrati lahko pomeni, da se ločijo tudi v stopnji tvorjenosti. Nekaj primerov:
-	nova tvorjenka je višjestopenjska: uzivantski (: uživaški), tenisaski (: teniški), kriticisticni (: kritični), dogajalisce (: prizorišče), zakajevalnica (: kadilnica), zahodnjakarski (: zahodnjaški), tecnobnez (: tečnež),
-	nova tvorjenka je nižjestopenjska: /,
-	nova tvorjenka je istostopenjska: tiholazenje (: tihotapljenje), zdajsnjik (: sedanjik), zdruzek (: skupek), ocigledno (: očitno), intelegibilno (: inteligentno), programabil-nost (: programskost), zabavnjastvo (: zabavništvo), pevalka (: pevka), citavec (: bralec), frcoplan (: aeroplan).
Tvorci teh tvorjenk so za stilno učinkovitost »posegli« po besedi, ki je sicer pod-stavni besedi ustaljene sopomenke pomensko blizu, kar je seveda povezano z lažjo prepoznavnostjo pomena pri novi tvorjenki.
B Tvorjenke s sistemsko novim obrazilom
Tako obrazilo izkazujejo naslednji primeri: seksualija, tehnikalija, sekvencarijada, flesijada, transijada, aparatus, rezultatus, clankoidni, bruhoidni, plosckoid, ex-minister, iberpomanjkanje, animateka. Gre za obrazila, ki v slovenščini (še) niso ustaljena oz. prepoznana kot morfemi. Vsa so prevzeta in rabljena prav zaradi konotacije, ki jo v tvorjenko vnašajo s svojo tujostjo.
1.1.3 Tvorjenost glede na netvorjenost
Izbiro tvorjenost glede na netvorjenost izpostavlja že Vidovič Muha (2000: 99) kot razlog za konotativnost tvorjenke, na{teva pa primere: bosonog, bosopet : bos, kopec : hrib, hromonog : hrom, lenokrven : len, dobrosrčen : dober. Podobno ugotavlja za ~e{~ino tudi Filipec (1961), npr. s primerom činohra : hra.
Tudi v na{em gradivu je bilo nekaj novih tvorjenk, ki imajo sopomenko v netvorjenki: dvanajstmesečje (: leto), slikosuk (: projektor), redilnica (: hlev), mukica (: krava), nizek (: dno), oblepek (: obliž), svatbar (: svat).
Zopet gre očitno za manj produktivno možnost besedotvorne stilistike, pri čemer so z izjemo zadnjega vsi primer taki, da ne sodijo med besedotvorne, temveč (le) med besedne sopomenke, sopomenki namreč nimata istega korena (taka sta tudi primera dogajalisče : prizorišče in zdruzek : skupek v točki 1.1.2A2 zgoraj - več o tem gl. v Ohnheiser 1979: 15-17, 62, 111, 112, povzeto v Logar 2003: 27-29).
Preostale skupine sistemskih novih tvorjenk so glede na gradivne primere manj produktivne - na{tejmo jih le nekaj: tvorjenke, ki so v primerjavi s sopomenko druge besedotvorne vrste, npr. oblastidrzec (: oblastnik) = zloženka : navadna izpeljanka, nadalje modifikacijske izpeljanke tipa spotnička, jugoslovanar, podvajanje obrazil tipa predpredogrevalni, tvorjenke iz neuslovarjenih medmetov, npr. muuuuuuukica, idr. Ker je primerov zanje manj, jih na tem mestu izpu{čamo in prehajamo na obravnavo druge skupine novih tvorjenk.
1.2 Stilistika tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivega besedotvorja
Kar ume{ča tvorjenke, ki bodo predstavljene tu, izven jezikovnosistemskega besedotvorja, je - kot je bilo deloma že povedano - naslednje: podstava teh tvorjenk je lahko eno- ali večbesedna, lahko je stalna besedna zveza, lahko je slovnično razmerje med besedami v njej celo kakr{nokoli - pri podstavi teh tvorjenk torej ne gre za skladenjsko podstavo. Sestavine podstave se nato nepredvidljivo krnijo, združujejo ali prekrivajo - ne moremo torej reči, da se del podstave obrazili, tvorjenka, nastala na ta način, pa tudi nima dela, ki bi mu lahko jasno postavili meje in mu rekli obrazilo. Temeljne dvodelnosti besedotvorna podstava : obrazilo torej pri tvorbeno-pretvorbeno nepredvidljivih tvorjenkah ni.
Kljub pravkar povedanemu pa v {ir{em smislu s sinhronega vidika pri besedah, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, gre za tvorjene besede ali vsaj tvorbe, saj je - oz. dokler je - pri njih mogoče prepoznati podstavne enote, torej dokler jih {e vidimo kot »sestavljene«.
In kako je mogoče nove besede tvoriti jezikovnosistemsko nepredvidljivo?
Na eni strani lahko to storimo tako, da vsaj dve besedi, ne da bi jih kakorkoli spremenili, zapi{emo skupaj, npr. iz ne vem kakšen dobimo nevemkakšen, taka tvorjenka pa se imenuje sklop. Nadalje lahko eno ali več besed poljubno krnimo6 v vsaj dva
6 Pri krnitvi gre za hkratno opustitev slovničnih lastnosti in po obsegu in številu poljubno opustitev drugih morfemov podstavne besede oz. besed; del besede, ki ostane, je krn.
dela, npr. ultrazvok krnimo na dveh mestih in dobimo U- in Z-, ki ju nato združimo v UZ, podobno to lahko storimo z dvema ali več besedami, npr. iz olimpijske igre dobimo OI - tako je nastala kratica. Če imamo v podstavi le eno besedo, krnimo pa jo bodisi od konca proti začetku ali od začetka proti koncu bodisi z začetka in konca hkrati, in sicer tako, da dobimo en krn, ki je tako govorni kot pisni,7 govorimo o okr-njenki, npr. iz imena Elizabeta dobimo imena Beta, Ela in Iza. Na drugi strani je odprta množica ostalih možnosti - tu jim bomo registrirali in opisali le nekaj, tj. le tiste, ki jih je izkazovalo naše gradivo. Prva od njih je ta, da sta v podstavi vsaj dve besedi, ki se na poljubnem mestu prekrijeta, s čimer smo dobili prekrivanko (primere gl. v nadaljevanju); tu so tudi tvorjenke, ki jim bomo rekli besednozvezne menjavanke, sledile bodo tvorjenke, ki imajo opuščen notranjih del besede, nato pa bomo obravnavali vnos vezaja in drugih lo~il v besedo (oboje je že izraziteje vezano le na pisni prenosnik), zatem pa bomo prišli do tvorjenk, kakršna je npr. 5ek 'petek', ki obstajajo kot tvorjene iz znakov razli~nih znakovnih sistemov zgolj v pisnem prenosniku, pri čemer pa so kot skupina hkrati tudi že na skrajni meji besedotvorja. - Kot pa že rečeno, ta množica je odprta in še čaka na nadaljnje raziskave.
1.2.1 Sklopi
Sklapljanje je v slovenščini manj produktiven, vendar pa enostaven in učinkovit način tvorjenja stilno zaznamovanih besed. Gre za že staro besedotvorno vrsto, ki jo je med slovenskimi jezikoslovci prvi opredelil Miklošič, mimo nje pa tudi za njim ni šel nobeden od pomembnejših raziskovalcev slovenskega besedotvorja. Sklopi so v slovenskem leksikalnem sistemu sicer kot besedotvorna vrsta predvideni, so pa po sami (pre)tvorbi praktično nepredvidljivi, njihova tvorbena predvidljivost je namreč zgolj v tem, da vedno nastanejo iz zaporednih sestavin govora, ni pa jih kot besedotvorno vrsto mogoče opredeliti po številu podstavnih besed, njihovi besednovrstnosti in medsebojnem razmerju. Kot že zgoraj zapisano, torej tudi pri sklopih velja, da pri njih pojem skladenjska podstava ni relevanten (isto gl. v Vidovič Muha 1988: 12, 32), prav tako pa ne moremo določiti, kaj se v podstavi sklopa obrazili in kaj je v sklopu obrazilo. S tvorbeno-pretvorbenega vidika so torej sklopi nepredvidljivi. To, zaradi česar je v pisnem prenosniku sklop ena beseda (tu bomo imeli sklope le iz pisnih virov), je zavestno strnjen zapis, torej namerna nepretrganost njegovih črk. Več o morfemski zgradbi sklopov gl. v Logar 2005.
Na tem mestu bomo navedli le nekaj sklopov, ki bi jih lahko opisali kot individualne (vidik tvorca), besedilne (vidik sistemskosti), priložnostne (vidik pojavitve) ali pisne sklope (vidik prenosnika) - v našem gradivu so namreč bili taki skoraj vi. Lastno-imenska sklopa sta npr. Igra~e-smo-mi kot prevod imena angleške trgovine Toys 'r' us in Dromeva, ki je ime planeta v Iksii.8 Občnoimenskih sklopov je bilo v gradivu veliko
7	Na isti način, kar se tiče krnjenja, namreč dobimo tudi (tvorjene) simbole, ki pa so samo pisne krajšave. Gl. več o besedotvornem ločevanju kratice in simbola v Logar 2003: 154-156.
8	Prvotno so eni prebivalci planet imenovali Drom, drugi prebivalci Eva, po sklenitvi prijateljstva pa so planet poimenovali s skupnim imenom Dromeva.
več, tj. 35, večina pa jih je bila izpisana iz Jokerja, npr.: vedno-na-pomoč-pripravljen-American, babanaga, laserplazmahudiplamen, dva-jurjevo-plus-eden, hodi-mož, po-beri-in-uporabi, za-nekatere-idealističen, vunmetati se, takenako.
Sklopi so v trenutku nastanka prav zaradi načina, kako so nastali (lahko pa še zaradi drugih razlogov), stilno opazni, ta opaznost pa se lahko čez čas izgubi, na kar vpliva izguba avtorskosti ali celo neke vrste večavtorskost in razširjenost rabi.
1.2.2 Kratice
Kratice so v najnovejšem Slovenskem pravopisu (2001, dalje SP '01) opredeljene kot »samostalnik, nastal iz začetnih delov večbesednega poimenovanja« (SP '01: 200), npr. BiH < Bosna in Hercegovina, DDV < davek na dodano vrednost, TV < televizija.
V slovenščini so se začele kratice (obširneje) pojavljati v vseh zvrsteh, zlasti pa v strokovnih besedilih, od 50. let 20. stoletja naprej; takrat jih je začelo obravnavati tudi jezikoslovje. Razumemo jih kot enega od podtipov krajšav. So del tvorbeno-pretvor-beno nepredvidljivega besedotvorja, saj nastanejo z združitvijo nepredvidljivo nastalih krnov, podstava kratice pa je lahko enobesedna, lahko je stalna besedna zveza, lahko je stavčna poved itd. Podstavne besede so krnjene do naključnega obsega, kar pomeni, da so lahko krnjene do enega ali več glasov ali črk, lahko je to slučajno tudi do meje enega ali več morfemov, ne moremo pa zato kratičnih krnov enačiti z morfemi, ker to niso, ne moremo torej kraticam določati niti obrazila niti besedotvorne podstave.
Po pričakovanju glede na spoznanja Rodeta (1974) in Gložančev (2000) je bila v celotnem gradivu ne glede na vrsto vira velika večina kratic inicialnih, nastalih torej iz do začetne črke/glasu krnjenih vseh predmetnopomenskih podstavnih besed, npr. CD < Cankarjev dom, RK < raztopljeni kisik, UHF < Ultra High Frequency. S precej manjšim deležem sledijo kratice, ki so nastale s kombinacijo inicialnih krnov in do prvih črk krnjenih besedotvornih morfemov, in sicer obeh delov besedotvorne podstave podstavnih zloženk (ni nujno, da gre za zloženko na zadnji tvorbeni stopnji), npr. ZRC < Znanstvenoraziskovalni center, BAS < bakterijsko-akumulatorski sistem, ELISA < Enzyme-linked Imunosobent Assay, ali pa predponskega obrazila in besedotvorne podstave sestavljenk (zopet ne nujno sestavljenk zadnje tvorbene stopnje), npr. MF < medfrekvenčni, PP < perpleksnost, ADH < antidiuretični hormon. Da gre ravno za omenjene besedotvorne morfeme, ne preseneča, saj sta tako besedotvorna pod-stava kot predponsko obrazilo samostalniških sestavljenk morfema, nastala iz pred-metnopomenske besede. Ker sta se oba vzorca kot prevladujoča potrdila na približno enakem in dovolj obsežnem vzorcu kratic s slovensko podstavo in kratic z angleško podstavo, bi lahko rekli, da je tvorjenje kratic univerzalen jezikovni pojav ne samo kot tvorbeni način sploh, temveč tudi po svojih najpogostejših vzorcih.
1.2.3	Okrnjenke
Okrnjenke opredeljuje Korošec (1993: 20) po Toporišiču (1992: 162) kot s krnit-vijo nastale besede. Gre za tip izem < modernizem/realizem..., Kora < Kornelija. Kot je razvidno že iz navedenih dveh primerov, so okrnjenke izmed vseh tvorjenih besed, ki smo jih že predstavili in jih bomo predstavili še v nadaljevanju, še najtežje prepoznavne kot tvorjenke, pri njih namreč lahko sploh nimamo več nobene asociacije na podstavno besedo - in če je tako, besede s sinhronega vidika ne moremo več uvrstiti med tvorjenke.
Tudi okrnjenkam ne moremo določiti obrazila, že samo krnjenje je namreč, kot smo videli že zgoraj pri kraticah, obsegovno nepredvidljiv jezikovni pojav, katerega rezultat - krn - ni morfem, krn je lahko le slučajno enak morfemu podstavne besede (tak je tudi naš zgornji primer izem, ki je izvorno celo obrazilo). Ostajamo torej pri tem, da krni sami po sebi niso morfemi in da torej tudi okrnjenkam na moremo določiti besedotvorne podstave in obrazila.
Natančnejša opredelitev okrnjenk je sicer pri Korošcu (1993: 20, 27) naslednja: gre za najmanj tričrkovne govorno-pisne krajšave, ki nastanejo iz enobesedne pod-stave, in sicer z odzadnjo ali odsprednjo krnitvijo. Gložančev (2000: 77-78, 87) za imena podjetij tipa Fructa < Fructal, Investa < investicija, Sibir < Sibirija ugotavlja, da je šlo pri vseh primerih za krnjenje od konca besede proti začetku, kar je za lastna imena logično, saj se ohranja nosilec predmetnega pomena - besedotvorna podstava ali osnova, izpuščajo pa se obrazila, slovnični morfemi, ter da se ta sicer redek način tvorjenja pojavlja zlasti pri prevzetih besedah. Avtorica meni tudi, da »tako tvorjene besede občutimo kot nekako žargonske, pogovorne ali vsaj ekspresivne« (77). Tudi npr. za angleščino Bauer (1993: 233-234) ugotavlja, da je skrajšanje pri okrnjenkah nepredvidljivo, najpogosteje pa se ohrani začetni del podstavne besede, npr. deli < delicatessen, druga dva vzorca, ki sta precej redkejša, pa sta še: ohrani se zadnji del besede, npr. loid < celluloid, ali pa srednji del besede, npr. shrink < head-shrinker.
V gradivu so bile glede na SSKJ nove tri okrnjenke: mobi < mobile v pomenu 'mobilni telefon', evro/euro < Europe v pomenu 'denarna enota' in demo < demonstration v pomenu 'demonstracija, demonstracijski (posnetek)'. Vsi trije primeri so kot okrnjenke že prevzeti in torej niso nastali v slovenščini. Seveda pa so okrnjenke pogoste zlasti med osebnimi lastnimi imeni, npr. Mateja > Teja, Ursula > Ula, Ursa, Albert > Bert, Janez > Jan.
1.2.4	Prekrivanke
Prekrivanke so tvorjenke iz dveh ali več besed, nastanejo pa tako, da se podstavne besede, ki so izrazno deloma enake, v enakem delu prekrijejo.
Primeri so naslednji:9 Mladinamit < Mladina + dinamit, japanimacija < Japan + animacija, sekskluzivni < seks + ekskluzivni, Opoldnevnik < opoldne + dnevnik, Pro-
9 Nekaj primerov smo za prekrivanke našli tudi slučajno, in sicer v oglasnem gradivu potovalne agencije Collegium, november 2004, Sobotni prilogi Dela, 13. 11. 2004: 20, oglasni akciji podjetja Horizont iz Maribora, avgust-november 2004, in podjetja Siol, avgust-november 2004.
blemarket < problem + market, nogomanija < nogomet + manija, problemat < problem + avtomat, smucarajanje < smučar + rajanje, testisirati < testirati + testis, genenjava < gen + zelenjava, {printernet < šprinter + internet,10 Megazin < mega magazin, wampo-sukcija < vamposukcija + wap, izwampiti < izvampiti + wap, RAP{eren < Prešeren + rap [rep], »>Arafatistan« < Afganistan + Arafat, O.K.olje < OK + okolje + olje 'okolju prijazno olje'.
Iz primerov je razvidno, da je prekrivni del poljuben.
Bauer (1993: 234-237) opredeljuje prekrivanke kot novo besedo, tvorjeno iz delov dveh ali več drugih besed tako, da praviloma ni mogoča jasna členitev na morfeme, npr. ballute < balloon + parachute, chunnel < channel + tunnel, dawk < dove + hawk, pri čemer je najpogostejši vzorec, kot je razvidno tudi iz primerov, ta, da nova tvorjenka nastane iz prvega dela prve besede in zadnjega dela druge besede (samo ta tip npr. najdemo pri Racek Kleinedler in Spears 1993). Vsekakor pa je pri prekrivankah prepuščeno tvorcu, kolikšen del ene in druge besede bo vključil v novo tvorjenko, omejuje ga le njena izgovorljivost in pomenska prepoznavnost, kaže namreč, da so take tvorjenke smiselne in stilno učinkovite le, če so podstavne besede v njih prepoznavne in v novi besedi še vedno vsaka nastopa s svojim (prvotnim) pomenom. Prekrivanke imajo v slovenščini en sam naglas in iz njih lahko nastanejo tudi nove, višjestopenjske tvorjenke, npr. japanimacijski, testisiran, stestisirati.
1.2.5	Besednozvezne menjavanke
Pri besednozveznih menjavankah gre za to, da se del prve besede prenese v drugo, del druge pa v prvo. Za kolikšen in za kateri del ene in druge besede gre, je odvisno od primera do primera, verjetno pa je po dolžini ta del vezan na zlog (zloge) oz. gre vsaj za tak del ene in druge besede, ki tudi v novi besedi na novi meji ne tvori težko izgo-vorljivega glasovnega sklopa. Opisane besednozvezne menjave so verjetno pogostejše pri kolokacijah, saj je pri njih prepoznavnost oz. razumevanje lažje ali hitrejše. V našem gradivu je bil le en primer, in sicer: grak in zvofika < zvok in grafika (»Grak in zvofika sta vrhunska«). Zopet je členitev na morfeme tu nesmiselna - kar se pri besednozveznih menjavankah zamenja in kar smo prej videli, da se pri prekrivankah prekrije, je poljuben del besede.
1.2.6	Opustitev notranjega dela besede
Nepredvidljivo je tudi krnjenje določenih nezačetnih in nekončnih delov besede, kakršno je v primeru h'woodski (»nam poda h'woodsko kritiko Hollywooda«), pri katerem je krnjeni del -olly-, torej skoraj cel predmetnopomenski morfem holly-, ki ima v angl. pomen 'božje drevesce' in je hkrati paronim pridevniku holy, ki pa pomeni 'sveti', kar je bil verjetno tudi razlog za opustitev. Kaže torej, da bi lahko bile za ta tip najaktualnejše zloženke (ali višjestopenjske tvorjenke iz njih), pri katerih se opusti
0 Gre za oglaševanje hitre internetne povezave, ki se je začelo v času olimpijskih iger.
en del besedotvorne podstave. Take opustitve se zdijo smiselne, če nastane med novo in staro besedo nek pomenski premik, hkrati pa je z opustitvijo prav opuščeni del na novo izpostavljen. So pa take tvorbe razumljive samo v povezavi z najožjim besedilnim okoljem.
1.2.7	Vnos ločila v besedo
A Vnos vezaja v besedo
Primeri so naslednji: pred-sodek, ne-potrebnost, po-ziv, od-ziv, lju-biti (»~ ali ne to je tu vprašanje«), na-klada (»Joker zategadelj poviša na-klado«), Ne-da, Seve-da (»Nekdo ima punco Ne-da. Upa, da bo prihodnji ime Seve-da.«).
Pri vseh primerih je bil vezaj dodan na besedotvorni meji, in sicer so pri prvih treh primerih z vnosom vezaja doseženi poudarki določenih pomenskih odtenkov, z njim je namreč ločen in s tem izpostavljen besedotvorni morfem, natančneje: izpostavljena sta oba besedotvorna morfema, ki imata v podstavi predmetnopomensko besedo (pred-ponsko obrazilo sestavljenk, besedotvorna podstava). Pri primeru lju-biti gre poleg tega še za modifikacijo znanega Hamletovega izreka, v »tvorjenkah« Ne-da in Seveda pa je izrabljena homonimnost njunega dela s tretjeosebno edninsko obliko glagola dati, torej da. Dejansko torej z vnosom vezaja v zgornjih primerih nismo dobili nove tvorjenke, le »staro« smo izpostavili kot tvorjenko, lahko bi torej na nek način po vzoru iz frazeologije govorili o prenovitvi tvorjenke. Morfemska zgradba »podstavne« tvorjenke se ni z vnosom vezaja v ničemer spremenila.
B Vnos drugega ločila v besedo
Ločilo znotraj besede imajo v našem gradivu naslednje tvorjenke: Si.mobil, S!mobil, Si.mobilov in BU!janje. Take rabe ločilnih znamenj SP '01 ne predvideva, mogoče pa jo je komentirati na naslednji način: pri primeru Si.mobil pika vizualno izpostavlja prvi del besede in s tem opozarja na njegov prvotni pomen (deloma torej podobno kot vezaj pri prejšnji točki), Si je mednarodna internetna domena za Slovenijo, klicaj v S!mobil pa ohranja pomen vzkličnosti, opozorilnosti, hkrati pa je tudi vizualno podoben obrnjeni črki -i-. BU!janje je tvorjenka iz medmeta bu oz., natančneje, iz novega prvostopenjsko tvorjenega glagola bujati, klicaj v tvorjenki pa skupaj s tiskanimi črkami podstavnega medmeta navidezno ohranja svojo skladenjsko vlogo in izpostavlja medmetni del besede tako, da verjetno določa tudi njegov glasnejši, ekspresivnejši izgovor oz. vsaj podaja predstavo takega izgovora. Dodatno ločilo pri morfemski členitvi takih »tvorjenk« ne igra nobene vloge, morfemska zgradba je torej takšna, kakršna bi bila tudi brez vmesne pike, klicaja itd.
1.2.8	Kombinacija različnih pisnih znamenj
Da bi ugotovili enega od možnih vplivov, ki ga ima na segment jezika mobilna telefonija, smo se odločili pregledati tudi nabor krajšav za SMS-sporočila, ki je bil
dostopen na spletni strani http://www.pinkponk.com/smskratice.asp. Podjetje Mo-bitel, d. d., je 7. 9. 2001 (vzpodbujeno gotovo s tujimi zgledi) povabilo svoje predvsem mlajše uporabnike, naj na omenjeni spletni strani vpišejo »domiselne kratice« in ustvarjajo »nov SMS jezik«.
Med več kot 450 primeri krajšav za SMS-sporočila,11 kolikor se jih je do 11. 1. 2002 nabralo na omenjeni spletni strani, je prevladoval z več kot 60 % kratični tvor-beni način, preostalo gradivo (160 enot) pa je izkazovalo npr. naslednje zapise: :-) 'zadovoljen',12 :) 'veselje', :(... 'jočem', :x 'poljubček', :D 'širok nasmešek', mi2 'midva', ju3 'jutri', 2mač 'preveč', sk8ar 'skejtar', 8-) 'Nosim očala', <>< 'ribica', {*} 'objemček, poljubček', *+* 'vidim te', ŽxŽ 'maš mačka?', Ž->-- 'vrtnica', \_/0 'A greš na kavo?', =:x 'zajček'.
Tvorjenost teh poimenovalno-sporočilnih enot je v njihovi sestavljenosti iz znakov različnih znakovnih sistemov, zapisali pa smo tudi že, da so te »tvorjenke« vezane le na pisni prenosnik. Posamezni sestavni deli teh enot, posamezni znaki torej (nikakor ne morfemi!), lahko v »tvorjenki« ne nastopajo s svojim pomenom, temveč zgolj s svojim izrazom, in sicer bodisi s pisnim izrazom (videzom), s katerim tvorijo ikono ali delno ikono kot npr. v :) ali kr2 'krof', bodisi z glasovnim izrazom kot npr. v ju3. Še pomembnejše dejstvo pa je, da imamo tu primere, kakršna je npr. zgoraj Ž->-- 'vrtnica', ki dejansko niso več besede in jih torej po Peirceovi razčlenitvi ne uvrščamo več k simbolom (med katerimi je tudi človeški jezik), temveč že k ikonam ali slikam.
2 Sklep
Pregledali smo nabor stilno zanimivih tvorjenk in ga skušali tipološko predstaviti, ne smemo pa pozabiti, da je ta tipologija po eni strani okrnjena zaradi omejenosti vzorca, po drugi strani pa zato, ker je bil povsem zanemarjen drugi vidik nastajanja novih poimenovanj, in sicer tista poimenovanja, ki zapolnjujejo poimenovalno praznino in so kot taka nujna za celovito funkcioniranje jezika, so pa neavtorska (ali pa se njihovo avtorstvo kmalu pozabi) in namerno taka, da bi v rabi čim prej postala splošno sprejeta, čeprav so bila tudi ta poimenovanja ob prvi pojavitvi neologizmi. Tu smo obravnavali le najproduktivnejše skupine novih ali novejših stilno zaznamovanih tvorjenk, torej tvorjenk, ki samo drugotno in drugače poimenujejo nekaj, kar je že poimenovano, so pa potencialno tudi vsi ti primeri taki, da lahko postanejo del splošnega slovarja. Ugotovimo pa zagotovo lahko naslednje: najsi tvorec izhaja iz že ustaljenih in sistemskih besedotvornih postopkov in definicijskih lastnosti tvorjenke ali pa tvori novo besedo na povsem nepričakovan in sistemsko neujemljiv način, možnosti za besedno inovativnost je v (slovenskem) besedotvorju vsekakor veliko.
11	Mnoge sicer niso vezane samo na SMS-sporočila, temveč so tudi del t. i. internetnih besedil, od katerih je najznačilnejša elektronska pošta in pa besedila, ki nastajajo v internetnih klepetalnicah. Poleg tega je več tovrstnih ikonskih krajšav, ki jih bomo našteli v nadaljevanju, mednarodnih.
12	Pomen krajšav je v enojnih narekovajih naveden citatno, popravljeni so bili le sičniki v šumnike, kjer je šlo za razvidno zamenjavo.
Viri
Delo XLII/253 (2. 11. 2001), 256 (5. 11. 2001), 257 (6. 11. 2001), 258 (7. 11. 2001), 260 (9.
11. 2001).
Elektrotehniški vestnik 34/1-12 (brez 3-4-5) (1967), 67/1-5 (2000). International Country Codes, 15. 10. 2002, http://www.iol.ie/taeger/tables/tab9.htm. Joker 10/100, 101 (november, december 2001).
Janez Keber, 32001: Leksikon imen: Izvor imen na Slovenskem. Celje: Mohorjeva družba. Korpus slovenskega jezika Fida, www.flda.net. Medicinski razgledi 6/1-4 (1967), 39/1-4 (2000).
Mladina 44 (5. 11. 2001), 45 (12. 11. 2001), 46 (19. 11. 2001), 47 (26. 11. 2001), 48 (3. 12.
2001), 49 (10. 12. 2001), 50 (17. 12. 2002), 51/52 (24. 12. 2001). Mobinet 30 (november 2001).
Miha Remec, 2001: Iksia ali slovo od zivostrojnega človeka. Maribor: Obzorja. Slavistična revija 15/1-4 (1967), 48/1-4 (2000).
SMS - Slovarček mini slovenščine, 11. 1. 2002, http://www.pinkponk.com/smskratice.asp.
Literatura
Laurie Bauer, 1993: English Word-formation. Cambridge: University Press. Enciklopedija Slovenije, 1987-. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Josef Filipec, 1961: Ceskä synonyma z hlediska stylistiky a leksikologie. Praha: Nakladatelstvi
Československe akademie ved. Alenka Gložančev, 2000: Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. Ljubljana: Rokus. Tomo Korošec, 1993: O krajšavah. XXIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenščino kot tuji ali drugi jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 15-27.
—	1998: Stilistika slovenskegaporočevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.
Nataša Logar, 2003: Besedotvorna stilistika: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
—	2004: Filter vrečka ali flltervrečka, foto posnetek ali fotoposnetek, ISDN paket ali ISDNpaket? Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor: Slavistično društvo. 222-239.
—	- 2005: Besedotvorni sklopi. Slavistična revija 53/2 (2005). 171-192.
Ingeborg Ohnheiser, 1979: Wortbildung und Synonymie. Leipzig: VEB Verlag Enzyklopdie. Steven Racek Kleinedler, Richard A. Spears, 1993: NTC's Dictionary of Acronyms and Abbreviations. Lincolnwood: National Textbook Company. Uvod. Matej Rode, 1974: Poskus klasifikacije krajšav. Slavistična revija 22/2. 213-219. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991. Ljubljana: SAZU in DZS. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jože Toporišič, 1973: Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 21/2. 217-263.
—	1974: Stilna vrednost oblikoslovnih kategorij slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 22/3. 245-262.
—	1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ada ViDOVič Muha, 1972: Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjižne leksike. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 35-52.
—	- 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
—	1991: Nekaj temeljnih prvin za »besedotvorno šolanje«. Slavistična revija 39/3. 317-326.
—	2000: Slovensko leksikalnopomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Summary
The lexical field is extremely changeable and dynamic. Word-formative stylistics belongs to the framework of linguistic-systemic stylistics, whose main carriers are morphemes (Vidoviä Muha 2000: 159). The points of departure in discussing word formative stylistics in this article are as follows: (a) the characteristics of definitional-expressional parts of derivatives, i.e. word base, formant, and the syntactic base; (b) the patterns of word formation that cannot be systemically defined and captured. The first group was defined as predictable transformational-generative processes of word formation and the second group as unpredictable transformational-generative processes of word formation. Both groups were further divided into subgroups and illustrated with examples. Both predictable and unpredictable processes of word formation in Slovene offer many possibilities for linguistic innovation.