Po^trtoTt??! r**?ví!llra 10 vi^fpr'ev
v Lioifflaai, v so», 3. lonuaria mi
ss Velja po poŠti: £=
Za	celo leto naprej . . K 2B•—
za	eo meseo ...... J;20
sa Hemčijo celoletno . as'—
za	ostalo luosemiitvo . „ 35'—
V	L|obl|>ol oa dom:
2a celo leti naprej . . K 24- — ia en uiese „ . „ 2' —
V	upra«) prejema raesefino „ 1*70
s Soboto, izdaja. ~
ia celo let ......, V—
sa Nemčijo oeloletno . „ d-— za ostalo Inoiematvo „ 12 —
Lelo hi
Inserati:	j
Enostolpna petltmta (72 mm): za enkrat . ... po 15 » za dvakrat . • • • » 13 „ za trikrat . • • . n tO „ za večkrat primeren popnst.
ftntm ranili {»fin. smrtim It:
enos olpna peli trota po 18 vlB. ---: Poslano: i... »
enostolpna petltTrsta po 30 vta.
Izhaja vsak dan, liviemil o»-dolje In praznik«, ob 5. nrt pop.
Bedna letna |rilofla Vozil re4.
Upravni&tvo je v Kopitarjevi allol it 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske èt 24.797, odrske 26.511, bosn. hero. it. 7563. — UpravnUkega teutona It. tU8.
piv Uredništvo je v Kopitarjevi allol itev Rokopisi se ne vračajo; oelranklrana pisma c= sprejemajo - Uredniškega tuleloua itev
> 6I1L i »e ne ?4 —
Današnja številka obsega 10 strani.
t Dr. Ignacij Žitnik.
Malo jc src, ki bi domovino tako nesebično ljubila in ji tako zvesto .služila, kot je to storil uuirli dr. Ignacij Žitnik. Njegov spomin bodi trajno ohranjen mod nami — svetal vzgled požrtvovalnosti pri delu za ljudstvo. .Njegov grob pri sv. Križu naj ne sameva, okoli njega naj se zbere naša ljubezen, naše spoštovanje do pokojnika. Postavimo na njegovem grobn spomenik hvaležnosti — to je naša dolžnost, ker sam je šel s sveta kot največji revež. Občine, društva, posamezniki, darujte po svojih močeh za spomenik dr. Ign. Žitniku! Darove hvaležno sprejema upravništvo »Slovenca«.
Telefonska in firzojavno poročila.
PARLAMENTARNE ZADEVE.
Dnnaj. Parlament je sklican za 9. januarja; na dnevnem redu ie proračunski provizorij. Finančna komisija gosposke zbornice, ki jc bila sklicana včeraj popoldne, ni imela nobene seje. Člani komisije so imeli le informativno in neobvezno kortferen'co. Seja bo šele danes. Splošno se sklepa, da gosposka zbornica zakon o davku na osebno dohodnino sprejme v neizpromonieni obliki.
SAROR.
Zagreb. Sabor nadaljuje razpravo o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Ban izvaja, da bi si v slučaju, ako bi si finančna riagodba ne podaljšala, hrvatska vlada pustila potrebni denar na podlagi proračunskega provizoriia izplačati od erarja; škoda bi ne bila fi-nancijalna, pač pa politična. Zagorac v daljšem lepem govoru predočuie koaliciji, kako jo njena politika napačna. Slede odgovori na različne interpelacije. Nato se debata o finančni nagodbi nadaljuje.
ROSANSKI SABOR.
Sarajevo. Sabor je, zlomivši ob-strukcijo, sprejel budget in odklenil vse opozicionalne resolucije.
RUSINSKI VELEISDAJNIŠKI FROCES.
Marmorcs - Srijet. Govori se. da bo Vodja ruskih nacionalistov grof Bobrin-iskij preko Reke prišel semkaj pričevat v procesu zoper rusinske »veleizdajni-ke«, ne da bi se dotaknil avstrijskih tal, odkar je izgnan.
KRIZA V SRBIJI.
Beograd. Ministrska kriza bo rešena najbržc v pcnfleljek. Med staro in mla-doradikalci jc prišlo v več važnih točkah clo kompromisa. Kabinet bo vsled tega rekonstruiran in poklicani vanj tudi nekateri mladoradikalni politiki. Kralj jo konferiral z voditelji opozicije in povdarjal, da bi bilo nove volitve vsled dejstva, da je mnogo volivcev kot rezervistov še pri praporih, zelo neopor-tunne. V političnih krogih se sodi, da se bo sestavo novega kabineta zopet nove-rila Pašiču.
bulgarska.
Sofia. Zu podpredsednika sobranja Rta izvoljena vladinovca Ivančev in Ma-takjev. — Radoslavov bo podal carju demisijo kabineta, toda to bo le formel-no, ker mu car najbrže zopet poveri vlado.
MIROLJUBNI GOVOR ČARA FERDINANDA — CAR ODPOTUJE ZOPET NA DUNAJ. — PREDSEDNIK SOBRANJA.
Sofia. Car ie v svojem prestolnem govoru (glej V političnem pregledu) na koncu povdarjal, da si hoče Bulgarija le z mirnim deium na polju kulture za-
gotoviti na Balkanu tisto mesto, ki ji gre. — Za predsednika sobranju je bil izvoljen vladinovec Vačev, ker je opozicija oddala bole glasovnice. Agrarci so bili popolnoma mir,"i. — Car se po Božiču poda zopet na Dunaj, kjer bo dolgo časa bival.
BULGARSKA VLADA IN BULGAR-SKI AGRARCI.
Sofia. Agrarna stranka se je odločila podpirati vlado v gotovih mejah, da se rešijo najvažnejše stvari, v Rado-slavovo ministrstvo pa nikakor noče stopiti.
DIPI.OMATIČNA ZVEZA MED SRBIJO IN BULGAR!JO VPOSTAV-LJENA.
Sofia. Diplomatična zveza med Srbijo in Bulgarijo se je vpostavila. Srbski poslanik v Sofiji postane Čolakan-tič, bulgarski poslanik v Belgradu Ča-prašikov.
Dnevne novice,
-f Seja Izvršilnega odbora S. L, S,
je v ponde]jek dne 5. t.. m. ob i. uri popoldne v posvetovalnici K. T. D.. Katoliška tiskarna I. nadstropje.
-f Pomemben govor goriškega kne-zoškofa dr. Sedeja. Na večer starega leta je goriška duhovščina po proštu Msgr. dr. Fajduttiju izrazila svojemu nadpastirju svoje čestitke k novemu letu. Nj. Prevzvišenost knez in nadškof se je zahvalil ter povdarjal resnih časov, v katerih se nahajamo. Pred 1000 leti so ljudstva vrela v naročje katoliške cerkve. Danes pa jo zapuščajo in širi se moderni paganizem. Povdarjal je nevarnosti, Ici prêté naši državi in nevarnosti. ki prete cerkvi. Napovedal jo, da se bo letos vršila v Gorici škofijska sinoda, kar je duhovščina vzela z veseljem na znanje. Prevzvišeni ie izrekel nado, da se bosta duhovščina in ljudstvo ravnala po sklepih prihodnje sinode.
' Kaj delajo tisti, ki so zavozili »Glavno posojilnico«. Ali menite, da poizkušajo iz svojega pokrili škodo, ki so jo napravili nedolžnim žrtvam? Ali menite, da gredo po svoj denar, ki so ga pravočasno spravili v varnost, da ga dajo v asanaČni fond. Kaj še. Liberalen je, kadar jc v zadregi najcenejša laž in z lažjo se vedno hoče spraviti preko vseh svojih žrtev. »Slov. Narod« tako daljo bevska in ponuja znova svojim bralcem, ki jih pač mora imeti za precej nevedno maso, že pred prazniki obrano kost češ da so klerikalci predvsem Zadružna zveza v Ljubljani krivi poloma Glavne posojilnice. To »resnico« pa hoče ubiti v glavo svoiim nerazsodnim bralcem s tem, da dokazuje, da je baje že od leta 1905 obstojala službena pogodba med Zadružno zvezo v Ljubljani in g. Joštom, bivšim ravnateljem Zadružne zveze v Celju in zato je moral baje ta delati na to, da ie šla liberalna »Glavna posojilnica« v zrak. Nočemo popravljati laži liberalnega član-karja, saj so tc ¡navadna in primerna duševna hrana za »Narodove« pristaše, temveč konštatiramo: 1. Načrt pogodbe, če je kdaj obstojal, in o katerem trdi člankar, da je v njegovih rokah, je moral biti pač ukraden, zato pa le časti-jarao »Slov. Narodu«, da ima med svojimi sot rudniki tatove. — 2. »Glavna po-sojilnicac res mora zelo težiti liberalce, zato se je tako otresejo. Ljudje pa jim sedaj več ne zaupajo in 'nočejo nositi težko prihranjen denar v njihove zavode, od tod njihove bolečine. — 3. Liberalni zavodi so imeli velikansko svote vložene v Glavni posojili ici, sedaj bodo pa trpeli občutno izgubo tako, da se je bati, da so začne majati ta ali drug liberalni denarni zavod, to jih peče. — 4. Našli so se zopet ljudje v bratskem objemu, katerih so se klerikalci že davno otresli, kasneje pa ao jih pobrali li-
beralci. Ko so se pa prepričali o njih »zmožnostih «, so jih sami vrgli na cesto, kjer jih zdaj zopet pobirajo. Zanimivo pri teh liberalnih lažeh jo, da nihče od »Glavne posojiï iico ne nastopi proti njim. Ali so take laži asanačno delo liberalcev? če se bode »liberalno delo« s takimi lažmi nadaljevalo, bomo mi morali zavzeti drugo stališče tudi proti likvidacijskemu odboru »Glavne posojilnice«. Sicer pa ima v liberalnem naporu liberalne grehe pri »Glavni nosojil-nici« pokrivati z lažmi prav »Gorenjec«, ki pravi: »Liberalci ne kričo zastonj. Kadar liberalci o kakšni stvari začno šum gnati, takrat nekaj skrivaio in v njihovi stranki nekaj smrdi. Nekaj časa so kričali, da dežela zapravlia, sedaj je pa prišlo na dan, da je občina ljubljanska. na nedovoljen način norabila stotisoče denarja. Zadnje dni kriče libe-ralci o slepariji klerikalcev pri »Glav-
Gotovo bo v kratkem nekaj počilo, kar bo pokazalo novo liberalno lum-parijo.«
Kriza v avstrijskih tiskarnah. Naš
članek o krizi po avstrijskih tiskarnah je vsled svoje objektinosti napravil na javnost zelo ugoden vtis. Pametni ljudje se čudijo, da stavci, ki so za svojo tehnično spretnost tako dobro plačani, vendar niso zadovoljni, vkljub temu da jim lastniki tiskarn celo ponujajo zboljšanje plač po dve kroni na teden, tako da bi imel eno leto prost stavec 171P kron na leto. Starejši stavci bi imeli seveda primeroma več dohodkov, kakor smo že v zadnjem članku dokazali s številkami. Vprašamo, kje ima kak učitelj, kaplan, jurist, obrtnik itd. boljšo začetno plačo ? — Toda kakor rečeno, tiskarne niso proti zvišanju plač, a da bi delavci gospodarju vezali roko, da bi ga spravljali v konkurz, da bi s svojimi pretiranimi zahtevami neprimerno občinstvu dražili tiskarske izdelke, tega ne morejo dovoliti lastniki tiskarn, ako nočejo igrati usodne va banque igre. — Veseli nas, da je splošno vsa javnost na strani tiskarn. Kakor drugod, tako dobivamo tudi mi dopise od raznih slojev, ki nas vzpodbujajo, da vztrajamo v nam vsiljenem boju; naši naročniki izjavljajo, da tudi radi potrpe, ako bi nekaj časa listi ne mogli redne izhajati. V tem smislu smo dobili izjavo iz trebanjskega dekanata, za kar gospodom izrekamo prav iskreno zahvalo. — Lastniki tiskarn vkljub ogromnim izgubam in silnim neprilikam se po Avstriji splošno dobro drže; razen socijalnih demokratov je vsa javnost na njihovi strani, ker vidi da se bore za obstanek avstrijske tiskarske obrti.
+ Tiskarsko gibanje. Dokler traja tiskarsko gibanje, moramo izpustiti iz lista vse podlistke. Gg. naročnike bomo pozneje od škodovali.
+ Poslanec Grafenauer ie bil na
novega leta dan operiran. Operacijo je izvršil c. kr. okrajni zdravnik dr. Hussa. Bolnik počuti se razmeroma dobro in upati je, da bo v par tednih zopet zdrav.
+ Kje grozi polom? Kdo slabo gospodari? Nekaj groznega ie bilo zadnje županovo poročilo v ljubljanskem obč. svetu. Župan dr. Tavčar je postavil na laž trditve podžupana dr. Trillerja proti dobro utemeljenim očitkom opozicije. Zdaj je jasno, zakaj so liberalci s takim hrupom zagnali proti deželnemu gospodarstvu in toliko upili čez | deželni odbor! Samo zato, da bi odvrnili pozornost ljubljanskega mestnega go-| spodarstva. Kar je povedal župan o porabljenih fondih in o neopravičenih vi-| sečih dolgovih, pa je le senca resnice. Resnica je še veliko bolj žalostna. Dej-slvo je, da žn stoji Ljubljana pred polomom. Mi nočemo prehitevati razvoja j dejstva. Le to pa rečemo, da si; bo kruto maščevalo nad liberalci podla ironia. ki ; se je s tolikimi lažmi po celi deželi vrilla proti vzor»'emu deželnemu gospodarstvu. Resnica je na poti. Zupan bo moral tudi celo resnico priznati.
Nov liberalen list. Z novim le-
toni jo začel izhajati v Učiteljski tiskarni nov »neodvisen, gospodarskopoliti-čon tednik«, kakor so. sam sobo imenuje. Dne li). decembra p. 1. so imeli ti »ne-odvisniki« z dežele zaupno posvetovanje v Ljubljani. Sklenili so organizirati politične nasprotnike Slov. ljudske stranke v »neodvisno kmečko stranko« in izdajati glasilo »Naš glas«. Na uvodnem mestu so zahvaljujejo vsi 24teri propadli samostojni kanilidatjc pri zadnjih deželnozborskih volitvah in se ponosno imenujejo prvoboritelie za samostojno kmečko stranko na deželi. »Naš glas« bo seveda samo glas firme Učiteljska tiskarna in kakšni so ti Klasovi, vemo dobro.
+ Naše prireditve na Spod. štajerskem. Na Kraljevo, t. j. 6. jan. bo pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini slovesna otvoritev Društvenega doma. Govori dr. Korošec. — V Velenju bo dne 7. jan. socialni tečaj. Govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. Lokal: Društveni dom v Šmartnu. Zač. ob 8. uri ziutraj. —
V	Dolu pri Hrastniku bo 11. ianuarja ustanovitev Dekliško zveze. Govori dr. Hohnjcc. — Dne 18. januarja bo ustanovitev Dekliške in Mladeniške zveze v Galiciji pri Žalcu. Govori dr. Hohnjcc:. — V Rajhenburgu bo dne 11. ianuarja po večernicah občni zbor izobraževalnega društva.
-f- Socialni tečaji na štalerskem.
S tečajem v Velenju, za katerega, naj zaupniki razvijejo primerno agitacijo, se otvori serija letošnjih socialnih tečajev.
V	krajih, kjer se želijo taki potrebni tečaji, »naj blagovolijo zaupniki potrebno ukreniti, in nemudoma naznaniti Slov. kršč soc. zvezi v Mariboru, da določi čas in govornike. Za lokale in udeležbo naj povsod poskrbijo zaupniki.
+ štajerska Slovenska kmečka zve«
za ima v četrtek dne 8. januaria važno sejo v Mariboru. Prosijo se vsi člani odbora, da se iste sigurno udeleže.
+ Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v občini Polička vas Pri Št. IIju v Slov. goricah je zmagala naša stranka dno 30. dec. v vseh treh razredih. V Cirknici nad Mariborom pa smo propadli v odločilnem razredu za en glas.
— Volitve v cestni odbor metliški.
Za te volitve so se liberalci posebno zanimali. Sam dr. Weibl, zdravnik in župan v Metliki jc na vso moč agitlral, da hi bil načelnikom izvoljen liberalec. Ne samo, tla jc tu sedanji voditelj metliških liberalcev zunaj vsako priliko porabil v to, temveč je celo v svoji zdravilni sobi na domu našega moža cestnega odbornika (g. J. Klemenčiča iz Sel suhorske župnije) prigovarjal, naj z »njimi« voli. Na dan volitve so se po znani metliški navadi razpostavili liberalni agitatorji po cestah, da bi naše lovili. Da, celo clo Korenovego. »Križa« so poslali dva, da zajameta in pridobila dva odbornika semiške občine, kar se jim je tudi žal posrečilo. Kaj je ta dva zastopnika semiške občino nagnilo pri tej volitvi v liberalni tabor, no moremo pač umevati. Obžalujemo pa ta. njun korak, ker jima ni bil v čast pred vso javnostjo. Drugače so se pa odborniki našo stranke izkazali ros vsak na svojem mestu. Izvoljen jo bil načelnikom cestnega odbora g. Martin Matjašič, bivši dež. poslanec. g. Ivan Kramarič, župan na Ra-dovici. podpredsednikom in gosp. Davorin Vukšinič v Metliki, ključarjem. Do sedaj so imeli cestni odbor liberalci v rokah. S lomi volitvami, smo pri nas Častno zaključili lanske volitve. Mi bi bili lahko razobesili trikrat zmagoslavno zastavo, pa jo nismo, zato so jo pa liberalci raje izobesili z mestne hišo v Metliki na volitev v mostni skupini \ znamenje zmage Mazelletovega potrtega brzojava. In še to veselje jim je koj en mož pokvaril, ko jim je rekel: >Pu. bi bili raje izobesili črno zastavo, ker bi bila boli na mestu.,- ■
+ Dva občna zbora. Jutri 4. t. m. ob
4. url popoklne ima delavsko strokovno društvo v Delavskem domu na Savi pri Jesenicah občni zbor, takoj za tem pa se vrši občni zbor političnega društva za kršč.-soc. delavstvo. Obeh občnih zborov naj se Člani udeleže polnoštevilno. Na dnevnem redu je tudi govor o važnejših delavskih zadevah.
Vodiška Johanca pred sodiščem. Danes se obravnava o obtožbi proti Ivani Jerovšek, ki jo državno pravdMiStvo obdolžuje, da je leta 1911. 1912 in 1913 na Reki in v Vodicah ljudstvo s tem, da je hlinila Kristusovo trpljenje ter se v dozdevnem, stanu zamaknjenosti polivala z živalsko krvjo in se ljudem kazala, kakor da bi sama kri prelivala in trdila da zrna vedeževati in da zamore opvedati, s kakimi sredstvi ie mogoče duše v vicah rešiti in tako na Reki pridobila 100 K, v Vodicah 130 K, na posojilih pa je izvabila 15 K, od Marije Go-ljar v Guncljah je pa izkušala izvabiti 190 K. Zakrivila je s tem Ivana Jerovšek hudodelstvo deloma dovršene, deloma poizkušene goljufije v zmislu 8§ 197, 200 201 kazenskega zakona ter naj se kaznuje po § 202. (Kazen se odmeri s težko ječo 6 mesecev do 1 leta: pri oto-žilnih okoliščanah pa s težko iečo od enega do petih let.) Obtožnica navaja, da obdolženka očitne goljufije priznava in da le trdi, da Mi nameravala ljudi oškodovati, marveč da ji je šlo le zato, da bi bila sprejeta k benediktinkam na Reki, ki so jo pa vodno zavračale, češ cla je premalo pridna in sveta. Poleti leta 1912 je obdolženka dala sporočiti Mariji Goljar, da mora plačata 95 maš po 2 K za dušo svojega moža, da bo iz vic re-šetna. Marija Goljar pa je šla vprašat nekega duhovnika za svet ter ii je lt-ta odsvetoval plačati toliko maš. češ da obdolženki nič ne veruje, Iz obtožnice je najbolj razvidno, kako so se liberalni listi nesramno lagali, trdeč da ie duhovščina sleparije Vodiške Johance devar-no izrabljala. Kakor znano ie bil »Slovenec« prvi, ki je opozarjal, da je napram tej ženski na mestu največja previdnost. — O razpravi bomo še poročali.
—	Požar. V Kandiji pri Novem mestu je pogorela na novega leta dan trgovina g. Kapelica. Skoda znaša 30 tisoč kron.
—	Iz Idrije. Na naši c. kr. rudarski ljudski šoli so z novim letom definitiv-no imenovani gdčni Kump in Rlondek. V III. plačilni razred sta povišani Pavla Buli in Rudolf Pleskovič. v II. plačilni razred pa je dospela p. Mariia Rupnik. — V mestni župniji idrijski ie bilo pre-tečriio leto poročenih 37 parov, rodilo se je, 148 otrok in umrlo 130. — Promet je bil za par dni k nam ustavljen. Automo-bil je skušal predreti sneženo plast do Logatca, a se je enkrat vrnil iz Goclovi-ča, drugič že od Zagoda. Ker je cesda podržavljena bodo gotovo skrbeli, da smo zopet v zvezi z drugim svetom.
—	Umrl je na Gomilskem vrl naš 'pristaš trgovec Franc Cukala. Pogreb je bil dne 1. januarja. N. p. v m.!
—	Nov društveni dom. Sv. Križ tik Slatine. Novi društveni doni bo blagoslovljen na dan sv. Treh kraljev po ve-černicah. Govoril bo g. dr. Ant. Korošec. Vsa bralna društva cele rogaške dekanije prijazno povabljena.
—	Dekliška Marijina družba v Tržiču priredi v nedeljo 4. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvu Sv. Jožefa božično igro s petjem: Zveličar je rojen ... Igra se vrši na božični večer v Betlchemu in njega okolici. — Igra se ponovi na praznik sv. Treh kraljev ob 5. uri popoldne. Vabimo tudi okoličane k božič-nici.
—	Potomci Zrinjskih še žive. Hrvaški listi poročajo, da še žive potomci onih članov Zrinjske rodovine, ki so se v 15. stoletju izselili v Renetke in kasneje živeli na jonskih otokih. In sicer je to grof Ilija Zrinjski, ki ima svoje posestvo na otoku Krfu in je bil do zadnje balkanske vojne italijanski konzul v Prizrenu. Leta 1885. se je poročil z Marijo Conemenos v Prevezi, katere oče je bil turški kancler in katera je v.eleizobražena dama. Grof ima sedaj sina Jurija in tri hčerke; njegova sestra Uranija je znana grška pesnikinja. Ilija Zrinjski se dobro zaveda svojega hrvaškega pokoljenja in njegova žena si dopisuje z zagrebškim vseučiliškim profesorjem dr. Iv. pl. Rojničičem, ki sedaj piše zgodovino beneško - grške veje knezov Zrinjskih.
— Arbanaščina na zaderskih srednjih šolah? Zaderski »Nar. List« piše, da se vsled prizadevanja zunanjega ministrstva na zaderskih srednjih šolah v najkrajšem času uvede kot učni predmet — albanščina. Dijakom se po dovršenih naukih obeča lepa. bodočnost. v Albaniji, in sicer bodo absolventi hrvaške gimnazije nastavljeni v Skadru, absolventi italianskih šol pa v ¿Valoni.
—	Zimski šport v Bohinju. Vreme krasno, sankališče izborno, smuči v vseh legah, šlitaža prav dobra. V nedeljo bode zopet vozil posebni vlak iz Trsta in Gorice.
—	Smrt pijanca. Mrtvega so našli v Gorici vpokojenega finančnega nad-stražnika Antona Siliča, doma iz Rilj. Mož je veliko pil in vedno v svojo sobo zaprt, živel sam zase. Menda ga je napadel delirium tremens in je umrl na srčni paralizi.
—	Internacionalen tat vjet. Iz Trsta poročajo: Tu so prijeli 25-letnega Antona Horvata, internacionalnega specialista za tatvine na parnikih in po železniških vagonih.
.— Evropsko človeštvo se stara. Kadar se človek stara, postkja zopet otročji. Ravnotako narodi, kojih kultura stara. Kar se danes vse v modi in umetnosti ustvarja, ima na sebi očitne znake propadanja starajočih se možganov. Vsled tega napravlja vtis otročjega v slabem pomenu te besede. Komaj se je n. pr. tangoples pojavil, so ga nekateri že siti. Uvesti hočejo »nadples«, ples vseh plesov, »metahorejo«. Doma jo ta novost seveda v Parizu. Ta ples je »telesnoritmični izraz najvišje po-duhovljenosti«. Orhester igra na prim.: »Sinfonično himno solncu«. Ta predmet vzbuja v človeku, ki stoji na višku izobrazbe, predstavo stožca. Zato mora plesavka tako plesati, da s svojo obleko in gibi ter njih hitrostjo, oziroma ritmom, vzbudi v gledalcih predstavo stožca. Plesi v čast duhovom padlih se izvajajo tako. da se zdi, kakor bi se telo hotelo »podaljšati v neskončnost«, itd. Moderni ljudje menijo, da so je v starih časih tako plesalo. V resnici pa se stara moderno človeštvo.
—	70-letnica Carmen Sylve. Ru-munska kraljica Elizabeta, znana kot nemška pesnikinja pod imenom Carmen Sylva, velika dobrotnica revežev in občespošlovana, praznovala je pred-včeraj 70-letnico svojega rojstva.
—	Velemlin pogorel. Lansko leto je požar uničil Rezanov mlin v Našicah na Hrvaškem, škoda znaša 600.000 K. Mlin je bil zavarovan.
Podjetna licejka. Pred dobrimi 14 dnevi je iz Rudimpešte nenadoma izginila 15-letna licejka Ilona Fried-mann. Vse je mislilo, cla je dobro razvito dekle postalo žrtev kakega zločina; stariši so bili obupani, policija se je pa zastonj trudila najti kako sled za dekletom. Te dni so pa stariši dobili iz New Yorka razglednice od Ilone iti kmalu nato jih je objela tudi pogrešana hčerka. Kaj se je bilo z njo zgodilo? Kakor so že pogumne in podjetne take-le nedorasle punice, — je Ilona stavila s svojimi sošolkami, da si upa priti v
/
Ameriko brez denarja, brez papirjev in brez dovoljenja starišev; treba ii je samo voznega listka do Reke. Sošolke so bile za načrt takoj navdušene in so med sabo zložile denar za vozni listek do Reke. Ilona se je nato odpeljala v Reko ter šla v pristanišče, kjer je bila za odhod pripravljena ladja »Karpathia«. Ncopažena je prišla na krov in se skrila za nekimi tovori. Ladja je odplula. V Gibraltarju je liano našel kontrolni uradnik. Pogumno je povedala svojo zgodbo o stavi in rekla, da izvrši samo-umor, ako je ne vzemo sabo v New York. Ladijski častniki so se dali pregovoriti in so izročili deklico izseljeniški komisiji na Ellis Islandu. Tu je pisala razglednice na stariše in tovarišice. potem so jo pa zopet spravili na »Karnathio«, ki jo je prepeljala nazaj v domovino, kamor je srečno dospela in — dobila stavo. Najbolj čud/no pri vsem tem je pa bilo to, da so njene tovarišice ves čas znale — molčati.
— Grdo vreme po vsej' Evropi. Višje ležeče vasi v Krkonoših so tako zasnežene, da so od sveta popolnoma odrezane. — Na Pomoranskem so viharji uničili veliko vasi in podrli jezove, tako da znaša škoda okoli tri milijone M. — Na Španskem divjajo snežni viharii. V Avstriji je železniški promet prekinjen. Temperatura v Madridu znaša 6 stopinj pod ničlo.
lj Nove slike z Balkana. Naši dopisniki z Balkana, P. IlristoV, Ivan Bonov, M. Ustičkov i. dr., so nam poslali mnogo novih izvirnih slik o najnovejših dogodkih v Črni gori, Macedoniji, Srbiji in Bulgariji. Te slike se bodo kazale pri velikem skioptičnem predavanju, dne 6. januarja ob pol peti uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma.
lj Za liberalne neumnosti pri »Slo-vanskem klubu« naj bodo »klerikalci« odgovorni. »Slovanski klub« v Ljubljani je vlada razpustila. Zato nai bi bili po trobiva ju liberalnega časopisja »klerikalci« krivi. Odkrito povedano: za »Slovanski klub« se mi nismo prav nič brigali. Sestavil ga je skupaj popolnoma enostransko, strankarsko Ivan Hribar "< i naivni ljudje so v njem počeli take neumnosti, tla to ni bila družba za resne ljudi. Mirnega, treznega dela ti ljudje niso navajeni. Ali so morda »klerikalci« spravili v liberalne liste tako bedaste komunikeje »Slovanskega kluba«, ki so dali nemškim listom in vladi orožje v roke. Če bi šlo po našem, bi »Slovanskemu klubu« pravzaprav privoščili, da spravi v Srbijo vse liberalce, samo Srbi bi bili reveži, ker bi dobili doli najslabši materijal, katereera se že sedaj broni jo. Ljudje, ki so sposobni lagati, cla smo mi glede »Slovanskeera kluba« imeli zvezo z »Grazer Taplilattom«, so pač sposobni samo za laži, teh pa pri delu tudi na Srbskem ne potrebujejo.
lj Proslava stoletnice rojstva ustanovitelja katol. rokodelskih društev Adolfa Kolpinga se je na Novega leta dan v krasno ozaljšani dvorani Rokodelskega doma v vsakem oziru lepo in izpodbudno izvršila. Delovanje velikega organizatorja rokodelcev je naslikal v slavnostnem govoi*u društveni predsednik, lepi pevski zbori, zlasti so-lospev gosp. Avg. Jeločnika, in krasna spevoigra »Pod varstvom Matere božje« so pa predočili uspehe Kolpingo-vega delovanja v posameznih društvih. Nedosežno lep prizor v igri — pred Marijino podobo — je do solz ganil vse občinstvo, in je pričal, kako izborno so Izvršili svojo nalogo vsi igralci, zlasti gg. Vrančič, Vrečar in Petcrlin. S to prireditvijo je tudi ljubljansko mesto izpolnilo dolžnost hvaležnosti do slavnega Kolpinga.
lj Popoldanska operna predstava se vrši v nedeljo ob pol 3. uri ter se uprizori krasna Massenetova opera «Madonin žongler». Cene so jako znižane. Konec pred pol 6. uro.
lj Družabni klub ima danes svoj zabavni večer ob 8. uri na verandi hotela »Union«.
lj Ivan Hribar je, kakor se čuje, izstopil iz izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke.
lj štiridesetletno službovante. Danes praznuje gosp. Simon Tomažič 40-letno službovanje kot vozni moister pri južni železnici; jubilant je zvest pristaš S. L. S. Povodom te slavnosti mu bode podeljena kolajna za 40-letno službovanj e.
lj Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice« se vršita v ponedeljek dne 5. januarja in v torek, dne 6. januaria obakrat večer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«.
lj Slovensko deželno gledališče, v torek ob pol 8. uri zvečer Schonherrjeva komedija življenja »Zemlja«. Glavno vlogo Kremena igra Ign. Borštnik.
lj Umrla je v Cerkveni ulici št. 11 Elizabeta Zalar, mati posestnika gosp. Rudolfa Zalarja. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. N. v m. p.!
lj Kamila Theimer na begu pred ljubljanskimi porotniki. Najvišje sodi šče na Dunaju je odklonilo zahtevo Ka-mile Theimerjeve, cla bi se njena stvar razpravljala pred dunajskimi porotniki. Zato bo morala gclč. Theimerjeva rada ali nerada priti pred ljubljanske porotnike, katerih se tako zeio boji.
lj Umrla sta v Ljubljani: Paškal Domijanovič, bivši brivec, 71 let, — Ivana Demšar, zasebnica, 56 let.
IZ DIPLOMATSKEGA SVETA.
Dunaj'. Berchtold in di San Giuli-ano se snideta okoli 20. januaria.
f ZALESEI.
Lvov. Danes se je tu ob velikanski udeležbi vršil pogreb ministra Zaloškega.
VELIKO RUSKO POSOJILO.
Peterburg. Rusko posojilo v Franciji jo že sklenjeno. Vsota znaša dve milijardi in pol, ki se izplačajo v pet letnih obrokih po 500 milijonov fr. ,
ALBANSKI KNEZ.
Berlin. Princ Wied se poda 20. jan, v Drač. Ne bo kralj, ampak le suveremi knez Albanije, Če bo treba, ustanovi kot red »Belega orla Škenderbegovega«. Vse tri vere bodo enakopravne.
CAR IN PREDSEDNIK.
Pariz. Predsednik Poincares namerava obiskati cara. Car bo obisk vrnil,
POTRES.
( i
Pariz. Tukaj se je včeraj pojavil ob 9 uri 37 min. precej močan od bobnenja spremljan potres. Ob pol 12. uri opolnoči so se tresljaji nekoliko slabše po? novili.
UPORNI SEMINARISTI.
Peterburg. V več seminarih je izbruhnila stavka. V nekem seminaru so gojenci streljali na ravnatelja z revolverji.
TUDI NA TURŠKEM JE KRIZA.
Carigrad. Vojni minister Ozzet paša je demisijoniral. Najbrže bo njegov naslednik Enver beg.	v
ČRNOGORSKA KRALJICA.
Cetinjo. Kraljica Milena ie ozd
vela.	6
NESREČA VSLED VIHARJEV,
Peterburg. Dvorni vlak je po^ štiri vojake, ki so v snežni megli : na tir.
Kodanj. Vsled viharja so se pot( tri ribiške jadrnice.
Odessa. Turška trgovska 1 »Lomte« se je potopila. 45 mož pos: je utonilo.
ŠKANDAL V ČENSTOHOVU.
V	čenstohovskem samostanu s< šli zopet na sled malverzacijam. ki je zakrivil prejšnji prior Rcinmanji teri je pobegnil v inozemstvo. Pon jenih je okoli dva milijona rublov
OČE IN SIN UMORILA MATEF
V	Klosterneuburgu sta neki V ler in njegov sin v prepiru ubila m
Slovensko olediSCe.
iJiiHllansKe novice.
lj šenipeierskl Orel v Ljubljani
opozarja slavno občinstvo na svojo prvo javno telovadbo, združeno z družab nim večerom v nedeljo dne 4. januarja 1014 v veliki dvorani Grand hotela »Union«. Sodeluje vojaška godba,. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Ker je program velczanimiv, nikomur ne bode žal, ako si ogleda ta javni nastop v Ljubljani.
1 j Somišljeniki v Trnovem in Kra-kovom, pohitite jutri v nedelio dopoldne na redni letni občni zbor prosvetnega in gospodarskega društva za Trnovo in Krakovo, ki se vrši ob 10. uri društvenih prostorih pri Repniku, Konj ušn a ulica 4,
Zadnje vesli.
ANGLIJA ZA MIR.
London. Glede vprašanja eejejskih otokov izjavljajo tukajšnji odločilni krogi, da bo Anglija delala na to, da se to vprašanje na vsak način reši od vseh velesil sporazumno in mirnim potom. Sicer se pa Venizelos poda v zadevi egejskih otokov te dni v Rim in ie upati, da se vsa nasprotja poravnajo. Anglija zlasti n0 bo dopustila, da bi se Turčija v to zadevo kaj vmešavala.
SLABA ZNAMENJA.
Dunaj. »Reichspost« se zelo pritožuje, ker laški vpliv v Albaniji čedaljc-bolj narašča,
V nedeljo popoldne se je v ti igrala priljubjena Morretova nar< igra Revček Andrej ček. Zvečer p ponavljali »Sladkosti rodbinskega Življenja.« Igralo so je splošno zelo dobro. Potrebna konsekvenca slabega obiska slov. dramo pa je ta, da so premières boljše nego reprices. Kje naj igralec najde ognja za svojo igro, ko vidi, da ga gloda skoraj prazna dvorana. Da g. Povhè išče tupatam efkta s pretiravanjem, le nič ne čudim in mi je popolnoma umevno, ker večina obiskovalcev slovenske komedije želi smeha, bodisi še tako votel in nesmiseln. Scene proti megeri postanejo kor konca brutalne, učinka pa vseen zgrešijo, ker se naše ljustvo hoče jati in zabavati. Idealna studen dela buon umore. Da Andrejčcl zapel svoje pesmi sredi tretjega janja, se mi ne zdi prav, Ljubi, hoče kupletov in satir. Sicer pa je g. Borštnika vzvišena nad vsako tiko. Grešnik—Skrbinšek je bil peramenten intrigant, Anž6 — Pc je bil izvrsten, tudi Danilo je bil dc a proti koncu mu je odpovedal gan. Splošno : g. Borštnik zna delti uloge kakor najbolje mogoče. Upajmo) da se mu bo z izbranimi komadi posrečilo sčasoma gledišče vsa ; relativno boljše napolniti. Resnica pa je da je boj proti apatiji zelo težak in
zahteva mnogo samozatajevanja.
Na novega leta popoldan se je ponovila francoska burka »Nervozne ženske«. To je komedija V° francoskem okusu. Nima banalnih dvogovorov, pač pa z zapletenimi situacijami izsili še precej zdravega humorja. Gosp. Šest zna dati igri vedno primernega kolorita, je skozinskoz dober, tupatam pa. niti od daleka no zadene nastopa parižanskega »homme mario«. Gospodična Gjorgjevičeva je bita tako nervozna, da je dala duška svoji nervOz-nosti tudi v jeziku. Dobro igrana uloga a neprijetno dirnejo v dialogu primešane hrvatske »rječi«. Pa upajmo, da se gdč. v kratkem privadi slovenščini.
Danilo je bil na svojem mestu in je znal za enkrat tudi ulogo. Ugajali sta tudi Bukšetova in \Vinterova, dasi maska in toalettc zadnje niso bile primerne. Povhe je vstvaril dobro tip francoskega bonhomma heroični jok v drugem dejanju pa je banalen in odveč. Ulogo jokave nervozne hišne je gospodična Juvanova izborno pogodila. Tudi druge krajše uloge niso bile napačne. (Konec prihodnjič.)
Svežo, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim daje mati redno lahko zavžitno in redilno Scottovo emulzijo ribjega olja. Njena raba ima pri malih še prav posebno vrednost, ker ugodno vpliva za časa pridobivanja zob. Kakor znano so mnogi otroci v tem času skrajno nadležni, povzroča jim seveda te bolečine prodiranje zob in jim ne da pokoja. Kdor se hoče temu izogniti, naj se posluži Scottove emulzije ribjega olja, ki se je ob takih prilikah že desetletja dobro obnesla. Ona vsebuje v zelo lahko pre-nesljivi obliki za pridobivanje zob potrebne tvorbene snovi, pripomore mlademu telesu do nove moči in omogoči rast zdravih zob.	0
Cona originalni itukliiniri 2 K 30 v. Dubi b« v vseh loknrnah. - K'lor poSljo ¡¡0 v v znamkah uit Soott i. Bow ne, G. m. b. H., Utmaj VII, in so sklicuje na ta časopis, so mu pošlju za pouk. I btokl. potom lokamo.
ČeSki premog v kosih, češki br koti znamke „K. K." (neprekosljivi), češki koksbriketi, šlezijski oljnati koks, šlezijski pečen koUs, šle-zijski Paulus-biiketl, višek vsega kuriva, v najkrutejši zimi takoj polti uspeh, cene brez Vonkurence, priporoča prodajna pisarna J. Pau-r Ljubljani, Nova ul. 3.	20
Ivrafnike duhovščino
riporota Josipma Podkrajšelt
•JublJana, Čevljarska ulica štev. 2
— Naročila po pošti se izvrše točno. — £
lIISItfR
§	m _—_ —naravna
-"" ~ alkalična kislina
aiboljša difgticfia in osvežujoča pipca
izkušena pri želodčnih in črevesnih ka-ih. obistnih in mehurn h boleznih, katero
loročajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralna sredstoo
arlovovarijskem in drugih kopeiišK h zdrav-jih in kot poznejše zdravilo po kopeljih
jS	in trajno porabo.	i (VI.)
^NATORHM • EMONA. I
Notranje:-m-kirurgicne • bolezni. / -	■ porodnišnica.
iubltjana • komenskega-ulica- 4 \ ■am'nk:ptgwr:j.drfr.dergang'
leckenplerd- 961 lijino mlečno milo
lejkoproj neobhodno potrebno za racl|onalno ovanje koža in lepoia. Vsakidan priznalnice.
Dobi so povsod ii 80 vinarjev.
Vsake« slovenskem krojaču
najtopleje priporočamo, da si novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdke sukna
Rudolf Foukal v Krnovu
naroči.
Havno tako naj vsak Slovenec pri svojem krojaču to kolekcijo zahteva.
3831	Mnogo krojačev.
Pravcata nadprodukcija prevladuje v stroki odvajalnih sredstev. Dan za dnem se priporočajo nova sredstva, tako da konečno ne vemo, za katero bi se odločili. Staropreizkušena gren-čica Franc Jožeiovih srednjeevropskih vrelcev v Budimpešti more izmed vseh znanih rudninskih voda izkazati največjo množino razkrajajočih in od-vajajočih soli. Njen učinek nastopi tedaj že po zavžitju manjših količin — povprečno po pol kozarca — z veliko gotovostjo. Naravna Franc Jožefova grenčica zasluži posebno pozornost, ker v nobenem oziru ne poškoduje prebavnih organov, kot je to mnogokrat slučaj pri večini odvajalnih sredstev, tinkturah in modernih skrivnih sredstvih z najrazličnejšimi imeni. — Priznanice od strani raznih slovečih klinikov na dunajskem vseučilišču, kot Bamberger, Breisky, Krafft-Ebing, Meynert, Schauta in mnogih drugih dokazujejo dovolj njeno koristnost. — Naprodaj je v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožeiovih zdrav, vrelcev v Budimpešti. —1—
Pri tej draginji, so ostanki za obleke, ki jih prodaja podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" v Ljubljani, res prava dobrota. Saj pa tudi občinstvo to ve ceniti. Ob sredah in sobotah skoro notri ne moreš, taka gnječa je. Pravijo, da bodo prodajali kar naprej vsako sredo in soboto.
ras
wm£a
mi
M
'O! I
m
.vvi,-ek: Giessiiilbl SaHeriir?inn.
;ka postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
Ljubljani se dobiva v vseh lekarna!), večjih skih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami m.
loge orf Mihael Kasfner-u, Peter Uss-i Andrej Sarabonu. Liubiiana. n
p
m)
ten
M-edi ljutomerskih goric, v najboljši iegi, po zmerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Več pove uprav-ništvo „Slovenca" pod št. 55.
Kdo rabi dobre In pristnobarvne
m\
M"
a srajce in
po modi, zimsko blaflo za dame in gospode, la-nene in boinbažaste kanalaso, ceiire. platno, in-let, brisače, rjuhe, žepne robce, kotenine in druge tkanine, naj so obrno na znano krše. tvrdko
Jar&slaa Hilsrssli, ročna tkalnica si. 45,
v Bistrem j»rl Novem Mestu oh Met. (Češko)
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V" zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele. kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, finejše vrsto za 20 K, najfinejšo vrste za 25 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce iz flanele ali oefirja 1 komad K 2 do K 4.
Pri naročilih zadošča navedba širine vratu, na ramenih in dolgost rokavov. Dopisuje se slovensko. Vsaki pošiljatvi se zastonj doda stenski koledar.

t
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem pretužuo vest,"da je nas iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Faslca! Pesnlenovlc
včeraj ob 3. uri popoldne po težkem trpljenju, v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika so bo vršil v nedeljo, dne 4. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 3. januarja 1914.
KaroSina Domianovič, roj. Fodkraj-šek, soproga. — Lota in Ana Domianovič, hčeri. — Riko Domianovič, sin.	58
Mesto \sakcga. iiosebnoyu, naznanila.
Zahvala.
Za izkazano prisrčno sočutje ob bolezni in smrti nepozabnega sinka,
Viktorja Vasic
dijaka lil. $imn. razreda
nadalje za mnogobrojno spremstvo predragega k zadnjemu počitku izrekam č. duhovščini, blag. g. ravnatelju, gg. profesorjem, gg. uradnikom. meščanom, dijakom in pevcem za lepo petje, najprisrčnejšo zahvalo.	54 Rudoliovo, dno 2. januarja 1914.
Melanija Vafcič.
||||||||j|!!!!>'!H!i|i|;'i>'i>"
UIIIIIIIIIIIIIIIIMuM'. .illllllliHl
iiiiii:iiii!:;!..iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
low ensko« hrvatski
O V
v LJubljani 1983.
Izdal pripravljalni odbor.
Knjiga jc po vsebini zelo narasla in je bogato opremljena s finimi tabelami in umetniškimi slikami. — Broširan izvod velja K 4.60, fino vezan K 6.—. Za organizacijsko delo Je knjiga neo. gibuo potreben pripomoček in zanesljiv kažipot.
Obenem priporočamo -'	=
Sociologija.
------------Obenem priporočamo
Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Broširana K 8.50, vezana K 10.80. — Iz-dala Leonova družba 1910.
To je strokovna knjiga, ki je izšla izpod peresu znanega domačega učenjaka in ki spada v prvo vrsto podobnih del svetovnega slovstva. Knjigo preveva katoliško načelo in vsak odstavek je uui-stveno in stvarno izveden.
Dr. Anton Mahnič:
fl B B i * 5 ® Iz »Ri>uskega katolika" zbrani spisi: Uredil 10«?** HUI^Sa rtri Ale§ Ušeničnik. — Broširano K 3.-, vezano K 4,40,
V tej knjigi so zbrane in ostro začrtane ideje, ki so takorekoč prekvasile duševno obzorje slovenskega naroda. V znamenju teb idej jc naš veliki mož škof dr. Anton Mahnič započel med nami katoliško gibanje, ki se je na podlagi teh idej razvilo tudi do viška, ki se je udejstvil in javno pokazal svojo neodoljivo silo ob priliki letošnjega slovensko-hrvatskega katoliškega shoda. »VEČ LUČI« je zlata knjiga, ki se sme imenovati vademecum vsakega izobraženega Slovenca.
1!!» Katoliški slovenski shod
| i<£fliiiiM£>B<t!l due 26" 27• in 28> "vnusta 1906, w a-J »«»J »J »Bil Govori, posveti in sklepi. Uredil dr. Evgen Lampe. K 2.80.
Kdor hoče natančno zasledovali zgodovino katoliškega gibanja in razvijanje katoliško misli med Slovenci, naj poleg poročila o letošnjem slovensko-hrvatskem katoliškem shodu prouči tudi poročilo o tretjem katoliškem shodu, ki se je vršil pred 7. leti v Ljubljani.
&&	Pogovori doktorja Junija z mladim
BjS W IB «S » Mflf■ prijateljem. — Cena K l.iO. — Izdal dr. Anton Mahnič.
Ta knjiga je izšla že 1. 1887. v Gorici, pa bo še danes posebno naši mladi inteligenci mnogo pripomogla do pojasnjenja najpotrebnejših načelnih vprašanj.
«a zdrawifa
in njih uporaba v domačem zdravljenju. Po izkušenih virih sestavil A. M. Cena K 1-20, vezano K 1-80. Ta koristna knjiga bo posebno na deželi, kjer ni zdravnika vedno pri roki, mnogo koristila, saj nam nudi narava sama največ zdravilnih pripomočkov; ireba je, da se z istinli seznanimo in se jih naučimo uporabljati!
« m OTje
Finžgar, Pod svobodnim solnoem. Povest davnih dedov. 2 zvezka K 6.80, vez. K 8.80.
Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slovanov proti Bizancu, pisari v krasnem jeziku.
Dickens-Cankar, Povest o dveh mestih. K 5.50, vez. 6.50.
Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta grozne prizore tedanje razdivjanosti, povest plemenite ljubezni in zvestobe
Dostojewskij-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3__•
vez. K 4.20.
Ginljiva povest, največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev.
Sbeehan-Bregar, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4.20, vez. K 5.80.
Znuni irski pisatelj nam slika svoj versko junaški narod, iz katarega so vzeti mojstrsko risani značaji.
Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. K 2.80, vez. K 3.00.
Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto.
Wallace, Ben Hnr. Roman iz časov Kristusovih, vez. K 4.50.
Življenje in trpljenje naScga Izveličurja za zmago krščanske misli so nam v tej svetovnoznani povesti predočuje z nedosegljivo plastiko.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest, K 1.50, vez. K 2.10.
Roman je zajet iz najzanimivejše dobe krščanstva in nam riše Čas, ko je cerkev zmagoslavno premagala pogansko malikovalstvo.
SpiHmnnn, Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman. 2 zvezka. K 3.80, vez. K 5.40.
Eden najpretresljivejših prizorov človeške zgodovine, zadnji boj judovskega naroda zoper rimsko oblast, ki se konča z razdejanjem judovske prestolice in razkropitvijo tega naroda po celem svetu, je tu opisan z mojstrsko roko.
Siran 4>
SLOVENEC, dno 3. januarja 191 i.
B&jigovodklaja
s prakso, zmožna slovenske in nemške korespotloucc, stenografije in strojepisja, iš6« mesta. — Ponudbo prosi pod: „Korotan", poštnoležečc Kotlje (Kottelnch), Koroško. 3949
2. Štev^
mirnega značaja išče primerne službe. Naj raje kje na deželi. Kdo, pove uprav-niStvo našega lista pod št. 3939.
Zahvala.
/.¡i .'b.i- dokaz«- pr. srčnega sočutju povodom . nepozabno hčerke, sestro on. svakinjo
izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem \ D a: j i .jša zahvalo.
Posebno se zahvalujemo prečastiti duhovščini, slavnemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, sin vni zidamno-,ki godbi za ginljive žalohnice, slavnemu društvu „Sokol" v liadečuh za spremstvo ler vsem darovalcem mnogoštevilnih in prekrasnih vencev in vsem gospodičnam, ki so nosilo cvetje.
Yrsem iu vsakemu najtoplejša hvala!
FadeSe pri Zrdnnam met'«, 2. januarja 19U.
Rodbina Dr. Hoinum-Krisper.
r/mmmv&m/BSiai&ISBMt
Zahuala.
K težki izgubi, ki nas je zadela povodom smrti našega iskrenoljubijcneva soproga, o/.ir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
FRANC PICEK-A
trgovca in posestnika.
se vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem iz .Ribnice, kakor tudi okolice za mnogobrojno časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku, iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni slav. telov. društvu „Sokol", ter požarnim
skemu društvu „Merkur" za ginljivo petje v Ljubljani in glasbenemu društvu ribniškemu za prelepo žaJoatinke v Ribnici ler vsem darovateljem krasnih vencev. Ribnica, 2. januarja 1914.
Gloüoko žalujoči osla!i.
	r-V'" " ■■ 'i		MmmmmMMmmmimmmm.
			
Vsem svojim Velee, odjemaleom, prijateljem in «naneem s© iskreno zahvaljujemo za Vsestransko obilo zaupanje in priporoeujoe se prijazni naklonjenosti tudi V bodoče, želimo Vsem
spoeno novo loto 1914
\ \ 1	Z voleepošto vanjam
BOTj?\FFIO & SINOVA, Vinska veleti 'govina,
c3p. Siska. Posestniki v Istri in (Soriškem,
V
Važen oglas „Slovenske Straže"! — CItajte!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateli le s srečko!
V S	V §	je v to
svrho prva iu uajpri-
poročljivejša srečku, ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 100.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih irankov,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnino trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.	1939
Prihodnje žrebanje se vrši dne 1, februarja 1914 S 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 k. 1 turška in 1 srbska državna srečka a i. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 5 kron. — Kdor žo ima turško srečko, naj naroči izborno skupino drugih srečk št. 1 na mesečne obroke po 3 krone ali skupino št. 2 na mosečne obroke po 0 kron 50 vin.
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, 1. Sprejmejo se marljivi solrudniki pod ugodnimi pogoji.
poštenih slarišev, stara nad 14 let, ki je dovršila štiri ali ve6 razredno šolo in ima veselje do trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. Vinko Ainbrožič, trgovec, Gor. Logatec.
Lep ženski
E
¡V] f»
63
M
Ü
se ceno proda. Naslov pove uprav» ništvo „Slovenca pod št. 41.
Brzojavka iz Dunaja Originalni voj. ko.
i 10 ml8ni Cevl^ K 10'~ 50-000 parov komisnih čevljev
ki 80 mi ostali v*led ...	zakasnele pošiljatve
sem sklenil te čevlje ki so vporabni za najtežja dela prodati za
lastilo ceno po 10 krm
par. Čevlji so iz najboljšega surovega usnja z motno podkovanimi podplati, s podkvijo petah in usnjatimi volavkami. Ti čevlji so pri-poročljivi posebno za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje, da so navede mora v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena, liazpošiija po povzetju
Krščanska izvozna tvrdka za čevlje Franc Humano od c, kr. trg. sodišča proiok. firmi, Dunaj II, Alolsgasse 3/10 R,
Deželna zadruga brivcev, irizer-jev in lasnlčarjev v Ljubljani, naznanja, da je njen bivši dolgoletni član, gospod
11 iiilaiiii
bivši brivski mojster
po dolgotrajajoči bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika tovariša se bode vrši! v nedeljo, dno 4. januarja 1914 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Poljanski ccsti št, 20. k Sv. Križu.
Ljubljana, 2, januarja 1914.
Eng. Franchetti
načelnik.
Q9HII
Zahvala.
Za obile dokaze srčnega sočutja ob nenadomesini izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
kana Kristana,
posastnika, c. kr. poštarja v pokoja itd.
se vsem prijateljem in znancem, zlasti pa za častno spremstvo čast. duhovščini, slav.gasitncmu društvu, ccstncmu odboru in pevcem najpri-srčneje zahvaljujemo.
§t. Vid - Sv. Rok na Dolenjskem, 3. 1.1914. Žalujoča rodbina.
56
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovito, splošno znane, svetovne znamke
a
IGARII
ni rastlinska margarina.
so izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima" torej največjo redtlno vrednost in je resnično zdrav.
£
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
ie 50 cenejši od navadnega presnega masla in l za	jO zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
je resnično edino iu pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvalisano.
i B
mMMMñ
izdelovanje
IU „UNIKUM" S,,——
kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
m ; ■
H
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati ud drugih oglasov in rabite /a nadomestilo plesnega masla /a
pSEBHfe
samo
m mm
MLmiriauil
Dobiva se povsod.
Eillilaf?j£	1771
maslen itrssSi
liCilM*1
Poizkušnje gratis in franko,
S 0

'£ú%m±m^e fvornice sa margarino m presno maslo, Dunaj
sssBsissaaanBBBnaBHiBiHasiH-aiiaaHiiiiiH
................
IWftl'K^JUt^v. -.CJTinv T ".TTTí"
V
Ze:iiisii in neveste I
Poročne prstane in primerna poročna darila kupite najbolje in najceneje pri Ivrdlii
samo Fresgriio^a ulica It. l
Cenik s koledarjem 1914 poštnine prosto.
V^-TO IM IlWlPU