DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirama pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane besedia Din 1		 V oglasnem 'delu stane pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
Štev. 8.	Sreda 22. januarja 1930.	Leto V.
Boj proti nezaposlenosti.
Tq zimo nezaposlenost silno narašča. Glavni vzroki temu pojavu so nedvomno kapitalistično spekulativni,
to je, vrše se razne mednarodne konference in fuzije kapitalističnih podjetij, kar povzroča v kapitalističnih krogih več ali manj nesigurnosti. Delavska vlada angleška je pričela zaradi tega posebno akcijo; nemška zveza svobodnih strokovnih organizacij je predložila z ozirom na naraščajočo nezaposlenost posebno spomenico, isto je storila tudi avstrijska strokovna komisija.
Na inicijativo delavskih organizacij je izdal tudi čehoslovaški minister dr. Czech (socijalni demokrat) prav značilno okrožnico, ki kaže, kako razumeva minister socijalne politike svojo nalogo.
Z ozirom na naraščajočo nezaposlenost je izdal dr. Czech na obrtne nadzornike ponovno okrožnico z naslednjo vsebino:
Z odlokom ministrstva za socijal-110 skrb z dne 6. septembra 1920 (torej že takrat!), št. 5223-111-20, je bilo naročeno vsem obrtnim nadzorni-štvom, da pri reševanju prošenj za podaljšanje normalnega delovnega časa po § 6. zakona z dne 19. decembra 1918, št. 19 z. ob sedanji stagnaciji v industriji natančno preiščejo, v koliko je širša zaposlitev mogoča in nadur načelno ne dovoljujejo, marveč vplivajo na podjetnike, da za-posle več delavcev.
Dalje so bili vsi obrtni nadzorniki pozvani z odlokom z dne 4. januarja 1924, št. 434-G-24, ponovno in nujno, da vse navedene odloke brezpogojno izvršujejo in spoštujejo. Kljub temu se je dovoljevanje nadurnega dela v zadnjih letih pomnožilo, čemur pa ne more biti vzrok ugodnejša zaposlitev v glavnih produkcijskih panogah in stavbarstvu, ker je število nezaposlenih delavcev razmeroma veliko, ampak to, da se pri dovoljevanju nadur niso ravnala ne obrtna nadžorništva ne višje deželne kompetence po navedenih danih direktivah. Popuščanje zaposlenosti, ki jo v zadnjem času potrjujejo tudi ustavitve raznih obratov, odpusti ali iz-pori delavcev in v nekaterih obratih skrajšanje delovnega časa, dalje po-jenjanje stavbnih del, kar vpliva neugodno na nekatere druge obrti, zahteva povsem jasno načelo, da podjetniki, namesto, d'a podaljšujejo delovni čas, sprejemajo večje število delavcev.
Iz teh razlogov se obrtnim: nad-zorništvom ponovno nalaga, da presojajo prošnje za podaljšanje delovnega časa s širšega socijalnega vidika, in sicer na najbolj rigorozen način.
Če bi pri nas izšel tak odllok, bi naši »gospodarski krogi« obtožili krivca najmanj po zakonu o zaščiti. Tako skrunstvo njihove pameti bi to
bilo.
Mednarodni urad dela in revizija socijalne zakonodaje v Jugoslaviji.
Direktor mednarodnega delovnega urada Albert Thomas
Pride v Beograd dne 16. februarja h h Mudil se bo več dni v državi zaradi delavskih vprašanj, zlasti zaradi socijalnega zavarovanja in delavskega varstva. Nedvomno bo ob tej ^r'liki zaslišal tudi delavske zbornice. ker pride uradno kot zastopnik mednarodnega delovnega urada.
Mednarodni kapital stega roke po državnih podjetih.
Kapitalisti v borbi za našo mlado industrijo.
V Bosni je že pred vojno snoval nemški kapital novo industrijo. Bosna je zlata jama. Zlasti se je udejstvoval nemški kapital v kemični, rudarski in gozdarski industriji. V naj-novejšemi času pa konkurira nemškemu kapitalu francoski in belgijski kapital. V tem trenutku gre v glavnem za rudnika Vareš in Ljubija. Vrše se pogajanja belgijsko-franco-ske skupine z nemškimi kapitalisti v prvi vrsti glede rudnikov Vareš in Ljubija. Francoska skupina predlaga na merodajnih mestih, da naj se rud-
nika Vareš in Ljubija združita z bor-skimi bakrenimi rudniki, ki so tudi v francoski lasti. Enako naj bi se priključil tudi rudnik Kokanj-Doboj. Nato naj bi se zgradila nova železnica, ki bi vezala ta podjetja z enim dalmatinskih pristanišč. S tem prihaja zopet v ospredje ideja, ki je bila že pred nekaj časa na dnevnem redu, namreč: da se naj vsa državna rudniška podjetja izroče privatnemu izkoriščanju. — Delavstvo je na teh vprašanjih jako interesirano.
Rezultat reparacijske konference.
Sankcija velikih upnikov na haaški konferenci.
Na haaški konferenci so se v glavnem zedinili glede plačevanja vojnih reparacij in1 dolgov. Nemčija se je morala s častno izjavo zavezati, da bo izpolnila vse pogoje novega dogovora.
Kljub vsem tem zagotovilom pa utegne nastati izprememba v nemški vladi. Utegne nastopiti slučaj, da bi nova vlada ne priznavala dogovorov in s tem razdrla dogovor. Zastopniki belgijske, angleške, francoske, italijanske vlade so zaradi tega zahtevali, da si v dogovoru. Če bi nastal tak nov položaj, upniške države pridrže vse pravice. Vendar so upniške dtžave tudi v tem skrajnem slučaju pripravljene, preden podvzamejo kake druge korake, zaprositi za ugotovitev dejanskega stanja internacijonalno avtoriteto, ki
je neoporečena. Prizadete ali vse upniške vlade bi v tein primeru predložile vprašanje, jeli Nemčija storila svojo dolžnost, stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu. Nemčija pa mora že sedaj priznati, da bi v slučaju, če bi sodišče odločilo, da so upniške države v pravici, države upnice dobile popolno svobodo glede na svoje nadaljnje ravnanje.
S to izjavo upniške države nočejo izrekati nezaupanja do nemške države, zahtevajo pa lojalnost in dolžnost do drugih držav, da se te izjave podajo. Tudi v svrho zaupanja v trajnost miru je potrebna ta ugotovitev, ki onemogoči vsakršno sumnjo, da delo haaške konference ne bi bilo točno. Nemci so pogoje sprejeli.
Delavska vlada In brezposelnost.
Veliki program angleške delavske vlade za preskrbo dela.
»Dayli Herald«, glasilo delavske stranke, poroča z dne 10. t. m., da je minister Thomas v svojem govoru v Manchestru navajal obsežne načrte, s katerimi hoče zopet spraviti gospodarstvo v novo življenje in s tem odpraviti nezaposlenost. Načrti so se izdelali na posvetovanjih, ki so trajala več tednov in sicer z ministri na eni strani in petimi angleškimi bankami ter angleško narodno banko na drugi strani. Banke so med pogajanji izjavile, da opuste dosedanjo politiko, po kateri niso dajale kreditov na daljšo dobo po ugodnih pogojih sicer zasiguranim podjetjem, ki so zaradi sedanje gospodarske krize pasivna. Cilj te kreditne politike ni samo, da izboljša gospodarsko stanje v podjetjih, marveč je
nje izrecni namen, da razvije proces racijonalizacije britanske industrije v velikem slogu ter d!a olajša zameno zastarelih pomočkov za proizvajanje z novimi pomočki in stroji. Pri tem1 je za banke odločil vidik, da je bodočnost njih samih v ozki zvezi z dvigom britske industrije ter da je prišel trenutek, da se z izrednimi krediti prisilijo glavne industrije, da pristopijo k prepotrebni reorganizaciji.
V inozemskih krogih vlada prepričanje, da bo nova kreditna politika podvnela gospodarsko delavnost, ki bo imela nedvomno najugodnejše posledice tudi z ozirom na sedanjo veliko nezaposlenost na Angleškem.
Zakonito priznane kolektivne pogodbe.
V Rumuniji so naprednejši kakor marsikje.
Pri nas bljujejo gospodarski krogi ogenj in žveplo na delavsko varstvo in socijalno zakonodajo. Naj-brže mislijo, da je to — naprednost.
V »Jutru« pa se je oglasil v nedeljo neki —djb., ki pod!aja. v glavnem nekaj vsebine delavske zakonodaje. V Rumuniji je bil sprejet že 28. marca 1929 zakon o delovnih pogodbah. Zakon ureja vse razmere, ki izhajajo iz delovnega ali službenega razmerja. Po zakonu so dovoljene osebne, skupinske in kolektivne pogod-be. Uveden je za industrijsko in na-micščensko osobje (za obrate z nad 10 delavci) letni plačani dopust.
V času1 stavke ali izprtja delovna pogodba samo počiva in je v tem času službeno razmerje nerazrešljivo.
Med stavko ima delavec pravico tudi do materijalnih prejemkov, ki jih je imel pred stavko. Zakon priznava tudi obvezna razsodišča v sporih.
Kolektivne pogodbe morejo sklepati le strokovne organizacije. Pogodbe morajo biti registrirane pri delavski zbornici. Kjer obstoja kolektivna pogodba, se posamezne o-sebne pogodbe ne morejo izpneme-niti.
V Rumuniji ima torej kmetiška vlada in parlament več zmisla za opravičene zahteve delavstva, kakor naši nosilci (ki bi morali imeti že moderno šolo) gospodarstva1.
Poklonitvena depu-tacija bivših hrvaških politikov.
Akcijo organizira Radičeva familija.
Beograjsko »Vreme« poroča, da se vrše v Zagrebu velike priprave za sestavo velike poklonitvene deputa-cije, ki bo štela okoli 1000 oseb.
Zastopani naj bi bili v tej depu-taciji bivši narodni in oblastni poslanci, predsedniki in podpredsedniki ter funkcijonarji bivše Radičeve stranke, ter sploh osebe, ki so sodelovale v bivšem političnem življenju. Akcija se vrši po inicijativi Radičeve rodbine.
Nevarnost kapitalistične diktature — za drZavo.
Direktor nemške državne banke dr. Schacht je proti volji nemške vlade stavil predloge k obravnavam o reparacijskih dolgovih na haaški konferenci. Njegovo stališče je v splošnem naletelo na odpor, zlasti pa socijalnodemokratični člani vlade, kakor tudi stranka, odločno zahtevajo, da se direktorju narodne banke pristrižejo peruti, ker ne gre, da bi v državi poleg državne vlade oziroma potom demokracije naroda imel še kdo drugi suvereniteto. Edino »Kolnische Zeitung« je pricaplja-la ter daje pobožne nasvete, da naj bi se gospod direktor Schacht in vlada lepo mirno sporazumela.
K temu pobožnemu svetu pravi berlinski socijalnodemokratski »Vor-\varts«:
»Nemška državna oblast kot nosilka suverenltete je edina, nemška državna ustava ne pozna dveh oblasti. »Kolnische Zeitung« pa postavlja dve oblasti: državnega predsednika in drja Schachta. Pritisk upniških držav je pri sklepanju Davvesovega pakta omejil popolno suvereniteto. Ustvaril je državno banko kot valutno in diskontno politični zavod za neodvisnega, todai ni s tem' upostavil poleg suverenitete še drugo enako veljavno oblast. Gospod Schacht je sicer poizkusil u-stvariti iz tega izjemnega stanja oblast, ki bi bila enakopravna z državno oblastjo. In sedaj naj se državna oblast pogaja z gospodom Schachtom, enak z enakim, oblast z oblastjo! Kar predlaga »Kolnische Zeitung«, je pravi pravcati protirevolucionarni akt proti ustavi! Delitev oblasti v tem* zmislu v Nemčiji ni! Kdor jo hoče uvesti ali ustanoviti, mora prekršiti ustavo!«
Tako kakor v Nemčiji se pojavljajo tudi po drugih državah v za-kulisah ali pa pred našimi očmi kapitalistični Interesenti, ki hočejo streti vso demokratično oblast. Nemški socijalni demokrati stoje v tem trenutku v odkritem boju z bančnim kapitalom in njega predstavniki. Nevarnost diktature finančnega kapitala pa ni le v Nemčiji, ampak povsod, ker je kapitalizem sklenjena svetovna veriga.
Unifikacija Avstralije.
Avstralska delavska vlada je izjavila, da bo izvedla ljudsko glasovanje, v svrho ukinitve samouprav posameznih provinc in zjedinjenja vsega avstralskega dominijona v eno upravno edinico. Avstralija šteje komaj 7 milijonov prebivalcev, ki so razdeljeni na 7 samoupravnih provinc, vsaka s svojim; parlamentom1 in svojo vlado, kar povzroča kaos in velike stroške.
voljenja mednarodne komisije, ki nadzira Dardanele, ker sovjeti te komisije niso priznali. Anglija in | Francija sta radi tega zelo vznemirjeni in nameravata protestirati pri sovjetski vladi. Zlasti Angliji ni to nič všeč, ker si je še pred kratkim prizadevala doseči s Turško' prijateljsko pogodbo, a so se pogajanja razbila, medtem ko so sovjeti dosegli v pogajanjih s Turško popoln uspeh. Angleži se boje, da bi jih Rusi popolnoma ne izpodrinili iz interesnih sfer bližnjega Orijenta. Tudi grškega tiska se je radi tega dogodka polastila histerija in kliče velesile k odločnim korakom, svoji vladi pa priporoča znano univerzalno sredstvo za jamstvo miru, v okrepitvi vojne mornarice.
Cerkveni krogi zahtevajo več otrok.
Sami so za celibat — le delavci naj bi spravljali otroke na svet!
Nedeljski »Slovenec« prinaša pod tem naslovom članek, naperjen proti regulaciji človeškega razumevanja .(kontrola porodov). Med drugim pravi: »Zloraba zakona (zadoščenje spolnemu nagonu, spolna združitev brez naravnih posledic) je v vsakih okoliščinah smrten greh ... Vprašanje ni zgolj medicinsko ali narodnogospodarsko, marveč je eminentno etično vprašanje. Zato je naravno, da je Cerkev omenjenemu zločinu nasproti zavzela svoje stališče, ga je morala zavzeti in je postavila kazen izobčenja na vse, ki izvršijo ta zločin ali tudi pri njem' samo sodelujejo. Že namen, vsak poskus, vsaka pomoč, je smrten greh, tudi če se namen ne doseže ...« Pri tem se o-pira na izjave raznih katoliških teoretikov.
če bi bila cerkev pri teh izjavah dosledna, potem kar mirne duše lahko izobči vse svoje vernike in nazadnje še samo sebe. Kje pa najdete moža in ženo, ki sta v svojem zakonu občevala samo tolikokrat, kolikor imata otrok? Kaj pa naj rečemo potem k takemu zakonu, v katerem je eden ali drugi od zakoncev iz kateregakoli vzroka nesposoben za spočetje? Logično bi morala potem cerkev tak zakon ločiti ali pa oba zakonca iz cerkve izključiti, ker njune dosmrtne spolne abstinence, kljub najtesnejšemu sožitju, vendar ne more zahtevati, ne pričakovati in ne kontrolirati. Potemtakem bi morali ljudi najpozneje s 16. leti vpregati v zakonski jarem, da bi do svojega 40. leta spravili vsaj vsak po 24 otrok na svet. Kajpada bi bilo to zelo po volji cerkvi in — kapitalizmu.
Ampak s tem’ bi stvar še ne bila končana: pri ženski preneha rodilna doba med 40. in 50. letom', pri moškemu pa šele med 60. in 70. letom, nekateri dobe otroke še z 80. leti. Kaj pa v takih slučajih? Vsaka spolna združitev v tej starosti bi po mnenju cerkve predstavljala za ženo novo zlorabo zakona za zadostitev nizkotni sili, pri moškem pa nov zločin umora življenske klice. Po cerkveni logiki je dolžnost vsakega zdravega odraslega človeka, da skrbi za naraščaj. Kdor se temu odteguje, ali kdor svojega bližnjega v tem omejuje, stori smrten greh in se mora izobčiti. Eto! Tu cerkvena gosposka samo sebe tolče po zobeh. Kaj pa je potem z interniranci v raznih zavodih, kasarnah in kaznilnicah, kjer je samooskrunstvo, kot dokazano, nekaj običajnega? In končno, kaj pa sveta zaobljuba celibata? Ali niso potem faktorji, ki take ljudi silijo v položaj, ki jim1 omejuje in onemogočuje to najvažnejšo živ-ljensko funkcijo, ravno taki zločinci nad porajajočim se življenjem kakor razni mazači, ki odpravljajo plod?
Pa recimo, da bi vzelo naše ljudstvo opomine cerkve tako k srcu, da bi vsaka za to sposobna Slovenka rodila vsako leto po eno dete. V petih ali šestih letih bi se potemtakem pomnožil naš narod za 100 odstotkov. Sprva bi bili naši cerkveni in gospodarski krogi nad takim pojavom gotovo vzhičeni, pozneje bi se začeli čuditi, a nazadnje bi se gotovo začeli praskati za ušesi in premišljevati, kam s tolikšnim miateri-jalom. Pa recimo, da bi bili v Nemčiji, Franciji, Ameriki in drugod rav-notako pridni, da bi tudi tam, začele meje pokati; kaj pa potem? — O, to so komplicirane reči!
Pred kratkim je nek učeni nemški profesor objavil v listih zanimivo študijo, v kateri pravi, da, če se bo človeštvo v tej meri razmnoževalo kot doslej, se bo prebivalstvo zemlje v osemdesetih letih potrojilo in čez stopetdeset let ne bo na vsej zemlji več nobenega kraja neobljudenega. A že danes ljudje v veliko krajih gladu umirajo in dve tretjini vsega človeštva trpi pomanjkanje.
Ljudje hodijo svoja pota, dogmatiki v črnih suknjah, ki priporočajo nekaj, česar se sami previdno izogibajo, pa svoje. Seveda, čim: več kur, tem več kurjih »britofov«. Zdrav razum ljudstva bo tudi v bodoče najboljši razmnoževalni regu-lativ. Mogoče bi kdo izmed gospodov odvrnil: za regulacijo bodo že vojne poskrbele. Aha. tu tiči £ajec. Za vojne je pa seveda potreba dosti človeškega materijala, sicer se o-rožna in plinska industrija ne izplačata. Spominjamo se še prav dobro, kako je bilo v vojni z blagoslavljanjem, kako se je navduševalo slovenske fante, da bi umrli za cesarja, ker bodo šli topli v nebesa. Ne moremo pa razumeti, da je vojna Bogu dopadljivo delo, medtem ko je lju-
bezenska združitev brez posledic smrten greh.
Cerkvena gosposka naj si nikar ne domišljuje, da bi brez njenega sodelovanja svet izumrl. Človeštvo se bo vedno razmnoževalo, v kolikor mu bodo dani eksistenčni pogoji. V Indiji in Kini nima katoliška cerkev nobenega vpliva, in vendar je tam ljudi več kot dovolj, kljub temu, da tam še novorojence izpostavljajo svoji usodi. V Rusiji pri tem vprašanju ne poznajo več naše ozkosrčnosti in vendar tudi tam prebivalstvo z vsakim: letom narašča. In stavim, da si bodo čez sto let vse vlade belile glave, kako razmnoževanje omejiti. Če pa že hočejo naši cerkveni krogi, da se naš narod čim prej podvoji, potem jim, predlagamo, da začnejo z dobrim vzgledom najprej pri sebi. Več bomo verjeli družinskemu očetu, ki bo sami skusil, kako se družina vzdržuje, kakor pa zakrknjenemu samcu, ki nima o tem pojma. Radi tega bi prav nič ne zgubili na svoji svetosti, saj so bili tudi apostoli večinoma oženjeni. Prva štiri stoletja cerkev sploh ni poznala celibata in cela' množica raznih svetnikov in tudi papežev je bilo zakonskega stanu. In marsikak tak-le gospod bi lažje vzdrževal dvanajst otrok, kakor pa en delavec dva. Z združenimi močmi bomo potemi Slovenci obljudili pol Nemčije, Holandije in Amerike, saj nas je že sedaj z ostalimi Slovani skupaj 200 milijonov. Potem bo tudi »Slovenec« doživel milijonsko naklado.
Sovjetsko-turška demonstracija.
Rusko vojno brodovje vozi skozi Dardanele.
Pretekli teden sta dve sovjetski vojni ladji na potu iz Neaplja v Črno morje, pasirali Dardanele. Turške obrežne baterije so jima izkazale čast s streli iz topov. Sovjetski ladji za prehod nista zaprosili poprej do-
Prvi tonfilm v Ljubljani
Moderni Faust pride v
KINO »LJUBLJANSKI DVOR"
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha nosato mesto.
(Ruska povesi iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	21
Slabo je. Krila ni, kruha nikdo ne da. Pa zakaj gavrani tako kriče? Glej, tam leze, kako se mu že pravi... hrošč. Treba ga vzeti in pojesti. Jedli smo lopatinske pse in mačke, a tega hrošča...
In tam skače vrabec. Vsekakor še žive vrabci. Oho! Jaška bi ga s svojo puško ...
Skonila se je nad Miško suha, gladna smrt in mu diha v obraz z rženim, soljenim kruhom. Odkod kruh? . .. Vzdigne kapo in kapa diši po kruhu. Poduha ... in jo vrže proč... Odtrga travo in jo žveče. In zopet se mu zaprejo oči vse žalostne.
Smrt.
In vendar se najdejo še dobri ljudje.
Pred Miško je stala suha, gladna smrt in štela poslednje ure in minute Miškinega življenja Že se je dotaknila ust s svojimi hladnimi prsti, že je položila svojo roko na njegov hrbet in mu govorila: ozri se v poslednji uri na tuje, daljno nebo ... glej ga. Beži v mislih in z obupom med Taškentom in Lopaiinom, trgaj s srca misli kmetiča gospodar-ja. Trkata je smrt kakor s težkimi škornji po sencih Miške in šepetala v ušesa:
— - Zakaj jokaš? Vse zaman, nikdo ti ne pomore.
AH v tem času je šel mimo sodrug Dunajev iz orta-čeke. Zagledal je dečka, ki se mu je zdel znan in ga vprašal:
— Ha! Mihajlo Dodonov. Kaj se valjaš tu?
— Moči so mi odpovedale.
— Kaj ti je?
— Brez moči sem.
— A-a, ni dobro!
Miška gleda sodruga Dunajeva. Zdi se, da je ta človek dober in njegov glas prijazen. Ali bi mu ne povedal svojega gorja, mogoče bo pomagalo. Vidiš, tudi rdečevojniško zvezdo nosi. Mogoče je komunist, kakor pri njih Ivan.
— Sodrug Dunajev, ali imate majhen košček kruha?
— Zakaj?
— Tako rad bi jedel. Bojim se, da ne zbolim.
A Dunajev se šali:
— Zakaj se bojiš?
— Mati je ostala doma. Če se ne vrnem, propade tudi ona z otroci vred. Pomislite, v kakšnem položaju sem ...
Danajev si suče brke z enim prstom in se smehlja.
— No, zakaj ne! Pomagati treba, če si tako obupan. Pojdi počasi z mano.
Ali sanja ali je resnica?
Prišla sta v orta-čeko. Dunajev govori svojemu podrejenemu:
— Sodrug Simakov. Tega dečka treba nahra-i niti in spraviti na vlak. Naj se pelje štiri postaje.
Ne, to niso sanje.
Ponudili so Miški štiri kose kruha, juho in zrezek ter se smejejo.
— Jej, Mihajlo Dodonov. Po domače! Če boš j obupaval, boš propadel. Ali si v stranki?
i Ali Miški pade žlica od radosti iz rok.
Zopet dražji kruh v Ljubljani.
Kje pa imajo peki sedaj staro zalogo moke?
Z dnem 20. januarjem so ljubljanski peki podražili kruh. Moka se je podražila za 35 para in cene kruhu so poskočile za 50 para.
Zdi se nam, da so ljubljanski pekovski mojstri prav slabi trgovci ali pa nespametni. Ko je zadnjič padla cena moki, so imeli silne zaloge drage moke, tako da so se zasmilili 1 celo ljubljanskemu magistratu, da ni pritiskal na sorazmerno znižanje cen kruhu. Sed&j pa, ko bi bili lahko dobili moko prav poceni, skoro zastonj, pa nimajo stare zaloge niti toliko, da bi enkrat zamesili.
Kaj pa, če bi se ljubljanski magistrat sam' o tem prepričal? Zadnjič se ni. sedaj bi se pa že izplačalo. Zadnjič so pekom pustili nad 1 Din zaslužka pri kilogramu kruha, sedaj pride k temu še 20 para, če upoštevamo podražitev.
Cena belega kruha je sedaj 5 Din (prej 4.50), rženega in pšeničnega 4.50 Din (prej 4.—).
Pri regulaciji lanskih krušnih cen so se izgovarjali peki na velike stare zaloge drage moke, letos pa pravijo v svojem utemeljevanju (vsaj čitamo tako v časopisju), da je moral lani ostati kruh drag, ker je bilo težko dovažanje moke zaradi mraza.
Pred vojno se je prodajal kruh že 1 Din dražje in sedaj pride še novo podraženje 50 par (oziroma 15— 20 par).
Mnenja smo, dai bi v krušnem vprašanju že z ozirom na današnji težak socijalni položaj delavstva in nameščencev take neresne argumentacije ne mogle in ne smele vplivati na pristojne nadzorne oblasti.
(Isto velja tudi za Maribor, kjer so pekovski mojstri zvišali ceno kruhu pod pretvezo, češ, da so povišali mezde svojim' pomočnikom', kar pa ni res. Op. ureda)
— Celico imamo pri nas.
— Si v njej?
— Včasih. Ivan je pri nas komunist. On hodi.
Sodrug Dunajev suče brke z enim prstom in ogleduje Miško.
— Izboren mužik si, Mihajlo Dodonov. Kar vse pojej...
Miška je planil ves gladen na toplo hrano. Oznojil se je po vsem telesu in težko diha. Na nosu in okrog ušes se delajo kaplje.
— No, kako sedaj? Prideš?
— Pridem.
— Spravi ga v vlak, sodrug Simakov, na mojo odgovornost. Kmalu odpelje vlak v Taškent
Čudni ljudje!
Aretirajo te, če se hočeš peljati brez karte i° sami te spravijo v vlak brez karte. Ali je Miškin® nesreča vplivala na nje, ali pa so ljudje v resnic« takšni...
Sodrug Simakov je odprl vrata v vagon, Mu' žiki so skočili k njemu — kar deset naenkrat-Jasno ti je: Kar hoče, vse lahko naredi.
— Vzemite tega dečka.
— Ni prostora, sodrug. Radi bi, a ni pr°' štora ...
Simakov se je nalašč potuhnil.
— Kaj narediti, sodrugi? Ukazano mi je. ga spravim v vagon — načelnik je ukazal.
Mužiki se zganejo. Z vseh strani ogledujej0 Miško, z očmi ga tipljejo.
— Kakšnega človeka spravljajo k nam-Kakšna čast!
Doma in po svetu.
Hermann Wendel o Jugoslaviji.
V beograjski »Pravdi« čitarno, da je znani kritično objektivni socialistični publicist Hermann Wendel priobčil v knjigi »Prozess der Diktatu-ren«, ki je izšla v Amalthea-založbi, zanimivo študijo o sedanji Jugoslaviji. Kakor poroča »Pravda«, vzbuja ta knjiga, ki jo je dobiti v beograjskih knjigarnah, zanimanje mnogih či talcev.
Omejevanje porodov. Na Hrvaškem se pojavlja, kakor posnemamo po časopisju, tendenca po omejevanju porodov. Maltuzianizem je viden zlasti v onih krajih, ki so bili nekdaj pod madžarskim vplivom. To je zlasti v slavonskih veleposestnih ozemljih, torej očividno v zvezi tudi s socijalnimi razmerami. Ljubljanski »Slovenec« je pričel zaradi tega nasprotno propagando. V nedeljo je pohvalil najbolj napredno župnijo Trebelno, ki leži med Novim mestom in Mokronogom ter šteje samo 2500 duš. Otrok se je rodilo leta 1929 celih 723, umrlo pa je le 343 oseb. Župnija je sicer siromašna, pridobila pa je 380 novih župljanov.
Občinski nameščenci, ki imajo po nekaterih krajih v državi svoje organizacije, so ustanovili zvezo za vso državo. V, organizaciji imajo odločilen vpliv višji uradniki mestnih občin. V teh pokrajinskih odborih je po en zastopnik organizacij podrejenih nameščencev.
Likvidacija potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in likvidacija 20% kronskih priznanic. Finančna direkcija objavlja uradno: S 15. januarjem 1930 je stopil v veljavo zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil, ki so bila izdana na podlagi čl. 10 zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanicah. Po tem zakonu bodo sprejemale davčne uprave za odplačevanje davčnih zaostankov na neposrednih davkih in državnih pribitkih do konca leta 1928 navedena potrdila in pri-znanice namesto gotovine. Na isti način bodo sprejemala potrdila odnosno priznanice tudi ona občinska oblastva, ki jim je bilo z rešenjem ministra financ poverjeno vknji-ževanje in izterjevanje neposrednih davkov. Za poravnavo svojih davčnih zaostankov se s temi potrdili in priznanicami lahko okoriščajo ne samo osebe, na katere se! glase, marveč vsak drug davčni dolžnik, ki jih poseduje. Navedenih potrdil in priznanic se ne morejo v nobenem ,primeru posluževati prinosci za poravnavo davka, ki je bil odmerjen za leto 1929 ali kasneje. Na vsakem potrdilu odnosno priznanici sc bo pred davčnim odnosno občinskim oblastvom, ki jih sprejema, vpisala ona oseba, ki se bo ž njimi likoriščala in sicer lastnoročno. Na ta način je moči urediti stare davčne zaostanke samo v roku šestdesetih dni. t. j. do vštetega dne 17. marca 1930. Po tem roku se ne bodo ta potrdila in te priznanice v to svrho več sprejemale in tudi se po tem roku država ne bo smatrala za zavezano, plačati zanje komurkoli ali karkoli. Občinstvo, ki nima davčnih zaostankov do konca leta 1928, se opozarja, da v tem roku proda potrdila odnosno priznanice in da jih lahko svobodno odstopi osebam, ki imajo davčni dolg, a niso v posesti takih potrdil odnosno priznanic. (Posestnike bonov pa opozarja-ino, da naj svojih bonov, kolikor jih še imajo — nimajo pa davčnih zaostankov, ki bi jih z boni plačali — ne prodajajo za slepo ceno! Op. ur.)
Uniforma ne legitimira človeka — napačen financar. V kolodvorski kavarni v; Mostaru se je pojavil »organi« s šajkačo na glavi, oblečen v dolgo vojaško suknjo ter z zelenim ovratnikom. Ukazal je gostom, da odprejo svoje tobačne škatlje. da se prepriča, da-li kadijo režijski ali uti-hotapljemi tobak. Prvi, ki je prišel na vrsto, je bil' neki kurir, pri katerem je ugotovil »mož postave« uti-hotapljeni tobak, nakar mu je velel odpreti tudi kurirsko torbo, čemur Pa sc je kurir uprl ter poklical orožnike na pomoč. Orožniki so ugotovili, da gre za napačnega financarja v osebi Milorada Randekoviča iz Dulčinja, ki je mislil, da se še vedno lahko s prakso iz vojne dobe nadaljuje. Seveda so Randekoviča zaprli. Ta slučaj je zopet dokaz, da .ic tre-l>a pred1 uniformami velike previdnosti.
Skok iz drvečega brzovlaka. Razni listi poročajo o drznem skoku neznanega potnika, ki je v soboto okoli Pol 8. ure zvečer v zadnjem trenutku vstopil na Zidanem mostu v brzo-vlak, ki pelje iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je potnik slišal, da vozi vlak Proti Ljubljani in ne proti Mariboru, kamor je bil namenjen, je, ne da bi se bilo sprevodniku posrečilo, zad'r-2ati ga, bliskovito skočil na levi stra-
ni v smeri vožnje, torej proti Savi, iz vlaka, ki je vozil z brzino približno 60 km na uro. Vlak so v Hrastniku ustavili ter dogodek naznanili službujočemu uradniku, nakar so čuvaji vso progo preiskali, niso pa našli najmanjšega sledu o čudnem1 potniku, ki je mogoče strmoglavil v Savo ali pa je zdrav izginil v noč.
Železniške olajšave. Za X. mednarodni jubilejni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 29. maja do 9. junija 1930, so dovolile železniške popuste doslej sledeče države: Avstrija, Čehoslovaška, Nemčija, Poljska, Rumunija, Sarsko ozemlje, Švica — po 25% popusta, Grčija 50%, Ogrska pa ugodnost razreda za razred, t. j. plača se n. pr. tretji razred osebnega vlaka, vozi pa se z brzim.
Dražba kož divjadi se vrši dne 27. in 28. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Nabralo se je že mnogo tega dragocenega blaga, sprejema pa se še do 25. t. mi. Razen domačih so najavljeni tudi kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, CSR, Poljske in Anglije.
*
Sporazum na haaški konferenci
je bil dosežen. Nerešena vprašanja vzhodnih reparacij se, če se ne doseže sporazum, predlože mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Razorožitvena konferenca in Ma-saryk. Švedskemu listu »Dagens U-gheter« je rekel Masaryk med drugim: Treba je vedeti, da nima nobena država sredstev za vojno in da bi bilo konec nas vseh, če bi pričeli novo svetovno vojno. Razorožitev je sicer najbolj zamotano vprašanje, mislim pa, da danes ni več daleč splošna razorožitvena konferenca. To je velik korak naprej. Po sporazumu glede pomorske razorožitve pride razorožitev na kopnem. Mir ni samo ideal, ampak potreba, zato ne smemo biti preveč kritični, pač pa vsi delati zanj.
Delovni čas v premogovnikih. V Ženevi je bila konferenca o delovnih razmerah v premogovni industriji. Konferenca se ni zedinila. Sprejeti ni hotela sedemurnika, ki so ga predlagali delavci, pa tudi osemurnika ne, ki ga zahtevajo podjetniki. Komisija je priporočila, da naj se bavi s temi vprašanjem! mednarodni urad dela.
Dr. Steidle postaja — duhovit. O
dr. Steidleju, ki vodi tirolske in avstrijske heimwehrovce, smo že poročali, kako se je vtihotapil na Tirolsko in dobival tam potuho od merodajnih faktorjev. Sedaj je prišel na novo, povsem- originalno misel: ustanoviti hoče namreč »nacijonalno internacijonalo«. Pravi, če se rdeča internacijonala obnese, se bo tudi njegova originalna misel obnesla. Steidle trdi, da to zahteva današnja doba in kdor od starejših se tem novim nazorom ne more pridružiti, naj vodi dalje politiko pivskega omizja. Ta- internacijonala naj ima namen izboljšati mirovne pogodbe in čuvati interese narodnih manjšin. Naperjena pa mora biti proti socijal-no-političnim zahtevam današnjega modernizma. — Šovinistični nemški nacijonalec rešuje torej krivice mirovnih pogodb in krivice narodnih manjšin v nacijonalni internacijonali. To jg že skrajni secesija nemškega nacionalizma v Avstriji, ki se more smatrati Ic kot nova bilka potaplja-
jočega se junaka šovinističnega nacijonalizma. Nič novega ni, da šovinisti in fanatiki znore.
Dva avstrijska profesorja bogoslovja. Bela vrana med: avstrijskimi duhovniki je profesor teologije d;r. Ude. On jemlje krščanski nauk resno in neusmiljeno biča hinavščino avstrijskih klerikalcev in katoliških mamonistov. Zaradi tega ga je njegov škof tudi suspendiral. V Avstriji pa živi tudi profesor teologije Ignac Seipel, Seipel je te dni začel novo kampanjo v prid heimwehrov-cem in za »stanovsko državo« in s tem' znova razburja avstrijsko prebivalstvo in zanaša med' Avstrijce nove prepire in novo sovraštvo. Seipla pa njegov škof še ni suspendiral.
Vatikanske ječe. Vatikan je sedaj suverena država. Ječ Vatikan doslej ni imel. Vendar prihajajo v novi državi tudi človeške slabosti na dan. Zadnjič je neka žena hotela streljati na škofa Schmidta. Te dni pa je vatikanski žandar ob večernih urah zalotil moža z limanico, ki je nameraval' pobirati denar iz daritvenih pušic. Mož je izjavil sicer, da gre rajši v nov vatikanski zapor, kakor pa v italijansko državno kaznilnico. K sreči so v Vatikanu že prej mislili na ječo tako, da bo novi hudodelec že lahko delal pokoro v novi ječi.
Stoletnico užigalic obhajamo letos. To leto jih je namreč uvedla z uspehom Švedska. Prejšnji poizkusi, ki jih je bilo več, se pa niso obnesli.
Angleški parnik »Neptun« je sedem tednov blodil po Atlantskem oceanu. Vihar ga je poškodoval in potem podil po morju. Na ladji je bilo devet oseb. Končno sp se približali svetilniku na škotskem obrežju. Od tam so jim poslali ladjo »He-sperus« na pomoč.
Kulturni pregled.
»Svoboda.« Pozno je sicer izšla januarska številka našega mesečnika, a smo jo radi lepe vsebine in obsega (48 strani!) tem bolj veseli. Poljudno znanstvenih člankov je to pot troje. Simmela, ki nam je v lanskem letniku govoril o verskih vprašanjih, je zamenjal letos prevod iz razprave znanega nemškega marksističnega pisatelja
H.	Cunovva »Izvor vere«. Omenil sem že nekoč, da so take in slične razprave pri nas nujno potrebne, vendar sem mnenja, da se bo delavec — in temu je »Svoboda« pred vsem namenjena — iz doslej objavljenega uvoda le težko spoznal; uvod je namreč poln imen in tujk in tako skondenzirano napisan, da zahteva celo od intelektualca truda, da ga razume. Večina nemških znanstvenikov piše v težkem slogu; zato svetujem prevajalcu, naj sličnih člankov ne prestavlja dobesedno, marveč naj jih rajši prireja in opremlja z opombami. Le tako bodo taki članki dosegli svoj namen. — Talpa nadaljuje poljudno razpravo o »Novem ruskem romanu«. — Nad vse zanimiv pa je esej Bedricha Vaclavka »Najmlajše češko pesništvo«; ta esej nam nudi globok vpogled v razvoj češke povojne književnosti in je pisan strogo marksistično, kar mu daje tem večjo ceno. Bedrich Vaclavek je že drugi inozemski sotrudnik našega mesečnika — znak, kako »Svobodo« cenijo v svetu.
Izmed književnih prispevkov naj posebej opozorimo na prav lepo Sellškarjevo pesem »Martinova peč«. Ostala dva prispevka sta prevoda, in sicer Goldov »Tempo, Amerika, tempo« (prevedel Iv. Vuk) in zanimiv Tollerjev prikaz »Ameriška kaznilnica v St. Ouentinu« (prevedel M. K.).
Ostali in obsežnejši del številke je posvečen organizacijskim vprašanjem in kritiki. Opozorim naj na izčrpno Cerkveniko-vo kritiko Tolstega »Vstajenje«, ki ga je vprizoril ljubljanski Delavski oder. Prav posrečena je tudi misel objaviti vse dosedanje kritike o publikacijah Cankarjeve družbe; naj nasprotniki vedo, da njihovih kritik svojim članom nikakor ne prikrivamo!
Izmed ilustracij so vse fotografije, kar smatram za malo pomanjkljivost. Ali bi ne stopilo uredništvo v stik z Malikom ali Nohtom irt jih prosilo za nekaj uspelih slik? Preverjen sem, da ne bo odbito! — Talpa.
Ali sl 2e dobil novega naročnika za ,'Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnost!
Drage noči v mariborski nočni kavami.
Maribor, dne 20. jan.
Zadnjič smo poročali o pestri dogodivščini mariborskega tovarnarja, ki bo moral drago plačati prebito noč v mariborskem baru. Tekom 4 ur je tovarnar zabunkal v baru nič manje kot 4000 Din, denar, s katerim bi že precej številna delavska rodbina živela najmanj 4 mesece.
Nedavno pa je razpravljal na mariborskem okrajnem sodišču kazenski sodnik malo podoben, pa še bolj žalosten slučaj, ki se ie dogodil v znani mariborski nočni kavarni »Drava«. O tej kavarni so pred meseci že precej temeljito razpravljali v senzacijonainem advokatskem procesu, ker je lastnica hiše kavarne »Drava« gospa Barletova, mati advokata, ki je tožil svojega tovariša radi žaljenja časti.
To pot je bila tožena natakarica Fredi iz kavarne »Drava«, ki je bila obtožena, da je ubogemu mizarskemu pomočniku, ki je neko ijoč zašel v to nočno kavarno, izmaknila iz žepa Din 500.—, in da se obrtoma peča s plačano ljubeznijo. Rdeče na-lišpana in precej dobro rejena nata-! karica Fredi pa je odločno tajila j krivdo in se izgovarjala, da je prišel mizarski pomočnik T. že precej močno natrkan v kavarno »Dravo«. Tam pa so ga obkolile druge natakarice, Meri in Marica, ruska plesalka in plesalka »Die grosse Hansi«, medtem ko ga je ona. Fredi, le že po končani zabavi, ljubeznjivo sprejela na prenočišče v svojo so-
bo, ker ni imel revež kam drugam iti, ni pa z njim imela ničesar drugega, posebno ne kake intimnosti.
V dokaz svoje nedolžnosti je pripeljala Fredi s seboj priče, gdč. Meri in kavarnarico Hetzl. ki so potrdile, da je pijanemu mizarju T. med zabavo padla denarnica na tla in tudi kavarnar Schweiger, upokojeni policijski uradnik, je baje bil tedaj navzoč in so vsi videli, da je imel mizar T. samo Din 20.— denarja v listnici. Mizar pa seveda ni imel nobene priče, ampak je mogel le sam potrditi, da mu je tisto noč zginilo iz žepa v kavarni »Drava« Din 500. Sodnik je sicer sam bil tega mnenja, da so mizarja tisto noč olajšali v kavarni za Din 500.—, ni pa bilo dokaza, kdo je bil tisti srečni »najditelj« in tudi je bil mnenja, da darežljiva Fredi tisto noč ni nudila mizarju samo gostoljubne strehe, a manjkalo je dokazov, da izvršuje tak posel ljubeznivega darovanja obrtoma proti plačilu ter je radi tega sodnik natakarico Fredi zaenkrat oprostil obeh obtoženih prestopkov. Kavarnarico Hetzl pa je sodhik ob koncu razprave še glasno posvaril, da naj pazi, češ, da se ovadbe iz kavarne »Drava« množijo in jo bo prihodnjič, ko bo kozarec poln, pošteno »zašil«.
Ali bi ne bilo morda umestneje, da se takšni nočni lokali sploh za-pro, predno se obnavljajo podobni žalostni slučaji in predno dobimo žrtve?
6*9 6*9
6*9lC*9t6*9letf0le*9l©lGtfc>
Letos bodo Se lepše knjige. Vsak čitatelj »Delavca" naj bo član »Cankarjeve družbe", ki je nas ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
Ljubljana.
Mestni magistrat opozarja hišne posestnike, da popravijo strešne žlebove, da ne bo curljala voda pasan-tom za vrat. Menimo, da ta opomin velja za vse hišne posestnike, tudi za največje.
Kino »Ljubljanski dvor« predvaja te dni veliki kriminalni francoski film »Belphegor« po romanu A. Berne-dea in ki sedaj izhaja kot podlistek v ljubljanskem »Jutru«. Sujet filma ni bogvekaj, današnje malomeščanstvo mora pač vedno obravnavati krim. zadeve, a režija ter francoska i oprema tega filma sta popolna.
Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru
   ■   —        111
priredi dne 25. januarja 1930 v dvorani Union
VELIK ŽELEZNIČARSKI
Godba pod vodstvom kapelnika gosp. M. Schonherrja — Začetek ob 20. uri. — Konec zjutraj.
PLES
ODBOR.
Maribor.
Derwuschkove homatije zopet pri ministrstvu. Iz Beograda nam poročajo, da so vzbudila poročila delavskih listov o razmerah v Derwusch-kovi tovarni izredno pozornost v ministrstvu socijalne politike, tako da je isto zahtevalo od mariborske Inšpekcije dela, naj takoj predloži spise v zadevi tovarnarja Dervvuschka. Zadeve tudi mi nismo pustili iz evi- j dence, ampak razmere v Derwusch- j kovi tovarni pazno zasledujemo in tudi skrbno beležimo ves razvoj dogodkov ter bomo prihodnjič zopet obširneje poročali o težavah Der-vvuschkovih delavcev. Delavstvo ne bo prej mirovalo, kot da si izvojuje tudi v Derwuschkovi tovarni strogo izvajanje zakona o zaščiti delavcev, posebno tudi 8 urni delavnik in plačilo nadur s 50% dodatkom.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru za svojo likvidacijo!
Gornje društvo je sklicalo svoj občni zbor, na katerem1 bi se moralo razpravljati o predlogu za likvidacijo, oziroma razpust. Kakor se to čudno sliši, vendar ni čudno niti presenetljivo za onega, ki je zasledoval v celi dobi obstoja tega društva, delo- | vanje njegovega vodstva. Predlog za razpust organizacije stanovanjskih najemnikov bi bil razumljiv ter umesten samo tedaj, ako bi bili prenehali vzroki za postoj organizacije. To pa ni slučaj, kajti najemniki so še vedno zaščite potrebni in celo morda več kot kdaj preje. Na drugi strani pa postoja še vedno organizacija hišnih posestnikov, ki je sicer že skoraj popolnoma dosegla svoj ideal, pa vendar ne pričakujemo, da bi hišni posestniki to organizacijo nameravali razpustiti, dasi je svoj smoter že dosegla. Toda kot rečeno, kdor pozna ustroj društva stanovanjskih najemnikov, se tedaj ne čudi. da so go-
spodje, ki vedrijo ter oblače v tem društvu«, postali »trudni«. To društvo ki je bilo vedno pod takim vodstvom1, katero je hotelo na vse strani kazati lep obraz, je sicer izvršilo neštevilo majhnih intervencij, ki so bile več ali manj uspešne — to moramo naglasiti, ker hočemo biti absolutno objektivni. Toda večje akcije tega društva so bile piškave vrednosti. Temu pa se ni treba čuditi, kajti v odboru so sedeli ter odločevali ljudje, ki so bili svojčas politično odvisni od onih strank, katere so tvorili tudi hišni posestniki. Pri neki priliki se je izrazil eden odbornikov napram članu delavske stranke sledeče: »Vam je lahko, ko zastopate samo eno skupino in se za druge ne brigate, medtem ko mi drugi moramo na vse strani jemati ozir.« Prav to pa je bilo tudi vzrok, da so vsako leto dober-šen del stanovanjske zaščite ukinili. Kljub temu pa potreba zaščite ni prenehala, enako kakor v drugih državah, četudi so drugje silno mnogo storili za odpravo pomanjkanja stanovanj. Reči moramo samo eno: Žalostno je, če se taka organizacija razide, toda skoro ne preostane drugega, če je ni mogoče oživiti.
Gradba okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Poroča se, da se je vršila v četrtek, dne 16. januarja, v Ljubljani seja strokovnjakov za pregled predloženih načrtov za gradbo poslopja (OUZD) v Mariboru. Prvo nagrado ni dobil nikdo. Radi tega so vse tri nagrade v skupni vsoti 45.000 Din razdeljene na tri enake vsote po 15.000 Din, katere prejmejo: gg. arh. Costa-Pera-ria (Ljubljana), Horvat i Plajnič (Zagreb) in arh. Mušič (Ljubljana). Nadalje je odbor sklenil, da odkupi nadaljnje tri projekte, ako jih bodo arhitekti hoteli prodati. Zgradba OUZD, s katero se ima pričeti spomladi, bo baje stala 7 milijonov Din.
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccariuf
urar, Maribor, Slomškov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
\ ul karti z ir anj e
G u m i j i za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBUC. Maribor, Slavni trg 4.
MehaniCna delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN GUSTINCli, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom.
ClTAJTE!
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča & pri upravi »Delavska Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, d.vnamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-______________strojev.__________
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od
l.	aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecTuilscties Lexmon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV.  ln 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
TOVARNA „SOFRA“
kartotek, štampiljk in emajinih tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
===== T. SOKLIČ------------
Maribor, Aleksandrova cesta št. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor •
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
— D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače 1.1. d.
Koliko so Mariborčani pojedli mesa? Zagrebški »Jutarnji list« ima iz Maribora poročila, glasom katerega se je tekom- 1. 1929 v Mariboru pojedlo skupno 2,780.000 kg raznega mesa. V: mestni klavnici je bilo zaklanih 400 bikov, 1600 volov, 3500 krav, 3000 telet, 6000 svinj, 500 konj in 50 ovc. Razen tega je bilo pripeljanega raznega mesa od zunaj v mesto 12.000 kg ter končno 8500 zaklanih svinj. Prišlo bi na vsakega Mariborčana po 93 kg mesa. Seveda je takšna statistika v toliko zmotna, ker mesa ne jedo samo- Mariborčani, ampak v zelo veliki meri tujci; pač pa je na žalost večina med Mariborčani, ki pri današnjih prilikah komaj zavžijejo desetino gornje množine mesa.
Defekt na državnem- mostu. V nedeljo popoldne se je naenkrat dvignil na nekem! mestu leseni mostni tlak, ki se je napil vlage, zmrznil in se raztegnil, kar je povzročilo, da se je izbuhnil čez vso širino mosta in napravil pol metra visoko barikado, ki pa se je k sreči s pomočjo alarmiranih občinskih delavcev kmalu spet poravnala. Temu je največ krivo dejstvo, da je leseni tlak, sestavljen iz hrastovih kock, že preveč obrabljen in čisto tenak. Saj ni čudno, most že 18 let prenaša izredno velik promet z vsemi mogočimi vozili, ne obnavlja se pa ničesar. Tudi drugače je most že zelo zanemarjen, od ograje manjkajo že celi deli. Treba se je brigati, da ne bo nekega dne nastopila katastrofa.
Začasni letalski hangar na Teznu. Na letališču Tezno pri Mariboru je bil v nedeljo otvorjen začasni leseni hangar za letala. V njem se sedaj nahajajo tri iriaribo-rska letala.
Sprememba voznega reda mestnih avtobusnih prog. Dne 18. januarja se uveljavi na mestnih progah Lajteršperk—Nova vas In Glavni trg—Glavni kolodvor delna sprememba voznega reda. Ustrezajoč željam občinstva se uvede predvsem na progi Kasarna Kralja Petra—Glavni kolodvor zopet četrturne intervale tako, da bodo avtobusi odhajali od končnih -postaj redno ob 6.30, 6.45 itd. — Na progi Glavni trg— Lajteršperk odhaja avtobus od Glavnega trga ob 6.54, 7.55, 12, 12.27, 18.15 in 19. uri, oziroma iz Lajteršperka proti Glavnemu trgu ob 7.20, 12.15, 13.25, 18.30 in 19.15 uri. — Od Glavnega trga proti Novi vasi odhaja avtobus ob 6. 31, 7.33, 12.15, 13.28, 18.15 in 19.15 uri, oziroma iz Nove vasi na Glavni trg ob 6.43, 7.45, 12.45, 13.4.3, 18.35 in 19.38 uri.
Predavanja »Svobode«. Kakor lani, tako bo tukajšnja »Svoboda« tudi letos priredila ciklus skioptičnih predavanj. Prvo predavanje se vrši v petek, dne 24. januarja, v »Ljudskem domu« na- Ruški cesti 7. Predmet predavanja-: »Anglija in Irska«, nas bo seznanil z deželo, ki ji načeljujc delavska vlada — edina v Evropi. — Začetek točno ob 20. (8.) uri.
Popisovanje mladeničev, rojenih 1.1912.
Mladeniči, roj. leta 1912, se -poživljajo, ne glede na njih domovinsko pristojnost, da se zglasijo od 20. t. m. do najdalje 31. t. m. izven sobote in nedelje od 2. do 4. ure v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, pritličje, desno, v svrho vpisa v vojaško evidenco. Vsak mladenič mora prinesti seboj krstni list, domovinski list, oziroma na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in identiteto se nanašajoče dokumente. Odsotne mladeniče zglase starši.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR Turističnega društva »Prijatelj Prirode«, podružnica Maribor, ki se vrši v nedeljo, dne 2. februarja 1930 ob 10. uri v gostilni »Ljudski Dom« s sledečim dnevnim redom-:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročila funkcijonarjev.
3. Pomen našega gibanja.
4. Volitev.
5. Razno.
Vsi člani so vljudno vabljeni ter naprošeni, da pripeljejo s seboj tudi nove interesente.
Družnost!	Odbor.
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, dne 23. t. m., predavanje. Predava g. Robnik o trojnem bistvu človeka. Začetek točno ob 19. uri v prostorih pri Senici.
Zagorje ob Savi.
Občinski odbor proti poslabšanju socijalne zakonodaje. Obč. odbor je na svoji seji dne 18. I. soglasno sprejel naslednjo resolucijo, naslovljeno na ministrstvo socijalne politike:
»Občinski odbor v Zagorju ob Savi je sklenil na svoji seji dne 18. januarja 1930 zaprositi ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, da pri reviziji socijalnega zavarovanja- nikakor ne dopusti, da bi se sedanje bolniško in nezgodno zavarovanje poslabšalo, pač pa naj se uvede v najkrajšem času starostno in invalidno zavarovanje. Občinski odbor utemeljuje ta svoj sklep s tem, da bi v slučaju poslabšanja bolniškega in nezgodnega- zavarovanja občine morale nositi veliko večje stroške za bolne in delanezmožne delavce, ki bi jih sploh ne mogle prenašati. Že sedaj obremenjujejo podpore, ki jih občine dajejo revežem in onemoglim, občine z velikim« zneski. Občinski odbor upa, da bo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje vsako poslabšanje zavarovanja zavrnilo ter uvedlo invalidno in starostno zavarovanje.«
(Predlog je stavilo sedem občinskih odbornikov.)
Ali ste že krili 7
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na] niž j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Uudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
1. mariborska delavska PEKARNA R.Z ZO.Z’
Uitan. 1898	MARIBOR,	TRŽA&EA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno ln higifenako nre|ena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D.
l iska: Ljudska tiskat ta d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcil Izdaja to urejuje Viktor Eržen v Mariboru.