Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gl(l., za četrt leta	I
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	1
8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto	X
Posamezne številke veljajo 7 kr. '	T Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat • 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
»tov. 241.
v Ljubljani. v četrtek 22. oktobra 1891.
T^etnil* XIX.
Pisati ali — molčati?
Običajno je to znak frivolnosti, a tudi duševne revščine, če začne kdo delati slabo dovtipe o veri, škofih, duhovnikih, katoliških shodih itd., izvestno ne ve, kako bi se odlikoval s svojo »duhovitostjo". Iz družbe, katera je le količkaj ponosna na ime častne in omikane družbe, so taki neslani dovtipi — izbacnjeni, zato pa tem navadnejši med ljudmi, katere bi lahko v marsikaterem oziru primerjali z ljubljanskimi baraboni, med katerimi sta surovost in robatost predmet duevnih govoric.
Očivestno spadajo v to vrsto ljudij nekateri sotrudniki »radikalnega" dnevnika iz Gospodskih ulic, kajt', kar smo v poslednji dobi pri njih videli in čitali, je povsem izliv kakega lista nižjega kalibra, kakoršne pisave bi se sramoval večji list. Toda od teh ljudij se tudi možno ni nadejati — plemenitejših čuvstev.
Na razne napade poslednjih dnij pa moramo odločno odbijati ono predbacivanje, da je katoliško-narodna stranka v katerem-koli oziru odvisna. Stranka naša je popolnem nezavisna od vseh možnih vplivov, koji bi se ne strinjali s polnim pravom in istinito svobodo slovenskega naroda na Kranjskem.
Na svojem programu zapisano imamo v prvi vrsti: narodno samostojnost in jednakopravnost, ter odločno bojujemo in se potegujemo za neskračena prava, narodna in politiška. To vse je znano vsakemu poštenemu rodoljubu na Kranjskem, in kdor ljubi resnico, pritrditi nam mora, da katoliško-narodna stranka na Kranjskem deluje samo za blaginjo slovenskega naroda in sv. vero. V službi teh dveh spojimo in stati ne prestanemo brez ozira na blagonaklonjenost ali nemilost raznih činiteljev, za kojimi so tako često že tekali in begali naši radi-kalci in prosvetljenci natihoma.
Kolikokrat nam je očital »Narod", da konser-vativno-narodne stranke na Kranjskem ne preveva narodni duh, da sedanji »klerikalci" nimajo pravice sklicevati se na rodoljubne duhovnike iz prejšnjih d6b, — na to odkritosrčno izjavljamo, da nas ne
vzburjajo taka neosnovana očitanja, še manj pa či-nijo kak vtis na slovensko ljudstvo na Kranjskem.
Najboljši svedoki, da je katoliško-narodna stranka na Kranjskem najbolj narodna in da duhovščina naša deluje na narodnem polju v duhu in tradicijah velikih in slavnih buditeljev-duhovnikov iz prejšnje dobe, — so sovražniki naši, koji z vso svojo nepopisno mržnjo dan za dnevom napadajo kranjsko duhovščino, prevzvišenega škofa in katoliške rodoljube, dobro vedoč, da narod slovenski na Krauj-skem nima bolj odločnih in vztrajnejših bojevnikov za sveta svoja prava od duhovnika.
Imena tisočerih duhovnikov ostala bodo na veke slavno zabeležena vpovestnici narodnega pro-bujenja na Kranjskem. Rodoljubni duhovniki ohranili so narod naš v onih dobah, ko so se posvetni razumniki odvračali od slovenskega ljudstva in podpirali — njega ponemčevauje.
Kdo se drzne biti tako nehvaležen in tajiti zasluge naše duhovščino za narod naš, nevenljive zasluge, zapisane v zgodovini iu v srcih hvaležnega ljudstva!
Duhovščina uaša je propovedovala slovenski, ko je državna oblast z vso silo delala v ponemčenje slovenskega ljudstva. Duhovščina je juuaško in vztrajno pobijala germanizacijo, probujala iu branila ljudstvo, bila je njemu jedina opora in sreča v najtežavnejših dobah, gojila je slovensko slovstvo, in smelo rečemo, da je bila in je slovenska knjiga na Kranjskem osobito delo duhovnikov; naša duhovščina, ta nesebični in naravni voditelj ljudstva, zasluži večno hvalo in čast, katere ue bodo izpulili ljudstvu najfulminantnejši »Narodovi" članki, niti najpodlejši njegovi »listki". V duhu svojih umrlih sovrstnikov pa delujejo vsi sedanji duhovniki naši, domovina in narod se naslanjata n&nje kakor na kamenite stebre, vera in domovina ostaneta vselej njih geslo.
Oj, kje bi bili glede blaginje iu narodnih pravic, da bi vsi omikanci delali tako neumorno na narodnem polju, kot duhovniki naši!
Duhovščina naša stavlja se po robu nemštvu, dočim nas odtuja in krati naše narodne pravice in oznanja pogubna, neverska in liberalna načela, otrov vsakemu krščanskemu narodu; duhovniki naši pro-povedujejo slovenski dolžnosti in ljubezni do naroda, kakor so delali i tedaj, ko je sila hotela ubiti vsako slovensko besedo; duhovščina naša zabranjuje, da se s poveličavanjem razkolnikov ne razširja med narodom prepir in verski razkol od ljudi, ki so — bogatajci; duhovniki naši so in ostanejo poleg zvestih slug naroda zvesti služabniki katoliške cerkve, koja je bila, je in stane na vse veke — vseobčna.
Zlasti pa nam očitajo »Narodovci", zakaj se mi vtikamo v politiko. Duhovnik ostane naj v svoji spovednici in na propovednici, vse drugo njemu nič mar. Na to odgovarjamo: Ko bi Nj. Veličanstvo, doslej najvišja avtoriteta, sam vladal, ne smel bi se nihče brigati za to. Ko bi Nj. Veličanstvo delal sam s svojimi svetovalci, rekel bi, bodimo poslušni. Ker je pa Nj. Veličanstvo mnogo svojih pravic odstopil svojim narodom, rekoč: Volite si svoje zastopnike, ti naj predlagajo postave, jaz je bom pa potrdil — imamo od te dobe tudi pravico in dolžnost skrbeti za to, da prava uaša in težnja predlagajo naši poslanci pred stol Nj. Veličanstva, torej je tudi vsakemu avstrijskemu državljanu, v isti meri duhovniku, dovoljeno, vtikati se v politiko. Ne smemo puške vreči v žito. Nismo li tudi avstrijski državljani, ne plačujemo li davkov, kakor drugi? Moglo bi se tudi reči : Odvetnik naj ostane v svoji pisarni, rokodelec v svoji delavnici, trgovec pri svoji trgo vini itd. Kdo naj pa ostane pri politiki? — Samo »Narodovi" sotrudniki ? Mi torej nečemo biti samo služni, temveč i delavni v politiki.
Konečno pa še v oči b6dejo na Kranjskem te »svobodomiselnike" največ katoliška politična društva, ker so jim na poti pri propagandi prekucijskih načel. Ta društva so najtrdnejša zaslomba narodnega duha na Kranjskem! Narodni in verski duh, duh krščanski preveva ta društva, v njih klije up boljših dnij našemu narodu. Da v teh društvih pojo tudi papeževo himno, komu to mari? Vsaj so to
ISTE K
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Onesrčeu stal je škof sredi dvora s puško v roki; kamor je pogledal, povsod je švigal ogenj. Strašno se je razlegal »Erin go bragh".
Naenkrat se v svitu plameneče jelke, visoko na pečevju. prikaže črna postava z diplo v roki.
»Primite ga zlodeja, on je zažgal!" vpije škof — iu ne da bi čakal, da se mu povelje vspolni, pomeri in ustreli.
Porogljivo krohotanje mu odgovori. Redarji pa, ki so videli, da je nemogoče, polastiti se požigalca, zbrali so se okolu požara in hiteli gasiti, Zamau! Ko je vse pogorelo, dii jim škof znamenje, da se povrnejo v Bolyboy. Vstavo, kojo je bil nastavil »sinovom noči", vjel se je sam.
V jutru tretjega dne po požaru pristave vstopil je k škofu stari strežaj, v trenotju, ko se je po za-jutrku zamislil v časopise.
»Lord Plunder iz Bantryja je prišel in vpraša, kedaj bi vas mogel obiskati ?"
»Lord Plunder mi je vsak čas dobro došel gost!"
„A on ni sam."
Lord nagrbanči čelo, strežaj odstopi za korak.
,,Kdo je z njim ?"
»Gospod Jan Blumfield, agent Pilfererjev."
„Tepec! Tistega so lopovi ubili!"
»Dovolite mi, Milost, pripomniti, da je bila kriva vest o njegovi smrti."
»Veselilo me bo, videti ga!"
»Prosim, določite uro!"
»Za lorda Plundra sem vedno doma in za osebe, ki mi je on predstavi — a le za tiste !"
Strežaj se globoko prikloni iu odide. Škol pa je vrgel časopise na mizo ter se napotil po sobi gori in doli. V znamenje posebnega zadovoljstva gladil si je brado.
V trenotju je zavil voz ua dvor. Škof stopi pred zrcalo, popravi si belo ovratnico ter nagubanči obraz v resne gube, jediuo znamenje školijskega dostojanstva v Angliji.
»Dobro jutro!" pozdravi Pluuder in burno vstopi; »bal sem se, da vas ne doborn tu. Oprostili bote mojo opravo, kaj ue?J
»Nadejam se, da se dobro počutite," pozdravi ga hladno škof. — Ko pa je pogledal lordovo opravo, visoke škornje in lovsko obleko, ni se mogel smeha vzdržati.
»Prav dobro! Hvalo Vam! Ne samo jaz sem zdrav, — dovolite, da vam še druzega predstavim, ki je z zdravo kožo ušel lopovom; agent lorda Pil-fererja, našega prijatelja!"
»Saj res," začudi se škof, »govorilo se je, da ste bili umorjen, gospod Blumfield."
»Umorjen in tudi že pokopan, Milost; tak, kakoršuega me vidite, prišel sem iz groba."
»Vidim, da ne izgledate tako čvrsto, nego prej !"
»Seveda — a zdaj je že boljše," odgovori Plunder; »ko bi ga bili videli takrat, ko so ga k meni prinesli!"
„Kako? K vam?"
»Seveda, dragi moj, drugače bi bil zdaj mrtev. Sedite, .Jan, in povejte Nj. Milosti svojo dogodbo!"
»Ako mi nameravate opisovati požar, rečem vam takoj, da ni treba, imel sem ga sam."
»Požar, tu v Bolyboyu?"
„Na pristavi na ,Črni gori'. Lopovi so mi jo zažgali pred nekimi dnevi in sedaj ni sledu o njej."
katoliška društva, vsaj smo in ostanemo katoličani iu papež glava svete cerkve naše! Laskati se ljudstvu in misliti na svoj — žep, takega rodoljubja mi ne kujemo v zvezde. Najboljši odgovor v tem oziru bodi našim radikalcem : snovanje novib takih društev!
Hujskanje proti veri iu duhovščini, to je njih vsakdanja hrana. Smemo li molčati? Nikakor! Zv^ naj javnost, kaj se godi, tem prej bode opustila pot konfuznega liberalizma. — Ko se je hujskanje in rovauje tiska proti veri očitalo v nemškem državnem zboru socijališkemu poslancu Beblu, obrne se k liberalnim poslancem in poslancem profesorjem, rekoč: „Vi ste nas to naučili s svojo liberalnostjo in svojimi materijalistiškimi spisi !u O slovenskih liberalcih in radikalcih pa veljajo Goethejeve besede: „Die budiste VVeisheit dieser NVeisen Ist, Gott zu leugnen und den Dr .... zu preisen!"
Ogersko gospodarstvo s šumami.
ii.
V 228. številki „Slovenca" smo razložili, kako misli ogersko ministerstvo za poljedelstvo prodati do 5000 oral najlepše hoste brez cenitve samo jednemu podjetniku ter tako dosedanjim domačim trgovcem z lesom odvzeti ves dobiček. Ce je že to ravnanje samo na sebi krivično za ljudi, ki od te trgovine živč, gotovo se godi še večja krivica do-tičnej zemlji, kjer se šuma tako naglo in v tolikem obsegu pokončuje.
Dokazano je, kako koristne so šume za vsako zemljo, ter so zakouodavni zbori zaradi tega tudi izdelali postave v varstvo šum, da se ne smejo prenaglo sekati, a prazni prostori pa na novo nasade. Hude kazni so namenjene onim, ki prekršč te postave, a onim, ki nasajujejo golišave, dele se lepe nagrade, kakor u. pr. pri nas na Krasu.
Tudi na Hrvatskem imajo v tem pogledu dobre postave, in oblasti pazijo, da se strogo vrše posebno za občinske šume, pa tudi vse one, ki so podvržene državnemu nadzorstvu.
Tudi na Ogerskem se strogo pazi na izvršitev teh postav. Kako gospodari pa ogersko ministerstvo za poljedelstvo z onimi hrvatskimi šumami. ki so izročene njegovej upravi vsled zadnje nagodbe? Gotovo ne dobro, kajti dati posekati gladko 5000 oral najbolj zdrave šume, a drugo zastarelo pustiti, to ni racijonalno gospodarstvo.
Drugo vprašanje je tudi velike važnosti, je li namreč isto ministerstvo, ki zahteva na Ogerskem za najmanje hoste gospodarske in obdelovalne osnove, tudi za te hoste dalo take izdelati? Hrvatski sabor bi moral to od dotičnega ministra zahtevati, kajti narod hrvatski je pravi gospodar teh šum, a ogerski minister le upravitelj, kateremu pa ni dovoljeno, da more po svoiej volji dajati hosto sekati.
Na ta način bi se lahko dogodilo, da bi bila v kratkem posekana vsa naša bosta, ki je cenjena na 50 milijonov.
Kaj takega gotovo niso mislili naši zastopniki na našem saboru, če so še taki prijatelji Madjarom, in minister je prekršil tudi s tem ravnanjem sklenjeni dogovor med hrvatsko in ogersko regnikolarno deputacijo.
„Toliko boljše!" vpije Plunder.
„Kako pravite?"
„Toliko boljše!"
„Ne umem te šale!"
„Dragi moj! vam so jedno pristavo zažgali, mojih leži pet upepeljenih. Grad lorda Pilfererja je uničen in iz onega lorda Bantry-a se še kadi. Tovariši smo si v nesreči, bodimo si tudi v osveti. Gotovo ne poznate požigalcev, tu je jeden, ki jih je videl od blizu."
„Dva poznam; za glavo prvega razpisal sem že nagrado."
„Za katerega?"
„ Petra!"
„In kdo je drugi?"
„Tobija, diplar; njega imam na sumu."
„In jaz imam dokaze," pristavi agent. „Ta lopov je še hujši, nego ,kralj noči', ker —"
„Povejte vse, Jan!" vpije Plunder. Pressmann pogleda škofa.
„Le povejte!"
rVašej Milosti," začne Jan, „je gotovo znano, kako sem Zaliko vzel v svojo hišo, kako jo je gojila gospa Emilija —"
Kako je pa z novimi nasadi? V kraljevskem manifestu, s katerim so se šume v bivšej vojaškej krajini podelile narodu hrvatskemu, stoje znamenite besede: „Šuma se ne sme samo sekati, nego se mora zopet nasajati." In ravno teb besed se ne drži ogersko ministerstvo, nego znd le pobirati milijone za posekani les, a zemljo pusti prazno in ne-nasajeno.
Pogostoma se vidijo mogočni gospodje iz Budimpešte v krajiških šumab, ali le zato, da jih za prodaj procenjujejo, ne pa da tudi pregledajo, ali se goji nova šuma na posekanih planotah.
Najbolje nam dokazuje proračun ministra za poljedelstvo, kako malo on mara za pogozdovanje posekanih šum. Milijone dobiva vsako leto za les, a le borih 6000 gld. troši se za ograje, čiščenje in nasajevanje novih šum.
To je tako neznatna svotica, da je ni vredno spominjati, kajti ž njo se ne d& nič izvesti na tako velikem prostoru. Sama brodska imovna občina potroši za upravo svoje šume 50.000 gld. na leto. Je pa to tudi krasna šuma in lepi mladi nasadi, dočim je v državnih šumah videti le močvirje iu starikavo grmovje,
To je vandalsko gospodarstvo, ki se mora sčasoma strašno osvetiti. Zalibog, da je to slovanska zemlja, s katero se tako gospodari, in da ni nade, da bi bilo kmalu bolje. Bati se je, da bodo krasne šume slavonske v kratkem izsekane in da bodo na onih krajih nastale neplodne planote in nezdrave močvare.
Temu bi se moral upreti hrvatski narod po svojih zastopnikih ter zahtevati od ogerske vladč, da se drži postave in racijonalnega gospodarstva s šumami. V tem vprašanju za varstvo šum morali bi biti vsi poslanci složni, saj je to narodno bogastvo, ki se ne sme brez vsakega smisla raztepsti, nego se mora ohraniti tudi potomstvu, kar je pa le mogoče s pametnim gospodarstvom. —a.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. oktobra, lotranj« dežel«.
Volilna reforma. Vladna glasila odločno ugovarjajo volilni reformi. Pišejo, da to vprašanje spada mej ona politična vprašanja, ki se morajo odložiti po prestolnem govoru. Po tem takem je pričakovati, da se bode vlada izrekla proti reformi državnozborskega volilnega reda.
Češko. „Hla8 Naroda" priporoča, da bi se v Pragi osnovalo društvo, koje bi delovalo na to, da bi Cehi kupovali samo pri Cehih. V ta namen naj bi društvo imelo pisarno v Pragi, kjer bi bil seznam vseh čeških lirm. Po deželi bi pa društ\o imelo več podružnic. Osnovo takega društva bi bilo želeti, če bode le mogoče dobiti potrjenje pravil. Bati se je pa vsekako, da bode vlada delala ovire, češki poslanci pa ne morejo vplivati v tej zadevi, ker so preveč osamljeni.
Ogersko. Dosedanja zmerna opozicija preme-nila je svoje ime in se sedaj nazivlje narodna stranka. Prememba je pa bila tudi umestna, kajti poslednji čas ta stranka pač ni več zmerna, temveč se je že jako približala skrajni levici. Svojega programa stranka zadnji čas očitno ni premenila, pač pa svoje postopanje. Prejšnje čase se je ta stranka kazala Slovanom pravičnejšo, nego je vladna, ali
„D&, d&, vse vem. Tudi o požaru rosescastle-skem, o vjetju Firebrauda, njega obsodbo in opro-stenje po .sinovih noči' — vse vem! Povejte svojo zgodbo!"
Jan je jel na široko in dolgo praviti, mi pase bomo krajše izrazili.
Obsojen k smrti vsled gladu, bil je nesrečnež do vratu zakopan v močvirje. Jeden njegovih po-grebcev pomoii mu bakljo pod nos in pravi: „Še par takih vzgledov in lordje nas ne bodo več mučili!" Bil je diplar, ki je to govoril. Sinovi noči so odšli, a on je trpel strašne muke; kri mu je silila v glavo; zazdi se mu, da vidi od dalječ luč — a v tem trenotju pustila ga je zavest. — Ko se je bil zopet vzdramil, bil je v čuvajnici redarjev glenga-riffskih; od njih je zvedel svojo rešitev. — Vikarij 0'Connor vračal se je pozno v noči od bolnika domov, učitelj 0'Neil spremljal ga je s svetilnico. Slišala sta ječanje nesrečneža ter ga poiskala. V tem, ko je vikarij pri njem ostal, hitel je 0'Neil klicat redarjev, ki so ga izkopali, zavili v gorke plahte in odnesli v Glengariff. Po noči prihodnjega dn^ pa so ga odpeljali v Liraerick. Vikarij in učitelj sta morala obljubiti, da bosta o dogodku strogo molčala.	(Dalje sledi.
zadnji čas se pa grofu Aponnyi-ju še dovolj ne po-madjarizuje.
V nanje države.
Turčija in Črnagora. Petdeset m8ž močna četa je napala na potu mej Bielopoljem in Sienico več črnogorskih rodbin, ki so šle v Srbijo. Albanci so baje ranili pet Črnogorcev. Ženske in otroci so bežali pred Albanci v gozde. Črnogorska vlada se bode pač sedaj zopet pritožila v Carigradu, kar seveda ne bode nič pomagalo. Novi guverner torej še ni mogel napraviti reda. Za vse njegove naredbe se nič ne zmenijo Albanci.
Srednja Azija. Rusi so že deloma zaseli Pamir. Ta dežela je dosedaj bila vsaj po imenu af-ganska. Ta pokrajina ni baš rodovitna. Po letu je ondu velika vročina, po zimi pa mraz in pogosti viharji. Ljudij je v tej deželi jako malo. Važna je pa ta dežela v strategičnem in trgovsko-političnem oziru. Skozi njo vedejo razne ceste iz Srednje Azije v Indijo. Zato se pa za to deželo vlečejo tri države: Rusija, Afganistan in Kitaj. Anglija podpira Af-gance v tej stvari, ker se boji, da bi Rusi ne postali neposrednji sosedje njih posestev. Neki ruski general je že preiskal to deželo in najbrže ne le iz znanstvenih namenov.
«Južna Amerika. Argentinski senat in pa zbornica sta spoznala, da bode težko sestaviti novo ministerstvo, in sta zatorej izrekla vladi zaupnico. Ministerstvo pa vendar ne misli umakniti svoje ostavke. — Brazilijski zastopniki v raznih državah so pa dobili od vlade nalog, da naj razloži vladam, pri katerih so poverjeni, da so vesti o poslednjih neredih in predsednikovi bolezni bile pretirane. Seveda, vlada bi rada vse nepovoljne stvari utajila.
Izvirni dopisi.
S Pohorja, 15. oktobra.*) Od vseh strani dohajajo Vam poročila o letošnjej letini. Sprejmite torej par vrstic tudi od nas. Dasi tukaj, dokler je še gozda kaj, letina za kmeta dosti ne šteje, vendar polgruntarji, gostači in sploh delavci ne morejo ostati ravnodušni, če n. pr. ne obrodita koruza in krompir. Premožnejši poreko, bodemo pa kupili; toda poslednji, ki morajo sicer tudi to storiti, občutijo pač dosti huje nasledke slabe letine, katere najbližji spremljevalec je — glad.
Koruza, kolikor je ni poparila slana, obrodila je še precej dobro v naših hribih, dosti slabše pa je z ržjo in krompirjem. Ozimino so podorali, a jarina je sicer kazala še precej lepo; toda izdala ni nič kaj posebno. Le malokateri kmet namlatil je toliko, da mu ne bo treba kupovati za kruh. Ajda je le malokje ušla zgodnji slani, toda ponekje bodo je dosti dobili. Krompir pa je ostal večinoma droben, a tam, kjer tega ni bilo, trpel je dokaj na gnilobi. Mnoge gospodinje si belijo glavo, kaj bodo polagale svinjam. Navadna bolezen prašičev je tudi letos pobrala tu pa tam nekoliko dvoparklježev, vendar v nekoliko manjši množici, nego lansko leto. Vsekako pa svinjereja vedno bolj peša v naših hribih, tako, da imajo trgovci s svinjami tukaj vedno več posla, goneč in vozeč pitano živino od hrvaške meje, za katero iztržijo tukaj dokaj denarja. Gospodinje pa navadno govori: „Cudni časi so sedaj. Nekdaj znale smo še izrediti kaj pitane živine, a sedaj pa je skoro vsak poskus zastonj. Mladiči počepajo že navadno v gnezdu, ali pa kmalu po odstavljenju, a oni, ki ostanejo živi, se kumerni in mršavi, kakor bi točo vozili". In res, le malokje je videti lepih prašičev, a tam kjer so rejeni po letu, zapadejo navadno kmalu po kresu bolezni in poginu.
Kmetje so torej primorani kupovati zrnje, a marsikje še začimbo ali slanino. To vse stane pa dokaj denarja. Ker so ljudje, to je služabniki navajeni dobivati za malo južino — vsaj po letu — vino in kruh, vino pa, kakor znano, je letos močno poskočilo na ceni, stala je tudi ta „mala južina" uaše kmete mnogo denarja. Komaj so že dočakali, da je dozorilo sadje, da so naprešali dom& nekoliko mošta — vsaj za prvo potrebo. Mošta napravili so nekateri res veliko, dasi jabolka niso bila tako polna, nego v minolem letu. Zato pa so bolje obrodile hruške, bodisi cepljene, ali lesnjačke, katere poslednje zrastle so marsikje tako nekako po sili. Zlasti na pašnikih raste tukaj še dandanašnji dokaj starikavih lesnjaček, katerih sad je pa kaj dober za mošt. Kadar je dovolj druzega sadja, se mnogi za te lesnjačke ne zmenijo ter jih večinoma pobere in po-hrusta živina, a letos pa so bile dobre in tudi nenavadno polne. Neki kmet se je hvalil, da je pridelal mošta — tolkavca — celih 16 polovnjakov. Po 6—10 polovnjakov pa ga je pridelal marsikateri. Pa pravijo naši kmetje: „Zdaj, ko bomo pili mošt,
postalo bode vino cenejše. Saj vina nižje cene nego po 22 kr. že itak ni bilo dobiti (v krčmi pa seve stane fe enkrat toliko)". Toda vkljub temu, da naši kmetje ne menijo dosti kupovati vina, bilo bi vendar želeti, da ga prodado vinorejci trgovcem prav drago, da saj pride denar med ljudi; kajti navadno je itak že postalo, da ne tisti, ki se poti in prideluje, ima dobiček, ampak trgovec, kateremu zraste tako rekoč vino v kleti, ker ga kupuje od vinorejcev za nizko, prodaje pa kmalu potem za visoko ceno. Neki vinski trgovec, vživajoč zdrav zrak v naših hribih, izrazil se je baje, da ima v svoji kleti toliko vina, kolikor je treba vode, da žene pol dueva kolo vodne pile
(žage). Pohvaliti se je hotel, kako bogat da je, i čaka lepa prihodnjost.
Da imamo na Blokah tako krasen altar, je prva zasluga g. župnika J. Kaplenka, kateremu naj dobrotljivi Bog obilo povrne njegov velik trud.
Očitno pohvalo zaslužijo pa tudi vrli farani, ki so hodili vskljnb velikemu delu na polju pridno in z veseljem k cerkvi delat od kresa do sedaj, ki so z nekakim ponosom pripeljali altar na 44 težko obloženih vozeh iz Ljubljane.
Kdor hoče v resnici lep altar videti, naj ga pride gledat na Bloke. Izdelal ga je g. V. Vodnik, kamnosek v Ljubljani, katerega toplo priporočamo vsem, ki hočejo kaj umetnega napraviti. On je še mlad, ima nadarjenost in veselje za delo. torej ga
zlasti ker je vino tako poskočilo v ceni. Pozabil pa je povedati, koliko tega bogastva je prirastlo v nje-govej kleti, in kako malo odškodnino je metal vino-rejcem za njih trud, dovažajočim mu svoj pridelek? Toda sedaj, ko vedno bolj in bolj peša vinoreja, ko začenja biti vedno bolj trda za denar, bilo bi res umestno, da se združijo kmetje in si osnujejo nekako trgovinsko zadrugo, da bodo vsaj z domačimi in neobhodnimi pridelki trgovali sami — brez tujih mešetarjev. Takrat še le pjstanemo Slovenci pravi gospodarji na lastnej zemlji.
Z Blok, 17. oktobra. (Konec.) Ako gremo proti sredi altarja, imamo zopet dve lezeni, pred katerima stojita na vitkem »konzolu" iz isterskega marmorja veličastni po 16 m. visoki podobi sv. Gabrijela in Rafaela. Te dve podobi in vseh drugih devet podob, sta rezani iz rumenkasto-belega varaždinskega kamenja. Izrezala sta jih domača umetnika gg. Bovšek in Ambrožič. Mimogrede naj omenim, da je ves altar delan od domačinov, ne kakor nekateri sodijo od tujih delavcev.
Med tema lezenama je tron v podobi velike obokane dolbine. Delan je iz belkastega istrijanca, ob steni ima šest mogočnih, „kanaliranih" lezen s „kapiteli", med katerimi so zopet vložene plošče iz veroneškega rumenega in rudečega afrikanskega marmorja. Tron je obrobljen z okvirjem, ki je narejen iz samih drobnih peresc. Podstavek, na katerem stoji 1 80 m. visoka kamenita podoba sv. Mihaela, je bogato ozaljšan in na obeh straneh ima dve vitki »vazi". Podoba sv. Mihaela ima prsi posebno bogato izdelane, pas je ozaljšan s krasno or-namentiko, peruti sta. visoko odprti. V eni roki drži tehtnico, v drugi pa goreč meč Nad okvirom vidimo lepo angeljsko podobo, na obeh straneh po okviru pa visi velik in umetno rezan venec iz kararskega marmorja. Vrh stebrov in okvirja se prične glavno ovršje, ki ima jako lične „konzolčke", lepo izrezana očesca in peresca. Srednji del ali »fris" je rudeč- ! kast, velik obok ali krivec, ki tehta 40 centov se vidi kot pas lahek in vitek. Na vrhu ovršja na zelenem podstavku sta dve stoječi podobi: sv. Martin in sv. Izidor, in dve sledeči: sv. Katarina in sv. Notburga. Za njimi pa je na krasnih šibkih lezenah vrhno ovršje z lepo ubranimi zobci. Na vrhu so zopet tri lepe in posebno fino rezane ozaljšave in sredi teh olepšav je bel križ.
Med glavnim in zgornjim vršjem vidimo lepo zavit, fino izrezljan okvir, v katerem je slika Boga očeta in Sina in na vrhu ovršja je kamenita podoba sv. Duha.
Tron zapira podoba sv. Mihaela, katero je slikal g. Miroslav Tomec iz St. Vida nad Ljubljano v splošno zadovoljnost. Na stranskih vratih stojita mogočni podobi sv. Petra in sv. Pavla.
Najlepše delo je pa tabernakelj. Delan je iz snežno-belega kararskega marmorja. Na finem podstavku stoji šest krasnih vitkih stebričev z elegantnimi kapiteli, na katerih sloni lepo vršje z lahko oprto kupolo, vrhu katere stoji na umetno rezanem podstavku križ. Pred križem na kupoli je pa še lepa angeljska glavica, ki ljubko gleda na menzo. Tabernakelj je v resnici lepota, da je ni mogoče natanko opisati, treba jo je videti.
Vratca pri tabernakeljnu in drugo zlatenje je dobro izvršil g. Zadnikar v Ljubljani.
Dne 29. pr. m., t. j. na sv. Mihaela dan je prišel preč. g. Pranjo Kunstelj, dekan cirkniški, blagoslovit spodnji del altarja. Gorenji del altarja je prihodnjo nedeljo blagoslovil preč. g. kanonik Ant. Urbas iz Ljubljane, ki je imel potem tudi slovesno sv. mašo. Slavnostni govornik je bil domači gosp. župnik, ki je v svojem izvrstno izdelanem govoru razložil zgodovino altarjevo, njegov pomen, ob kratkem je razložil tudi vse podobe, ki so v altarju. Da je potrkavalo, streljalo, da je prišlo veliko ljudi od blizu in daleč, razume se samo ob sebi.
Ker se je pa veliko denarja izdalo za prezida-vanje prezbiterija, za nov tlak, za novo slikano okno in opravo za altar, boda nam težko vse plačati in to tem bolj, ker smo imeli letos tako slabo letino, da smo komaj seme dobili iB ker si ljudje vsled zaprtije zavoljo živinske bolezni nič prislužiti niso mogli, zato se obračamo s ponižno prošnjo do vseh radodarnih src, da bi nam s svojimi doneski pomagali poplačati stroške.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. oktobra.
(Vojvoda Viljem Virtemberški) je povodom svojega premeščenja v razpoložnost dobil od presvetlega cesarja jako milostno pismo, v katerem vladar naglaša njegove zasluge v vojski in miru. Včeraj je vojvoda kot poveljnik 3. vojnega kora vzel slovo od tukajšnje posadke. Pripeljal se je opoldne z brzovlakom iz Trsta. Na tukajšnjem kolodvoru so ga pričakovali gospod deželni predsednik baron Winkler, divizijonar gospod generalni major vitez Schilhawsky in vsi častniki. Nj. kr. visokost se je prav srčno poslovil. Pri odhodu vlaka je godba domačega pešpolka zaigrala cesarsko himno.
(Vojaška imenovanja.) Dosedanji poveljnik 10, vojnega kora in poveljujoči general v Premislu, fcm. Viljem baron Reinliinder, pride v enaki lastnosti v Gradec, na njegovo mesto pa dosedanji namestnik načelniku generalnega štaba, podmaršal Emanuel Me rta. Polkovnik Moric Fux je imenovan puveljnikom 56. pešbrigade v Ljubljani.
(Kanonično vmeščen) je bil danes preč. gosp. Martin P o v š e na faro Ribnico. Ob jednem je bil tudi imenovan za dekana ribniške dekanije.
(K imenovanju radovljiškega uadučitelja.) Ker je „Slov. Narod" povedal »izza kulis", kar se je baje godilo v deželnem šolskem svetu gled^ na to imenovanje, smo tudi mi poizvedovali in poizvedeli iz Radovljice, da je učitelj g. Okorn od okrajnega šolskega nadzornika, g. prof. Lev ca, priporočan na prvem mestu. Priporočila sta ga tudi znana narodnjaka graščak g. Janko Urbančič in čast. gosp. župnik preddvorski, in okr. šolski svet radovljiški ga je postavil na prvo mesto v terni. Ko bi torej duhovna zastopnika v deželnem šolskem svetu glasovala z&nj, držala bi se nasveta g. prof. Levca, o katerem vendar ne moremo misliti, da bi priporočal privrženca nemškega »šulferajna". Ali kali? Sicer pa se imenovanje še ni vršilo, ker je bila vložena neka pritožba proti učitelju g. Okornu, katera se mora prej rešiti; torej je tudi neresnična vest »Narodova", da se je jeden duhovnik zastopnikov zdržal glasovanja.
(Ogenj.) Iz Št. Vida pri Lukovici se nam z dne 20. t. m. poroča: Naznaniti vam imam nesrečo, ki je sinoči zadela dva posestnika naše vasi, ki bi bila lahko postala osodepolna za polovico vasi. Okoli pol desete ure, ko so ljudje večinoma šli k počitku, nastal je naenkrat ogenj pri Pevcu št. 23, ki se je kmalu prijel tudi hleva in drvarnice soseda Toneta št. 14. Zgorelo je prvemu prav vse, hišno poslopje, hlev, vezani kozolec in vse drugo; zgorela mu je ; bode cena vsa klaja in vsi letošnji pridelki, ki so bili večinoma že spravljeni; zgorelo mu je tudi veliko pšenice in fižola, pripravljenega za prodajo. Da bi si malo opomogel, skupljeval je poljske pridelke in jih zopet prodajal, in od vse te zaloge je ostalo le nekaj pol osmojene pšenice, drugo je vse uničeno. Živino iz hleva so rešili, ker pa je bilo vse poslopje naenkrat v plamenu, ni bilo mogoče več priti do svinjakov, in štirje prešiči so zgoreli. Ker je bilo vse, izven hiše, leseno in imelo lesene strope, prišel je ogenj povsod do tal; le iz hiše so rešili nekaj vsakdanje obleke, vse drugo je plamen pokončal. Pogo-relec je bil pošten kmetovalec, delaven iu varčen in in si je zadnji čas nekaj opomogel, sedaj mu je
uničeno vse. Bil je sftur zavarovan, a le za malo svoto, menda 600 gld., s tem si bo komaj poslopje postavil. Pri drugem zgorela .je streha na hlevu in drvarnica, obojno s precejšnjo zalogo; le nekaj metrov oddaljeni kozolec z veliko zalogo sena in še bližje stoječo, z opeko krito hišo so po silnem trudu obvarovali. Gospodarja ni bilo doma, ko ga je nesreča zadela, odšel je menda po kupčiji na Hrvaško. Žal, da se je pri tej nesreči pripetila še druga. Pri Pevcu spala sta dva sinova v senu na kozolcu; ko je bilo že vse v ognju, zbudi se starejši in se reši, mlajši, nekaj čez 10 let star, ostane v ognju in zgori; danes zjutraj so dobili le nekaj ostankov. Gasilno društvo iz Lukovice je bili kmalu na lici nesreče in z velikim trudom omejilo požar na omenjena poslopja. Le škoda, da se je malo poprej načelnik društva odpovedal in mu naslednik še ni izvoljen; tako je bilo nekaj časa delo brez pravega reda, ko pa sta na eni strani g. L. K. iz Prevoj, ua drugi strani g. K. V. iz Lukovice prevzela vodstvo, šlo je delo prav dobro izpod rok. Pokazalo pa se je tu zopet, da dobra brizgalna v pravih rokah pri požaru res veliko pomaga. Prav posebna sreča pri tem pa je bila mirna noč, niti najmanjšega vetriča ni bilo, sicer bi bila danes polovica Št. Vida pogorišče. V veliko nadlogo pa so bili nekateri pijani domačini in tujci; bil je namreč ravno ta dan v Lukovici somenj iu nekateri, posebno „mešetarji" so bili preveč naložili; da pa pijan človek hoče največ govoriti in ukazovati, uči skušnja. Splošno pa so se čudili, da gasilno društvo iz bližnjega Doba ni prišlo na pomoč, ko je vendar od tam bilo veliko ljudi pri pogorišču. Nekdo, vprašan po uzroku, je od-; govoril: »Saj niste nič ,pošte'dali." Kdaj? Morebiti 24 ur pred požarom? Kako je požar nastal, se ne vč. Najprej sodili so berača, ki je ravno tisto noč v hlevu spal, pa kmalu se je pokazalo, da sodba ni bila resnična, ker zažgano je bilo od zunaj. Potem se je sodilo, da bi bilo zažgano z odvrženo smodko ali vžigaluim klinčkom, posebno ker je s senom napolnjeno poslopje stalo tik ceste in se je malo pred požarom tam tolpa pijanih fantov prepirala in grdo preklinjala. Resnico pokazala bo zna-biti preiskava; gotovo pa je, da je v pijanosti uzrok mnogim nesrečam, ker takrat hoče in sme vsak ' pastir imeti smodko. Drugi zopet sodijo, da je požar prouzročila hudobna roka; kakor namreč pravijo, začelo je goreti na notranji strani dvorišča. Bog nas i varuj take in enake nesreče!
(Razglas.) Prejeli smo od skušenega g. župnika obširen rokopis, obsegajoč natančen poduk, kako oskrbovati raznotera pisarniška opravila. Ta „Du-hovski Poslovnik" govori o vsebini in vnanji obliki poslovnih spisov, o naslovih uradov in viših, pa najviših oseb ... o kolekovanji, poštnini. Raz-1 pravljajo se raznotere vrste zasebnih in uradnih spisov, n. pr. prošnje, ugovori, tožbe, poročila zapis-niki, pogodbe, dolžna pisma, pooblastila, oporoke itd. Nahaja se v rokopisu natančen navod za spisovanje farnih matic, prošnje za spregled raznih zakonskih I zadržkov, obširen nauk za oskrbovanje cerkvenega in nadarbiuskega premoženja, za pokladanje cerkvenih računov itd. Gosp. pisatelj nauku dalje povsod mnoge obrazce, ozira se vestno na dotične državne iu cerkvene postave in določila ter porablja naredbe ' naše domače škofije. — Odkar ni več dobiti Jos.
Helferta »Anleitung zum geistlichen GescbiiftsstjI", ! ki se pa tudi le bolj ozira na češke razmere, je i zlasti duhovnemu pastirju začetniku tak »Poslovnik" ! prav res živa potreba. »Kat. tiskovno društvo" bi natisnilo in založilo delo, ko bi se to dalo izvršiti brez prevelike zgube. Obrača se toraj do vseh čč. gg. duhovnikov slovenskih s prošnjo, naj bi oni gospodje, katerih je volja, naročiti si tako knjigo, j to naznanili podpisanemu odboru. Število oglašencev ' bo odločilo, ali izide knjiga ali ne in kakšna jej Odbor »Kat. tiskovnega društva." (Iz Doline) pri Trstu se nam piše: Vina v tukajšnji okolici letos sicer neso pridelali veliko, a kolikor ga je, je dobro, osobito bela »bržanka," katere pa so kupci že precej pobrali. Tukaj v Doliui se je dobi še nekoliko. Kdor želi dobre kapljice, naj se podviza. — G. Leopold Tratnik, pasar v Ljubljani, je za našo farno cerkev popravil precej cerkvenih stvarij v občno zadovoljnost glede na ceno in delo.
(Zagrebški nadškof.) Včerajšnji „Obzor" piše: Kakor izvemo iz zanesljivega vira, približuje se koncu vprašanje o popolnjenju nadbiskupske stolice zagrebške. Ban grof Khuen-Hedervi'iry je bil predložil za to mesto v prvi vrsti kanonika zagrebškega
kapitola, Nikolo Horvata, ua drugem mestu dr. I v e k o v i c a , ua tretjem T a 11 i a u a. Zdi se, da madjarski vladi ni po volji nobeden od teh kandidatov. Ona se je zavzela za kanonika dr. Stjepana V u č e t i č a. Naposled je ban popustil, iu je na dotično mesto predložen zagrebški kanonik dr. Vu-četič, kateri je v tem poslu pred nekaterimi dnevi bil v Budimpešti.
(Izpit) iz dogmatike je te dni delal č. g. o. Angelus Mlejnik, lektor v kamniškem samostanu.
(Krst v prisilni delavnici.) V Trstu rojeni Izak D i ena, sedaj kaznjenec v tukajšnji prisilni delavnice, je od judovske vere prestopil h katoliški. V torek ga je krstil č. gosp. A. Koblar, kurat v zavodu.
(Narodua čitalnica ljubljanska) priredi besedo v soboto 24. due oktobra 1891. 1. v društvenih zgornjih prostorih s prijaznim sodelovanjem gg. B. Brauketa, Aut. Dečmana, A. Lileka in J. Pavšeka. Vspored: 1. K. M. Weber: Ouvertura k „Preciosi"; svira vojaška godba. 2. Fr. Gerbič: „Ukazi"; moški čveterospev. 3. a) Ivan pl. Zaje: „Laatavicama; b) Anton Bubinstein : „Asra"; samospreva s spremlje-ljevanjem na glasoviru, poje gosp. Josip Pavšek. 4. Fr. Gerbič: „Najlepšiu; moški čveterospev. 5. F. Mendelssohu-Barth : Svatbena koračnica iz „Sommer-nachtstraum"; svira vojaška godba. 6. Ples. God-bene točke izvršuje godba c. in kr. domačega peš-polka baron Kuhu št. 17. Pristop je dovoljeu iz-ključljivo le čč. p. u. društvenikom. Začetek točno ob S. uri zvečer.
(Akademično društvo „Triglav" v Gradci priredi v soboto due 24. t. m. 1. 1891 svoje I. redno javno zborovanje v zimskem tečaju 1. 1891/92 še sledečim vsporedom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Citanje zapisnika. 3. Odborovo poročilo. 4. Vsprejem novih udov. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer Lokal: Hotel zum goldenen Boss (Mariahilfergasse> Slovanski gostje dobro došli!
(Kranjski deželni odbor) je, kakor čitamo v „Domovini", oprostil mostnine vse štajerske učence, ki hodijo čez savski most pri Vidmu v meščansko šolo v Krškem.
(Zopet petarda.) Iz Trsta se poroča, da se je včeraj dopoldne razletela petarda v zasebnem stano-
vaniu policijskega uadkomisarja Busicha, ue da bi prouzročila kaj škode.
(Nesreča.) Predvčeraj po noči je prišel pod železniški vlak med Kilovčami in Trnovim posestnik Anton Skok iz Merečja iu bil težko ranjen.
Tel^rami.
Trst, 21. oktobra. „Mattino-' poroča iz Soluna, da so vsled energije novega guvernerja vjeli roparsko družbo. Načelnik te družbe, bandit Vasilo, in štiri osebe so usmrteni, mnogi drugi zaprti. Železnično črto še vedno stražijo vojaki.
Dunaj, 22. oktobra. „Fremdenblatt" piše: Ker je srbska vlada opustila željo, da bi samo z Avstrijo sklepala trgovsko pogodbo, bodo so obravnave Srbije z Avstrijo in Nemčijo skupno vršile meseca novembra na Dunaju.
Dunaj, 22. oktobra. Hajek je v državnem zboru stavil nujni predlog, naj obrtni odsek v jednern mesecu poroča o nasvetu glede na premembo o določbah nedeljskega počitka; ker je načelnik Bilinski ta obrok označil kot prekratek, je bil predlog odklonjen proti glasovom Mladočehov in antisemi-tov. Exner je vtemeljeval nasvet o premembi privilegijskega zakona in priporočal poseben odsek. Trgovski minister je izjavil, da je tostranska vlada po sodbah trgovskih zbornic izdelala nov zakon za patente in ga predložila ogerskemu ministru, ki bode izdelal svoj načrt, čas rešitve se ne da določiti, pa vlada se bode potrudila vresničiti to potrebno reformo.
Pariz, 21. oktobra. Clialonski škof se je pismeno pridružil ugovoru kardinala Lan-genieux-a na okrožnico Fallieressovo. — Pri mestu Albi sta trčila dva vlaka; 16 oseb lahko ranjenih.
Pariz, 22. oktobra. Pri Lyonu je včeraj osebni vlak skočil s tira. Kurjač in strojevodja sta mrtva.
London, 22. oktobra. „Reuterjevbureau" poroča iz zanesljivega vira, da je govorica o zaroki rumunskega princa Ferdinanda s hčerjo edinburškega vojvode popolnoma neutemeljena.
Kairo, 21. oktobra. Major Wissmann je prišel nabrat 300 novincev med Sudanci.
•jzsr as^r
Piccoli-jeva tinktura za želodec
ia mflnlrn fnrla nit anan, tinllvnn rl a	n in
— - -- -- i--" ------'---~
2fc£~ je mehko, toda ob enem uplivno, u„Vm.uj,
bavnih oruanov vrejajoč-e sredstvo, ki krepi želodec,
delovanje pre- "Sfflt
uit v mu urKniiov vrejajoce sreasivo, ki Krt .	. _
kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — 0«na "5£Bt .tob-io-i-i in v-	(300—2151 "2X6
»«uv. >....• ffVOJ/t
JSJT steklenici 10 kr.
T ta j e i.
20. oktobra.
Pri Maliču: Goztl iz Berolina. — Smole iz Novega Mesta. — Schonaug, Mosehl, Kawan, Polaček, Fussenegger, Weiss, Behaker, Trelitsch, Schivizhoffen, z Dunaja. — Sender-mann iz Nahoda — Elger iz Liberce. — Matinitz iz Kočevja. — Bamberg iz Vipave. — černy iz Ljubuške. — Regnat iz Gorice. — Kohler s soprogo z Reke. — Gank iz Gradca. — Hilbersen iz Celovea.
Pri Slona: PentI, Ruppe, iz Kočevja. — Schlesingor iz Brna. — Hofmann, Henkel, Hausner, Hirsch, Bruck, Fried-mnan, Nachmias, Lowy, Mossmann, Reinich, Svetic, Mattern, z Dunaja. — dr. pl. Alber-Glanstiitten iz Trsta. — Giuden z Jeličnega Vrha. — Rossi iz Trsta. — Genn iz Koprive. — Kniwald s soprogo iz Grič. — Paschke iz Badena. — Pro-jevec z'Reke. — Grimmer iz Dol. Tuzle. — Springer s soprogo iz Ljubljane.
Pri Juinem kolodvoru: Cadore iz Škofje Loke. — Bock iz Brna. — Rivatte iz Ravene. — Rosenthal z Dolenje-avstrijskega. — Sclimidt iz Gorice.
Pri avstrijskem caru: Gregoika z Reke. — Horvat iz PJešivc. — Lukšič s soprogo iz Zagreba.
Treme»sko »porodilo.
Dani	Ca.	Stanje		Veter	V r e ra e	> ® u a s „ 'B-* l o™ S S
opazovanja		zrakoDiara r run:	tooluioHra on Ceisiiu			
21	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. «. zveč.	732.3 7309 730-2	160 190 14 2	sl. zapad sl. jzap. »	del. jasno »i	2-90 dež
Srednja temperatura 16 4°. za 5"9;1 nad normalom.
Podpisani naznanjam prečast. duhovščini in sl. p. n. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril
novo kamnoseško delavnico
v Postojini lia Notranjskem,
Izdelujem vsakovrstna v kamnoseško obrt vštevajoča se dela, kakor ,
cerkvena kamnoseška dela, nagrobne !v spomenike, stavbinska dela itd. itd. &
i/, trpežnega domačega kraškega in tujega raznobarvenega marmorja, po vzorcih ali lastnem načrtu za primerno ceno.
Prevzemam vsakovrstna prenavljanja in popravila po nizkih	(
cenah in izvršim povsem zanesljivo.	(
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno, lično izvršitev, ter se naj	'
0 topleje priporočam	g-
V Pošto j i nV, dne 17. oktobra 1801.
1433 (3-2)
Odličnim spoštovanjem
Anton Renčelj, kamnosek. -
I > ii ii a, j s 1 t
o i- sc a.
Dnš 22. oktobra.
Papirna renta 5%,	davka . . .
Srebrna renta 3 %, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Ak'.ii<» avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kred tne akcije, 16J gld. .....
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini ... .....
Nemških mark 100....... .
91 gld
91 '„
45 kr. |
Dne 21. oktobra.
109 102 1012 280 117 9 5 57
40 32 57 «0
Ogerska zlata renta 4 %	. . .
i Ogerska papirna renta 5% ..... . i 4> državne srečke. I. 1854.. 250 gld. j 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld . . ] Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . . i Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 "j0 j Zastavna pisma ,. .. „ „ „ I Kreditne srečke, 10o gld. ... . .
St. Genois srečke. 40 ^ld.......
95 kr.
85 „
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 20 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gid........
Windischgraezove srečke, 20 gld.....
Akcijo anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južno železnice, 200 gld. sr. . .
Papirni rubelj . . ........
Laških lir 100..........
16 19 59 48 149 2830 104
50 kr.
80 „ 50 .
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
jlUAJAlV V/ A.«, j Wollzeile števT 10.
Najkulantnejšo se kupujejo in prodajajo v kursneni listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
9F Razna naročila IzvrSč se najtočiieje. "WC
Za. nalaganje glavnic priporočamo: 4'*> gališko propinaoijske zadolžnioe. 4\,% zastavna pisma peštan3ke ogerske komer-
cijonalne banke. 41"i, komunalno obveznice ogerske hipotečno banko z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podruž niče njene.
& goldinarjev
se dobi z jedno
promese zealiiško-MM srečk i t
il I1/*	1,1 i"io kolek.
Žrebanje že 5. novembra!