btirt LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v soboto; dne 25. junija 1938 Stev. 143 i Cena f.50 Din Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 4ti-02, 40-03, 40 04, 40-08 — Izhaja vsak dan zjutraj raze«. __ Cek. račun: Ljub« Ijana it 10.650 ia 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Llprava: Kopitar* jeva ulica štev. 6»' po praznika Dobra znamenja Mednarodni položaj, ki je bil nedavno še tako zelo napet, du je po izjavi predsednika francoske vlade Daladicru dne 21. majnika ležalo povelje za splošno mobilizacijo ves dan na njegovi mizi pripravljeno zu podpis, se je sedaj naenkrat tako naglo razjasnil, da je največjemu črnogledstvu v bodočnost omikanega sveta sledilo najbolj rožnato razpoloženje. Kakor pa ni bil upravičen pesimizem, tako utegne sedanji optimizem biti v toliko prevelik, ker se najbrž nekoliko vara glede težav, ki še stojijo na poti do pravega reda in trajnega pomirjenja naše celine. Brez dvoma se imamo za ta preokret v prvi vrsti zahvaliti angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu in pa vodji italijanske države Mussoliniju, ki je doslej še v vsakem kritičnem položaju pokazal, da zna obvladati tako sebe kakor obkrožajoče ga razmere in ljudi, oziroma svet. Je to pač angleška dn italijanska politična šola, ki nikoli ne podlegata skrajnim ideološkim zahtevam in trenutnemu čustvenemu razpoloženju ter imata prirojen instinkt za praktično pravilno rešitev. Prijateljstvo med llimom in Londonom, ki se je po dveh letih kujanja, nagajanja in včasih tudi odkrite sovražnosti obnovilo in podpisalo letošnjo veliko noč, dne 16. aprila, je rešilo v sedanjem trenutku skrajno ogroženi mir Evrope in vsega sveta. Tretji činitelj. ki je pospešil tak srečen razvoj, je bila nacionalna Francija, ki se je pod Daladierom otresla more socialističnih demagogov, ki so pod imenom ljudske fronte pripravljali v Evropi rdečo revolucijo, in spoznala, da ne more ničesar bolj doprinesti k ureditvi evropskih razmer kakor prijateljstvo z Italijo. Zakaj le na ta način je mogoče preprečiti, da bi se evropske velike in mule sile čisto togo opredelile v dve nasprotni fronti, med katerima bi se ne našla nobena točka stika in sodelovanja. Tako pa Italija lahko igra vlogo srečnega posredovalca med tako zvano skupino zapadnih demokracij in osjo Rim—Berlin, ki me pomeni samo tradicionalistične nacionalne usmerjenosti kot reakcije zoper breznarodni in razrednobojni socializem, ampak tudi gotove teritorialne zahteve in težnje nekih premaganih držav. Anglija in Italija sta sklenili svoj novi pakt prijateljstva,, ki naj napravi konec njunemu dosedanjemu tekmovanju v sredozemskem območju, v veri, da bo armada generala Franca kmalu zmagala in da tudi nikjer drugod v Evropi ne bodo nastale nove bolne točke. Zaradi tega je Mussolini sprejel pogoj, da morajo "vsi italijanski prostovoljci v kratkem roku zapustiti Španijo; nakar šele bo prijateljski pakt med Londonom in Rimom dobil pravno veljavo dn učinek. Nastopili so pa trije nepričakovani momenti: prvič Anschluss, ki pomeni ogromen prirastek moči Nemčije v Podonavju, drugič, odpor rdečih v Španiji je večji, nego se je pričakovalo, in tretjič, v Franciji niso bili premagani še vsi momenti, ki so silili francoske državnike k nezaupanju napram državam, ki so doslej podpirale špansko narodno stranko dn vojsko, pa agitacija skrajne levice, ki načeloma nočo pomirjenja med Francijo in Italijo, ker je po načrtu sovjetske politike z vsemi silami delala in še dela na to, da bi sc v Evropi nc zamašila žrela, iz katerih vsak čas lahko bruhne plame.n zaželenega vsesplošnega požara. K nesreči je še Anschluss povzročil gibanje za avtonomijo sudetskih Nemcev v češkoslovaški republiki, ki je zaradi nezaupanja »lo Nemčije pomenilo nevarnost za svetovni mir, ker se je silni sunek Nemčije v Podonavjc naravno moral smatrati kot težnja po še večjem razmahu v tem predelu Evrope, ki odpira pot na jug. Tako so se skoraj do dna razmajali vsi pogoji, na katerih počiva po minuli svetovni .vojni mir in red sveta. Stvari so dozorele že tako daleč, da se je začelo govoriti o preventivni vojni, za katero so delali različni činitelji, vsak s svojega stališča in interesa. K sreči pa so v vseh državah obdržali krmilo v rokah najvišji odgovorni činitelji. V prvi vrsti jc Anglija zastavila vso svojo svetovno moč in vpliv, da med Nemčijo in Češkoslovaško ni izbruhnil oborožen spopad, ški ne bi bil kmalu zajel samo vse Evrope, ampak ves svet. Češkoslovaška je pokazala vso svojo moč in pripravljenost, a obenem tudi vso previdnost in zmernost ter dalekov idnost svojih odgovornih državnih vodij. In tudi v Nemčiji in bilo prave volje za lohkomiselno pustolovstvo, ki bi bilo lahko ves svet zajelo m plamenu vojske, revolucije in končne anarhije ter popolnega moralnega in kulturnega propada. Vprašanje sudetskih Ncmecv se bo rešilo, ne onienila samo redne letne manevre nemške vojske. Nemčija — tako je nadaljeval podtajnik — zelo pazljivo spremlja pogajanja med praško vlado in sudetskimi Nemci ter želi, da bi se ta pogajanja končala v obojestransko zadovoljstvo v mirnem in spravljivem ozračju. Weissacker je tudi izjavil, da je Nemčija odločno za mir v Evropi in da upa, da se bo vprašanje avtonomije Nemcev v ČRS rešilo na tak način in v takem duhu, da bo obenem pripomoglo k normalizaciji in popolnemu pomirjen.ju med ČSR in Nemčijo. Nato je Mastny izjavil, da tudi mobilizacija 21. maja v ČSR ni imela nobenega napadalnega namena nasproti Nemčiji, ampak da je pomenila samo odredbo v svrho varnosti v obmejnih pokrajinah. V Londonu pravijo, da je ta srečni razvoj med drugim pripisati tudi sporazumu, ki se je le dni sklenil med vsemi velesilami, ki so članice londonskega odbora za nevmešavanje v španske notranje zadeve, ker je s tem izločena ena najbolj nevarnih točk mednarodnega položaja, ki je dajala izvestnim krogom, ki si želijo svetovnega požara, neprestano priliko ribariti v kalnem. Pogajanja s sudetskimi Nemci Praga, 24. junija. Ii. O včerajšnji prvi konferenci političnega odbora ministrov s petimi zastopniki sudetsko-neniške stranke, ki je trajala od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči, je bilo ponoči izdano skupno poročilo in posebno poročilo sudetsko-neniške stranke. O politični vsebini razgovorov obe stranki molčita. Poročajo pa, da so pogajanja potekala v miru, ker sta se obe stranki vzdržali, dasiravno je bilo ozračje precej napeto. Zastopniki sudetsko-neniške stranke trdovratno ostajajo pri svojih prvotnih zahtevali ter se niso zadovoljili uiti z največjimi ugodnostmi, ki jim jih nudi češkoslovaška vlada. Zaradi tega jc pričakovali, da bodo pogajanja zelo dolga in 1k> treba še mnogo dobre volje in potrpljenja, da pride do sporazuma. Danes dopoldne je ministrski predsednik dr. llodža sprejel prvake koalicijskih vladnih strank in jih informiral o poleku dosedanjih pogajanj. Ni še znano, če se bodo pogajanja z zastopniki sudetsko-nemške stranke jutri nadaljevala. Praga, 24. junija, e. Baje se parlament ne bo mogel seslali že 15. julija, da bi obravnaval novi manjšinski pravilnik. Izjavljajo, da bodo pogajanja za sporazum težavna iu dolga. Anglija na Balkana Pariz, 24. junija, b. Francoski tisk pozdravlja danes angleško gospodarsko politiko v vzhodni Evropi. Listi poudarjajo, da je Anglija že pred potekom pogodbe s Turčijo dala Ankari kredit v znesku 16 milijonov funtov. »Epoque« je mnenja, da bosta pa Turčiji in Romuniji prišli na vrsto Grčija in Češkoslovaška. Tudi Italija bo dobila kredit, da si lahko kupi kanadsko žito, ko se uredi špansko vprašanje. »L'Oeuvre« poudarja, da je Nemčija zelo vznemirjena zaradi pogajanj Chamberlaina s Tatarescom, ker gre za izkoriščanje romunskih petrolejskih vrelcev. Pričakovati je v kratkem tudi sklenitev irancosko-romunske pogodbe, ki sc prav tako nanaša na romunski petrolej, Anglija želi, da s svojo mojstrsko gospodarsko politiko, ki temelji predvsem na velikem posojilu Romuniji, zapre vsenemštvu pot na Balkan, in sicer z orožjem, ki mu nihče ne more biti kos. Tudi Nemčija je prisiljena sneti svojo zastavo pred angleškimi financami. Anglija želi balkanske države krepko povezati s sistemom francosko-angleške zveze. „Mobilizacija delovnih rok<( v Nemčiji Dunaj, 24. jun. TG. Vsi današnji listi objavljajo na prvi strani uredbo maršala Goringa kot predstojnika nemške gospodarske štiriletke, s katero Nemčija uvaja obvezno deio za vse nemške državljane. Uredba, ki stopi v veljavo s 1. julijem 1938 določa, da prisilno delo veže vse nemške može in vse nemške žene, kateregakoli stanu in poklica, ki so dela zmožni. Uredba ukazuje, da se bodo morali obvezno prijaviti za dela, ki jih bo ukazala vlada, in to na za vsakega točno v naprej določenem kraju in za določen čas. Maršal Goring dobiva s tem pravico, da pritegne nemško prebivalstvo k delu na podlagi običajne delovne pogodbe. Namesto dela lahko maršal Goring predpiše ludi golovo strokovno izobrazbo. Za dobo, ko bodo poklicani k obveznemu delu, bodo delovna mesta, ki so jih prej imeli, ostala odprta. Denarna nagrada, ki jo bodo obvezniki prejeli od države za dobo prisilnega dela, bo po možnosti prav Glede Španije je po angleškem mnenju vse odvisno od MussoUmja Graziani ni bs! v Španiji London, 24. junija, b. Angleška vlada nadaljuje razgovore z italijansko vlado o angleško-italijanskem paktu in o španskem vprašanju. Lord Perth je že dobil nova navodila. Te dni se bo ponovno sestal z grofom Cianom. Kakor v Rimu, se tudi v Londonu bojijo zavlačevanja, ker je po angleškem načrtu mogoča ratifikacija angleško-italijanskega pakta šele po 2 do 3 mesecih. Zato se delajo novi poskusi, da se pospeši ratifikacija pakta. »D a i 1 y E x p r e s s« piše, da bo Chamberlain odpoklical svojega diplomatskega predstavnika v Bur-gosu, če ne dobi od generala Franca jamstvo, da bodo prenehali surovi napadi na britanske ladje v španskih pristaniščih. Istočasno bo moral odpotovati tudi zastopnik Burgosa v Londonu vojvoda od Albc. »Time s« je mnenja, da je rešitev problema trenutno odvisna predvsem od Mussolinija. Vse kaže, da nemerava pustiti Mussolini večino svojih čet v Španiji, ker pričakuje, da bo vojna trajala še leto dni. Premirje ne bi prineslo zmage španskim nacionalistom, toda dosego premirja bi smatral Mussolini kot uspeh, ki služi miru. Seveda se pa republikanska vlada sploh ne namerava spuščati v mirovna pogajanja, ako ni izgledov, da bi se prostovoljci kmalu odpravili iz Španije. Rim, 24. junija, b. Italijanski listi poudarjajo, da francoska trditev, da nameravajo francoske oblasti same vzpostaviti na lastno roko kontrolo na pirenejski meji, ni resnična ter da čez Pireneje še vedno prihajajo v republikansko Španijo velike množine vojnega materiala in orožja. Iz tega vzroka je nadaljevanje pogajanj med Italijo in Francijo po mnenju italijanskega tiska zaenkrat odveč ter je čakati na čas, ko se bo pričel izvajati britanski načrt in bo vzpostavljena tudi mednarodna kontrola na pirenejski meji. Rim, 24. junija, b. Uradno dementirajo vesti, da se je maršal Graziani mudil 14 dni v Španiji, da prouči vojaški položaj in da poroča italijanski vladi, na kateri najboljši način bi sc likvidiral španski problem. V uradnem demantiju poudarjajo, da maršal Graziani ni bil nikdar v Španiji in so torej vse vesti o tem izmišljene. Po španskih bojiščih Buehla (Valvcrde) 21. junija. A A. Posebni ITavasov dopisnik poroča: Nacionalisti so zavzeli Muelo. Republikanski napad je odbit, čeprav je v njem sodelovalo 32 lelal in je akcijo posadijo podpirala močna artitjerija. Ozemlje, ki so ga nacionalisti zavzeli, je bilo utrjeno z rovi, kjer so bile postavljene razne vrste avtomatskega orožja in lahki topovi. Saragosa, 21. junija. AA. Havas: Čete generala Varele so še za streljaj oddaljene od Saviona. Druga Zveza narodov? Washington, 24. junija. AA. DNB: Poročajo, da je zunanje ministrstvo prejelo poročilo, da bosta Ni-karagua v ponedeljek, Honduras pa začetkom julija izstopila iz Zveze narodov. Zunanje ministrstvo izjavlja, da ni ameriška vlada prav nič pritiskala v tej smeri na južnoameriške države. »Associated Press« poroča, da bodo na prihodnji vseameriški konferenci nekatere južnoameriške države predlagale, naj vse ameriške države ustanove zase posebno Zvezo narodov. nego pomeni za generalu Franca podpora dveh avtoritarnih držav . Evrope. Italija pu veliko pridobi f trajnim prijateljstvom z Anglijo, ki zanjo pomeni zelo potrebno gospodarsko pomoč v času, ko novi rimski imperij naravno zahteva velikih žrtev. Odločilno pu je bilo. da se je francoski ministrski predsednik Daladier odločil za to, da zapre pirenejsko mejo. ki je od časov nesrečnega ministrovanja socialista Blumu pomenila odprt koridor, sko/i katerega je v rdečo Španijo neprenehoma tekla obilna pomoč v ljudeh in vojnem tnuterialu z \ » h koncev svetu. Tako politiki kakor vojaški strokovnjaki pravijo, zaradi Španije brez večjih težav lahko v pur mesecih izvedel, in zavračajo idejo, ki sc je pojavila te dui, uuj bi sc generalu Francu prepustila vsa Španija, i/.vzeinši Katalonije, ki nuj bi ostala rdeča domena, ker bi tu načrt pomenil stalen povod za vojno. Sporazum med Londonom, Rimom in Parizom. ki se bo zdaj, kakor jo upati, dopolnil še s pravim prijateljskim paktom med llulijo in Francijo tudi v drugih zadevah, pomeni na vsak nučin zhližmijc med obema blokoma evropskih velesil, kar je pač zelo ugoden pogoj zu resnično pomirjenje K v rope vsaj za daljšo dobo. Sovjeti so morali odnehati od svoje pogubne politike v Evropi, ker jih je l runciju zapustila: sicer pa postaja položaj nn Daljnem vzhodu tak. da silijo Rusijo njeni interesi k večji pozornosti na to, kuj sc dogaja nn njeni meji s Kitujsko, Mandžurijo in Japonsko. lako visoka, kakor bi bil njihov zaslužek v do« ličnem času. Vee dunajsko časopisje objavlja tudi dolgo članke, v katerih hvali modrost maršala tioringa, da je segel po »obveznem delu, ki jo vzgojno, na drugi strani pa državnemu in narodnemu občestvu koristno«. »Nemški narod stopa sedaj k delu pod vodstvom svojega voditelja,« pišejo listi, »in posledico mobilizacije delovnih rok Nemčije bodo silne za napredek nemškega naroda.« Nemški izgredi v Litvi Menici, 24. jun. AA. DNB: Litavske oblasti so zaprle 50 oseb. Policija je tudi prepovedala vso proslave praznika sv. Janeza. Te proslave bi morale bili danes. Še nedavno je bilo izdano dovoljenje za te proslave. Prepovedane so tudi vse prireditve, ki bi morale biti v nedeljo. Policija je izdala te ukrepe zaradi tega: 20. junija je priplul v pristanišče parnik »Prenesen« in na obali se je zbralo mnogo ljudi ter prepevalo rodoljubne pesmi. Ko .je parnik odplul, se je množica začela razhajati. Takrat eo prišli redarji in aretirali več meščanov med hrupnim protestiranjem ostalih. Množica ee je tudi večkrat spopadla s policijo. Proli večeru je prišlo do demonstracij pred poslopjem obmejne policije iu razjarjena množica je zahtevala, da izpuste vse are« tiralice. Nazadnje so organi policije opozorili množico, da se razide. Množica se je razšla in red jo bil zopet upostavljen. Angleški kralj pride v Pariz 19. julija London, 24. jun. AA. (Havas). Predlog predsednika francoske republike Alberta Lebrunu, naj se obisk angleške kraljevske dvojico odloži na lil. julij, .jo naredil angleškemu javnemu mnenju najgloblji vtis. V zvezi s tem pišejo »Times«: Angleški narod ne bo pozabil novega dokaza prijateljstva, ki so ga Francozi izkazali. Po koraku, s katerim je Francija pokazala, da se pridruži žalosti angleške kraljevske dvojice, bo obisk v Parizu mnogo pridobil ua pomenu. Rudniška nesreča na Siciliii Riin, 24. junija. AA. (DNB). V nekem žvop-plencm rudniku pri Caitaniscta na Siciliji, se je ulrgal velik kos zemljo in pokopal pod seboj 8 rudarjev, kljub velikim naporom reševalcev, so dosedaj še ni posrečilo rešiti ponesrečene rudarje. Seja ministrskega sveta ob tretji obletnici vlade Belgrad, 24. jun. m. Pred današnjo slovesno sejo ministrskega sveta, ki je bila ob priliki tretje obletnice, odkar je na oblasti sedanja vlada, sta popoldne ob 5 obiskala notranjega ministra g. dr. Korošca v njegovem kabinetu predsednik vlado in zunanji minister dr. Stojadinovič in prometni minister dr. Spaho. Oslala sla pri njem vse do Ii. na kar so vsi skupaj odšli na sejo ministrskega sveta v predscdnišlvo Vlade. Po nocojšnji vladni seji prireja predsednik vlade g. dr. Stojadinovič vsem ministrom večerjo na ladji »Karadjordje«. Bukarešta, 24. jun. c. Bivši predsednik vlade je napisal več člankov za zbližanje med Italijo in Romunijo. Sedaj predlaga list -Universuk, naj se na Romunijo razširi pogodba, ki je bila lani podpisana med Italijo in Jugoslavijo. Zagrebška vremenska napoved: na nekaterih krajih se ho pooblačilo, Iu In lam krajevne nevihle. Dunajska vremenska napoved: spremenljivo oblačno in krajevne nevihte. t> Težka letalska nesreča nad Prago Tri vojaška letala trčila in se razbila Praga, 24. junija. Ministrstvo za narodno obrambo poroča, da so včeraj ob 15.47 pri vajah trčila 3 eno-sedežna vojaška letala ter se zrušila v Koširju v ulici Na Hrebenkach. Posadka letal se je hotela rešiti s padali. Narednik Smolik, ki je prvi skočil, si je rešil življenje. Narednika Rudolf Motyčka in Vlastimil Rys pa sta našla smrt pod razvalinami letala, čeprav sta si prav tako s padalom hotela rešiti življenje. Bila sta pa prenizko, kar je bilo za oba usodno. Nesreča se je zgodila, kakor rečeno, na Hrebenkach, kjer so zgrajene same vile. Več vojaških letal se je vadilo v bližini sokolskega stadiona za bližajoče se sokolske slavnosti, na katerih bo nastopila tudi armada in pokazala svoje umetnosti v zraku. Prebivalstvo je sedelo na vrtovih S svojimi otroki in opazovalo vaje, ko so naenkrat trčila v zraku tri enosedežna letala ter strmoglavila na tla. Prvo letalo, iz katerega je skočil narednik Smolik, je padlo na streho vile ravnatelja Fridricha Rulfa ter jo zažgalo. Požar so gasilci naglo pogasili, navzlic temu pa znaša škoda 200.000 din, ker so morali posekati večino tlečega tramovja. Na 6treho vile ravnatelja Ša-leka je padel drugi letalec, ki je tam našel smrt, njegovo letalo pa je padlo kakih 60 m proč od vile na vrt. Tretje letalo pa je padlo približno 150 m od vile ravnatelja Rulfa na vrt nekega inženirja. Smolik, ki je tudi padel na vrt neke vile, je ostal povsem nepoškodovan. Na kraju nesreče se je zbralo več tisoč gledalcev. Kmalu nato se je pojavila nad krajem nesreča močna eskadra, ki je izkazala čast mrtvima tovarišema. Polkovnik Stavek predsednik poljskega sejma Varšava, 24. jun. TG. Poljski sejm (parlament) je izvolil novega predsednika kot naslednika nedavno umrlemu državniku Carju. Za volitve sejmskega maršala — tako namreč imenujejo na Poljskem predsednika skupščine — je vladalo veliko zanimanje, ker je vse pričakovalo, da bo prišlo do ostre borbe med vladno skupino in med skupino poslancev, ki sicer podpira vlado, a se je iz raznih razlogov izločila iz vladne stranke (Tabor narodne edinosti). Volitve v sejmu so nekako toplomer notranjepolitičnega položaja in so od njih pričakovali migljaj za potek splošnih volitev, ki padejo v začetek 1. 1910., kakor tudi za izvolitev novega državnega predsednika, ki takisto pade v 1. 1940. Kje je večina v sejmu, so se spraševali v političnih krogih, ki bi še pred svojim razpustom volil novega predsednika države. Toda že na predvečer volitev sejmskega maršala je postalo jasno, kakšno je razpoloženje parlamenta. Vladna stranka »Tabora narodne edinosti« je zvečer izdala uradno obvestilo, da ne bo postavila svojega lastnega kandidata. Iz tega je bilo razvidno, da je vladna stranka preštela svoje pristaše v parlamentu ter prišla do zaključka, da njen kandidat ne bi dosegel večine. Za to je sklenila, da se raje ne izpostavi političnemu neugodju. Volitev novega sejmskega maršala je postala potem takem lahka. Izvoljen je bil edini kandidat, polkovnik Slave k, večkratni ministrski predsednik in eden najbližjih sodelavcev pokojnega maršala Pilsudskega. Polkovnik Slavek je bil do maršalove smrti voditelj takratne vladne stranke »BB« (Brestrankarski blok), a je po Pilsudskijevi smrti odklonil vstop v novo stranko, ki jo je organiziral Odlični gostje mladinskega tabora Belgrad, 24. junija, m. Odpravnik tukajšnjega češkoslovaškega poslaništva g. Spaček je danes dopoldne obiskal g. ministra dr. Kreka in ga obvestil, da sc bo osebrib udeležil med-narodnih mladinskih prireditev v Ljubljani tudi češkoslovaški minister msgr. g. Š r a me k , predsednik češkoslovaške ljudske stranske in podpredsednik češkoslovaške vlade ter voditelj čeških Orlov. Mladinskih pniredlifev v Ljubljani se bo tudi iz Belgrada udeležijo lepo število odlič-nikov, tako med drugimi: podpredsednik sonata dr. Djuro Kotur, tajnik sonata senator Vu-kotič ter več senatorjev, med njimi senator Fr. Smodej, nadalje podpredsednik Narodne skupščine Franjo Markič in več narodnih poslancev. Za mladinske prireditve v Ljubljani vlada tudi med tukajšnjimi časnikarji veliko zanimanje ter jih bo več prišlo v Ljubljano. Z nocojšnjim vlakom je že odpotoval urednik češkoslovaškega presbiroja za Jugoslavijo Jan Štancl. Tudi tukajšnji Fantovski odsek se živahno pripravl ja za nastop slovenske mladine v Ljubljani. Iz Belgrada se bo prireditev udeležilo mad 100 članov Fantovskega odseka in Prosvetnega društva. Od članov Fantovskega odseka 4hli bo nekoliko tudi v krojih. Pazite se žeparjev! Ljubljanska policija svari vse udeležence Mednarodnega mladinskega tabora pred žeparji. Udeleženci naj skrbno pazijo na svoje listnice in ure. Ljudje naj bodo pozorni zlasti v cerkvah, na vozilih in pred vhodom na Stadion. Prav tako naj bodo oprezni na vlakih, na glavnem kolodvoru in v Zidanem mostu. Kakor pri vsaki taki priliki se bodo tudi letos na mladinskem taboru pojavili žeparji od drugod, ki bodo izkoristili prilike v gneči. Ljudje naj bodo torej pozorni. Ljubljanski tramvaj se podaljšuje proti Sv. Križu Včeraj so pričeli graditi progo proti Sv. Križu. Delavci kopljejo sedaj ob Šmartinski cesti. Tramvajska proga bo dograjena vsaj do Vseh svetih, takoj nato, ko bo tramvajska proga do Sv. Križa dograjena, pa pričnejo prenavljati dolenjsko tramvajsko progo. Trenutno je pri gradbi tramvajske proge zaposlenih okoli 60 delavcev. Bolgarski inženirji prihajajo Zagreb, 24. junija, b. Danes Jc prispelo v Zagreb 60 bolgarskih inženirjev, ki bodo napravili turneje po Jugoslaviji. Jutri odpotujejo v Slovenijo, kjer si bodo ogledali tamkajšnje rudnike. Bolgarske inženirje vodi inž. Spasov, glavni ravnatelj bolgarskih državnih rudnikov »Pernik«. Inženirska zbornica v Zagrebu jim je danes priredila banket. Osebne ves0 Belgrad, 34. jun. m. Z odlokom prosvetnega ministra eo prestavljeni naslednji učitelji: Lidija Karlovič iz Podblice, okraj Kranj v Granice v savski banovini, Jožica Starec iz Sv. Martina, okraj Maribor levi breg v Črno. okraj Dravograd, in Marija Velker iz Črne, okraj Dravograd k Sv. Martinu, okraj Maribor levi breg. Belgrad, 24. junija, m. S kraljevim ukazom je napredoval na Srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja 5. skup. Fran Kral in inž. Fridolin Hacin; na trgovski akademiji v Ljubljani pa za profesorja 6, 6kup, dr. Anton Slodnjak. znani polkovnik Koc, ker se z načeli ni strinjal. Od leta 1935 dalje je torej živel bolj sam zase, oddaljen od vladne stranke in tudi od vlade same, čeprav jo je podpiral. Ker je bil izvoljen za maršala sejma z velikansko večino glasov, je to znamenje, da sedanji poljski parlament nikakor ni naklonjen novi vladni stranki, marveč, da stoji strnjeno za Slavekom, ki bo leta 1940 kandidiral za predsednika republike in bo verjetno tudi izvoljen. Volitve v sejmu so torej vladi prikazale, v katero smer so obrnjene politične simpatije sejma. Vlada bo verjetno ta nauk tudi sprejela in se po njem ravnala. Predsednik japonske vlade knez Konojet „Treba se \e pripraviti na dolgo vo\no" Tokio, 24. junija. TG. Ministrski predsednik knez Konoje je sprejel domače in tuje časnikarje ter jim povedal svoje mnenje d vojni e Kitajsko. Dejal je, da je že opozoril japonski narod na nujnost, da se pripravi na dolgotrajno vojno na Kitajskem. So nekateri, je dejal knez Konoje, ki presojajo položaj na Kitajskem v blestečih barvah, toda on takšnega naziranja ne svetuje, ampak prosi japonski narod, naj vzame stvar resno in naj se pripravi na žrtve, ki jih zahteva dolgotrajno vojskovanje. Vlada bo prisiljena, da v najkrajšem času izda zakonodajo, ki bo narodu naložila dolžnost varčevanja z živili. Vlada bo tudi povsem preosnovala državn> gospodarstvo in ga prilagodila potrebi po skrbni pripravi za dolgotrajno vojno. Knez Konoje je nato govoril o vojaškem položaju na Kitajskem. Dejal je, da so vojaški načrti, ki so bili sprejeti na znameniti cesarski konferenci dne 11. januarja, že davno zastareli, ker so jih dogodki prehiteli. Treba bo sestaviti nov vojaški in diplomatski delovni načrt. To se bo v kratkem zgodilo na seji »višjega kabineta«, to je na seji, ki bo pod njegovim predsedstvom zbrala vojnega, mornariškega, zunanjega in finančnega ministra. V kolikor se tiče polit, uprave na osvojenem kitajskem ozemlju, je on mnenja, da je najbolje, da japonska vlada pusti, da se,razmere po svoje razvijejo. Do sedaj obstojata že dve neodvisni vladi, ena v Pekingu, druga v Nankingu. Ustanovile se bodo še nadaljnje avtonomne vlade. Kdaj jih bo treba združiti v eno samo samostojno vlado, je nemogoče prerokovati. Nekateri pravijo, je končal knez Konoje, da bo Japonska napove- Župnik msgr. Josip Abram na zadnji poti Ljubljana, 24. junija. S solzami v očeh smo se danes poslavljali od vrtega duhovnika, narodnjaka in pisatelja, župnika msgr. Josipa Abrama. Žalni sprevod je dokazal velike simpatije in vso vdanost, ki jo je pokojnik užival, tako med svojimi tovariši duhovniki in pisatelji, kakor med najširšimi plastmi naroda, ki so ga vzljubile kot iskrenega in skrbnega dušnega pastirja. Žalni sprevod pokojnega pisatelja, župnika msgr. Josipa Abrama je bil danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnica na Vidovdanski cesti. Ko je truplo ležalo na mrtvaškem odru, ga je hodilo ljudstvo, zlasti primorski emigranti, kropit v zelo velikem številu. Prav tako se je zbrala k pogrebu velika množica odličnikov in širšega občinstva. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Cegnar iz Trnovega ob asistenci treh gg. kaplanov, nato pa je pred mrtvašnico zapel moški zbor »Ljubljane« pod vodstvom g. prof. Koporca žalostinko »Blagor mu«. Nato se je razvil veličasten sprevod, v katerem so zastavonoše nesli najprej prapore Prosvetne zveze, Trnovske prosvete in Pro-svete Ljubljana-mesto, za tem pa so nesli krasen venec z napisom:, »Sodelavcu — Prosvetna zveza v Ljubljani«. Krasne vence so podarile druge prosvete, ki sq jih vozili na polnem vozu s ŠojSki, cvetjem iri venci."Takoj za krsto «6 sli stiski opat dr. Avguštin Kostelec, predstavnik goriške slovenske duhovščine g. Rutar, zastopnik škofijskega ordinariata kanonik g. Stroj, dr. Besednjak in dr. Bitežnik, pokojnikov ožji prijatelj dr. Brecelj z vso svojo družino, velika skupina Goričanov, zlasti polnoštevilno Sedejeva družina s predsednikom g. dr. Česnikom in vsem odborom. Sedejeva družina je poklonila krasen venec, ki so ga nesli v sprevodu. Prosvetno zvezo in ljubljanska prosvetna društva so zastopali ravnatelj Zor in predsedniki oziroma odborniki Leveč, Prosen, Zelnikar in drugi. Številno so bili zastopani tudi naši pesniki in pisatelji: Oton Župančič, Franc Finžgar, France Koblar, Terčelj, dr. Lovrenčič in drugi. Mestno občino je zastopal obč. sv. dr. Kamušič, Katoliško tiskovno društvo pa predsednik g. dr. Pečjak, tajnik duh. sv. Cadež, univ. profesorja dr. Aleš in Fran Ušeničnik, prof. dr. Fabjan ter drugi, uredništvo »Slovenca«, katerega odličen sodelavec je bil pokojnik, urednik Kremžar, Zvezo bojevnikov ravnatelj Stoje, Košir in referent banske uprave Wagner. V sprevodu je šlo mnogo duhovščine, pa tudi redovnic. Pri viaduktu je »Ljubljana« zapela »Človek glej«. Krsta s truplom je bila prenesena najprej v pokopališko cerkvico, kjer je opravili obrede župnik g. Cegnar ob asistenci, nato pa so prenesli krsto na duhovniški del pokopališča. Nad odprtim grobom je po molitvah prvi izpregovoril g. dr. Cesnik, ki je v lepem, toplem govoru slavili pokojnika ter njegovo delo. V imenu Slovenskega planinskega društva- se je od pokojnika poslovil predsednik dr, Pretnar, ki je slavili pokojnikove zasluge za slovensko planinstvo. V imenu pokojnikovih župljanov in vernikov pe je izpregovoril g. Brežčak. Prvi, ki je žalostnega srca vrgel kepe na krsto pokojnika, je bili zastopnik goriškega duhov-ništva g. dr. Rutar. Med ihtenjem in molitvijo na-vzočnih, se je zapiral grob veiikega in zaslužnega pokojnika. Vojaške priprave Velike Britanije London, 24. junija (K.) Vprašanje vojaških priprav Velike Britanije in njene obrambne organizacije za primer vojne zanimajo te dni v prvi vrsti angleški tisk, pa tudi poslance v parlamentu. Vedno izraziteje se kaže, da je Velika Britanija pripravljena do konca izvesti svoj oboroževalni načrt. Obrambni načrt pa obsega, kakor znano, raznovrstne panoge: vojaštvo, materialna sredstva, ukrepe za pasivno obrambo, kopičenje življenjskih potrebščin, nastanitev prebivalstva za primer zračnega bombardiranja, organizacija vojne industrije in še mnogo drugih stvari. Vse je tako naravnano, da bi za primer vojne bilo v vsakem primeru poskrbljeno za varnost dežele. Kar se tiče mobilizacije vojaštva, je ministrski predsednik Chamberlain izrecno izjavil, da bo le v primeru vojne uvedena obvezna vojaška služba, ta pa takoj in v najširši izmeri. Zaenkrat pa se vojni minister trudi, da s pomočjo najširše propagande nabere čim več prostovoljcev za razne panoge orožja. Kar se tiče bojnih sredstev, se v vladnih krogih javlja zadovoljstvo, da se je Anglija v kratkem času oskrbela s tako močno vojno mornarico, kakor tudi z letalstvom, da se kaj podobnega v preteklosti do sedaj še ni zgodilo. Vsota, ki jo je vlada določila za gradnjo novih vojnih ladij, je narasla na 2,410.500 šterlingov. Od te ogromne vsote je 1,773.500 šterlingov določenih za zgradnjo naslednjih ladij: 2 bojnih ladij velikank, 7 križark, 1 ladjo nosilko letal, 1 ladjo nosilko vodnih letal, 3 podmornic, 1 ladjo, ki naj oskrbuje z nafto podmornice, 1 ladjo, ki naj oskrbuje z nafto torpe-dovke, 1 ladjo delavnico za popravila letal, 3 ladje za polaganje min, 2 topničarki, 7 motornih ladij, ki naj služijo vojni mornarici, 4 ladje za prevažanje vojaštva in večje število manjših vojnih enot. Razen tega gradi vojna admiraliteta dve 40 tonski oklopnici, ki bosta oboroženi s topovi 40.5 cm; vsaka bo stala 11 milijonov šterlingov. V pogledu preskrbe z letalstvom je V6a britanska industrija polno zaposlena. Vojno ministrstvo je napravilo posebno pogodbo z lordom Nuffiel-dom, ki je stavil svoje tovarne v Birminghamu na razpolago vojnemu letalstvu in je izključno v ta namen zaposlil 15.000 delavcev. Ker je znano, da ima Severna Amerika najboljše letalstvo in najhitrejše letalske motorje, je vlada nakupila 400 letal v Severni Ameriki. Ta nakup stane Angleže 6 milijonov šterlingov. Na ta način upajo Angleži, da bodo v dveh letih pomnožili število najboljših in najmodernejših bojnih letal na 4000. Razen tega imajo že sedaj izvežbanih 10.000 pilotov nalašč za te vrste letal brez ozira na mnogo višje število opazovalcev, mehanikov, strelcev itd. Za organizacijo obrambe pred zračnimi na padi računa vojno ministrstvo, da mu je potrebno 2 milijonov prostovoljcev. Približno 1 milijon se jih je že odzvalo in so žc izvežbani, okrog 400.000 pa jih vežbajo sedaj. Velik problem je za Angleže, kam namestiti prebivalstvo Londona za uiiuiei zračnih napadov. Tu prevladuje mnenje, da je boljše ljudi porazdeliti po raznih zakloniščih, kakor pa natrpati jih v maloštevilne podzemske zgradbe. Seveda prihaja tukaj v poštev vprašanje hitrega prevoza. Po sedanjih možnostih sodeč bi bilo v 72 urah mogoče 3 milijone in pol Londoučanov spraviti iz mesta do 50 km daleč. Vlada pa razmišlja tudi o tem, kako bi bilo mogoče s pridom porabiti podzemeljsko železnico kot zaklonišče pred napadi. Kar se tiče preihrane, je vlada v parlamentarni debati iz javila, da bo vse potrebno preskrbljeno. dala vojno Kitajski, ker bi s tem evropske^velesile prisilila, da ostanejo nevtralne in ne pošiljajo orožja Kitajcem. Knez Konoje je dejal, da Japonska tega ne bo storila. Dodal je cinično, da »vojne ni mogoče napovedati, ker bi s tem Japonska kršila svojo obveznost do protivojnega pakta Briand-Kellog«, v katerem se je obvezala, da no bo segala po vojnih sredstvih«. Šanghaj, 24. junija b. Japonci se z vsemi silami trudijo, da popravijo nasipe na reki Jangce, ki so jih Kitajci dvignili v zrak. Pri tem jih še vedno ovirajo z velikim uspehom kitajski četniki. Zaradi tega postaja poplava vedno bolj nevarna tudi Japoncem. Napredovanje proti Hankovu je povsem zastalo Vprašanje Ateksan- drete še odprto Ankara, 24. junija. TG. Turški ministrski predsednik Dželal Bajar, ki se je iz Carigrada vrnil v Ankaro, je sprejel časnikarje ter jim v zvezi s položajem v Sandžaku Aleksandrete dejal, da turška vlada ni sprejela nobenih sklepov, ker hoče še čakati. Vlada pa bo od parlamenta zaprosila za polnomočna pooblastila, da bo po tem, kakor se bo položaj razvijal, lahko odpovedala vse pogodbe s Francijo in podvzela tudi vse druge korake, ki bt postali potrebni za zaščito pravic in koristi Turčije. Antiohia, 24. junija. AA. (DN.) Francoski vojni poveljnik v aleksandretskem sandžaku polkovnik Col-let je izdal ukaz, s katerim razpušča vse politične stranke. V arabskem delu Antiohije še vedno traja protestna stavka zaradi tega, ker je policija zaprla arabskega voditelja Zaki Arzuzija. Listi, ki so intervenirali v prilog tega arabskega voditelja, so dobili od polkovnika Colleta odgovor, da bo Zaki Arzuzija izpustil tri dni pozneje, potem ko se bo končala protestna stavka. Tenis v VUimbledona Wimbledon, 24. junija. AA. (Reuter). Današnje tekme za prvenstvo Anglije v tenisu so se odigrale pri zelo lepem vremenu. Rezultati so sledeči: Elmer (Švica)-Mitič (Jugoslavija) 3:6, 6:2, 7:5, 1:6, 6:2; Kukuljevič-Nakano (Japonska) 6:3, 7:5, 7:8, 6:3; Punčec-Olif (Anglija) 6:3, 6:3, 6:0; pari: Dallos-Scigeti : Bel Dankan 6:3, 7:5, 6:2; dame: Sperling-Koni 6:4, 6:2. Borba med Helen Wills-Moody (Amerika) in Glower (Anglija) se je končala s 6:4, 7:5. Tekma med Jadvvigo Jedrzejowsko (Poljska) ia Muriac (Anglija) se je končala s 6:1, 6:3. V moških dvojnih igrah se je končala borba med skupino Borotra - Brugnon (Francija) in skupino Knosin (Kitajska) in Rogcrs (Irska) s 6 :2, 16 : 14, 2 : 6, 3 :6 in 6 :2. Borba med žensko dvojico Donbudge m Alice Marble (Amerika) ter Ferenz - Punčec (Jugoslavija) in Mrs. Ilopman (Avstralija) se je končala z izidom 7 :5, 6 : L " Zastopniki nemških železnic pri prometnem ministru Belgrad, 24. julija, b. Z jutranjim budim-peštanskim brzovlakom je dopotoval v Belgrad Viljem Kleinmann, državni podtajnik v nemškem prometnem ministrstvu in zastopnik generalnega ravnatelja nemških železnic, dalje finančni svetnik in železniški ravnatelj dr. Pischl, železniška ravnatelja dr. Wolmer in dr. Hardt. Na belgrajski postaji jih je pozdravilo višje uradništvo prometnega ministrstva na čelu z generalnim ravnateljem Džuričem in uredništvom nemškega poslaništva. Zastopniki nemških železnic so bili dopoldne najprej sprejeti pri prometnem ministru dr. Spahu, potem pa pri njegovem pomočniku inž. Schnellerju in generalnem, ravnatelju državnih železinic inž. >juriču. Belgrad, 24. junija, m. Na novem pokopališču je bil danes pokopan dr. Tihomir Divjak, višji svetnik ministrstva za gozde in rudnike, ki ga je predsinoč-njim ustrelil na peronu belgrajske postaje odpuščeni uradnik Šipada, Krešimir Blaževič. Belgrad, 24. junija. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 50 odstotni popust vsem članom zveze diplomiranih strojnikov kraljevine Jugoslavije, ki bodo prisostvovali zvezi v Belgradu dne 25.-27. junija t. 1. Popust velja od 23. do 25. junija za odhod in od 25. do 29. junija za povratek. Špekulacija s parcelami v Mariboru Maribor, 24. junija. Tipične so za Maribor do polovice nezazidane ulice v sredini mesta. Greš po najlepši ulici z lepimi stavbami, pa ti naenkrat sredi med zgradbami zazija škroina, obdana s starim plotom, ki kvari vso ulico. Takih škrbin je v Mariboru vse polno, v vsaki ulici. Velike in lepe zgradbe vstajajo na periferiji in v malo prometnih ulicah, ki bi morale prav za prav stati v središču mesta. Pa je tu v sredini zidanje skoraj nemogoče, ker se vse nezazidane parcele nahajajo v rokah nekaj patricijskih nemških rodbin, ki so jih še pred vojno pokupile po nizkih cenah, sedaj pa čakajo in špekulirajo, da bi dobile za zemljišča čim večjo ceno. Iz zadnjega časa je znanih več primerov, ko so gradbeni interesentje — med njimi tudi Pokojninski zavod — zaman iskali v središču mesta primerna stavbišča. Dobili bi jih sicer že, pa po tako horeudno visoki ceni, da bi bilo zemljišče skoraj dražje kakor sama zgradba velike palače. Za male ljudi pa bi bilo zidanje v Mariboru sploh nemogoče, če ne bi bila mestna občina s svojo pametno in dalekovid.no politiko oskrbela dovoljno velika zemljišča, ki jih za lastno nakupno ceno parcelira. Nezazidane parcele so v veliko breme občini in pn tudi lastnikom hiš. Občina mora graditi kanale, vodovode, ceste mimo nezazidanih parcel prav tako kakor mimo hiš. Za te kanale, vodovode, električne, plinske napeljave in ceste pa morajo prispevati samo lastniki hiš, dočim ne prispevajo lastniki parccl ničesar razen ni/.kcga zemljiškega davka in morebitne pri-rastkarine v primeru prodaje. Lastniki parcel samo mirno čakajo, da jim vrednost zemljišča od leta do leta narašča, saj nimajo s prazno parcelo prav nobenih stroškov, ker jih po navadi uporabljajo za razne trgovske namene — kakor skladišča, vrtove itd. Mesto narašča v dišču predrage. Ima pa zaradi širjenja veliko izdatke za nove ceste in kanale, dočim cest ▼ središču ne more primerno vzdrževati. Lahko bi imel danes Maribor že vse važnejše ceste tlakovane ter bi neznosna nadloga prahu že popolnoma izginila, ako ne bi bilo treba graditi vedno novih cest, vodovodov in kanalov v oko-lico. Mestni gradbeni urad je zaradi tega predlagal, da se uvede v prvem gradbenem okolišu (v središču mesta) tudi za nezazidane parcele kanalščina in vodarina, kakor ju plačujejo hišni posestniki. Predlog je povsem umesten. Kdor ima v središču mesta parcelo, ta ima tudi gotovo denar, ker bi drugače parcelo spričo velikega povpraševanja že prodal. Jasno je, da s to parcelo samo špekulira na višje cene ter s tem ovira izgraditev središča mesta, obenem pa obremenjuje s svojo špekulacijo hišne posestnike, ki morajo plačevati višje davščine, da lahko mesto gradi ceste, kanale in druge napeljave v okolico, kamor se širi, ker ni dobiti v središču mesta stavbišč. Poleg tega pa se je že zdavnaj pokazala potreba, da se vse važnejšo ulice v središču mesta tlakujejo. To bo zvezano z velikimi stroški, za katere bo morala občina iskati primerno kritje. Pri hišnih posestnikih bo to nemogoče, ker se je pokazala potreba, da se njihova bremena celo znižajo. Pri drugih stanovih je prav tako izključeno, pač pa bi nova taksa (vodarina in kanalščina) na nezazidane parcele prinesla mestni blagajni gotovo lepe dohodke, obenem pa bi lastnike parcel prisilila, da bi začeli na njih ali sami graditi ali pa bi jih za primerno ceno prodali. V nekaj letih bi dobilo središče mesta povsem drugo lice, škrbine v ulicah bi izginile. Predlog mestnega gradbenega urada bo prišel še letos pred občinski svet in bo gotovo sprejet. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.: Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani od 26. do 29. junija 1938 Prihod prvih čeških telovadcev Včeraj zjutraj ob 8 so prispeli z brzovla-Ikorh v Ljubljano prvi češki telovadci in lahko-atleti za mednarodne tekme ter del ženstva in moštva za slovanske tekme. Prišlo je 24 moških in 10 žensk, med njimi tehnično vodstvo z načelnikom vsega češkega Orlovstva g. dr Jile->kom na čelu. Ostali'čeSki udeleženci, 1500 po številu, med njimi blizu 400 telovadcev in okrog 500 teloVadk, pa bo prišlo v nedeljo dopoldne inied 8 in 9 s tremi posebnimi vlaki. Na postaji so včerajšnje goste počakali predsednik pripravljalnega odbora g. Hvale, načelnik ZFO g. Kermavner, načelnik propagandnega odseka inž. Sodja, referent za stanovanja g. Langus in več članov in članic ZFO dn VDK. Načelnik pripravljalnega odbora gosp. llvale jim je ob prihodu izrekel prisrčno dobrodošlico, za katero sc mu ie zahvalil dr. li-3ek, nato pa so gostje odšli k zajtrku: ženske v Lichtenturnov zavod, kjer so zanje pripravil lena tudi stanovanja, moški pa v Delavski dom, nakar so si šli tudi oni ogledovat stanovanje v Vajeniškem domu. Prvi in drugi so bili tako s brano kakor tudi s stanovanjem zelo zadovoljni in zlasti dekleta kar niso mogla pre-bvaliti prijaznosti in uslužnosti zavodskih se- strS. . , . .... Takoj po zajtrku pa so vsi skupaj odšli ikljub temu, da so bili od vožnje zelo utrujeni, jia Stadion, kjer so si natančno ogledali vse priprave in so bili nad novo ureditvijo Stadiona zelo navdušeni. Tu so ostali vse dopoldne. Nekateri so igrali odbojko, drugi pa so se preizkušali na koniu in krogih ter so zlasti na zadnjem pokazali, da so zelo dobro pripravljeni. Ko so si vse natančno ogledali in se preiz-ikusili na orodju, so ob pol 12 odšli h kosilu, nato pa so legli k počitku. Hišnim posestnikom v Ljubljani! Od 26. do 29. junija t. 1. bo Ljubljana prizorišče velikega mednarodnega mladinskega tabora. Ob tej priliki bodo v Ljubljani deset in deset-tisoči slovenske mladine pa t u d i tisoči gostov iz tujih držav, zato prosimo, da v t zastopniku tehničnega odbora, ki bo tudi zabeležil število navzočih. Člane-telovadce in mladce, ki nastopajo pri prostih vajah na Stadionu, opozarjamo, da l>o .skušnja v torek ob 2 popoldne na Stadionu. Zbirališče, kjer se telovadci tudi preoblečejo, je III. : 110 m zapreko (predteki), 9.55: (H) m zapreke (predteki). 10: Kladivo, 10.30: 400 m (predteki), 10.45: Disk, 11: 1000 in 1500 m, 11.30: Kopje. Od 15 do 19: ob 15: 400 m finale in skok ob palici, 15.30: Krogla. lf>: 110 m zapreke (finale), 10.15: 00 m zapreke (finale), 16.30: Skok v višino, 17: 5000 m, 18: 200 m (predteki), 18.30: Štafeta 4x100 m (predteki). Torek, 28. junija, 9 do 12: ob 9: 800 m. 9.15: Tro-skok, 10: 200 m finale, 10.30: 10.000 m. 11.15: 100 m finale, 11.45: Štafeta 400X300X200X100, predteki. Torek, 28. junija, od 7 do 13: a) Slovanske tekmo Članov v nižjem in srednjem oddelku, b) Tekme vrst mladca, c) Slovanske tekme vrst Čla*iic. č) Tekme vrst mladenk, d) Tekme v odbojki (in reprezentančni tekmi članov in članic Češkoslovaška : Jugoslavija). Od 14 do 19.30: Glavna skušnja za vse nastopajoče« Darila in odlikovanja a) Mednarodni dvanajsteroboj. Prvi trije posamezniki za prvenstvo v celotnem dvanajsteroboju prejmejo darila, poleg tega pa prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto veliko plaketo. Prvi trije tako na drogu, kakor na bradlji, konju z ročaji, krogih, skoku čez konja ter v prosti vaji prejmejo: prvi zlato, drugi srebrno, tretji malo bronasto plaketo. Vsi, ki dosežejo 70% dosegljivih točk v celokupnem dvanajsteroboju, pa prejmejo malo plaketo in diplomo. b) Tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju: Prvak prejme prehodno darilo, prvi trije velike, naslednji trije ijiale plakete, vsi, ki dosežejo 80% točk, pa diplome. c) Tekme seniorjev ▼ mešanem troboju (nad 40 let starih). Prvak vsakegn troboja prejme darilo, prvi tj-i-je plakete, vsi pa diplome. č) Lahkoatlet.ske tekme (tudi mednarodne). Prva štafeta prejme darilo (velja za obe štafeti), poleg teira pa prva zlato, druga srebrno, tretja pa bronasto veliko plaketo in diplomo, naslednje tri pa diplomo. Posamezniki v posameznih panogah lahke atletike prejmejo* prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto malo plaketo, ti in naslodnji trije v vsaki panogi pa diplome. Slovanske tekme, a) Prve tri vrste v vsakem oddelku (nižji, srednji in višji oddelek) prejmejo darila in velike plakete. Vsaka vrsta in posameznik prejmo za 80% točk diplomo. Prvi trije posamezniki v vsakem oddelku pa prejmejo malo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Isto velja za tekme vrst mladcev s to spremembo, da prejme le prva vrsta darilo. b) Tekme za prvenstvo posameznikov mladcev v mešanem deseteroboju. Prvi trije prejmejo zlnto, srebrno in bronasto plaketo. Vsakdo, ki jo dosegel 80% točk, pa prejme diplomo. c) Tekme članic in mladenk. Prva vrsta pri tekmi članic in mladenk prejme darilo. Prvo tri vrste pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Prve tri posameznice v teh vrstah pa malo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Pri tekmi posameznic v šesteroboju in peteroboju prejme prva darilo, prve tri pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vse vrste in posameznice, ki dosežejo 80% točk, pa prejmejo diplome. Odbojka. Prva vrsta tako pri članih, kakor pri članicah prejmo darilo, pri mladenkah in mladcih prehodno darilo. Pri članih in članicah ZFO in VDK prejme prva vrsta prehodno darilo. Prve tri vrste v vseh oddelkih prejmejo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Vsi igralci in igralke prvih moštev pa diplomo. Prosvetno delo v sliki in risbi V Ljubljani bo v dneh mednarodnega mladinskega tabora v dvorani frančiškanskega kolegija velika razstava, ki bo z vsemi ponazorjevalnimi pripomočki pokazala prosvetno delo po deželi. Razstava bo zavzemala vso dvorano in še postranske prostore, bo seveda okusno okrašena in lepo opremljena, da bo prava , slika naše kulturne višine. Razstava bo pokazala vse, kar smo v zadnjih desetletjih na prosvetnem polju storili. Za tiste, ki se neradi poglabljajo v številke, koliko predavanj, iger, tečajev itd. je bilo v posameznih krajih in s kakšnimi naslovi, bo vrsta lepo izdelanih modelov vseh naših prosvetnih doi.iov, scenerije nekaterih ljudskih iger, ki jih bo postavil »Ljudski oder«, načrti in prerezi odrov, maske igralcev, nazorna podoba gospo-dinjsko-izobraževalnega dela, skioptični in kino-pripo-močki in toliko drugih slik. in podob, da bodo na lahek način, z enim samim pogledom dobili celotni vtis o mnogostranosti in obsežnosti dela, ki ga že desetletja opravlja prirediteljica le razstave, Prosvetna zveza. Med modeli domov bo gotovo največjo pozornost vzbudil model prosvetnega doma v Komendi pri Kamniku, ki je cela palača in zidan ves v lepem, kmečkem slogu. Naše prosvetno delo je bilo seveda vseskozi v tesni zvezi z dogodki, ki 60 nam pisali zgodovino, zato bodo tudi ti močno zastopani in lepo ponazorjeni. Zanimiva in vredna obiska bo že samo tabla, ki kaže, s kolikimi predlogi in načrti so mirovne komisije ob zaključku svetovne vojne delile in razkosavale slovensko ozemlje. Pa ni to navaden zemljevid, ampak barvana preglednica, sestavljena po zemljevidih in narisih iz zapuščine dr. Žolgerja, slovenskega zastopnika v mirovnih komisijah. Zanimiva je tudi slika potovanj, ki jih je že priredila Prosvetna zveza. Slika kaže, da to območje sega od Dublina na Irskem pa do Jeruzalema v Palestini in daleč gori na evropski sever in doli na jug. Največ gledalcev pa bo najbrž imel zemljevid vsega slovenskega ozemlja, na katerem bo označena vsaka, tudi najmanjša vasica, ki ima prosvetni dom. Kranjsko prosvetno okrožje pa ima svoj poseben oddelek, poleg njega pa svoj oddelek tudi prosvetni odsek v Tržiču. Zaključevala pa bo vso razstavo gorenjska kmečka soba z najbolj značilnim orodjem, opravo in gorenjskimi na« rodnimi nošami. Razstava bo slovesno odprta v nedeljo 26. junija ob 11 dopoldne, potem bo pa odprta vse dni mladinskega tabora. Za kritje stroškov, ki niso bili majhni, se bo pobirala vstopnina, ki jc pa lako nizka — 2 din — da pač nikogar ne bo ovirala, da si ne bi ogledal te zanimive in poučne razstave, ki je prva te vrste v Sloveniji. Vseslooensfei tretjeredni tabor na Breziah Za vseslovenski tretjeredni tabor na Brezjah je dovoljena polovična voznina na vseli progah dravske banovine. Vsi romarji kupijo na postaji celo karto do Ofcoč. Pri blagajni zahtevajo legitimacijo K-15. Karto morete kupiti in legitimacije dobiti samo na glavnih postajah, ne pa na postajališčih. Polovična voznina velja od 50. junija do 5. julija. Zupnim uradom in voditeljem III. reda. V nedeljo, 26. junija, zaključite prodajanje izkaznic za tretjeredni tabor na Brezjah. V ponedeljek, 27. junija, ali najpozneje v torek, 28. junija, pošljite neprodane izkaznice, o/.iro-roma naznanite število udeležencev. To je zelo važno, da naročimo ojačenje vlakov. Povejte udeležencem, naj zahtevajo na postaji legitimacijo k-13. Naznanite, kdaj gre vlak z vaše postaje. Na postajališčih ali na vlaku ne more nihče dobiti legitimacije. Torej je treba vstopiti na postaji, kjer je blagajna. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice*. Drobne novice Vsem udeležencem mladinskega tabora! V dneh mladinskih prireditev ne pozabite na I. tabor slov. kntol. deklet na Brezjah dne 24. julija. Pisarna Pripravljalnega odbora je takoj za glavno taborno pisarno v Vzajemni zavarovalnici v prostorih »Doma dijakinj« Ker bodo do tedaj najbrž že dotiskane taborne knjižice in znaki, jih bo mogoče dobiti v pisarni, gotovo pa pridite iskat potrebnih informacij za Brezje in se tudi cxl> tej priliki za tabor ua Brezjah prijavite! Koledar Sobota, 25. junije: Viljem, opat; Henrik, škof. Nedelja, 26. junija: 3. pobinkoštna nedelja. Treznostna nedelja. Jauez in Pavel, mučenca; Vi-gilij, mučenec. Novi grobovi f Andrej Gaberšček V četrtek zvečer je v Ljubljani nenadno izdihnil slovenski časnikar, založnik in politik g. Andrej Gaberšček. Njegovo ime je tesno povezano s politično zgodovino goriških Slovencev v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Rodil se je 26. novembra 1864 v Kobaridu ter je postal učitelj. 2e zgodaj se je začel ukvarjati s časnikarstvom ter je leta 18S<) docela stopil v časnikarski stan, ko je zapustil učiteljsko službo. Andrej Gaberšček je bil med redkimi slovenskimi časnikarji, ki se je udeležil tudi prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Kmalu pa je pod vplivom tedanjih političnih razmer na Goriškem stopil v hud boj z Mahni-čom, kar ga jc nazadnje vedno bolj vleklo v tisto smer, katera je končno privedla del goriških Slovencev v tako imenovani narodno-na-predni tabor. Kot časnikar je bil brez dvoma sila sposoben in temperamenten. Bil pa je tudi nenavadno podjeten mož, ki je kmalu osnoval svoje založništvo, ki je izdajalo prevode iz slovanske književnosti. In kot tak jc bil tudi v drugih delih Slovenije in po slovanskem svetu sploh najbolj znan. Na tem polju je brez dvoma tudi največji in najbolj trajen njegov uspeh. Kot založnik je ustanovil svojo tiskarno v Gorici, nakar se je lotil organizacije slovenskega obrtništva v Gorici. Ustanovil in pomagal je ustanavljati denarne zavode in znano mizarsko zadrugo v Solkanu. Takrat je deloval še skupaj z dr. Turno, ki pa se je z njim kmalu razsel, kakor sc je bil že poprej razšel s svojim nekdanjim političnim voditeljem in prijateljem dr. Antonom Gregorčičem. Kot voditelj narod-no-napredne stranke je pokazal mnogo organizacijske sile Naglasiti pa je treba, da je vedno z vso odločnostjo poudarjal slovensko m narodno stran ter je v tem oziru mnogo storil. Ivo bi se bil ta mož manj pečal s strankarsko politiko in več z organizacijo slovenstva, za kar je imel največ srca, bi bilo njegovo življenjsko delo brez dvoma mnogo večje. I o vojni je nekaj časa živel na Dunaju ter tamkaj organiziral Slovence. Zadnja leta je živel v Ljubljani, kjer je z očmi izkušenega bojevnika motril razmere, ne da bi se bil še hotel spuščati v boj, česar pa mu tudi zdravje m vec dopuščalo. — Naj počiva v miru! ■f Ravnatelj Baebler Vilko. Na svojem posestvu v Halozah je v petek umrl znani in splošno priljubljeni g. Viiko Baebler, ravnatelj Zadružne elektrarne v Ptuju. Pokojni je bil 55 let star. Ob prevratu je nastopil službo kot višji policijski nadzornik pri državni policiji v Ljubljani. L. 1921. je bil premeščen v isti funkciji v Ptuj, kjer je iiila takrat še državna policija. Po večletnem službovanju v Ptuju pa je šel v pokoj. Nekaj časa je vodil vinsko podjetje »Vinarnac, leta 1931 pa je prevzel ravnateljško mesto pri Zadružni elektrarni v Ptuju, ki jo je vodil do pred pol leta, ko je resno zbolel. Več mesecev je trpel na svojem^ domu hude boiečine. Pred kratkim pa si je zaželel svojih ljubljenih Haloz, kamor so ga prepeljali na njegovo vinorodno posestvo, kjer je zdaj izdihnil svojo dušo. Naj počiva v miru. Žalujoči rodbini iskreno sožalje. -f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Alojzij« Mozetič roj. Gruden, soj>roga železniškega revidenta v p. Pogreb bo v nedeljo 26 junija ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji eveti večna luč! Zaflujočim naše iskreno sožaljel za vzgoio novega človeka. Vest nas kliče, država in druznia ter slovenska domovina. Za pripravljalni odbor: Ignacij Petje, okraj. šol. nadzornik v Krškem. — Prosvetno društvo Kropa priredi v soboto, 13. in v nedeljo, 14. avgusta zvečer ob 8 n.a Brezjah pred cerkvijo Gregorinovo pasijonsko dramo »V Jasli ohiskanja«. Nastopi čez 100 oseb. Na veličastno, versko kulturno prireditev že danes opozarjamo. — Višji tečajni izpit na III. dri. realni gimnaziji v Ljubljani. — Naše včerajšnje poročilo izpopolnjujemo v toliko, da so razen navedenih opravili izpit v oddelku b tudi še sledeči kandidati: Špetič Anarej, Šubic Janek, Veter Igor in Vrtačnik Savo, na katere je včeraj tiskarski škrat pozabil. — 10 izbranih razglednic mesta Ljubljane v albumu je založil foto-atelje »Emte«. Preprodajalci jih dobe v trgovini M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova 1. — Obisk mrtvim bratom na Doberdobu, Kal-variji in na Os'avju bo veličastna manifestacija, ki jo organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. S tem obiskom bomo počastili naše mrtve junake ob Soči, ki so žrtvovali v času svetovne vihre svoje najdražje, in obudili sjiomine na prestane grozote. V posebnem vlaku je še kakih 80 prostih mest. Ljubljančani se lahko še osebno prijavijo danes in jutri. V nedeljo dopoldne bo naša pisarna odprta do 2 popoldne. — Priglasijo se lahko tudi žene in hčerke bivših vojakov ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali ne. Stroški za ta edinstveni obisk bojnih poljan znašajo 180 din za osebo. Prijave sprejema še do nedelje Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Samo še danes ob 16 in 19 15 uri velika 2k 1\[flRXj _filmska drama z Marlene Pletrich rmi^^mj« Ob 21.15 uri premiera za smeh in dobro voljo STANLIO in OLIO na divjem zapadu kot NEUSTRAŠNA VITEZA KINO MATICA 21-24 ZNIŽANE CENE ! 11 — Kopalne obleke in vse za plaio. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18. — Pri zahvali pokojne gospe Mramor, ki je bila objavljena v včerajšnji številki lista, se mora glasiti pravilno: Julija Mramor, vdova Kobe, rojena Kutii. Ljubljana Sobota, dne 25. junija 1938. Gledališke Opera. Sobota, 25: Cavalleria rusticana. Glu-mači. Red B. Gostovanje ge. Tomašič-Iveljeve. — Nedelja, 26: zaprto. — Ponedeljek, 27: Boris Go-dunov. Premiera. Premierski abonma. — Torek, 28: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven. — Sreda, 29: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek, 30: Manon Lescaut. Red Četrtek. Cerkvena glasba Pri slovesnem cerkvenem praznovanju farnega patrona sv. Janeza Krslnika v Trnovem se bodo izvajale pri glavnem cerkvenem opravilu ob devetih ob spremljavi opernega orkestra sledeče skladbe: Maks Filke, Missa solemnis v D; graduale: Chlondowsky, Sancte Joannes; offertorium: Wagner, I Kino Union Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 BELI ANGEL Film, ki po svoji lepoti ne zaostaja za nepozabnim filmom „Pastenr" Roman plemenite žene Florence Niuhtln-gate, ustanoviteljice Rdečega križa. I — Jugoslovanska knjigarna r. i. z o. z. v Ljubljani. Dela priznanih avtorjev po izredno znižanih cenah: Brors, Liobe oder die einzige Quelle ewi-gen Gliickes. 160 str. vez. 10 din; Cathrein, Natur-reeht und positives Recht. Eine kritisehe Unter-suchung der Grundbegriffe der Rechtsordnung. 327 str., vez. 18 din; Gassner, Liebe ist das Brot des Lebens. 160 str., vez. 25 din; Gathrein, Ka-tholik und katholische Kirche, oder was bat der Katholik an seiner Kirche und vvas schuldet er ihr? 364 str., vez 18 din; Gihr, Gedankcn iiber katholisches Gebetsleben. 326 str., vez. 15 din; Hurter, Entvviirfe zu Betrachtungen fiir achttiigige geistliche Obungen. 222 str., nevez. 10 din; Kral, Der christliche Sozialismus! 184 strani, nevezano 8 din; Kreuser, Die apostolisehe Kirche. Apoetel-geschichte in Betrachtungen. 154 str., vez. 20 din; Paclitler, Das Bucli der Kirche. Vom Palmeonntage bis zum Weissen Sonntage. 534 str., vez. 10 din; Weber, Die katholische Kirche die wahre Kirche Christi. 116 str., nevez. 10 din; Die Kirche und das iistliche Christentiim. Ukraine und die kirch-liche Union. 133 str., nevez. 20 din. Proti revmatizmu. Toplota hi globoho prodre. V kopnlišču Pieštnny se ovijejo bolni udje z debelo plastjo blata. Vlažno blato odpre pore v koži, toplota prodre v telo, s tem v zvezi pa tudi sestnvine žvepla. To je zagonetka izvaurednih rezultatov zdravljonja revmatizma, ISijssa in ženskih bolezni v Pieštany-u. Pojdite tudi Vi letos v kopališče y 4 DIISIANY /* (Cehoslovasho) v dolini reke Vapra, kier vlada mir. Hotel s pensionom od VjVjft^ K6 50'-, z zdravnikom in blatnimi <*TmlW kopelji od Kč 85'- naprej. Informn- JJr ciju: PlcSlonu biro, Beograd, Marfinla Pilsudskog 22 — Cerkveno predstojništvo sv. Petra v Gornji Radgoni opozarja vse kramarje, sejmarje, lončarje in druge prodajalce najrazličnejših predmetov, da ne sme na cerkvenem svetu letos stati noben šotor niti se ne sme razgrinjati po tleh nobeno blago. Za vzdrževanje reda bo skrbela občina. — Martin Gaberc, župnik. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. 1 KINO SLOGA nafpP ■ ■ ■« a Urina Stepniikova I § Telefon 27-30 I^Ol^i VOJIGlI Rolf Wanka | Posebni vlaki. Shranite objavo po- | — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-v lak o v v današnji številki. Opozorite tudi ! začev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radov-kdaj pelje poseben ljica in Škofja Loka v torek dne 12. julija ob 8. zjutraj — ■■ pr; okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. gehnih svoje prijatelje in znance, _ _ _ _ vlak za udeležence iz vašega okrožja. — Kupite vozne karte vsaj en dan prej. da ne bo pred odhodom vlaka navala na potniško blagajno. Posameznik lahko kupi tudi več kart, za sebe in za znance, seveda mora imeti legitimacije in taborne knjižice s seboj. Ne zanašajte se na redne vlake, ker bodo prenapolnjeni! Jadranska razstava Zagreb 25. VI. — 5. VII. 1938 Zagrebški sejem Običajne ugodnosti — Občni zbor Podružnice Slomškove družbe za krški in brežiški okraj. Vsi katoliško usmerjeni gg. učitelji(ice) in prijatelji Slomškove družbe v krškem in brežiškem okraju pridite v nedeljo, 96 t. m. ob 10 v cerkveno dvorano (poleg savskega' i'avnega kopališč«) v Krškem na ustanovni Občni zbor. Sv. maša je v župnijski cerkvi ob 9. kaša dolžnost je, da se organiziramo in krepimo Jubilate Deo; Grum, Tantum ergo; po sv. maši: Marolt, Sv. Janez. — Vso glasbo bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. S. J. Ob osmih slovesna pontifi-kalna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna Mfssa jubilaei solemnis, zL Jos. Gruber. Po ofert. Ave verum, al. W. A. Mozart. Po maši: Tvoji smo Srce Krailjevo, zl. dr. Franc Kimovec. Zobozdravnik Dr. Puher ne ordintra do 15. avgusta — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Službe cestarjev. Banska uprava je razpisala v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: a) za progo med km 0 in km 5.496 banovin-ske ceste štev. 11/218 (Sv. Lenart—Selci—Jane-žovci); h) za progo med km 5.500 in km 10.000 banovinske ceste št. 11/253 (Trbegovci—Mostje— Pacinje); c) za progo med km 0 in km 5.965 banovinske ceste št. 11/261 (Barbara—Okič—I.esko-vec); č) za progo med km 6.743 in km 14.030 banovinske ceste št. 11/268 (Ptujska gora—Vrhloga). Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z ha-novinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstn; in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz ko-ristoljubja. eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 10. julija 1936 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. Cerkveni vestnik Kongrcgaciji gospodov in meščanov pri sv. Jožefu imata molitveno uro v nedeljo, 26. t. m., ko se praznuje praznik Srca Jezusovega, od 11 do 12 opoldne. Prireditve in zabave Moravski akademiki, ki so združeni v moškem zboru Moravan, koncertirajo v nedeljo zvečer v Uki Unionski dvorani. V svoji domovini na Češkoslovaškem, predvsem v Brnu in Pragi eo ,na najboljšem glasu in imajo najlepše ocene. Vsi kritiki hvalijo zbor 40 mladih pevcev, ki ima sveže, zdrave glasove, je izvrstno discipliniran in so njegova podavanja na zelo visoki umetniški stopnji. Kakor že omenjeno, uživa Moravan v domovini sloves tretjega najboljšega češkoslovaškega moškega zbora. Vodi ga dirigent Josip Veselko. Ponovno ojiozarjaiiio na njihov nastop v nedeljo 26. t. m. ob 21 v veliki Unionski dvorani. Vstopnice 6e dobe pri blagajni kiua Union. Sestanki Dekliški krožek Trnovo. Za drevi ob pol 9 nujno pozivamo vse članice na kratek sestanek v doinu. Udeležba je nujna, zato za vse strogo obvezna. Poizvedovanja Zgubila se je zlata verižica s križcem z mar-kaziti od Nove založbe do pošte, vstop na električno železnico. Od pol 1 do 1. Prosi se, da jo pošten najditelj vrne proti nagradi v upr. Slovenca. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurelt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Prebivalstvu Ljubljane! V dneh 26., 27., 28. in 29. junija t. 1. bo v našem mestu mednarodni mladinski tabor, ko bomo pozdravljali velike množice gostov iz vse naše domovine in tudi iz Amerike, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Holandske, Luksem-burga, Poljske in Švice. Vabim someščane, da v teh dneh zopet pokažejo svojo staro gostoljubnost in dragim gostom v čast okrase svoje domove z zastavami in jih izobesijo že v soboto, 25. junija, ko bo Ljubljana pozdravljala svoje goste ob njih prihodu. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič 1. r. Sveže sardelice po 6 din in velike sardele po 10 din kg nudi danes trgovina J. 0 g rine, Pogaiarjev trg (Škofija) nega izpita), Luzar Sonja, Moskovič Vera, MUllep Lidija, Peterlin Branka (oproščena ustnega izpita), Pogačnik Vlasta, Rajner Anica, Rigler Dani-ca, Rupelj Liza, Sedej Marica, šarb Dora, Terček Božena, Turk Milena, Učakar Judita. 1 Učiteljišče — 1898. — Da se po 5 letih zopet vidimo in proslavimo »svojo 100 letnico«, zato vsi in vse dne 2. julija t. 1. ob 19 k Bankotu na Šinar-tinski cesti (kot ob 35 letnici.) — Na svidenje! Za vse: S. L., Poljanski nasip 16. Gostilna Rokodelski dom Ljubljana - Komenskega ulica štev. 12 se toplo priporoča obiskovalcem Mladinskega tabora ZFO. Jedača in pijača po zmernih cenah 1 Licitacija slame. Zveza fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1. bo imela cca 25.000 kg slame naprodaj, deloma napolnjene v 6lamnjačah v raznih ubikacijah. Odvoz se dovoli tudi v slamnjačah proti 3 dnevni vrnitvi istih po prevzemu in izpraznitvi. Ponudbe je poslati na gori naveden naslov najkasneje do 1. julija t. 1., kjer se dobe tudi potrebne informacije. Maribor m Obletnica imenovanja škofa dr. Tomažiča za ordinarija lavantinske škofije bo v ponedeljek 27. junija. V stolnici bo ob 8 slovesna pontifikalna 6v. maša. m Mariborski tretjeredniki! Nedelja 26. ju* nija je zadnji dan, da si nabavite izkaznice za tretjeredni tabor in romanje na Brezje. Izkaznice dobite na porti frančiškanskega samostana. Vsaka izkaznica stane 2.50 din. Na Brezje odidemo v soboto ob 9.26 zjutraj z vlakom. Na postaji zabte« vajte rumeno izkaznico K-13. Udeležite se tabora v častnem številu I m Procesija na Kalvarijo bo jutri v nedeljo iz frančiškanske bazilike ob 7.50. Na Kalvariji bodo štirje evangeliji in blagoslovi, pridiga in slovesna služba božja. Popoldne ob 5 bodo tam tudi večernice. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in na praznik 29. junija, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.15, pred odhodom go renjskega luristovskega vlaka. I Vpisovanje na uršulinski ljudski šoli bo 30. junija in 1. julija dopoldne od 8 do pol 13, popoldne od 3—5 za vse tukajšnje učenke in za cetnice. 1 Matura na Mestni ionski realni gimnaziji v Ljubljani. Od 40 pripravnic, ki so se prijavile k višjemu tečajnemu izpitu, jih je maturo z uspehom napravilo 31, tri kandidatke so bile reprobi-rane za 2 meseca, šest pa odklonjenih za leto dni. Maturo so z uspehom opravile: Baebler Smiljana, Bakarčič Sonja (oproščena ustnega izpita), Batič Rozalija, Bergant Jelka (oproščena ustnega izpita), Bizilj Majda (oproščena ustnega izpita). Božič Zora, Bratuž Zdenka, Dolenc Edita, Dolenc Irena, Drganc Vasilija. Fistar Radojka, Fux Nada. Gande Majda. GOrše Tatjana, Gorup Madja, Hočevar Vida. Kodrič Tatjana. Lokar Spela (oproščena ust- Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja, da bodo uradni prostori v ponedeljek, dne 27. junija, zaradi slikanja zaprti. m Matura na Drž. trgovski akademiji v Ma« riborn. K letošnji maturi, ki se je vršila v času od 7. do 23. junija pod predsedstvom direktorja zavoda, se je priglasilo 33 kandidatov, in sicer 32 rednih učencev(nk) ter 1 privatist. Ispit so opravili: Bajec Teodor, Ban Albin (privatist), Božič Dagmar, Brecelj Marija, Desko Viktor (z odliko), Dujec Marija, Frangeš Ida, Frangeš Elizabeta, Grabner Marija, G ril Marija, Heričko Pavel, Hvala Marija, Jaki Olga, Jug Emil, Kocjan Adela, Kuhar Vida, Lah Adolf, Laufer Josip, Luthar Karel, Orel Milena, Plečko Ivan, Polanec Alice (z odliko — oproščena ustnega izpita), Sekula Martina, Sven-šek Maks, Šumer Karel, Voršič Klara, Zei Dušan, Zorčič Alojz. Pet pripravnikov ima popravni izpit v mesecu septembru. m Pevski koncert Ipavčeve pevske župe, ki bi se imel vršiti v četrtek v parku, se je zaradi slabega vremena preložil na drevi ob pol 21. Sodelujejo: »Maribor«. »Drava«, »Jadran«, »Nanos«, »Poštni rog«, »Radost« iz Tezna in »Kobanci« i« Kamnice. Voščeno platno, namizni prti pri Jakob Lah, - Maribor m Šport v nedeljo. Jutri bodo v Mariboru naslednji športni dogodki: finale juniorskega prvenstva LNP SK Železničar : SK Amater iz Trbovelj ob 15.30 na Zeiezničarjevem igrišču. Prijateljska tekma SK Rapid : SK Atletiki iz Celja ob 18 na Rapidovem igrišču. m Razstava risb in ženskih ročnih del na državni nepopolni realni gimnaziji bo za občinstvo odprta v nedeljo dopoldne in v ponedeljek popoldne do 5. m Poštarsko okrevališče na Pohorju. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. bo na Petkovem sedlu na Pohorju blagoslovitev in slovesna otvoritev planinskega okrevališča poštnih uradnikov dopoldne ob 11. — Ljubitelji zelenega Pohorja, pridite! m Članom pevskega društva »Maribor«. Drevi ob pol 9, če bo lepo vrenie, društveni koncert v mestnem parku. Vsi člani točno na mestu. m Vpisovanje na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v četrtek 30. junija od 8 do 11. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje pred.lože krstne liste in potrdilo o cepljenju proti kozam. m Lep pogreb je imel tragično umrli policijski nadzornik g. Anton Kunst. V sredo popoldne ga je spremilo na poslednji poti več tisoč podreb-cev. Krsto so zasuli z venci in krasnim cvetjem. Pogrebni sprevod je vodil magdalenski kaplan Cafuta, za sorodniki pa je stopalo pod vodstvom policijskega nadkomisarja g. Kosa uradništvo in stražniško osebje mestne policije, finančni organi, orožniki, gasilci, šoferji mestnih podjetij, Maistrovi borci in ostalo občinstvo. V imenu Maistrovih borcev se je poslovil od pokojnika ob odprtem grobu predsednik dr. Dolar. Mariborčani bodo ohranili pokojnika v najlepšem spominu. m K poročilu o usodnem padcu zidarja Ha-merška pri popravljanju moške kaznilnice dostavljamo, da imenovani zidar ni zaposlen pri tvrdki kiffman, temveč pri tvrdki Jelene & Štajmer, ki popravlja kaznilnico. m »Dekliški vzgojni dom«. Šolske sestre v Mariboru bodo po enoletni uspešni skušnji v prihodnjem šolskem letu nadaljevale s svojim novim vzgojnim zavodom, ki ima namen, da izobrazuje dekleta zlasti za njihove naloge v bodočem družinskem življenju. Posebno se skrhi, da se priuče tujim jezikom (nemščine, francoščine). Dobijo pa tudi splošno izobrazbo, kakršno zahtevajo velike naloge, ki jih mora danes reševati žena. — Sprejemajo se dekleta od 14. leta dalje, ki so dovršilo nižjo srednjo alii meščansko šolo, vendar se dopuščajo tudi izjeme. Priglasiti se je do 30. julija ali vsaj do 1. septembra. Kdor želi podrobnih pojasnil, naj se obrne na upravo Dekliškega vzgojnega doma pri šolskih sestrah v Mariboru, da mu pošlje prospekt Cestni in melioracijski skladi Izdatki in program Včeraj smo izčrpno poročali o ustanovitvi državnega in banovinskih cestnih skladov ter melioracijskega sklada v naši državi. Naši javnosti je večinoma tudi že znan program, po katerem se bodo izvrševala velika cestna dela v naši državi. Slovenija ima po tem programu dobiti tele zveze: Zagreb—Ljubljana—Jesenice—nemška meja. Maribor—Celje—Ljubljana, Ljubljana—Logatec —italijanska meja in Ljubljana—Sušak. Glede melioracijskega sklada .pa pravi uredba sama, da bo služil za dovoljevanje posojil vodnim zadrugam in za dajanje podpor za razna melioracijska in vodovodna dela ob istočasnem prispevku banovine in. interesentov. Tu se bo pač odločalo, kot pravi sama uredba, po javnih interesih in važnosti del z gospodarskega, socialnega in zdravstvenega stališča. Potrebe za melioracije so v Sloveniji velike. Po uradnih podatkih z dne 31. decembra 1936 (Statistični letopis za 1936) je neizvedenih melioracij v Sloveniji še za 315.427.000 din na 25.824ha, dočim znaša program za vso državo 790.743.000 din na 399.929 ha. Poleg tega je Slovenija alpska dežela, kjer je ogromno število hudournikov. Po nedavno objavljenem načrtu za javna dela bi zahtevala najvažnejša hudourniška dela v Sloveniji 45 milij. din. In v tretji vrsti imamo v Sloveniji še veliko predelov, kjer je preskrba z vodo še vedno nezadostna in ceniti je, da znašajo potrebe Slovenije za zgraditev vodovodov okoli 86 milij. din (za 7 najvažnejših projektov). -Od teh so se nekatera dela že pričela (vodovod v Suhi krajini in .v Kranju). Dohodki državnega cestnega sklada Dohodki drž. cestnega sklada so cenjeni na 85 milij. din letno in je pričakovati, da bodo radi razvoja motorizma vsako leto večji. V naslednjem podajamo na osnovi razpoložljivih podatkov nekaj »SLOVENEC« svojim naročnikom! Lepa pesem s spremljevanjem dobre harmonike je najlepša. — To lepo harmoniko je dobavila tvrdka Meinel & Herold iz Maribora za nagradno žrebanje »Slovenca«. — Harmoniko si lahko ogledate v izložbi te tvrdke. Cez nekaj dni bomo objavili sliko še druge harmonike, ki je tudi namenjena za nagradno žrebanje. Poleg gornje nagrade vam »Slovenec« nudi še popolno opremo stanovanja (spalnice, kuhinje in predsobe s pohištvom ter ostalo opremo za spalnico, posodo za kuhinjo itd.), 2 nevestini opremi, 5 radijskih aparatov, 2 šivalna stroja, 2 pisalna stroja, 2 harmoniki, 1 kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov), 10 dvokoles (moških ali ženskih), 1 prašiča, 1 zaboj sladkorja, 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre, 5 gnojnifnih črpalk, 5 plugov osipalnikov, 5 izruvačev za krompir, 4 dvodelne brane, 4 vreče fine bele moke, 5 moških oblek, 5 ženskih oblek, 4 moške ure, 4 ženske ure, 6 fotoaparatov, 2 knjižni zbirki, 5 reporeznic — in druge vredne nagrade (razne servise, nalivna peresa, čevlje, platno, brzoparilne lonce itd.) — in povrhu še lepo, osem dni trajajoče potovanje z vso oskrbo (za srečnega izžrebanca torej brez stroškov), ki ga organizira izletniška pisarna Okorn v Ljubljani. Pot bo šla iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampez-zo, Bolzano, Innsbruck, Garmisch - Partenkirchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli au See, Glockner-strasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano. 152 nagrad, ki so vredne nad 100.000 dinarjev 1)0 sreča (lne 15. julija 1938 popoldne razdelila med vse nove naročnike »Slovenca«, ki se nanj naroče najmanj za tri mesece in plačajo do dne 12. julija 1938 trimesečno naročnino; vse sedanje naročnike, ki so naročeni na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mesece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec julij; vse, ki nam bodo poslali do dne 12. julija 1938 50 izrezkov z rdečim žigom iz »Slovenca*, oziroma tiskanih odrezkov iz nedeljske priloge »Slovenca«. Sreča vas bo lahko obiskala lo z bogatimi darili! Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite čimprej reden naročnik najboljšega slovenskega dnevnika I Lastništvo »Slovenca« cenitev o dohodkih cestnega sklada s posebnim ozirom na Slovenijo: Na prvem mestu med dohodki sklada je naveden delež dveh tretjin dosedanjega državnega sklada, ustanovljenega leta 1933. Kot znano se v ta sklad zbira del trošarine na bencin in mešanico in trošarina na cement. Višina porabe bencina in mešanice ni znana, zato tudi ne moremo ceniti dohodkov tega vira. Za cement znaša trošarina 150 din za tono. Produkcija cementa je znašala v naši državi po podatkih za 1936 od zveze cementne i ndustrije 643.072 ton, od tega v Sloveniji 58.511 ton. Dohodek je torej znašal leta 1936 okoli 96 milij. din in je v letu 1937 gotovo narastel nad 100 milij. din. V Sloveniji je dala trošarina cementa okoli 8.8 milij. din leta 1936, v letu 1937 pa je narasla ta davščina na nad 10 milij. din ali približno 10% vsega dohodka v državi. Davščine na vozila. Po stanju konec leta 1936 (v letu 1937, pa tudi v letu 1938 je število vozil znatno narastlo in bodo zato tudi dohodki večji) je bilo v vsej državi 10.687 potniških avtomobilov, od tega v Sloveniji 2.011 in bi znašal torej letni dohodek po 200 din od voza okoli 2.14 milij. din v vsej državi in v Sloveniji 0.4 milij. din ali približno četrtino vsega zneska v državi. Motociklov brez prikolice je bilo v vsej državi leta 1936 3.513, od tega v Sloveniji 1.248. Davščina bi torej nesla najmanj 176.000 din, od tega v Sloveniji 62.000 din ali približno četrtino. Motociklov s prikolico je bilo v vsej državi 914, od tega v Sloveniji 267 in bi znašal prispevek od njih 68.500 din, od tega v Sloveniji 20.000 din ali skoraj tretjino. Biciklov ima vsa država 225.083, od tega Slovenija 109.859 in bi znašal letni prispevek najmanj 2.25 milij. din v vsej državi, v Sloveniji pa 1.1 milij. din ali 48.8% vsega števila biciklov in prispevkov. Za ostale vrste vozil nimamo statističnih podatkov, ker je vsebovana važna določba, da navadna vozila, v kolikor služijo redno za potrebe kmečkega gospodarstva, ne plačujejo davščine 40 din od voza. Pač pa lahko izračunamo delež Slovenije pri številu vozil, kar nam služi za nadaljnjo oporo. Po podatkih gradb. min. za 1936 je bilo v vsej državi in v Sloveniji: tovornih voz (špedi-terskih itd.) 21.721, od tega v Sloveniji 584, kmečkih pa 819.232, od tega v Sloveniji 75.156, navadnih osebnih vozil za živalsko vprego pa 43.313, od tega v Sloveniji 5.749 in dvokoles za osebni promet 18.137, od tega v Sloveniji 798. Znatni bodo dohodki državnega . cestnega sklada od dela tarifne postavke 101 (od prevoza potnikov po avtobusih in prevoza oseb in blaga z motornmi vozili). Posebno je avtobusni promet razvit v Sloveniji, kjer imamo od vseh avtobusov v državi, ki jih je 811, skupno 152. lakse za vagonske pošiljke blaga znašajo 15 din, oziroma za nekatere vrste blaga samo 10 din. To 60 tovori, ki ne prenesejo večje obremenitve. Med njimi pogrešamo les, ki ima tako težke konkurenčne boje na raznih izvoznih tržiščih. Na te transporte z znižano postavko 10 din odpade približno ena četrtina našega železniškega tovornega prometa. Pri približno 1,700.000 natovorjenih vagonih je pričakovati, da se bo okoli 425.000 vagonov poslužilo nižje tarife in bo znašal zanje dohodek okoli 4.25 milij. din, za ostale predmete pa 19.1 milij, din. Od vsega železniškega prometa je odpadlo leta 1930 po železniških podatkih na ljubljansko ravnateljstvo (gre samo za blagovni promet) 1847% v notranjem prometu, 40.68% v uvoznem premetu in 29.25% v izvoznem prometu. Toliko bo približno znašal tudi delež Slovenije pri novih davščinah. Drugi dohodki sklada ne bodo tako veliki, razen od zemljišč ob cestah s sodobnim cestiščem, katerih lastniki pa so z moderniziranjem cestišča tudi nekaj pridobili, kar velja pa v prvi vrsti za kraje v bližini mest, ne toliko na odprtem polju. Dohodki melioracijskega sklada Med dohodki melioracijskega sklada je prvi, pa tudi največji dohodek od sklada za javna dela, katerega gre ena tretjina v novi melioracijski sklad. V točki 3 je vsebovana nova davščina, imenovana vodni prispevek, ki gre v melioracijski sklad. Tu plačujejo hidroelektrične naprave 5 din za vsako instalirano vodno silo. V vsej državi je bilo po uradnih podatkih vodnih naprav z nad 200 konjskimi 6ilami 75 z močjo 175.893 konjskih sil, od tega v Sloveniji 39 s 89.544 k. s. Prispevek na leto bi znašal torej v vsej državi 885.0C0 din, od tega v Sloveniji okoli 403.000 din. Vodnih mlinov je v Sloveniji čez 2000, od tega jih je mnogo z enim samim kamnom, ki ni obdavčen. Žag je v Sloveniji okoli 2200 in znaša obremenitev za vsako rezilo 30 din. Zaposlenost v aprilu Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil statistiko svojih zavarovancev za april, iz katere je razvidno, da je število zavarovancev od marca 1938 na april naraslo za 21.566, dočim je bil lanski sezonski prirastek zavarovancev 20.431. V primeri z aprilom lani se je število zavarovancev povečalo za 43.813, dočim je znašal prirastek (tako zvani konjunk-turni prirastek) od aprila 1936 na april 1937 63.199. Skupno število zavarovancev je preseglo 700.000 in je znašalo 705.375. V primeri z lanskim, letom je izkazan največji prirastek v' tobačni industriji, kjer je bilo zaposlenih 11.878 delavcev več kot lani, nadalje pri gradbi cest za 7.490 in industriji ka-v menja in zemlje 3.894. V odstotkih znaša prirastek pri tobačnem delavstvu 6452, pri eradbi cest, železnic itd. 24.31. Znaten je nadalje še prirastek v industriji prevoznin sredstev s 16.54%, v grafični stroki z 10.71%. Po uradih je največji prirastek v Belgradu 8.679, Ljubljani 6.522 in Dubrovniku 5.930, v odstotkih pa v Dubrovniku 27.45% iu v Splitu 17.36%. Padec beležita urada v Banja Luki in na Sušaku. Povprečna zavarovana mezda je znašala 23.15, kar pomeni v primeri z lansko me^lo povečanje za 1.07 din, v primeri z mezdo v marcu pa 0.07 din. Skupna zavarovana mezda znaša 408.26 milij. din, marca 1938 394.63 milij. in aprila 1937 365.15 milij. din. Prirastek od aprila lani na april letos znaša torej 11.81%. * Udeležba Jugoslavije na mednarodnih sejmih. Trgovinski muzej v Belgradu obvešča, da ee bo naša država letošnje jeseni udetležila s posebnim razstavnim oddelkom naslednjih mednarodnih sejmov: v Smirni od 20. avg. do 20. nov., v Bratislavi od 28. avg. do 4. sept., v Solunu od 11. sept. do 21. okt. in v Bariju od 6. do 21. sept. Sejmov v Smirni in Bratislavi se bo udeležila letos naša država prvikrat. Sejem v Smirni je velike važnosti za propagando izvoza naših industrijskih izdelkov v Turško, dočim pridejo za razstavo v Bratislavi v poštev: žitarice, živalski proizvodi, sadje, les, rude in dr. Stroške za prevoz vzorcev iz* Belgrada na sejem in nazaj, kakor tudi vse izdatke, zvezane z razstavo blaga na sejmu samem, nosi muzej. Interesenti naj javijo svojo udeležbo čimprej na naslov: Trgovinski muzej zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Belgrad, Miloša Velikega 29. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vidmarja Jožefa, neprot. trgovca v Kranju, narok za sklepanje poravnave 20. julija, oglasiti se je do 15. julija. Dobave: »štab rukovaoca radova« v Ljubljani sprejema ponudbe za izdelavo in dobavo raznega pisarniškega inventarja (mize, omare, stoli in dr.). Licitacije: Dne 4. julija bo pri upravi jetniš-nice okrožnega sodišča v Ljubljani licitacijo za dobavo večje množine koruzne in pšenične moke. Dne 8. julija se vrši pri ekon. odd. gen. direkcije drž. železnic v Belgradu licitacija za dobavo aparatov za merjenje temperature; dne 9. juf'ija profiinih medeninastih palic za okna; dne 11. julija raznih delov in aparatov za motorne vozove; dne 13. julija elektr. instal. materiala; dne 14. julija jermen in gurten za okna, generatorjev, regu-ilatorjev, razvodnih plošč; dne 15. julija instalacijskega materiala za električno razsvetljavo lokomotiv. Dne 20. julija bo pri Upravi barutane v Kamniku licitacija za dobavo' luO.OOT kg mila in dne 21. julija za dobavo konopnene preje. Dne 20. julija se vrši v intendanturi štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo večje količine pšenice in dne 25. julija v štabu osiješke divizijske oblasti v Osijeku. Konkurz je razglašen o imovini dolžnika »Planinski dom«, r. z. z o. z. v Tržiču, sedaj v likvidaciji. Zbor upnikov 25. junija, prijaviti je terjatve do 9. julija, ugotovitveni narok 16. julija. Likvidacija. Jordanovac, d. d., Zagreb, sklicuje skupščino delničarjev za 30. junij, na kateri bo predlagana likvidacija družbe. — Glavnica 7.5 milij., izguba 1937 0.05 milij. — Gumitas, d. d. za tehnične in zdravstvene potrebščine v Zagrebu sklicuje za 9. julija 1938 občni zbor svojih delničarjev, kjer bo predlagana likvidacija družbe. Borza Dne 24. junija 1938. i Marka popušča Nomška marka je danes zopet nekoliko popustila. V Ljubljani je ostala neizpremenje-tna na 15 50 blago, v Zagrebu je popustila na 15.2950—15.4950, v Belgradu na 15.2831—15.4831. Nadalje je beležila v Zagrebu za konec junija 15.25—15.45, za sredo julija 14.80—15, za konec julija 14.90—15.10, za sredo avgusta 14.8250— 15.0250, za konec avgusta 14.88—15.0«, za sredo septembra 14.8550—15.0550, za konec septembra 14.86—15.06. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40— 29.10, v Belgradu 29.03—29.73. Angleški funt je ostal neizpremenjen: v Ljubljani na 238 blago, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. V nedelro, dne 10. iulifa bo v proslavo 20 letnice osvobojenja in obstanka lastne narodne države pri Sv. Trojici v Slov. gor. velik narodni tabor s sledečim sporedom: Do 9 prihod posameznih skupin na zbirališča, kakor so bila javljena v okrožnici. Ob 10.15 pri cerkvi na prostem pridiga (dekan Fr. Gomilšek) in sv. maša z ljud. petjem. Ob 11 tabor, na katerem bodo govorili notranji minister dr. A. Korošec in zastopniki organizacij, ki so včlanjene v Narodnem odboru ter zastopnik gasilcev. Vsi zavedni Slovenci iz krajev Maribor levi in desni breje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in (inr. Lendava se bodo tabora v častnem številu udeležili 10. julij ho dau našega narodnega veselja! Narodni odbor. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,064.488 din, v Belgradu 2,233.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,676.000 din. Ljubljana — tečaji 8 primom: Amsterdam 100 h. gold...... 2405.66—2420.25 Berlin 100 mark...... . 1747.03—1760.91 Bruselj 100 belg. 736.94— 742.01 Curih 100 frankov ....>, 996.45—1003.52 London 1 funt...........214.94— 216.99 Newyork 100 dolarjev ..... 4306.-4342.32 Pariz 100 frankov ..... s , 120.67— 122.11 Praga 100 kron...... , 150.64— 151.74 Trst 100 lir...... . » . 227.44— 230.52 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.145. London 21.6075, New York 435 40, Bruselj 73.95, Milan 22.90, Amsterdam 241.40. Berlin 175.00, Dunaj 36, Stookholm 111.40, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.475, Praga 15.12, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3 95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.525, Buenos-Aires 113.5. Vrednostni papirji Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 472—475, begluške obveznice 88—89, dalmatinski agrarji 88—90, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.200— 7.300, Trboveljska 170—190. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97.50- 98 (97.50), vojna škoda promptna 473—475 (473), za konec julija, avgusta, septembra in oktobra 472 denar, begi. obv. 89—90, dalm. agrarji 88.50 do 89.75, 4% sev. agrarji 60 den., 8% Bler. pos. 96.37 do 96.50 (96.50), 7% Bler. pos. 92 bi. — Delnice: Trboveljska 160-180 (160, 190), Gutmann 60 bi., Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago (99), agrarji 61.25 denar, vojna škoda promptna 474.50—476 (476, 475), julij, avgust 475 den., oktober 475 den. (475), begluške obveznice 89.25—89.50 (89.50), dalm. agrarji 89 blago (89.25), 4% sev. agrarji 59.50—60 (60, 59.75), 7% Blerovo posojilo 91—91.50 (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar (100). — Delnice: Narodna banka 7.320 blago, Priv. agr. banka 224.50 denar (225). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 246—247.50, ban. 240—247.50, bač. pot. 247.50—250. Moka: bač., ban. Og, Ogg 352.50—362.50, 332.50—342.50, 312.50—322.50, 292.50—302.50, 217.50—227.50, 120 do 125. srem.. slav. Og, Ogg 347.50—357.50, 327.50 do 337.50; 307.50—317.50, 287.50—297.50, 217.50 do 227.50, 120—125. Tendenca: pšenica mirna, za ostalo postojanja. Promet srednji. Sombor. Pšenica : bač., bač. okolica Som-bor, srem., slav., bač. ladja Begej 247.50—250, ban. 242.50—245, gornja ban. 245—247.50, bač. ladja kanal 247 —250. Koruza: bač., srem. 116—118. Moka : bač. Og. Ogg 356—865, 835—845, 315—325, 295-305, 220—230, 125-130. Otrobi : bač. srem. 120—125. Tendenca mirna. Promet 28 'A. Živina Sejem v Črnomlju 14. junija 1938. Na sejem je bilo prignanih 531 volov, 3+ telet, 97 junccv, 92 krav in I bik. Pripeljanih je bilo tudi 108 prašičev. Prodanih je bilo domačim kupcem 95 volov, 5 telet, 5 junccv, 13 krav in 65 prašičev. —« Cene so bile sledeče: voli 1. vrst" 6 din, 2. vrsto 4.25, 3. vrste 4; junci 1. vrste 6 din, 2. vrste 4.50, 3. vrste 4; teleta I. vrste 6 din, 2 vrste 4—4.25; krave t vrste 5—6 din. 2. vrste 2.50—3.50 din za kilogram žive teže. Mladi pujski 8—10 tednov stari 250—290 din za par. Koncertni nastop Marte Osterc - Valtalove V vrsti sklepnih produkcij ljubljanskega drž. konservatorija (o katerih bomo skupno še poročali), je bil izreden glasben dogodek samostojen koncertni nastop pianistke Marte Osterc-Valjalove. Bila je to prireditev, ki res ni pogostna in ki vzbuja človeku, s srcem spremljajočemu življenje in razvoj naše glasbene kulture, radost in nade. Pianistko Valjalovo, ki je letos absolvirala visoko šolo na našem konservatoriju, pozna menda že vsak, ki se zanima za naš glasbeni naraščaj in sicer pozna z njenih pogostnih, živahnih nastopov na šolskih produkcijah, kjer je leto za letom razkrivala svoj talent in njega postopno, trajno rast. Ob tem končnem nastopu pa so se zgostile vse njene izvajalske sposobnosti in ko se je odprla za-tvornica tudi vsem še nepoznanim odlikam, se je ta koncertni nastop dvignil v močnem vzponu na višino polnega umetništva, da je celo presegel pričakovanja. Resen, pisan in mikaven spored, pri tem težak in mnogozahteven, je nudil popoln okvir za podobo vsestranskih izvajalskih sposobnosti mlade pianistke. Baročni Scarlatti, romantični Schubert in Chopin, impresionistični Ravnik ter moderna Gianneo (ki povezuje ekspresionistični izraz s potezami nove predmetnosti) in Čerepnin (ki raste iz nacionalnega ruskega naturalizma v nekak novi klasicizem), — vsi ti skladatelji so nudili pianistki priliko, da je razvila svoj čut za oživljanje v različne stilne značaje; vseh njih močna vsebina in izrazni zanos pa sta jo spodbudila, da je razvila v sebi in vtisnila v prednaSanje svoio lastno moč doživljenega izražanja, ko je za slednjega trdno podlago do kraja izdelala tehnično stran posameznih umetnin. Tako je bilo to podajanje umetnost, ki ne sloni le na golem zunanjem estetiziranju, temveč se poglablja tudi v skrivnost vsebinskih sestavin. In tu je pianistka presenetljivo sposobna oblikovati pisano skalo občutij, od najtišjega utripa do moškega udarnega zanosa. Posebna vrednost teh svoj-stev je pomembna zlasti za bodoči razvoj, ko bo tekom zorenja pianistka izgubila še nek rahel nemir, ki se je ob tem nastopu še javljal in ko se bo osvobodila še delnih potez šolske vzgoje. Delo v bodočnost bo gradnja lastne osebnosti in širjenje duševnega obzorja. Ce ji je potrebna za to tujina, je vprašanje. Gotovo pa potrebno trajno in resno ]x>glabljanje v umetniško skrivnost. Saj je največja vrednost umetnika, če zna iskreno prisluhniti globinam umetnine, če zmore v tihi zbranosti dopustiti, da mu umetnina sama pripoveduje svoje vsebinsko bistvo ter mu razkrije svoj pravi obraz, katerega naj umetnik oživlja. In zdi se, da je pianistki ta svet blizu. Nastop pa je tudi dokazal, da ima pianistka v svojem vzgojitelju, skladatelju in pianistu Janku Ravniku najboljšega vodnika v umetniški svet. Saj jo je prav on pri vedel na to resno umetniško pot, saj je pri njem spoznala plemenit način mehke igre, ki omogoča umetnini do pravega izraza, in in on ji je odstrl pogled v pravo pianistično umetniško skrivnost. Ob tem koncertu, ki naj mu v postopnem zorenju še mnogi slede, gredo iskrene čestitke pianistki, in njenemu umetniškemu vodniku prof. Ravniku. Konservatorij pa ie lahko ponosen na take plodove, ki zore v njegovem okviru. — V. U. Spomenik skladatelju E. Adamiču je postavila ljubljanska Glasbena Matica pred svojim poslopjem v Vegovi ulici. Tako stoji v vrsti bronastih soh sedaj na kamenitem podstavku tudi glava Emila Adamiča, slovenskega skladatelja, ki je tako obogatil zlasti našo zborovsko umetnost, da ga menda ni danes na Slovenskem pevskega zbora, ki bi v svojem sporedu pogrešal skladb tega za-nositega skladatelja. Ob odkritju je umetnikov spomin proslavila Glasbena Matica z uspelim koncertom, ki se je vršil na prostem in na katerem so nastopila različna pevska društva s kratkimi sporedi. »Slogina« godba je slavje še stopnjevala. Tako stoji sedaj spomenik, ki bo še poznim rodovom ohranjal zunanji videz osebnosti, čigar dušev-nost je bila vsa prepojena z bujnimi predstavami tonskih oblik. * Stanislav Vinaver, eden od predstavnikov povojnega modernizma med Srbi, je pri Kohnu izdal 230 strani obsegajoČo knjigo člankov in esejev z naslovom »Živi okviri«, v kateri se nahaja dolga vrsta sestavkov, ki so večidel že objavljeni v posameznih revijah in listih. Zadevajo največ našo državo, deloma pa tudi Benetke, Bolgarijo in Ženevo. Cena 30 din. Eden najoriginalnejših sodobnih raziskovalcev srbske narodne pesmi Drag. Kostič je objavil knjigo poskusov dramatizacije narodne pesmi z naslovom »Narodne drame« (85 strani, 20 din). V srbskem prevodu (Jovan Popovič) je izšlo znano delo Ueinricha von Klcista »Michacl Kohlhaas«. Zamorci v Ameriki V četrtek zjutraj ob treh po našem času sta se v Newyorku spopadla v boksarskem dvoboju Nemec Maks Schmelling in pa ameriški Zamorec Louis. Že v 74. sekundi je zamorec podrl Nemca ter ga tako porazil, da se ni ganil. Zamorec je svetovni boksarski prvak vseh kategorij. Črna rasa je premagala belo. Nemci so si od tega dvoboja obetali, da 1k> njihov rojak postal zmagovalec in da bo kot beli užival simpatije bele Amerike. Zgodilo pa se je, da je tudi bela Amerika navdušeno pozdravljala črnega zmagovalca. Dasi so v Ameriki včasih nasprotja med belimi in črnimi zelo velika, včasih so bila še večja, vendar se Zamorci v Ameriki zadnje čase čudovito gibljejo in razvijajo. Pred seboj imamo članek, ki ga je v ameriškem časopisu Christian Family napisal pater Bruno Hagspiel o razvoju črnega plemena v Ameriki in o tem, kako bi bilo mogoče črnce po-kristjaniti. Iz tega članka povzemamo tele podatke: V vseh šolah Združenih držav severne Amerike je dandanes vsega skupaj 2,150.000 zamorskih učenčev. Tudi višje šole so Zamorcem odprte. Medtem ko so leta 1917 Zamorcem bile odprte le redke šole, vsega skupaj takrat samo 38 v vsej Ameriki, je bilo lela 1927 Zamorcem odprtih že 77 višjih šol. Dandanes pa pohaja na višje šole že 19.000 zamorskih učencev ter študentov. Zamorska izobrazba je v 50. letih že tako napredovala, da dandanes pride na 100 ljudi, ki ne znajo ne pisati ne tirati, le 10 Zamorcev, medtem ko je pred 50. leti bilo med 100 anaifabeti celih 95 Zamorcev. Tudi gospodarsko se Zamorci močno dvigajo. V zadnjih 50. letili so Zamorci svojo posest dvignili za 130%. To je velikanski napredek, če upoštevamo. da je komaj -en rod minil, ko Zamorci v Ameriki niso imeli skoro nobene posesti in tudi nobenih pravic. Dandanes je-v Ameriki 750.000 liiš, ki v njih prebivajo Zamorci. V Ameriki [rrebivtt vsega skupaj kakih 13 milijonov Zamorcev,- Med temi jih je okoli pet milijonov, ki pripadajo neki protestantski verski ločini. Med Zamorci je sedaj vsega skupaj samo osem katoliških duhovnikov, ki so Zamorci, med temi šest, ki pripadajo redovni Družbi božje besede. Da je med Zamorci tako malo katoličanov, je umljivo, ker so katoličani doslej med Zamorci le malo misijonarili. V vseh Združenih državah severne Amerike med Zamorci misijonari samo 180 katoliških duhovnikov. V Združenih državah so 103 katoliške škofije. Toda v teli škofijah skupaj se na leto za katoliške misijone med Zamorci nabere le kakih 100.000 dolarjev, kar pomeni, da odpade na eno zamorsko glavo v vsem letu samo en cent (en dolar ima 100 centov). Leta 1927 je v katoliške šole pohajalo samo 25.000 zamorskih otrok. Dandanes pa Zamorci mnogo bolj obiskujejo katoliške šole, ki so jih začeli močno čislati. Tudi misijonarji so začeli med ameriškimi Zamorci bolj odločno misijonariti. Družba božje besede je v mestu Bay-Saint-Louis ustanovila duhovsko semenišče zgolj za zamorske bogoslovce. Katoličani v Ne\v Orleansu prirejajo visokošolske tečaje le za Zamorce. Doslej je te tečaje uspešno dokončalo 450 zamorskih slušateljev. Kakor sodi jezuitski pater Charles, ki posebno natančno pozna zamorsko vprašanje v severni Ameriki, Zamorci nikakor ne sovražijo katoliške cerkve in ne nastopajo zoper njo. Zato bi bilo mogoče premnogo Zamorcev spreobrniti v katoliško vero, ko bi se med njimi začelo misijonsko delo, ki bi slonelo na milini in na pravičnosti. Tega črno zamorsko pleme med belimi ljudmi še vedno močno pogreša: ljubezni in pravice. Sest damjehov ubita strela (Smrti ie ušel in fotografiral nesrečo: S temle avtobusom v Ameriki od Cikaga proti Salt Lake City sc ie vozil časnikarski fotograf. Sredi pota sc je avtobus vnel. Časnikar je naglo planil i/, voza ter takoj fotografiral goreči voz. Z njim vred se je rešilo 2« popotnikov medtem ko jih .1« b zgorelo. Prva slika nam kaže, kako jc avtobus začel gor eti, druga uain pa kaže voz, ki jc ze ves v plamenih. Št. 160. V stiski »Zato imaš prav, če praviš, da si izgubljena, če jaz stopim na borišče,« je nadaljeval vitez Bri-and. »Če pa ne stopim na borišče, izgubim svoje ime in čast, izgubim vse, za kar sem se bojeval in dolga leta trpel. In vendar sem pripravljen vse to izgubiti, Rebeka, vsemu 6e odreči, če mi hočeš podati svojo roko.« Tako rekoč je vitez pred prestrašeno Judinjo pokleknil in stegnil svoji roki proti njej. Dekle pa se mu je preplašena umaknila. »Tega nikdar ne bom storila!« je razburjeno, a odločno povedala. »Sam Bog ve,« je nadaljeval vitez, »da sem si včasih zaželel, da bi bil tvojega rodu, član tvojega zaničevanega naroda, samo, da bi tebe imel.« »Da, zaničevani 6mo res v vaših očeh. In vi, gospod vitez, mi s svojimi besdami izražale še večje zaničevanje ko vsi drugi. V vaših očeh je vse naprodaj, ker smo mi Judje pač pohlepni in brezvestni, kakor uče vaši učeniki Pa je vendar med Izraelovimi otroki bil o mnogo takih, ki so se bolj pošteno obnašali kakor vi In bilo jih je na tisoče, ki bi se po plemenitosti krvi in mišljenja lahko kosali z vami Angleži in Francozi. Jaz pa niti za denar niti za smrtne grožnje nisem naprodaj. In na vse vaše besede in na vse vaše počenjanje nimam drugačnega odgovora kakor svoj brezmejni prezir.« Ko je to izgovorila, mu jc obrnila hrbet. Vitez se je dvignil, opotckajc se, kakor bi ga bil kdo po glavi udaril. »Odpusti mi, Rebeka!« je hripa vo spregovoril, nato pa je planil k vratom in izginil x Malvoisinovi celici, ^ Pomota, hi mu ie prinesla milijardo Neki veleposestnik blizu Lilomeric na Češkem v svojem obširnem lovišču goji tudi razno jelenjad, med njimi tudi damjeke. Te dni je razsajala v tamkajšnjih gozdovih velika nevihta. Med hudim nalivom je močno treskalo. Šest damjekov se je bilo paslo skupaj, ko je privršala nevihta. Vseh šest živali se je stisnilo pod drevo nizkega gozda. V tistem hipu pa je v tisto drevo udarila streja in ubila vseh šest damjekov. Našli so jih kmalu nato ter se je tako zvedela ta živalska tragedija. Z angleškimi in fracoskimi grbi bodo okrašeni spalni vozovi francosko železnice, v katerih se ba angleška kraljevska dvojica vozila v Pariz. Ponarejeni petorčhi v Ameriki najuglednejših listov v mestu in 'drugod. Tako jo ta odvetnik s svojo novico, ki je bila res senzacija, v eni uri zaslužil 6000 dolarjev, kar je skoro četrt milijona dinarjev našega denarja. Sedaj eta se babica in brivec lahko obrisala pod nosom. Zaslužek je potegnil odvetnik. Brivec ima poleg tega pa še druge sitnosti. Z njim vred si sedaj belijo glave tudi ameriški oblastniki. Dejstvo je, da ima brivec White pred oblastmi 5 otrok, ki jih je uradno oblastem neznani!. Dejstvo pa je tudi, kar izpričuje poleg drugega tudi babica, da ima brivčevka, njegova žena, le dva otroka. Zaradi tega uradno še ni znano, katera je mati onih treh otrok, ki so odveč. Tako ima brivec White sedaj tri otroke preveč in javnost se mu na ves glas smeje; Brivec pa se ne bo mogel smejati, ker bo moral strogim ameriškim postavam odgovarjati, zakaj in kako je oblasti ogoljufal in jih imel za norca s svojimi petorčki, ki niso bili petorčki, dasi so njegovi, dokier se kako drugače ne dožene. Dokler pa se cela stvar ne pojasni, bo brivec moral skrbeti za vseh pet otrok, kakor da bi bili vsi njegovi. Senzacijo o ameriških pelorčkih si je brivec drugače mislil in želel. Iz New Yorka poročajo Iole zgodbo velikega ameriškega milijonarja. Pomota je včasih človeku silno usodna. Včasih mu prinese veliko nesrečo, včasih pa mu prinese srečo. Veliki ameriški večkratni milijonar Harry Ward.man je bili doma na Angleškem v Bradfordu, kjer je v nekem mlinu služil za hlapca. Bil je še mlad fant, ko se mu je zahotelo iti po svetu. Sklenil je torej odili v Avstralijo, kamor so takrat radi hodili angleški fantje iskat svoje sreče. Mož pa ni imel denarja, da bi bil plačal vožnjo iz Anglije do Avstralije. Zato je stopil v luko in povprašal delavce, kateri parnik bi utegnil kaj kmalu odriniti proti Avstraliji. Nekdo mu je pokazal, da je tale parnik namenjen v Avstralijo. Mladi Harry je stopil na tisti parnik ter poprosil kapitana, ali bi ga hotel sprejeti za delavca na svojem parniku. Kapitan je menda že potreboval ljudi in je fanta takoj najel. Kmalu je parnik odplul. Šele na širokem morju je Harry Wardman izvedel, da ta parnik nikakor ne vozi v Avstralijo, marveč v nasprotno siner proti Ameriki. Fantu je bi'lo n« vso moč hudo, da ne bo prišel v Avstralijo, kamor si je tako želel. Vendar vsa žalost ni nič pomagala. S pičlim zaslužkom nekaj šilingov se je v Ameriki dečko izkrcali iz parnika ter stopil na ameriška tla. Tukaj pa si je pridobil toliko premoženja, da bi to v našem denarju bilo najmanj eno milijardo dinarjev. Ko bi se bil srečno pripeljali v Avstralijo, kamor si je želel, kdo ve, ali bi bil deležen te milijarde! Reka Missonri v Ameriki jc znova močno narasla in izpodkopnla železniški nasip. Brzovlak, ki jo kmalu nato pripeljal po tej progi, jc blizu mesta St. Louis skočil s tira. Ubit jc bil en človek, mnog« pa ra njenih, Amerika. Z zlatom so Američani plačevali slike teh ameriških petorčkov, ki so pristni Yankeji in nikaki Angleži, kakor so Kanadci. Razvedelo se je tudi, da je brivčeva družina precej revna, nakar so začeli deževati v brivčevo stanovanje mnogoštevilni darovi. In vse bi bilo v redu, l Prodaja: Bovan. Beograd, Knez Mihajlova 5, telefon 27.978, palača »Ta-Ta«. V globoki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal naš dobri soprog, skrbni oče, brat, stric in svak, gospod VILKO BAEBLER ravnatelj Zadružne elektrarne v Ptuju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 26. junija ob 17.30 izpred hiše žalosti Florijanski trg 1 na mestno pokopališče v Ptuju. Ptuj, dne 24. junija 1938. Globoko Žalujoči: F a n i, soproga; Eli in Vilma, hčerk L Hugo Wasti 79 Zlato večnega Juda Izgovoril je besede iz Davidovega psalma. Te besede so ga same po sebi spomnile na vrstico iz Janezovega evangelija, ko govori o judovski neveri: »Nedvomno jih bo veliko, med njimi udje San-hedrina, verovalo v Njega, toda zaradi^ farizejev ne bodo izpovedovali vere, da jih ne izženo iz sinagoge. To je zato, ker bodo bolj ljubili slavo ljudi kakor slavo božjo« Maš je bilo že konec, a duhovniki eo se kar naprej delili obhajilo v čudovitem redu. Pol ure nato so bili vsi otroci obhajani, ne da bi se bili ganili z mesta in so se zahvaljevali, ponavljajoč molitev, ki jo je kakor drugi nebeški kruh delil napovedovalec s svojega stolpa. In vsega je bilo konec prej kakor v poldrugi uri. Mikrofon je nato naznanil kardinala legata, ki ee je prikazal na koncu ceste in blagoslavljal ^Kardinal je začuden stopal med stotisoči malih obhajancev, ki so ga pozdravljali s papeževimi in argentinskimi zastavicami. Njegove temne zenice so zalile solze. »To ]e raj!« , , Kohen je odšel po stopnicah in zbezal pred milostjo, ki ga je preganjala. Tedaj je prišel kardinal in spet se je moral prikloniti, da je dobit blagoslov Križanega. ,,„•>• »Gospod, usmili ee Siona!« je vzkliknil in pobegnil s tega kraja. Njegove pisarne so bile v veliki stavbi na Avenidi de Mayo. , . Ko je bolj iz navade kakor iz potrebe šel tja, je videl letake, ki eo pozivali moške k obhajilu, kl bo ob polnoči na trgu pred vladno palačo Nejevoljen je prebral povabilo. Kako? Ali jim ni zadostovalo, da eo začarali otroke? Ah so morda upali, da bodo ljudje kakor on poslušali Kristusa sleparja? Na pisalniku je našel pismo od Tamare, ki je kdo ve kako morala izvedeti, da je šel v Palerm-skl park. »Efraira se je pridružil malikovalcem. Pusti »Ne! Bog je bil priča, da je v njegovem srcu ostala vera iz talmuda nedotaknjena. Toda hotel ee je udeležiti obredov, ki so nekdaj bili dragi njegovim očem. Hotel je videti, koliko je bilo še krščanskega poganstva v tem buenosaireškem ljudstvu, ki so ga toliko obdelovali liberalizem, judovstvo in brezboštvo. To je bila sramotna in lažniva utemeljitev! V resnici ni hotel ne vedeti, ne videti nič. Bežal je kakor alepec in tipal po temi. Gnala ga je brezimna roka, sladka, ni ee ji bilo mogoče ubraniti. V ušesih so mu šumeli talmudski nauki, ki so se vezali z vrsticami Novega zakona: »Težko je brcati proti ostnu.« Zvečer je ostal v pisarni in ee je namenil, da bo pregledal pošto. Pozvonil je telefon in prepoznal je ljubljeni Tamarin glas: »Hvala Bogu, da sem te dobila! Desetkrat sem klicala na domu. . Kje si bil? Hotela sem ti povedati, da sem konec koncev davi šla k obha-lilu. Duša ml je polna svetlobe... Zakaj nič ne odgovoriš?« »Klicala si me. da bi mi povedala, da si odpadla od vere,« je neodkrito odgovoril Mauricio. »Da. In da bi te prosila, da nocoj ne zamudiš pogledati z balkona obhajila moških na trgu.« »Ali mi hočeš priti pomagat?« »Ne. Hočem, da si sam. Ah boš storil tako?« »Ne bom!« Čez čas mu je pismonoša prinesel žalno pismo. Bilo je od Berte Ramove. Dve ali tri vrstice, ki 60 ga sladko ganile: - »Veliko sem jokala. Toda moje solze so molitev za očetovo dušo In Se za neko drugo.« Vstal je In bežal nekam jest. Ni vedel, kaj bi in kako bi. Ob devetih se je vrnil v pisarno. Z balkona je videl, da je Kongresni trg zaradi ljudi kakor razkošno razsvetljeno mravljišče. Moški 60 se gnetli od vseh strani. Nekateri v skupinah z zastavami in ob petju himen, drugi posamič, molče in kakor izgubljeni v sunkih notranjega viharja. Na Plazi de Mayo, dva kilometra daleč, so stali oltarji in napovedovalčev stolp. Duhovnik je po mikrofonu vodil gibanje množic. Strehe, balkoni, pločniki, ogli so bili kakor stisnjeni grozdi človeške gneče. To, kar so videli in kar so slišali ti ljudje, niso človeške oči nikdar videle, ne slišale. Človeška reka je začela teči. Dvestotisoč mož vseh stanov, vsake starosti, je v odkritem bratstvu, brez orožja, brez krikov, brez policije, da bi jih branila, urejevala ali zadržavala, gologlavih korakalo to noč proti Kristusu, kamor jih je gnalo teženje po Luči. Veter z reke je na svojih krilih prinašal vonjave oddaljenega morja in šumotnl po zrakti. Zdelo se je, da goreči napovedovalčev glas sili še sladke zvezde, naj se sklonijo na zemljo. Njegova prva prošnja je bila za bolnike, ki se ne morejo udeležiti mogočnega sprevoda. »Molimo za tiste, ki niso prišli in trpe na posteljah. Oče naš, kateri si v nebesih ...« Odgovor množic je bil kakor grmenje morja. Druga prošnja je bila za tiste, ki niso hoteli ne videti, ne slišati. »Motimo za tiste, ki niso hoteli priti; za močne duše, ki mislijo, da so brez Boga, pa niso drugega kakor obupani verniki, da jim bo Gospod dal upanje, da se spokore in da bo tudi njim odpuščeno. Oče naš ...« Ta molitev je prerezala skorjo ponosa v neštetih srcih. In človek je videl, kako so moški zapuščali strehe, balkone, trgovine in tekli ter se potapljali v množicah. Bili so tisti, ki jih je ranil žarek milosti. Toda koliko drugih se je upiralo teženju, da bi se vrgli v hudournik Kristusove krvi I Koliko neodločnih, žalostnih, sovražnih, ki so se krčevito prijemali balkonskih ograj, predsodkov, pretvez, človeške sodbe, grešne ljubezni, imetja, ki so ga po krivem pridobili. »Čo bi dobil moči in sile, da bi preklical vse, kar je v meni, da bi pretrgal to verigo, da bi pobegnil ob tej in tej priliki, da bi se rešil tega in tega nasmeha, bi se pridružil vam in šel k obhajilu z vami. Mislite zame, ki sem slab in ošaben, da me bo vaš Bog, v katerega verujem, naredil ponižnega in močnega!« Tako se je Mauricio Kohen z rokami krčevito oklepal železja na 6vojcm balkonu. Več kakor uro dolgo se je upiral viharni skušnjavi, da bi šel na ulico. Ni storil zaradi tega, ker se je bal, da bi ga vihar ne zajel in ga potegnil s seboj. Nel To ne sme bili! Njihovi grehi niso njegovi grehi Tisti ljudje tam doli niso odpali od Kristusa, niso preklinjali njegovega imena v sinagogi. Naj so bile njihove napake kakršnekoli, bili so še zmeraj v območju vere in sleherni duhovnik bi jim lahko odpustil vse grehe. Z njim pa ni tako. Bil je krščen in zdaj pripadnik druge vere. Zahtevali bi, naj se ji odreče, preden bi mu pustili, da se udeležuje njihovih skrivnosti. Spet je zadonel napovedovalčev glas. Potem je sledil obred velikega petka, ki narekuje. za koga naj molimo. »Molimo za božjo Cerkev, da ji bo Gosjx>d jz-volil dati mir na zemlji.« Kohen je premišljal, kolikokrat so Kristusovi sovražniki v dvajsetih stoletjih na pobudo sinagoge preganjali Cerkev. Nekatere izmed njih je spreobrnila v apostole kakor Pavla iz Tarča. Druge je videla, kako so se jx>greznili v večnost z bogoklet* 6tvom na ustih kakor .Tulijan Odpadnik: »Zmagal si, Galilejec!« »Molimo tudi za našega svetega očeta papeža.« Kohen je mislil: »Čudna je usoda cerkvenih vladarjevi Svet je videl dediče desetih kraljev, kako so prišli ob dediščino. Ni pa še dočakal, da bi v sovražnikove roke padle krona papeža, ki nima dedičev Nesmrtna dinastija! Kolikokrat so že razglašali, da je vladajoči papež zadnji |xipež. A zdi se, da je to prerokovanje vsako pol bolj daleč od uresničenja.« Mali oglasi V iiiullli oglasih velja vsaka beseda I din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo (Iskane našlo* ne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 13 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri oglasili reklamnega značaja sc računa enokolonskit, 3 mm visoka petltna vrstica po .1 din - Za pismene odgovore glede mallb oglasov treba priložiti znamko. Ilužbodobe Duhovnika Ga. bolnišnico čez počitnice - Iščejo Sestre mllo-srdnlce, Duga Resa, HrvaŠko. - Nastop 10. julija. Prijave takoj. Izurjene šivilje Bprejme za stalno tvrdka K. Soss, Mestni trs, Ljubljana, (b) Provizijski potnik era Igrače se sprejme. Samo pismene ponudbo na »Razvoj«, Videm - Dobre-polje. (b) IB3H2BS3 | GHMHUeSSeaBSBOi 1000 din in vež saslužite mesečno doma< Potreben kapital 2500 din. Pišite: »Anos«i Maribor, Orožnova 6 (z) lil Potnik sprejme zastopstvo tekstilne stroke aH kaj podobnega za vso Južno Srbijo. — Ima svoj avto in potuje že preko 20 let. Jako dobro je vpeljan po vsej Srbiji in poseduje v Beogradu štirinadstropno hišo. Itcfe renče pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale. Ponudbo upravi »Slovenca pod št. 9669. (a) mm\ Vajenka se sprejme pri krznarju. Ljubljana, Jurčičev tre 3 Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra St 6 telefon 37-33 tma naprodaj večje število parcel kompleksov posestev, gozdov trgovskih tn stanovanjskih hli tn vil. Po oblaščenl graditelj In sodni cenilec za nasvete brez plačrto na vazpolago. (p) oddam v najem s I. julijem. Dr. Kodre, Stani-čeva ulica 3 a, Ljubljana Natečaj Fond Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kraljeve garde sprejme krojaškega mojstra za šola krojačnice z mesečno plačo 4000—5000 din. T Pogoji sprejema: i 1. da je podanik kraljevine Jugoslavije; I. da še ni bil kaznovan in da je primernega obnašanja; 3. da ni pripadal kaki ilegalni organizaciji; 4. da je zadostil vojaški obveznosti; 5. da ni star nad 50 let; 0. da ima mojstrski izpit in da ima klasifikacijo prvovrstnega mojstra za oficirske uniforme. Vse zgoraj navedeno je treba dokazati s potrdili. Prijave s prošnjo, pravilno taksirane, treba Bostaviti upravniku fonda Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kraljeve garde na Topči-derju do 1. VII. 1.1. z navedbo natančnega naslova. Izbrani kandidat se ima javiti upravi fonda 9. julija dopoldne, o čemer bo obveščen, ostalim ge pa vrnejo dokumenti. Izbrani kandidat bo prvi mesec na poskušnjo tr odrejeno plačo 4000 din, nato pa, ako se pokaže, da je sposoben, se sprejme v stalno službo, v nasprotnem primeru se razreši službe. Iz pisarne uprave fonda Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kraljeve garde na Top-ciderju. Špedicijsko podjetje v Sloveniji, dobro vpeljano, staro znano in reno-mirano, z veliko klientelo, lastna velika skladišča, z ali brez koncesije - naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Sigurna eksistenca« št. 785. (p) t . ~ • ICZS^fiSSS Trgovsko hišo z gostilno v prometnem kraju konjiškega okraja - da ugodno v najem s 1. septembrom M. Tomič, Rimske Toplice. (rt) Hiša s kovačnico in nekaj polja, ob bano-vlnskl cesti v trgu na Gorenjskem, se odda v najem kovaškemu mojstru. Naslov v upr. »SI.« pod št. 9275. (a) Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri 1'rcskorju, Sv. Petra c. 14. Moderen stroj za drobljenje skorje, zaradi opustitve obrata naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 975. (1) »» VELEBIT otroški vozički Z AGREB.Mesnička ul. 7/11. na dvorišču Najnovejši do sedaj se nevi-deni modeli za 1938 v spe-cijalnl in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik b slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naslova. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna usoda iztrgala iz naše srede ljubljeno soprogo, mamico, teto, svakinjo in taščo, gospo Alojzijo Mozetič r. Gruden soprogo žel. r e v i -d e n t a v pokoju K zadnjemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 26. junija, ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 24. junija 1938. Globoko užaloščeni: Anton Mozetič, soprog; Milico Rebolj roj. Mozetič, hčerka; Hinko Rebolj, zet in ostalo sorodstvo. Javljamo žalostno vest, da je naš zvesti član, eden najstarejših slovenskih novinarjev in publicistov, gospod Andrej Gabršček včeraj nenadoma umrl. — Pogreb bo v soboto, dne 25. junija, ob 17 izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 24. junija 1938. Jugoslovansko novinarsko združenje, sekcija Ljubljana. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cesta 36 inasprotl Gospodarske zveze) Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank In branilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3*/i obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2A.V PRODAJA SREČE državne razr. loterije Gostilna Ravbar - Peric nudi v dneh Mladinskega tabora v zadostni meri in poceni dobro domačo hrano in izvrstna vina. Nahaja se v bližini Stadiona (cesta levo od Tyrše-ve) Hranilniška 1. (r) Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS, REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica milostljiva gospa, nI »prav isto" Prostov. javna dražba bo na Bokalclli v nedeljo, dne 26. junija ob 2 pop. Na dražbi so različni predmeti, pohištvo itd. Zahvala Dolžnost me veže, da se javno zahvalim gg-. zdravnikoma ženske bolnišnice dr. Trampužu ln dr. Pav-šlču za požrtvovalno nego ki trud ob času moje težke operacije. - Hvala Iskrena. - Prav tako tudi vsem drugim mlajšim gg. zdravnikom in čč. sestram za dobro postrežbo. — Tilka škof i c, Ljubljana, lvolezija. (o) Samo Nivea vsebuje Et»-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enako« merno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. Brezplačni gospodinjski težaj s prosto hrano in stanovanjem od 4. julija do 20. avgusta 1938 Zglasiti se je takoj pri Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški. llllllllItlllllllllllllllllllllllllllllllH Pripomba: Ta tečaj bo v župnišču na Jezerskem in ne na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Število priglašenk je bilo že prvi dan razglasitve polno. Naj bo to v odgovor zlasti tistim, ki so se pismeno priglasile- Konči Ahačič: Trije lički In čokoladna Taci že stoji v izložbi veliko-mestne trgovine. Prav nič ne ve, kako je prišla med te lepe in dobre slaščice. Zavrtelo se ji je v glavi, zašumelo je — in je bila tu. — Pred izložbo pa stoji dan na dan ubožno dekle. Sirotica je vsa strgana in lačna. Oh! Kako rada bi imela čokoladno Taciko! Kako lepo bi pomilovala lepo punčko, ki tudi prav gotovo nima ne očka ne mamice! Iz šole pridrvi gruča razposajenih fantkov. Glasno smejoč in prerivajoč se pridejo do izložbe. sKaj neki neprenehoma stoji tu raztrgano dekle?< si mislijo in siroto oblastno in prešerno odpahnejo. Razvrste se pred šipo in rinejo z glavami vanjo. Vmes pa se razposajeno suvajo in brcajo in kričijo in se smejijo. Vsak hoče imeti najboljše mesto pred šipo. •"•V. V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem in sorodnikom, da )e danes ob 18.30, v 74. letu starosti, umrl naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, strk ki tast, gospod ANDREJ GABRŠČEK PUBLICIST Pogreb bo v soboto ob 5 pop. iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na Vič. Ljubljana, Dunaj, dne 21 junija 1938. Ivanka, soproga; inž. Metod, sin; Nada, hči; dr. Franc Gabršček, brat; Franja Gabršček, snaha; inž. Josip Sliškovič, zet; Saša, vnuk in Ljubica, vnukinja. Izdajatelj; Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčič Pod pohrovitelistvom Nj. Vel, kralja Petra Jf.: Mednarodni mladinski tabor v Ljuhljani Od 26, do 29. junija 1938 Prihod prvih čeških telovadcev Včeraj zjutraj ol> 8 so prispeli z brzovla-ikom v Ljubljano prvi češki telovadci in lahko-atleti za mednarodne tekme ter del ženstva in moštva za slovanske tekme. Prišlo je 24 moških in 10 žensk, med njimi tehnično vodstvo z načelnikom vsega češkega Orlovstva g. dr Jile-ikom na čelu. Ostali češki udeleženci, 150« po številu, med njimi blizu telovadcev in okrog 500 telovadk, pa bo prišlo v nedeljo dopoldne med 8 in 9 s tremi posebnimi vlaki. Na postaji so včerajšnje goste počakali predsednik pripravljalnega odbora g. Hvale, načelnik ZFO g. Kermavner, načelnik propagandnega odseka inž. Sodja, referent za sta-movnnia g. Langus in več članov in članic ZFO in VDK. Načelnik pripravljalnega odbora gosp. Hvale jim je ob prihodu izrekel prisrčno dobrodošlico, za katero se mu je zahvalil dr. Ti-lek, nato pa so gostje odšli k zajtrku: ženske v Lichtenturnov zavod, kjer so zanje priprav; iljena tudi stanovanja, moški pa v Delavski dom, nakar so si šli tudi oni ogledovat stanovanje v Vajeniškem domu. Prvi i.n drugi so bili tako s brano kakor tudi s stanovanjem zelo -zadovoljni in zlasti dekleta kar niso mogla preliva liti prijaznosti in uslužnosti zavodskih se- StraTakoj po zajtrku pa so vsi skupaj odšli kljub temu, da so bili od vožnje zelo utrujeni, ji a Stadion, kjer so si natančno ogledali vse priprave in so bili nad novo ureditvijo Stadio-nia zelo navdušeni. Tu so ostali vse dopoldne. Nekateri so igrali odbojko, drugi pa so se preizkušali na konju in krogih ter so zlasti na zadnjem pokazali, da so zelo dobro pripravljeni. Ko so si vse natančno ogledali in se preizkusili na orodju, so ob pol 12 odšli h kosilu, nato pa so legli k počitku. Hišnim posestnikom v Ljubljani! Od 26. do 29. junija t. 1. bo Ljubljana prizorišče velikega mednarodnega mladinskega tabora. Ob tej priliki bodo v Ljubljani deset in desettisoči slovenske mladine pa tudi tisoči gostov iz tujih držav, zato prosimo, da v teh dneh občani mesta Ljubljane v čim večjem številu razo tudi zabeležil število navzočih. Člane-telovadce in mladce, ki nastopajo pn prostih vajah nn Stadionu, opozarjamo, da bo skušnja v torek ob 2 popoldne na Stadionu. Zbirališče, kjer se telovadci tudi preoblečejo, je 111. j državna gimnazija poleg artilerijske vojašnice, , nioliod i>o Kržičovi ulici. Skušnje se mora vsak ie- ' lovadec, oziroma mladec, brezpogojno udeležiti. Po končani skušnji bo dobil vsak, ki se je skušnje udeležil, poseben znak in le s tem znakom bo naslednji dan pripuščen h glavnemu nastopu. Zbirališče za glavni nastop t. j. 29. t. m. bo istotam ob 1 popoldne (ne ob 2, kakor je bilo včeraj jionio-toma objavljeno), in sicer po okrožjih. Odsekovni načelniki so odgovorni za to, da bodo njihovi telovadci zbrani na tem mestu ločno ob določeni uri in polnoštevilno. Zastopniki tehničnega odbora ZFO pa bodo vodili 7.a (>osaniezne odseke točno evidenco, koliko in kateri telovadci niso bili navzoči. Posebni vlaki v Ljubljano ' V torek, 28. junija zjutraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošta odhod iz Jesenic ob 6.25. (Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline se peljejo do Jesenic s prvim jutranjim vlakom). 2. Kranj—Ljubljana za udeležence od Kranja do Št. Vida—Vižmarje odhod iz Kranja ob 8.40. (Udeleženci iz tržiške proge potujejo do Kranja s prvim jutranjim vlakom). 3. Novo mesto—Ljubljana za celo progo do Ljubljane, odhod iz Novega mesta ob 7.05. Udeleženci iz Bele Ktajine, šentjanške in kočevske proge s prvim jutranjim vlakom. 4. Zidani most—Ljubljana za celo progo, odhod iz Zidanega mosta ob 3.59. 5. Celje—Ljubljana za celjsko okolico in progo do,vključno Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 5.20. 6. Zagreb—Ljubljana za udeležence od Savskega Marofa do vključno Zidanega mosta. Odhod iz Savskega Marofa ob 5.35. 7. Velenje—Ljubljana za udeležence od Ve-lenj do izključno Celja. Odhod iz Velenja ob 5.50. Udeleženci od Dravograda do Velenja s prvim jutranjim vlakom, odliod iz Dravograda ob 3.52. 8. Poljčane—Ljubljana za udeležence od Polj-čan do Štor. Odhod iz Poljčan ob 6.10. Udeleženci iz konjiške in rogaške proge s prvim jutranjim vlakom do Poljčan, odnosno Grobelnega. 9. Ljutomer—Ljubljana za vse udeležence vzhodno od Pragerskega, odhod iz Ljutomera ob 6.37, iz Ormoža ob 7.30. (Udeleženci iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Dolnje Lendave—Ca-kovca s prvim jutranjim vlakom do Ljutomera odnosno Ormoža. Udeleženci iz Maribora tn progo do Rače— Frama s prvim jutranjim vlakom, odhod iz Maribora ob 5. V sredo, 29. junija zjutraj s 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošla. Odhod z Jesenic ob 3.30. Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline s prvim jutranjim vlakom do Ljubljane. 2. Kranj—Ljubljana za udeležence do Št Vida—Vižmarje. Odhod iz Kranja ob 6.02. Udeleženci s tržiške proge s prvim jutranjim vlakom do Kranja. Odhod iz Tržiča ob 5.27. 3. Rakek—Ljubljana za udeležence s cele proge, odhod z Rakeka ob 5. 4. Kamnik—Ljubljana za celo progo, odhod iz Kamnika-mesto ob 6.3(5. Udeleženci naj uporabijo tudi redni vlak ob 5.50. 5. Stična—Ljubljana za udeležence od Stične do Lavrice. Odhod iz Stične ob 4.45. 6. Št. Janž na Dol.—Trebnje—Ljubljana za šentjanško progo, odhod iz Št. Janža ob 3.45. Od Trebnjega dalje z rednim jutranjim vlakom. 7. Novo mesto—Ljubljana za progo od Novega mesta do Radohove vasi. Odhod iz Novega mesta ob 4.40. Udeleženci z belokranjske proge jx>-tujejo do Novega mesta z zadnjim večernim vlakom dne 28. junija, prihod v Novo mesto ob 21.14. 8. Celje—Ljubljana za progo od Celja do Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 3.43. 9. Maribor—Ljubljana za progo od Maribora do Štor in od Ormoža do Pragerskega. Odhod iz Maribora ob 3.10, iz Ormoža ob 2.32. Udeleženci iz ljutomerske proge in čakovske proge morajo priti v Ormož na predvečer z zadnjim potniškim vlakom. Udeleženci proge Dobova—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 2.20 in nima postanka na vseh postajah. Razdelitev stanovanj Članice in mladenke prenočujejo s 1. V šoli sv. Jakoba: udeleženke iz Bohinjskega, Triglavskega, Radovljiškega, Kranjskega in Tržiškega okrožja. 2. V šoli v Sp. Šiški: udeleženke iz Škofjeloškega, Logaškega, Vrhniškega, Cerkniškega in Trboveljskega okrožja. 3. V uršulinskem samostanu: članice in mladenke iz Kamniškega, Zužembcrškega, Mirenske-ga, Trebanjskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega in Šmartinskega okrožja. 4. Na mestni ženski realni gimnaziji (Licej na Bleivveisovi cesti) udeleženke iz obeh Mariborskih okrožij in Slovenjegoriškega okrožja. 5. V Trgovski akademiji; udeleženke iz Gu-štanjskega, Ormoškega, Ljutomerskega, Ptujskega in Suboškega okrožja. 6. V šoli na Ledini, Komenskega ulica in v Marijinem domu: udeleženke iz okrožij Celjske podzveze, lo jc iz okrožij: Celjskega, Gornjesavinj-skega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Posavskega, Rogaškega, Šaleškega, Savinjskega, Smar-skega in Kozjanskega okrožja. Člani in mladci prenočuiejo: I. Sola v Zgornji Šiški udeleženci iz: Triglavskega, Kranjskega, Tržiškega, Škofjeloškega, Logaškega, Cerkniškega, Barjanskega, Smarnogorske-ga, Kamniškega, Stiškcga in Zužembcrškega okrož-ja. II. Druga državna realna gimnazija na Poljanski cesti: udeleženci iz Mirenskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega, Šmartinskega, Veliko-laškega, Trboveljskega in Krškega okrožja. III. V prvi državni realni gimnaziji, Vegova ulica (realka): udeleženci Celjske podzveze, t. j. udeleženci iz Celjskega, Gornjcsavinjskega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Šaleškega, Posavskega, Rogaškega, Savinjskega, Kozjanskega in Smar-skega okrožja. IV. Ljudska šola na Grabnu, Cojzova cesta; udeleženci Mariborske podzveze, t. j. udeleženci iz obeh Mariborskih okrožij, Slovenjegoriškega, Prevaljskcga, Ljutomerskega, Ormoškega, Ptujskega, Soboškega in Lendavskega okrožja. V. Vsi tekmovalci, ki se udeleže tekem v dneh 26., 27. in 28 julija 1938, prenočujejo v osnovni šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. Za udeležence, ki imajo prenočišča bolj na periferiji mesta ob tramvajski progi, opozarja stanovanjski odsek, da imajo vsi udeleženci, ki se izkažejo s tabornim znakom in legitimacijo ali knjižico, popust na tram-vau in sicer plačuje v dnevnem času od vsake vožnje po 1 din ne glede na daljavo vožnje, pri nočnih vožnjah pa doplačajo še 1 din tudi ne glede na dolžino vožnje. Na skupnih ležiščih ni nobenih odej ne rjuh, te mora vsak član prinesti s seboj, kdor hoče imeti odejo. Za pravilno razdelitev po sobah na skupnih ležiščih odgovarjajo odsekovni in okrožni načelniki. Vse sobe morajo biti zasedene točno po številkah, kakor bodo označene na vratih, sicer bodo morali posamezni odseki ostati brez prenočišč. Stanovanja Sobe pri privatnikih Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora za mladinski tabor sporoča vsem, ki so naročili sobe pri privatnikih, da so za vse rezervirane. Če ne dobe posebnega obvestila, raj se ob prihodu vlaka zglasijo v pisarni stanovanjskega odseka (v palači Vzajemne zavarovalnice), kjer dobe nakazni"e. Privatnih stanovanj je še nekaj na razpolago. Vsi, ki žele privatna stanovanja, naj čimprej sporoče stanovanjskemu odseku, Miklošičeva cesta 7-1. Prenočnina Stanovanja za sodelujoče člane in članice so razdeljena po ljubljanskih šolah. Vodje odsekov naproša stanovanjski odsek, da od vsakega člana-članice pobere po 3 din za prenoč-nino ter jo ob prihodu svojega vlaka izroči v pisarni stanovanjskega odseka. Prehrana Za prehrano veljajo v dneh Mednarodnega mladinskega tabora te smernice: Organizirane skupine, nastopajoče na Stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini Stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odka-zovali reditelji. Ker bodo imele te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve s 500 grami vsebine: meso, riž in grah. Cena konzervi bo 4 din. Kruha bo na prehranjevalnih prostorih dovolj po 0.50 din komad. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Konzerva je praktična, ker služi obenem tudi kot posoda. Žlico naj prinese vsak s seboj. Poskrbljeno bo za vse vrste pijač, pripravljena bo tudi juha, golaž, obara, nrenovke, klobase, vse po zmernih ljudskih cenah. Zajtrk prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih prenočevališč. Da se izognemo neredu in zagotovimo zajtrk vsem, kateri ga želijo, nujno prosimo za naročila in plačila vnaprej, najpozneje do ponedeljka, dne 27. t m. do 18 Priporočamo dostavitev teh naročil po posebnih selili, kateri ostanejo potem .do prireditve v Ljubljani. Če prejmemo naročila po tem roku. bomo sicer skušali ustreči, odkloniti pa moramo vsako odgovornost v tem primeru. Cena zajtrka je 2 din. Za vse ostale, kateri naročijo in plačajo prehrano vnaprej, veljajo naslednje gostilniške cene: Običajno kosilo od 7 do 9 din, boljše kosilo od 9 do 10 din, večerja 6 do 8 din. Ne moremo pa jamčiti za te cene, če hrana ne bo vnaprej naročena in plačana. Za prodajalce pijač, hrane, spominkov i. dr. so prostori pri Stadionu še na razpolago Prijave: Prehranjevalni odsek, Frančiškanska ul. — pasaža, škrabčeva soba, L nadstr. ^nmkk^ zobna pasta ••• K- ' ■ ■■ ■ : ■ . C h I oro don t Mednarodne in slovanske tekme Nedelja, 2t. Junija, od J do 12: Mednarodne telovadno tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajstero-boju (obvezne orodne vajo in poljubna prosta vaja). — Od 1C do 20: a) Mednarodne tolovadne tekmo posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (poljubne vajo na orodju), b) Tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju. e) Mednarodne tekme senlorjev (nad 10 let starih) v trobojn (poljubna vaja na dvcli orodjih ter plezanje nli skok čez konju (rnznožkn) ali ena lahkoatletska panoga. — Isti predpisi, kakor za mednarodni dvanajslernboj. Ponedeljek, 27. junija, od J do 12: Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (lahkoatletski del in plezanje). — Od 7 do 12: Tekme v odbojki (Slani in mladci ter članice in mladenke). — Od l!i do 19: a) Slovanske tekme v višjem oddelku, ii) Tekme mladcev zn prvenstvo posameznikov v deseteroboju. e) Slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic v telovadnem šesteroboju in laliko-atlotskem peteroboju. č) Tekme v odbojki (člani iti mladci ter članice in mladenke), d) Tekme inozemskih društev po njihovem narodnem programu. Lahhoatletske tekme (mednarodne, slovanske In domače in to za člane lil mladce) Fonedeljek, 27. junija, od I do 12: ob 9: 100 m (predleki), 9.15: Skok v daljavo, 9.45: 110 m zapreko (predteki), 9.55: 00 m zapreke (predteki), 10: Kladivo, 10.30: 400 m (predteki), 10.4.'): Disk, 11: 1000 in 1500 Ul, 11.30: Kopje. Od 15 do 19: ob 15: 400 m finale in skok ob palici, 15.30: Krnela, 10: 110 m zapreke (rinalel, 10.15: 00 ni zapreke (finale), 10.30: Skok v višino, 17: 5000 m, 18: 200 in (predtekil. 18.30: štafeta 4X100 m (predteki). Torek, 28. junija, 9 do 12: ob 9: 800 m. 9.15: Tro-skok, 10: 200 m finale, 10.30: 10.000 in, 11.15: 100 in finale, 11.45: Štafeta 400X300X200X100, predteki. Torek, 2N. Junija, od 7 do 13: nI Slovanske tekme članov v nižjem in srednjem oddelku, b) Tekmo vrst mlade**, e) Slovanske tekme vrst člatlic. č) Tekmo vrst mladenk, d) Tekme v odbojki (in reprezentančni tekmi članov in članic Češkoslovaška : Jugoslavija). Od 14 do 19.30: lilavna skušnja za vse nastopajoče. Darila in odlikovanja a) Mednarodni dvantijsterohoj. Trvi trije posamezniki za prvenstvo v celotnem dvanajsteroboju prejmejo darila, poleg tega pa prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto veliko plaketo. Prvi trije tako na drogu, kakor na bradlji, konju z ročaji, krogih, skoku čez konja ter v prosti vaji prejmejo: prvi zlato, drugi srebrno, tretji malo bronasto plaketo. Vsi, ki dosežejo 70% dosegljivih točk v celokupnem dvanajsteroboju, pa prejmejo malo plaketo in diplomo. b) Tekme ZFO za prvenstvo v orodnem deseteroboju: Prvak prejme prehodno darilo, prvi trije velike, naslednji, trije male plakete, vsi, ki dosežejo 80% točk, pa diplome. c) Tekme senlorjev v mešanem trobojn (nad 4(1 let starih). Prvak vsakegn troboja prejme darilo, prvi trije plakete, vsi pa diplome. č) l.alikoatlet.ske tekme (tudi mednarodne). Prva štafeta prejme darilo (velja zn obe štafeti), poleg tega pa prva zlato, druga srebrno, tretja pn bronasto veliko plaketo in diplomo, naslednjo tri pa diplomo. Posamezniki v posameznih panogah lahke atletike prejmejo: prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto mnlo plaketo, ti in naslednji trije v vsaki panogi pa diplome. Slovanske tekme, n) Prve tri vrsto v vsakem oddelku (nižji, srednji in višji oddelek) prejmejo darila in velike plakete. Vsaka vrsta in posameznik prejmu za 80% točk diplomo. Prvi trije posamezniki v vsakem oddelku pn prejmejo mnlo zlato, srebrno in bronasto plaketo. Isto velja zn tekine vrst mladcev s to spremembo, dn prejme le prva vrsta darilo. h) Tekme za prvenstvo posameznikov mladcev v mešanem deseteroboju. Prvi trije prejmejo zlnto, srebrno in bronasto plaketo. Vsakdo, ki jo dosegel 80% točk, pn prejme diplomo. e) Tekme članic in mladenk. Prva vrsta pri tekmi članic in mladenk prejme darilo. Prve tri vrste pa zlnto, srebrno in bronasto plaketo. Prvo tri posameznice v teli vrstnh pn mnlo zlnto, srebrno in bronasto plnketo. Pri tekmi posameznic v šesteroboju in peteroboju prejme prva darilo, prve tri pa zlnto, srebrno iu bronasto plaketo. Vse vrsle in posnmeznice, ki dosežejo 80% točk, pa prejmejo diplome.. Odbojka. Prva vrsta lako pri članih, kakor pri članicah prejme dnrilo. pri mladenkah in mladcih prehodno darilo. Pri članih in članicah ZFO in VIllv prejme prva vrsla prehodno dnrilo. Prve, tri vrste v vseh oddelkih prejmejo zlnto, srebrno in bronasto plaketo. Vsi igralci in igrnlko prvih moštev pa diplome. Prosvetno delo v sliki in risbi V Ljubljani bo v dneh mednarodnega mladinskega tabora v dvorani frančiškanskega kolegija velika razstava, ki bo z vsemi ponazorjevalnimi pripomočki pokazala prosvetno delo po deželi. Razstava bo zavzemala vso dvorano in še postranske prostore, bo seveda okusno okrašena in lepo opremljena, da bo prava slika naše kulturne višine. Razstava bo pokazala vse, kar 6010 v zadnjih desetletjih na prosvetnem polju storili. Za tiste, ki se neradi poglabljajo v številke, koliko predavanj, iger, tečajev itd, je bilo v posameznih krajih in s kakšnimi naslovi, bo vrsta lepo izdelanih modelov vseh naših prosvetnih domov, scenerije nekaterih ljudskih iger, ki jih bo postavil »Ljudski oder«, načrti in prerezi odrov, maske igralcev, nazorna podoba gospo-dinjsko-izobraževalnega dela, skioptični in kino-pripo-močki in toliko drugih elik in podob, da bodo na lahek način, z enim samim pogledom dobili celotni vtis o mnogostranosti in obsežnosti dela, ki ga že desetletja opravlja prirediteljica te razstave, Prosvetna zveza. Med modeli domov bo gotovo največjo pozornost vzbudil model prosvetnega doma v Komendi pri Kamniku, ki je cela palača in zidan ves v lepem, kmečkem slogu. Naše prosvetno delo je bilo seveda vseskozi v tesni zvezi z dogodki, ki so nam pisali zgodovino, zato bodo tudi ti močno zastopani in lepo ponazorjeni. Zanimiva in vredna obiska bo že samo tabla, ki kaže, s kolikimi predlogi in načrti so mirovne komisije ob zaključku svetovne vojne delile in razkosavale slovensko ozemlje. Pa ni to navaden zemljevid, ampak barvana preglednica, sestavljena po zemljevidih in narisih iz zapuščine dr. Žolgcrja, slovenskega zastopnika v mirovnih komisijah. Zanimiva je tudi slika potovanj, ki jih je že priredila Prosvetna zveza. Slika kaže, da to območje sega od Dublina na Irskem pa do Jeruzalema v Palestini in daleč gori na evropski sever in doli na jug. Največ gledalcev pa bo najbrž imel zemljevid vsega slovenskega ozemlja, na katerem bo označena vsaka, tudi najmanjša vasica, ki ima prosvetni dom. Kranjsko prosvetno okrožje pa ima svoj poseben oddelek, poleg njega pa svoj oddelek tudi prosvetni odsek v Tržiču. Zaključevala pa bo vso razstavo gorenjska kmečka soba z najbolj značilnim orodjem, opravo in gorenjskimi nai rodnimi nošami. Razstava bo slovesno odprta v nedeljo 26. junija ob 11 dopoldne, potem bo pa odprta vse dni mladinskega tabora. Za kritje stroškov, ki niso bili majhni, se bo pobirala vstopnina, ki je pa tako nizka — 2 din — da pač nikogar nc l»o ovirala, da 6i ne bi ogledal tc zanimive in poučne razstave, ki je prva te vrste v Sloveniji. Vseslovenski tretjeredni tabor na Brezjah Za vseslovenski tretjeredni tabor na Brezjah je dovoljena polovična voznimi na vseh progah dravske banovine. Vsi romarji kupijo na postaji celo karto do Otoč. Pri blagajni zahtevajo legitimacijo K-ll. Karto morete kupili in legitimacije dobiti samo ua glavnih postajah, ne pa na postajališčih. , Polovična vozniua velja od 30. junija do 5. julija. Kupnim uradom in voditeljem III. reda. V nedeljo, 26. junija, zaključite prodajanje izkaznic za tretjeredni tabor na Brezjah. V ponedeljek, 27. junija, ali najpozneje v torek, 28. junija, pošljite neprodane izkaznice, oziro-roma naznanite število udeležencev. To je zelo važno, da naročimo ojačenje vlakov. Povejte udeležencem, naj zahtevajo na postaji legitimacijo K-13. Naznanite, kdaj gre vlak z vaše postaje Na postajališčih ali tla vlaku ne moro nihče dobiti legitimacije. Torej jc treba vstopiti na postaji, kjer jc blagajna. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Joief grenčiee». Drobne novice Vsem udeležencem mladinskega tabora! V dneh mladinskih prireditev ne pozabite na I. tabor slov. katol. deklet na Brezjah dne 24. julija. Pisarna. Pripravljalnega odbora je takoj za glavno taborno pisarno v Vzajemni zavarovalnici v prostorih »Doma dijakinj« Ker bodo do tedaj najbrž že dotjskane taborne knjižice in znaki, jih bo mogoče dobiti v pisarni, gotovo pa pridite iskat potrebnih informacij za Brezje in se tudi ob tej priliki zu tabor na Brezjah prijavite! Koledar Robota, 25. junija: Vili jem, opat; Henrik, škof. Nedelja, 20. junija: 3. pobinkoStna nedelja. Treznor»tna nedelja. Janez in Pavel, mučenca; Vi-gilij, mučenec. Novi grobovi f Andrej Gaberšček V četrtek zvečer je v Ljubljani nenadno izdihnil slovenski časnikar, založnik in politik g. Andrej G a b e r š č e k. Njegovo ime je tesno povezano s politično zgodovino goriških Slovencev v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Rodil se jc _'6. novembra 1864 v Kobaridu ter je postal učitelj. Že zgodaj sc je začel ukvarjati s časnikarstvom ter je leta 1889 docela stopil v časnikarski stan, ko je zapustil učiteljsko službo. Andrej Gaberšček jc bil med red-ikimi slovenskimi časnikarji, ki se je udeležil tudi prvega katoliškega shoda v Ljubljani. Kmalu pa je pod vplivom tedanjih političnih razmer na Goriškem stopil v hud boj z Mahui-čem, kar ga je nazadnje vedno bolj vleklo v tisto smer, katera je končno privedla del goriških Slovencev v tako imenovani narodno-na-predni tabor. Kot časnikar jc bil brez dvoma sila sposoben in temperamenten. Bil pa je tudi nenavadno podjeten mož, ki je kmalu osnoval svoje založništvo, ki je izdajalo prevode iz slovanske književnosti. In kot tak je bil tudi v drugih delih Slovenije in po slovanskem svetu s ni a Kot ............. j- — —.....- - . .. , , riti, nakar se je lotil organizacije slovenskega obrtništva v Gorici. Ustanovil in pomagal je ustanavljati denarne zavode in znano mizarsko zadrugo v Solkanu. Takrat je deloval šc skupaj z dr. Turno, ki pa se je z njim kmalu razsel, kakor se je bil že poprej razšel s svojim nekdanjim političnim voditeljem in prijateljem dr. Antonom Gregorčičem. Kot voditelj narod-no-naprodne stranke je pokazal mnogo organizacijske sile Naglasiti pa je treba, da je vedno z vso odločnostjo poudarjal slovensko m narodno stran ter je v tem oziru mnogo storit. Xo bi se bil ta mož manj pečal s strankarsko politiko in več z organizacijo slovenstva, za kar je imel največ srca, bi bilo njegovo življenjsko delo brez dvoma mnogo večje, lo vojni je nekaj časa živel na Dunaju ter tamkaj organiziral Slovence. Zadnja leta je z.ivel v Ljubljani, kjer je z očmi izkušenega bojevnika motril razmere, ne da bi se bil še hotel spuščati v boj, česar pa mu tudi zdravje m vee dopuščalo. — Naj počiva v miru! -f- Ravnatelj Baebler Vilko. Na svojem posestvu v Halozah je v petek uinrl znani in splošno priljubljeni g. Vilko Baebler, ravnatelj Zadružne elektrarne v Ptuju. Pokojni je bil 55 let star. Ob prevratu je nastopil služt>o kot višji policijski nadzornik pri državni poliriji v Ljubljani. L. 1921. je bil premeščen v isti funkciji v Ptuj, kjer je bila takrat še državna policija. Po večletnem službovanju v Ptuju pa je šel v pokoj. Nekaj časa je vodil vinsko podjetje »Vinarna«, leta 1931 pa je prevzel ravnateljsko mesto pri Zadružni elektrarni v Ptuju, ki jo je vodil do pred |K>1 leta, ko je resno zbolel. Več mesecev je trpel na svojem domu hude !>oiečine. Pred kratkim pa si je zaželel svojih ljubljenih Haloz, kamor so ga prepeljali na njegovo vinorodno posestvo, kjer je zdaj izdihnil svojo dušo. Naj počiva v miru. Žalujoči rodbini iskreno sožalje. + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala pos p a Alojzija Mozetič roj. Gruden, soproga železniškega revidenta v p. Pogreb bo v nedeljo 26 junija ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! 2a!iujočim naše iskreno sožalje! drugih dolih Slovenije in po slovanskem svetu sploh najbolj znan. Na tem polju je brez dvojna tudi največji in najbolj trajen njegov uspeh. Kot založnik je ustanovil svojo tiskarno v t.o- za vzgojo novega človeka. Vest nas kliče, država in družina ter slovenska domovina. Za pripravljalni odbor: Ignacij Petje, okraj. šol. nadzornik v Krškem. — Prosvetno društvo Kropa priredi v soboto, 13. in v nedeljo, 14. avgusta zvečer ob 8 na Brezjah pred cerkvijo Gregorinovo pasijonska dramo »V času ohiskanja«. Nastopi čez 100 oseb. Na veličastno, versko kulturno prireditev že danes opozarjamo. — Višji tečajni izpit na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. — Naše včerajšnje poročilo iz-ix>[)olnjujemo v toliko, da so razen navedenih opravili izpit v oddelku b tudi še sledeči kandidati: Špetič Anorej, Šubic Janek, Veter Igor in Vrtačnik Savo, na katere je včeraj tiskarski škrat pozabil. — 10 izbranih razglednic mesta Ljubljane v albumu je založil foto-atelje >Einte«. Preprodajalci jih dobe v trgovini M. Tičar, Ljubljana, Selcnburgova 1. — Obisk mrtvim bratom na Doberdobu, Kal-variji in na Os"avju bo veličastna manifestacija, ki jo organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. S tem obiskom bomo jx>častili naše mrtve junake ob Soči, ki so žrtvovali v času svetovne vihre svoje najdražje, in obudili spomine na prestane grozote. V jioseijnem vlaku je še kakih 80 prostih mest. Ljubljančani se lahko še osebno prijavijo danes in jutri. V nedeljo dopoldne bo naša pisarna odprta do 2 popoldne. — Priglasijo se lahko tudi žene in hčerke bivših vojakov ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali ne. Stroški za ta edinstveni obisk bojnih poljan znašajo 180 din za oset)o. Prijave sprejema še do nedelje Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Samo še danes ob 16 in 19 15 uri velika filmska drama z Marlcne DletrlCtl ANGEL Ob 21.15 uri premiera za smeh in dobro voljo STANLIO in OLIO na divjem zapadu kot NEUSTRASNA VITEZA. ZNIŽANE CENE III KINO MATICA 21-24 — Kopalne obleke in vse za plažo. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18. — Pri zahvali pokojne gospe Mramor, ki je bila objavljena v včerajšnji številki lista, se mora glasiti pravilno: Julija Mramor, vdova Kobe, rojena Kutii. Ljubljana Sobota, dne 25. junija 1938. Gledališče Opera. Sobota, 25: Cavalleria rusticana. Glu-mači. Red B. Gostovanje ge. Tomašič-lveljeve. — Nedelja, 26: zajirto. — Ponedeljek, 27: Boris Go-dunov. Premiera. Premierski abonma. ■— Torek, 28: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven. — Sreda, 29: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek, 30: Manon Lescaut. Red Četrtek. Cerkvena glasba Pri slovesnem cerkvenem praznovanju farnega patrona sv. Janeza Krslnika v Trnovem se bodo izvajale pri glavnem cerkvenem opravilu ob devetih ob spremljavi opernega orkestra sledeče skladbe: Maks Filke, Missa solemnis v D; graduale: Chlondowsky, Sancte Joannes; offertorium: Wagner, I OMMIII Kino Union Tel. 22-21 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 BELI ANGEL Film. ki po svoji lenoti ne zaostaja za nepozabnim filmom „Pasteur" lioinnn plemenite žene Florcuce Niirbtia-gate, ustanoviteljice Rdečega križa. I — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani. Dela priznanih avtorjev j)o izredno znižanih cenah: Brors, Licbe oder die einzige Quelle ewi-gen Gliickes, 160 str. vez. 10 din; Cathrein, Natur-rceht und positives Rccht. Eine kritisehe Unter-suchting der Grundbegriffe der Rechtsordming. 327 str'., vez. 18 din; Gassner, Liebc ist das Brot des Lebcns. 160 str., vez. 25 din; Gathrein, Ka-tholik und katholisehe Kirchc, oder vvas hat der Katholik an seiner Kirche und vvas sehuldet er i lir? 364 str., vez 18 din; Gihr, Gedanken iiber katholisches Gehetslehen. 326 str., vez. 15 din; Hurter, Entvviirfe zu Betrachtungen fiir achttiigige gcistliche Obungen. 222 str., nevez. 10 din; Kral, Der christliche Sozialismus! 184 strani, nevezano 8 din; Kreuser, Die apostolisehe Kirche. Apostel-geschichte in Betrachtungen. 154 str., vez. 20 din; Pachtler, Das Buch der Kirche. Vom Palmsonntage bis zum Weissen Sonntage. 534 str., vez. 10 din; Weber, Die katholisehe Kirche die wahre Kirche Christi. 116 str., nevez. 10 din; Die Kirche und das ostliche Christentiim. Ukraine und die kirch-liche Union. 133 str., nevez. 20 din. Proli revmalizmn. Toplota hI globoho prodre. V kopnlififln Pioštanv se ovijejo bolni udje z debelo plastjo blata. Vlažno blato odpre pore v koži, toplota prodre v telo, s tem v zvezi pa tudi sestavine žvepla. To je zagonetka izvanrednih rezultatov zdravljenja revmatizma, iSijnsa in ženskih bolezni v Fieštany-u. Pojdite tudi Vi letos v kopališče ^ PIISTAM (tehoslovasha) v dolini reke Vaga, kler vlada mir. Hotel s pensionom od KS 50"-, z zdravnikom in blatnimi kopelji od Kč 85'- naprej. Informacije: PleStnnu biro, Beoi}rail, Maršala Pilsudskog 22 — Cerkveno predstojništvo sv. Petra v Gornji Radgoni opozarja vse kramarje, sejmarje, lončarje in druge prodajalce najrazličnejših predmetov, da ne sme na cerkvenem svetu letos stati noben šotor niti se ne sme razgrinjati po tleli nobeno blago. Za vzdrževanje reda bo skrbela občina. — Martin Gaberc, župnik. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9, Ljubljana. I Pater Vojteh Urina Stepniikova Rolf Wanka — Posebni vlaki. Shranite objavo posebnih vlakov v današnji številki. Opozorite tudi svoje prijatelje in znance, kdaj pelje poseben vlak za udeležence iz vašega okrožja. — Kupite vozne karle vsaj en dan prej. da ne ho pred odhodom vlaka navala na potniško blagajno. Posameznik lahko kupi tudi več kart, za sebe in za znance, seveda mora imeti legitimacije in taborne knjižice s seboj. No zanašajte se na redne vlake, ker bodo prenapolnjeni! — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek dne 12. julija ob 8. zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. jadransha razstavo Zagreb 25. VI. — 5. VII. 1938 Zagrebški sejem Običajne ugodnosti _ Občni zbor Podružnice Slomškove družbe ra krški in brežiški okraj. Vsi katoliško usmerjeni gg. učitelji(ice) in prijatelji Slomškove družbe v krškem in brežiškem okraju pridite v mvleljo, 26 t. m. ob 10 v cerkveno dvorano (|>oleg savskega javnega kopališča) v Krškem na ustanovni občni zbor. Sv maša je v župnijski cerkvi ob 9. Naša dolžnost je, da se organiziramo in krepimo — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Službe cestarjev. Banska uprava je razpisala v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: a) za progo med km 0 in km 5.496 banovin-ske ceste štev. 11/218 (Sv. Lenart—Selci—Jane-žovci); b) za progo med km 5.500 in km 10.000 banovinske ceste št. 11/253 (Trbegovci—Mostje— Pacinje); c) za progo med km 0 in km 5.965 banovinske ceste št. 11/261 (Barbara—Okič—Leskovec); č) za progo med kin 6.743 in km 14.030 banovinske ceste št. 11/268 (Ptujska gora—Vrhloga). Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z ba-novinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstn! in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužen ju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz ko-ristoljubja. eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti jc vložiti najkasneje do !0. julija 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. Jubilate Deo; Grum, Tantum ergo; po sv. maši: Marolt, Sv. Janez. — Vso glasbo bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. S. J. Ob osmih slovesna pontifi-kalna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna Missa jubilaei solemnis, 7.1. Jo9. Gruber. Po ofert. Ave verum, zl. W. A. Mozart. Po maši: Tvoji 6nio Srce Kraljevo, zl. dr. Franc Kimovec. Zobozdravnik Dr. Puher ne ordinira do 15. avgusta Cerkveni vestnik Kongregaciji gospodov in meščanov pri sv. Jožefu imata molitveno uro v nedeljo, 26. t. m., ko se praznuje praznik Srca Jezusovega, od 11 do 12 opoldne. Prireditve in zabave Moravski akademiki, ki so združeni v moškem zboru Moravan. koncerti rajo v nedeljo zvečer v veliki Unionski dvorani. V svoji domovini na Češkoslovaškem, predvsem v Brnu in Pragi so na najboljšem glasu in imajo najlepše ocene. Vsi kritiki hvalijo zbor 40 mladih pevcev, ki ima sveže, zdrave glasove, je izvrstno discipliniran in so njegova podavanja na zelo visoki umetniški stopnji, Kakor že omenjeno, uživa Moravan v domovini sloves tretjega najboljšega češkoslovaškega moškega zbora. Vodi ga dirigent Josip Veselko. Ponovno opozarjamo na njihov nastop v nedeljo 26. t. m. ob 21 v veliki Unionski dvorani. Vstopnice se dobe pri blagajni kina Union. Sestanki Dekliški krožek Trnovo. Za drevi ob pol 9 nujno pozivamo vse članice na kratek sestanek v domu. Udeležba je nujna, zato za vse strogo obvezna. Poizvedovanja Zgubila se je zlata verižica s križcem z marka žiti od Nove založbe do pošte, vstop na električno železnico. Od pol 1 do 1. Prosi se, da jo posten najditelj vrne proti nagradi v upr. Slovenca. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bobinec ded., Rimska cesta 31. Prebivalstvu Ljubljane! V dneh 26., 27., 28. in 29. junija t. 1. bo v našem mestu mednarodni mladinski tabor, ko bomo pozdravljali velike množice gostov iz vse naše domovine in tudi iz Amerike, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Holandske, Luksem-burga, Poljske in Švice. Vabim someščane, da v teh dneh zopet pokažejo svojo staro gostoljubnost in dragim gostom v čast okrase svoje domove z zastavami in jih izobesijo že v soboto, 25. junija, ko bo Ljubljana pozdravljala svoje goste ob njih prihodu. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič 1. r. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in na praznik 29. junija, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka. 1 Vpisovanje na uršulinski ljudski šoli bo 30. junija in 1. julija dopoldne od 8 do jx>1 13, popoldne od 3—5 za vse tukajšnje učenke in za* četnice. 1 Matura na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Od 40 pripravnic, ki so se prijavile k višjemu tečajnemu izpitu, jih je maturo z uspehom napravilo 31, tri kandidatke so bile reprobi-rane za 2 meseca, šest pa odklonjenih za leto dni. Maturo so z uspehom opravile: Baebler Smiljana, Bakarčič Sonja (oproščena ustnega izpita), BatiS Rozalija, Bergant Jelka (oproščena ustnega izpita), Bizilj Majda (oproščena ustnega izpita), Božič Zora, Bratuž Zdenka, Dolenc Edita, Dolenc Irena, Drganc Vasilija, Fistar Radojka, Fux Nada, Gande Majda, Gorše Tatjana, Gorup Madja, Hočevar Vida, Kodrič Tatjana. Lokar Spela (oproščena ustnega izpita), Luzar Sonja, Moskovič Vera, Miiller Lidija, Peterlin Branka (oproščena ustnega izpita), Pogačnik Vlasta, Rajner Anica, Rigler Danica, Rupelj Liza, Sedej Marica, Šarb Dora, Terček Božena, Turk Milena, Učakar Judita. Sveže sardelice po 6 din in velike sardele po 10 din kg nudi daneš trgovina J. 0 g r i n c, Pogačarjev trg (Škofija) 1 Učiteljišče — 1898. — Da se po 5 letih zopet vidimo in proslavimo »svojo 100 letnico«, zato vsi in vse dne 2. julija t. 1. ob 19 k Bankotu na Šmar-tinski cesti (kot ob 35 letnici.) — Na svidenje! Za vse: S. L., Poljanski nasip 16. Gostilna Rokodelski dom Ljubljana - Komenskega ulica štev. 12 se toplo priporoča obiskovalcem Mladinskega tabora ZFO. Jedača in pijača po zmernih cenah 1 Licitacija slame. Zveza fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1. bo imela cca 25.000 kg slame naprodaj, deloma napolnjene v slamnjačah v raznih ubikacijah. Odvoz se dovoli tudi v slamnjačah proti 3 dnevni vrnitvi istih po prevzemu in izpraznitvi. Ponudbe je poslati na gori naveden naslov najkasneje do 1. julija t. L, kjer se dobe tudi potrebne informacije. Zadnje vesti: Seja vlade „Jugoslovanshi čelih d. d." ustanovljen Belgrad, 24. jun. AA. Danes je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviža, ,na kateri so obravnavali tekoče posle. Na seji so bile sprejete sledeče uredbe: 1. Uredba o ustanovitvi delniške družbe >J u -g o s 1 o v a n s k i čeli k« s sedežem v Sarajevu. Akcijski kapital znaša 6,000.000 din. S to uredbo se združita v eno rudnika premoga in železa v Zenici in Ljuhiji. Družba bo izdelovala vse vrsto železa in jekla. Močan delničar te družbe bo država. 2. Sprejeta je bila uredba o gorljivih tekočinah, s katero ho zavarovana proizvodnja raznih olj v naši državi. 3. Finančni minister je ministrskemu svetu podal poročilo, da je zdaj že zagotovljen vpis novega 6% notranjega posojila v iznosu 2 milijard dinarjev. Na podlagi tega je ministrski svet izdal odlok, s katerim se Imi to posojilo porabilo: a) za gradnje novih državnih cest, b) za regulacijo rek in urejevanje poplavljenih in zamočvirjenih krajev ter za preskrbo z vodo onih krajev, ki trpe zaradi pomanjkanja vode, in c) za zgraditev novih želeiniškiii prog. Izvoz lesa meseca maa Belgrad, 24. jun. m. Izvoz lesa meseca maja 1938 je znašal 84.732 ton v vrednosti 75.1 milij. din, meseca maja 1937 pa je znašal izvoz 97.897 ton v vrednosti 88.8 milij. din. Letos je bil torej v tem mesecu izvoz za 13.165 ton odnosno za 13.7 milij. din manjši kakor lani. Največ smo letos v maju izvozili lesa v Italijo (24.416 ton v vrednosti 156 milij. din), dalje v Nemčijo (13.770 ton za 12 9 milij. din, od tega v Avstrijo 2607 ton za 2.2 milij. din), na Madžarsko (9091 ton za 6.3 milij. din) in v Anglijo (7512 ton za 9.6 milij. din). Zn:žan e brzoiovnih pristojbin Belgrad, 24. jun. AA. nega telegrafskega uroda čenši i. julijem za sledeče države: Po poročilu mednarod-v Bernu, se bodo pri-znižale telegrafske pristojbine za Avstrijo kakor za Nemčijo se zmanjša pristojbina od 28 na 21 zlatih santimov od besede; za Belgijo, Dansko, Gdansk, Litvanijo in Holand-sko se pristojbina zmanjša od 35 na 25 zl. santimov za besedo; za otok Teroje se pristojbina zmanjša od 57 na 53.5 zli. santimov za besedo; za Anglijo se zmanjša od 41 na 37.5 zlatih santimov; za Norveško, Grenlandijo (postaje Torgilsbu in Mukdukta) ter za Svalbard na Spitzbergih se zmanjša od 40 na 32 zl. santimov za besedo; za vse ostale fioetaje Grenlandijo se zmanjša od 108.5 na 105; za Irsko se zmanjša od 31 na 24 zl. santimov za besedo; za Luksemhurg od 31 na 24. zl. santimov; za Švedsko od 33 na 26 zlatih santimov za besedo. Naš uvoz in izvoz Belgrad, 24. junija, m. Po uradnih podatkih znaša vrednost našega izvoza v mesecu maju 1938 445.6 milij. din nasproti 501.44 milij. din v mesecu maju 1937. Naš izvoz v maju 1938 je manjši za 55.8 milij. din, ali za 11.14% od izvoza meseca maja 1937. Naš uvoz meseca maja 1938 pa je znašal 489.9 milijonov din, dočim je meseca maja lanskega leta znašal 418.5 milij. din Naš uvoz se je meseca maja letos povečal za 71.4 milij. din, ali za 17.7%. Izvoz iz naše države je nazadoval v glavnem zaradi zmanjšanja izvoza živine, lesa in pšenice, uvoz pa se je povečal predvsem zaradi uvoza raznih strojev in prevoznih sredstev. Naš izvoz za prvih 5 mesecev 1938 znaša po vrednosti 2015.1 milij. din, lansko leto pa je znašal naš izvoz v prvih petih mcsecih 2404.8 milij. din. Izvoz se je torej v prvih petih mesecih letos zmanjšal za 389.7 milij. din, ali za 16.21%. Naš uvoz pa je v prvih petih mesecih letos znašal 2233.7 milij. din, lansko leto pa v istem času 1987.2 milijona din. Naš uvoz se je torej v prvih petih mesecih letos povečal za 246,5 milij. din, ali za 12.4%. Naš trgovinski saldo za prvih pet mesecev letošnjega leta je pasiven za 218.6 milij. din. dočim je bil naš saldo lanskega leta v tem času aktiven za 417.6 milijona din. Belgrad, 24. jun. AA. Na temelju § 100 finančnega zakona za leto 1938-39 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra in finančnega ministra predpisal uredbo o državnem jamstvu za kredite zvezam pol jedelskih zadrug v Novem Sadu, Pelrovgradu, Osijeku, Zagrebu in Skoplju,