Leto LXXV^ it. 85 Poštnina plačana v gotovini- Cena 50 cent* ttXLJlKS«»0 AAJfTUPflTVo sa afUN M Kraljevine Itattje t» tmom PTTBBI,ICTTA ITAIJANA & 4. MILANO concessionaria esclusiva per m pubblicita đ proreniena Hariana ed union e pubbuctt* 2tal1ana 9. a-, milano Vivaci contrattacchi sni fronte tunisino La pressione ncmica ccntenuta — D teci velivoli distrutti II Oiurt.fre G«nerale delle Pora« Araate (•omunica in data di 14 aprile U seguente bollettino nr 1054: Lra pressione nem i ca, aumentata nel set. horv occidentaJe del fronte tunis;no. e s tata lontenula dalle nostre trupne in vivaci eonlratta^ chi. Reparti acrei deirAase hanno colpito. ne' corso di azionj nnttume. obicttivi delle retrovie a\ versarie e le installazioni por- Uv ' di TripolL LocaJita della L i miri a. detla Sicilia e del-la Kardegna sono state bom bar da te dali] dviazione anglo-americana: sono segnalati danni di qualche entita a Trapani. Durante tali incursioni. a segnito deiv quali si deplorano complessivamente 25 mortj e 30 feriti tra la po?wJaz*one civile, sei velivoli venivano distrutti dalle batte-ric rnntraeree. altri quattro daj nostri cac-j ciaforL Živahni protinapadi na tuniški Sronti Sovražni pritisk vzdržan — Deset nasprotniskih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 1054. vojno poročilo: Pojačeni sovražni pritisk na zapadnem odseku tuniške fronte so naše čete vzdržale v živahnih protinapadih. Letalski oddelki Osi so v teku nočnih podjetii zadeli cilje v sovražnem zaledju ter pristaniške naprave v Tripolisu. Angloameričko letalstvo je bombardiralo kraje v Ligruriji, na Siciliji in na Sardiniji. Iz Trapanija Javljajo o manjših škodah. V teku teh poletov, pri katerih je bilo -kupno 35 mrtvih in 36 ranjenih med civilnim prebivalstvom, so protiletalske baterije zbile 6 letal, 4 nadaljnja pa so uničili nas i lovci. Najtrši odpor čet Osi Tunis, 14. aprila, s. O dogodkih zudnj:h dni rta tuniškem bojišču se zdaj lahko pove da so se italijansko-nemske sile iz južnega in srednjega Tunisa umaknile v severni Tunis- ne da bi jih angleško-amei iške armade mogle obkoliti ali jih ovirati pri premikin. Pc udariti je, da so osne sile odnesle tudi vas .*voje orožje in celo rezerve živeža. Sovražnik in zlasti S. angleška armada mora zaradi izgub v bitkah z zadnjimi stražami Osi prebroditi resne težave glede prehrane Danes, ko so italijansko-nemške sile skrajšale bojišče ter se združ le za obrambo na o'e-„-eirj-" rumun^k^Pa glavne&a stana R.izen tega sta sa se«tar»Va udeleži^ t">**msk: or^'^ornočeni m^'c+er v Bukarešti in nemšk; ger^ral Han sen. Trpi***«**« t-**—+*i*ega nrehival^tva Ankara. 14. aor. s. Gosnodar^k! položaj v Egiptu ie zaradi tam na«*anien;h vola-šk'h množic postal vznemiri H v Voiaške čete izčrpavaio večidel eg;otskih zalog, tako da ie civilno nrebivalstvo ob«?oieno na naihulie omeiit\^e 5oHalist:čni nvmster egiptske vlade Abdul Hamid Abdulah ie predlož'1 naravnost strašno poroč:lo o tem neugodnem noložalu Izjavil je. da je v Kairu okoli 8072 zapuščenih otrok, število beračev pa do 10.000. ITALIJANSKE ČETE SO V TUNISU NAPISALE NOVE STRANI SLAVE Službeni pregled o razvoju bojev pri Marethn in o operacijah med Marethom in Akaritom ! kjer imajo italijansko-nemške čete v pc-] krogu svo;'e obrambne črte, na katerih so 1 odločene nuditi najtrši odpor. R'm, 14. aprila s. Uradno poročilo o bitki pri Marethu in o manevru od Maretfra do Akarita. I. Razvoj do Maretha V noči na 17. marca sta dve tretjini 8. angleške armade pričeli napad na Ma-rethovo črto po topniški pripravi, ki se po silovitosti, trajanju, številu baterij in streliva lahko pr:merjs samo z bitko pri Ala-meinu v preteklem oktobru. Istočasno je *a tretjina sovražnih sil izvedla po maloštevilnih primernih puščavskih cestah nevaren sunek za obko-litev našega desnega krila onstran masiva Ma trna te. Po 6-dnevni srditi bitki v obalnem odseku je sovražnik dosegel zmerne uspehe v primeri z uporabljenimi sredstvi in s plačano krvno ceno. Prva armada, ki je doslej reagirala v glavnem samo z neprekinjenimi bliskovitimi protinapadi in z ognjem svojega topnštva, se je zdaj prvič borila po načrtu protinapada velike edinice 15. nemška oklopna divizija, zmanjšana v prejšnjih borbah na drugih tunških odsekih na eno tretjino lastnih efektivov, je odrezala v zvez^ z ostalimi itrlijan^ko-nemškimi silami Marethove črte dne 22. in 23. marca sovražni vdor. ki sc je za klonil v na^e črte. Ta velik protinapad je stri sleherno angleško udejstvo-vanje na Marethovi črti 8. armada, ki je brez dvoma podcenjevala sposobnosu naš"h čet, kar potrjujejo ujetniki, in moinost odpora črte same, ni opustila berbe. Preme=rila je množico svojih efektov z o ačenimi edinicami, ki so že marširale proti našemu južno-zapadremu odseku, in pretvorila v glavno akcijo bojevanje, ki naj bi bilo po prvotnih načrtih samo pomožnegn značaja. Napad se je sprožil v noči na 22. marec z oklopnimi prednrmi stražarm prvega angleškega odreda. Tudi tu je bila borba izredno huda, toda naše mere so se v popolnem skladu z angleškim manevrom že izvajale. 2e je prfhitel na kra; večji del 21. oklopne divizije, katerega je dalo na razpolago po-veljništvo, v pokr^lu pa je bils že tudi 164. pehotna divizija, ki se je umaknite iz črte. S temi in drugimi silami, k! ?o se odtegovale Marethovi črt1', se je obvladoval položaj v južnem odseku. Ko je prva armada dobila, ukaz naj se umakne, je poveljnik predvsem predlagal, naj re predvsem konča b;tka. ki je v teku. Ko je bilo potrjeno naj se brez nadaljnega prične umikati, je armada srečno zvedla težki manever s čudovito točnostjo po v naprej določenem načrtu. Treba je bilo zavrniti nevarnost, ki ie grozila s sovražnim napadom proti El Hammi. Ta nevarnost je biLa res zavrnjena in sovražnik je postal nesiguren in zmeden. Njegove čete so bile že zdelane in niso imele več dovolj sredstev na razpolago. 21. marca se je manever po prhodu zaščitnic za črto Al car: ta in po kratkem odmoru na črti Hamma-Gabes, zaključil. Sovražnik je zabeležil v svoje dobro skromno ozemelisko pridobitev in zajetje nekaj tisoč ujetnikov, ki so bili ujeti z orožjem v rokah, potem ko so iz-strelili zadnje naboie. Število teh ujetnikov bi bilo brez dvoma še manjše, če bi bHe razmere za prevažanje boljše. 8. armada, katero Anglija že 34 mesecev oj-ačuje z vojaki, topovi in tanki in drugimi vsakovrstnimi sredstvi, je doživela na Marethovi črti in v naslednjem manevru velik poraz, katerega ni prikril angleški ministrski nredsednik in katerega je bolj jasno izrazil neki dopisnik »Timesa« z besedami: »Rommel ne bo odrezan, ker je večina njegovih čet prekoračila ožino Gabesa. Treba je bilo opustiti upanie po zajetju večjega dela sovražnih sil. Vse. k3r je bilo mogoče storiti, je bilo oč'ščevanje utrjenih ne-važnh postojank. Ta položaj je nastal zaradi pora7ov 8. armade v protinapadu, ki ga je sprožil Rommel pretekli teden. Vse to nas je zelo razočaralo, toda tudi možnosti ameriških čet. ki bi morale izvesti glavni napad proti sovražnemu boku niso bile boljše od naših.« To je bilanca operacije, ki je v slavo in čast naš'm četam in poveljništvom prve armade, v nadaljnjem pa je treba prikazat1 glavne činitelje, ki so povzročiii. razvijali in zaključili ta nesporni uspeh našega orožja. II. Prerojena armada Okrog 15. februarja se je s povratkom naših zadnjih zaščitnic za Afar*>thovo črto angleško zasledovanje, ki se je pričelo pri Alame?nu 4. novembra ;n se nada^evalo v doižinj nad 2.500 km. zak1 jučilj. Naše čete so se povsod zoperstavile sovražniku in so napisale stran zgodovine, ki bo ostala nepozabna, fluzorno bi b'lo pnkrivati, da ta ogromni napor, ki je trajal mesece, ni globoko vplival razen na gmotne, tudi na moralne činitelje našega vojnega potenciala. Poveljništvo prve armade je imelo o *em jasen občutek. Pričela se je z največjo energijo faza vnetega gmotnega in moralnega obnav^amega dela. V tem pregledu ni na -nestu podrobno proučevanje ukrepov, ki so b;li naglo izvedeni v svrho kar naivečjega ojačenja ^aš:h sil. Zadošča omenit5, da se je do ^krainosti po*oeševala izrneninva elementov, ki *o nrebili 36 mesecev v kolon:ii in co P-***dstavMal-' 7ar**d; pre«tal.ih nevšečnost' ;n oo+rto«t' bo1 i element slabosti kakor cile. fjpopoinni co se z voiaki in sredin* številn ooM^ki. drugi so bili ačeni ali obnovljeni. Izmenjana ao bila poveljništva, tudi višja, ki so se sicer ocU ačno izkazala v preteklosti, toda nJ^o bila več v f.žičnem in duševnem razpoloženju, da bi bila kos novim preizkušnjam ki so se približevale še trše od prestanin. Z vsemi sredstvi, tudi gmotno, so se zblžala po-veijnJštva s četami. Skušal se je v mejah skromnih dovoljenih sredstev zboljšati gmotni položaj vojaka. Energično je bila preurejena intendantska služba. Poveljništva velikih edinic so zopet pridobila popolno taktično, organično in oskrbovalno funkcijo. Vojaki m poveljništva so opazili, da se po slavnih, toda bolečih dogodkih pričenja nova faza, v katero se lahko gleda, če ne s prepričanjem v gotovo zmago, pa vsaj z mirnim zaupanjem. Položaji, ki so bili dodeljeni prvi armadi, so znani po nezaslužen em slovesu puščavske ^Maginotove lin je«. Ta Maginotova črta je obstojala v bistvu iz kakih 30 bunkerjev v obalnem področju, iz zapor na glavnih prometnih zvezah iz naravno dobrih postojank v gorskem področju, popolnoma odprt pa je bil •eren proti zapadu, kjer n; bilo v dolžini 13 km popolnoma nobene ovire proti manevru oklopnih sil Po firtnco^-ki zamisli naj bi ta Maginotova črta v puščavi tvorila prvo oviro ža italijanske sile v Libiji, ki, kakor je znano, niso imele na razpolago oklopnh sredstev, in to v ta namen, da bi se pridobil čas za vrsto protima-nevrov. Za razvoj teh je bila zgrajena 2» Dostojankami gosta cesfna mreža. Ta ie nud'la brez dvoma možnosti za protiofen-zivo, bila pa je v obrambne svrhe v temelju zgrešena Vse to cestno omrežje vodi v področje Gabesa m izguba Marethove črte lahko povzroči krizo obrambe obalnega področia in v?ega goreke&a področja v Hižrozapadnem odseku. Vsi ti čin;telii, precenjeni v celoti, skupno z značajem črte. ki ni ustrezal skromn'm efektivom prve armade, knžejo na to. da bi bilo bolje izbrati po^to^anke v ozadiu pri Akaritu. na katerih b' bi! odocr s nomočjo ob ram b--rvi r-Hc-kh naprav b»*ez dvoma uspcSnefSi. Poveljništvo armade je našlo tak položaj in ga je spreielo. ker ni bilo več časa in sredstev za obnovo pomožnih obrambnih postojank na drugem mestu, katere ao bile že predvidene. Poveljništvo je raču-ntii ^> f. prednostmi ;n pomanjkljivostjo črte in je skušalo zaščititi globino in jo odtegnit: sovražnemu obvladovanju. Zbralo je sile v raznih odsekih in to v razmerju z odporno sposobnostjo in domnevnim razvojem sovražnega manevra, o katerem so bih na razpolago že od polovice februarja stvarni podatki. V skladu s temi kriteriji so bile zasedene prednje postojanke, ki naj bi zadržale zalet prvega napada. Ojačil se je ves obalni odsek s poljskimi utrdbami, z ž čnimi ovirami in minskimi polj L Večji odseki so bili dodeljeni velikim edinicam v gorskem področju. Za obrambo južno-zapadnega odseka Tebaga-Melab, so bile ojačene ^oharske skupine. Posebno skrbno je bila izvedena postrojitev topništva, ki naj bi tvorilo na dobrih postojankah z odličnimi opazovalnicami glavni činitelj našega odpora. III. Priprave sovražnika Sredi februarja so se angleške zašČitruce, katere so brezuspešno zasledovale naše čete od Tripolisa do Maretha, ustavile pred naš mi postojankami in pričele manjše podrobne akcije v svrho sondiranja naših črt. Od tega trenutka se je pričel z obnovitvijo oskrbovalnega činitelja normalni doiok sovražnih sil preko libijske meje. Te sile so se postrojile severno od Mede-nine-Mareth m se zaščitile med cesto in gorovjem z poljskimi obrambami in z edinicami oklopnih avtomobilov. Manjše pehotne edinice so sondirale našo prednjo črto. Ob koncu prvih 10 dni marca je 30. air-maclni zbor skoxaj zakljur-i! postrojitev čet črnih sra'' Lzvedena pa še ni bila oskrbovalna siu-^a te velike edinice. Med tem ao 01 išle do KJ? .na., Rhilane in Fouma deg-oii-stične brigade *>Leonare« in »Konig« z grškimi četami. Znano je, da je auigiežka 8. armada najmodernejša e linica. Anglija do-vaj ?na Srednji vzhod kakovostno pehc4o glede na telesno izvežbanost in borbenega duha ter oborožitev in opremo. Ta pehota se lahko kosa S katerokoli pehoto na s?vetu. Nihče ne razpolaga s tolikim orožjem proti velikim tankom kakor angleška pehota. Angleško topništvo obilno razpolaga z odličnimi topovi vseh kalibrov ter ima. na razpolago raznovrstna oklopna opazovalna sredstvs. ter sredstva za nagle radijske in telefonske zveze. Angleške oklopne edinice so po kakovosti matriaila, izvežbanosti in obilici sredstev v vrsti najboljših oklopnih sil vseh modernih armal. Glede zvez in povezanosti, ki so za moderno armado prav tako vTžna kakor orožje, je 8. armada na prvem mestu. Vsi specialni inženjerski odredi so skrbno izvežbard in tehnično pripravljeni rešiti kakršnokoli tehnično m taktično nalogo. S svojim manevrom je sovražnik nameraval ponoviti operacije, ki so se izkazale pri Afc«meinu. Tudi zdaj naj bi 8. armada izvedla dva napada: glavni napad v obalnem področju ter postranski napad v južnem poščavskem področju. Angležem je bilo znano, po natančnih dokumentih, ki so jih daJi de^olistučni oficirji iz Tutusa, ki so prešli v njih vrste, da Marethova črta ne pre 1 stavlja ogromne ovire za sredstva angleške armade. Prodor Marethove črte if bi spravil najše četof postrojene v vsej črti i do pviščavskegar- pra^a, v ze-o W HB polo-I žaj. Izguba, Gubcs&vc ožine bi cniprla pot angleškim oklopnim divizijam in omogočila mane\re v globino. S takim manevrom Jt nastal poraz pri Alameinu t izguba osl:rbo-] valnih obalnih središč, obkolitov cxlinic Itd. > Postranski napad n» naš južni od-sek ni bil resna nevarnost za čete v črti. Z njinu bi bile ogrožene tudi naše slabotnejše pokretne rezerve, IV. Angleški poraz na južnem o useku Sovražnik je misld. da se nase čete no ; umiku v dolžini 2.500 km na M;i!oUv,>vi crti • ne bodo mogle resno upirati. Toda prav v j tem je bn sovražnik zelo trpko ranodaran. Montsomervejeve sile so morale po ti dni" ! v.h strašne bitke, med katero so se angle-, iska trupla kopičila pred nas.mi utrjenimi '■ postojankami in so bile najboljše tovtai t nikove ed.n_ce razbite in poražene, opu-! stiti borbo na tej »peklenski Maretho\i . črti in se umakniti. Skušale so iskat, bol.i-' šo rešitev na zapadnem krilu naie poatro* i j it ve. Do večera 20. marca je bilo Mvnh ' žno poveljništvo prepričano, da M.nvthove ! črte ni mogoče razbiti in je zaradi tega >prejelo m.^ol poveljnika novo/.ckmd e 2. divizije Frvbersa, naj se premostijo i glavnine sil v južno-zapudnj odsek in naj j se pretvori postranski napad v glavna , napad. Tako se je tudi zgodilo. Premikanje teb ogromnih sil ni moglo ostati neopaženo. Sovražn kove množice so morale umak« niti nazaj za 100 m do Bir Amira in nau> zopet marširati naprej 150 km premaAujrcd stvi sprejela na utrjenih poFtojankah F1 Guettara neenako borbo m se bor la 12 dn Ofenziva sovra/.nika se to pot ni pričela kakor v prejšnjih primerih z uporab" močnih letnl^kh sil. Toda napad )«. b' prav tako pričakovan kakor napad na Ma-. rethovo črto. Naše čete in naše topn štvo so bliskovito reagirale. Gardna brigada sovražn ka je bla pregažena in samo se-I verno je 51. angleška divizija zaradi boljših okoliščin terena in slabotnejše zasedbe ! n?ših postoiaiik napredovala za reno krvavih žrtev. V noč: na 18. marca ie l0VTa£nJk : osredotočil nove napade v odseku naše di-j viz'je »Mladi fašisti , šesto ječe iz bersalje-; rov in Crn'h ?raic. Divizija se je borila z neustrašeno %me-mo. So%rrainik je počasi prodiral. Izube po b;le krvave na obeh straneh. Ujetniki K) priznali, da jih je angleška pro;»j • presle|jila, ko jim je dopovedovčila, da rt* akcija italijanskih čet ne bo huda. V refni-ci so se italijanske čete divie borile tn j zmrcvarile angleške edinice. Londonski ra-j dio je v svojem komentarju prznaL da |e 1 Rommel sprejel bilko kakor nihče ni pr • kevaL Sovražnik je poslal v to bitko novo &\\rt— ; ziio i^ sicer 50 divizijo, katero ie podpirala 23. oklopna brgada V noči na 20 1 marca ie bil izveden nov močan napad na odseku divizije ->M!oHi fašisti*. Ostale sovražne s;le so pritiskale skoraj povsod v odseku 20. armad noga zbora. V akciji sr> bila Kidi vsa sovražna letala. Vsakemu so-I vražnemu naoadu je sledil naš protinapad. ! Izsjube so bile hude na obeh straneh, N> nad se je nadaljeval v noči na 21. marec. ; Sovražniku ie uspelo po šestih dnevih bor-! be v tem odseku načeti naše odporne po~ ! sto.jonke na 2 km dolgi fronti in v globino • po'druirega kilometra. Dne 21. marca je bila dodeliena našemu 20. armadnemu zboru 15. nemška oklopna divizija. Izveden je bil protinapad. Zvečer 22. je bil sovražnik poražen. Na naših po : stolankem je ostalo samo nekaj razpršenih angleških skupin, ki so se borile žila\*n. Naši vojaki so zopet zasedli črto odpira , Churchill je pozneje v spodnji zbornici pozval angleški narod, naj opusti optimizem, kajti mostišče, ki ga je postavila za ceno krvi 8. armada, je bilo odstranjeno z nemškim protinapadom Močni oklopni oddelki so dosegli neka; y uspehov v noči na 27. marec v odseku . 164. divizije Lebenslenove skupine, to*1, sovražnik je bil pr? El Hammi zaustavljen Med tem se je vsa prva amadu zjutraj ?S. marca umaknila na črto Aka»* ta in de-J loma na črto Gebel-El Hamma. Zvečer 23 marca so velike množice oklopnih sil tBom J vito napadle našo pojtrojitev na tej čr i Poveljništvo armade je odredilo tern lam. naj se počasi umaknejo. Tudi ta t ■ težkega manevra je bila srečno izvedena. \ Sovražnik je po radijskem poročilu, ki jf bilo prestreženo. prznal. da je tudi to po* ; izgubil odlično priliko. Tudi sovražni tisk j m radio sta zatrd'La. da bitka pri Maretha I ne bo morda zadnji poraz zaveznikov m I da je Romrnel odličen bo rilec in mojstn 1 v izvajanju manevrov. Se prer.godaj je. dh i bi delali zaključke po docodk h. k» si vtU>-?lavo slede. Gotovo pa je. da je prva armada, ki je uila obnovljena m prerojen^ k novemu ž;vijenju. v tei b'tki storla vse. kar je mogla »n to naibnMše v rtcVadn s ^volim teleftn^mi moralnimi in duševm'nv energ'iaml. Pn-a anrada 1e pred novmi dogodki Prve armada gre tud' tem novim dogodkom nasproti z neomaino vero in 4 ■•sklepom žrtvovati se m do skrajnosti. Stran 2 Stev. 85 Zvezni tajnik v Kočevju Ustanovitev prvega Ženskega Fašija v pokrajini — Obiskal je tudi ranjene borce in se poklonil slavno padlim Ljubljana. 15. aprila. Tiskovni urad Zveze Fašijev poroča: V torek zjutraj 13. t. m. je Zvezm tajnik obiskal Kočevje. Hote] se je od blizu prepričati o delu Fašija in okrožnega nadzorstva. Spremljali so ga Zvezni podiaj-nik, Pod poveljnik GILL-a. zaupnica Ženskih fašijev in zaupnica odseka kmečkih gospodinj. Inspekcijska potovanja Zveznega tajnika po Pokrajini si bodo sledila drugo drugemu. Tako bo prebivalstvo Čutilo delovanje in zanimanje Stranke na vseh odsekih svojega življenja v tej pokrajini, ki je še pred dvema Letoma poznala faš;zem tako, kakor mu ga ie s slabim namenom slikala v temnih barvah prot.italijanska propaganda beograjske vlade. Neposredni stik najvišjega pokrajinskega Strankinega Hie-rarha s prebivalstvom bo dal nedvomno le dobre rezultate. Toliko bolj. če pomislimo na resn čno misijonarsko delo. ki ga opravljajo Pašiji tudi v najbolj oddaljen h krajih, med katerimi so nekater: čutili ko-munstična barbarstva in so znali napraviti iz partizanskega banditstva nujne zaključke tudi slede na nekatere utopistične zamisli, s katerimi skušajo moskovski sateliti zakrinkati svoje sramotno delovanje. Na postaji v Kočevju so Zveznega tajnika in druge Hierarhe sprejeli General poveljnik hrabre divizije, okrožni nadzorn k in Tajnik Fašija v spremstvu zastopnikov krajevnih oblasti so se gostje podali na vojno pokopališče, da bi počastiii spomin tistih, ki so slavno padli v prot komunističnih gverilskih bojih. Majhen kos obz.danega prostora izven mesta sprejema zadnje ostanke hrabr h tovarišev, ki so padli v izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti. Majhni grobovi se vrstijo drug poleg drugega Označuje jih samo grobo Izdelan majhen križ in lesena ploščica, ki nosi ime padlega. Vsako ime vzbuja v tovariših določen spomin in gotovo bodo šli od časa do časa počast ;ti hrabro dejanje, zavedno žrtev za ljubljeno domovino, enega padlega več za veličino Italije. Sredi majhnega pokopališča straž visok lesen križ s svojim svetim simbolom nad neminljivim spominom tistega, ki zna umreti za domovino. Predstavnike oblasti je sprejel General poveljnik pehotne divizije, v notranjost: ])okopališča pa je opravljala službo častna četa in oddelek Fašistov s praporom Borbenega fašija. Zvezni tajnik m predstavniki civilnih ter vojaških oblasti so počastili junaško padle in Hierarh je v znaku tesne duhovne skupnosti Stranke z Vojsko položil venec. S pokopališča so gostje odšli v vojaško bolnišnico, kjer jih je pričakoval upravljajoči častnik Med obiskom v bolnišnici sta se Zvezni tajnik in General Giardins ustavila pri vsaki nostelii, na kateri je ležal hraber ranjeni nli bolni borec Obisk Hierarha in strankina darila, ki jih je prinesel seboj, so še enkrat pokazali hrabrim bolnikom bratovsko ljubezen, ki vlada danes bolj kot kdaj v duši vsakega Italijana do svojih borcev. N? vsak-ga bolnika je bilo naslovljeno vprašanje in vsak je povedal vedno nek .1 novega. Nekateri so se spominja-i dogodkov, v katerih so bili ranjeni, nekateri so povedali, da so rojeni na oddaljeni Siciliji Sili pa v Abrueih, drugi pa so končno odgovarjali, da predstavlja fotografija, postavljena zraven njihove postelje, sliko žene in otroka, ki sta tedaj nedvomno drhte pričakovala obvestil o njejrovem zdravju. Pred odhodom iz bolnišnice je Zvezni tajnik razdelil med junaške ranjence vs-.lo denarja za najnujnejšo izpodbudo. Nato so gestje in zastopniki krajevnih oblasti obiskali Dopolavom Oboroženih Sil. Obiskovalci .so se ustavili v dvoranah. Zvezni tajnik pa so je zanimal zi delovanje in je ial smemii-e za obsežnejše delo na nekaterih po-.;: rjih. GILL je pričakoval Zveznega tajnika 6 SVOjimi člani na majhnem trgu izven mesta. Navzočih je bilo okoli 350 org- niziran-cev, velika večina v uniformah. Oh prihodu obiskovalcev so pokazali svojo vojaško pripravljenost tako, da so takoj izpolnjevali povelja svojih učiteljev. Poleg otrok so stale tudi družine nekaterih in s svojo navzočnostjo dokazovale svojo hvaležnost režimu, ki vzgaja mladino po načelih higijene in zahtevah rasnega, zdravja. Zvezni I .nik je preglelal oddelke in z očitnim LaJovoljstvom poslušal petje GILL-ove himne. Ustanovitev ženskega Fašija O 1 tam so odšli gostje in zastopniki krajevnih oblasti v prostore Fašija. kjer so jih pričakovali kočevski Fašisti. Po hitrem pregledu prostorov, ki so p°leg urada, je ^-vfzni tajnik »»tvoril \ nazočnosti Fašistov, -rranih v največji dvorani, kočevski ženski Fašij, prvo skupino fašist, ki se ie snovala v Pokrajini. Zvezni ta;rak je izvršil ustanovitev izgovarjajoč besede vere. $ L stanovite v tega f.enskega Fašija. prvega, Ki se je GbUKoTaJ v Pokiajir.i m kateremu bodo sledili drugi, je ;ck i. pomeni priznanje misijonarske vere Fašistr.v v prv: črti. ki tudi tukaj * Kcčevju uoprinašajo polno mero tistega, kar lahko vera doprinese z? dejanja. Slediti prebiva)5t\ u v njegovih potreba.i. biti Dcrcem blizu z udarnim in bratsko naklonjenim srceiii lajšati bolečine bitj v z jr le naloga fašistov v prvi črti in med njivr. italijanskih žen. ki so ^čudovite po kega komisarja z dne 26. marca o preureditvi akademskih domov, pc kateri Cirilov akademski dom. Dom visoko-šolk in JegLieev akademski dom preidejo pod neposredno vodstvo diktorija počpcrne organizacije. Reš 1 je nekatera vprašanja I brezplačne zdravstvene pomoči akademikov in razpravljal o nekaterih prošnjah za podporo- ki so jih vležili akademiki. Najzaslužnejšim in najpotrebnejšim je odcbril poa-porne prispevke. Sporazum o povračilu vojne škode sklenjen v Rimu med Italijo in NemčiJ: 2t cjctectaa 1. 1942-XX Vlada kraljevine Italije in vlada Nemške države, želeči urediti vprašanja, ki se tičejo povračila po vojni povzročene stvarne škode, ki so jo utrpeli njih državljani, sta se dogovorili takole: Člen L Vsaka stranka pogodnica dovoljne po določbah, ki veljajo za njene državljane, povračilo državljanom druge stranke pogodnice, ki bi bili na njenem ozemlju oškodovani na svojih premičninah in nepremičninah zaradi vojne. Člen 2. V smislu tega sporazuma se pravne osebe, družbe in društva, ki imajo svoj sedež na ozemlju ene države pogodnice. štejejo kot da pripadajo tej državi po-godnici. če so pri njih udeleženi državljani ene ali obeh držav pogodnic z ^njmanj 75đ/o glavnice. V primerih ko udeležba italijanskih in nemških državljanov ne dosega 75''. obravnava vsaka stranka pogodnica udeležbo državljanov druge stranke pogodnice kakor udeležbo svojih državljanov pri pravnih osebuh.. družbah ali društvih, ki so štejejo za tuje. Člen 3. Ta sporazum se ne nanaša na vojne škode pri ladjah, avtomobilih in na vkrcanih stvareh. Člen 4. Oblastva vsake stranke pogodnice, ki so pristojna za odločanje o stvarni vojni škodi, lahko zaprosijo za upravno in sodno pomeč pri pristojnih oblastvih druge stranke pogodnice. Taka pomoč se v okviru pristojnosti zaprošenega oblastva mora dajati. Prošnje se pošiljajo preko konzulatov: v Italiji ministrstvu za finance (TJlficio danni di guerra), v Nemški državi na Reichsvenvaltungs-gerich t (Rre i chs k r i cgssch adenarnt). Za dajanje zaprošene upravne ali sodne pomoči se ne plačujejo ne takse ne drugi stroški. Člen 5. Ta sporazum se nanaša: za kraljevino Italijo tudi na posestvo Italijanskih egeisk;h otokov in na ozemlja Italijanske Afrike: za Nemško državo tudi na Generalni git-bernij, na Alzacijo. Loreno in Luksemburg kakor tudi na Spodnje Štajersko. Južno Koroško in Gorenjsko. Člen 6. Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. januarja 1943. Uporablja se na vse škode po sedanji vojni, ki so že nastale ali ki še nastanejo. Končni zapisnik V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pristopih k podp-"?u italijan--ko-nemške-ga sporazuma o povračilu vojne škode, so fzjavili tole: Kolikor je priznanje vojne škode odvisno od izprevida oblastva. je ravnati z italijanskimi in nemškimi državljani en tko V potrditev tega 50 podpisani pooblaščenci podpisali ta končni zapisnik, ki je sestavni del na današnji dan podpisanega sporazuma med kraljevino Italijo :n Nemško državo o povračilu vojne škode. Spodnja štajerska — Novi grobovi, v Mariboru so umrl> železniški upokojenec Janez Lovrenč;e. st.ir 63 let, hčerkica tovarniškega delavca Eriki. Grah iz Gotovelj. v.ničarka Terezija Fo-konja iz Sv. Jurija ob Ščavnici, stara 38 let, zasebnik Josip Bračko, star 83 let, na* jemnikova hčerka Siivija Orter, stara 12 let in mesar Janez Fajd ga. Zgor. Radva-Rja, star 71 let. V Topolščiti je umrl gostilničar in trgovec Viljem Podlipnik iz Sv. Lovrenca na Pohorju, star 39 let. — Odlikovanje. S^n ključavničarja Mar-koviča iz Apač Hans Markovič. šofer oklopnika v nekem oklopnižkem polku je bil odlikovan za I ... rast z železnim križcem II. stopnje, obenem pa povišan — Nesreče. 47-letii: pomož. delavec Gregor Goričan iz Pobrežja pri Mariboru je padel s kolesa in ?e mcOno pobil. 34-letni stavbni delavec Viktor Kcsovar iz Rogoze je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. 63-letna posestnica Cecilija Kreueh iz Peker pri Mariboru je padla in si zlomila desno roko. Velikodušen dar za podporno akcijo V želji. da podpre obsežno podporno delavnost Pokrajinskega podpornega zavoda pri Visokem komisarju v glavnem mestu in v Pokrajini, je juvelirska tvrdka Josip Eberle v Ljubljani poslala Eksc Visokemu komisarju znesek 2000 lir z name. ndom da se uporabi prj podporni akciji. Prijava terjatev pri Poštni hranilnici Z ozirom na aveječasm poziv lastnikom ' čekovnih računov, ki je bil objavljen v ; Službenem listu z 3 ljubljansko pokrajino i št. 14 z dne 17. februarja 1943 da prijavi« i jo svoje terjatve, ob avlja sekvester Pcštne i hranilnice v Ljubljani, da morajo te ter-j jatve pismeno prijavit vsi lastniki kakega Čekovnega računa pri bivši Poštni hrani i* | nicj v Becgradu. Zagrebu in Ljubljani ali j pri kateri drugI bivši podružnici, če imajo I svoj domicil ali sedež v Ljubljanski pokra-i jini aii v ostali kral.cvini Italiji. ObvezneSt : prijave se nanaša samo na imovino, ki je 1 nastala na čekovnih računih pred 15. apri-| lom 1941. Prijava se mora poslati čimprej I Poštni hranilnici v Ljub1 j.ni po občini v j knteii bivaj t lastniki čekovnih račun v (al-imaj sedež). Občina mora na sami pr jav potrditi navedbi predla g"atel je vegra comi-I cila (sedežni. Rok za prijavo se podaljšu-I je za en mesce in zapade nepreklicno 17 aia 1013. Najvišje cene presnega cnieka za prehrano Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena o kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svoji ni-redbi z dne 9 maja 1941-XIX št. 17 in z dne 30. oktobra 1942-JpCI št. 197 in smatra i oč za potrebno, da se določijo nove naj-višie cene presnemu mleku za prehrano, odreja: C\:\ 1. Najvišja cena presnemu, nepo-sne'emu mleku za prehrano se določa takole: t pr: pro:?.vajalcu liter 2 liri; 2 v Liub!ian;. franko mlekarna, vštevš-' v-e iavne davščinosi pri veleprodajalcu liter . . . 2.38 L. b^ pr- prodajalcu na drobno liter 250 L. Člen 2. Kršitelji določb te naredbe se kazniiieio po postopku in predpisih naredb • >e 26 m 1942-XX št 8 in z dne 23 novembra 1942-XXI št. 215 z zaporom *n dveh mesecev ;n v denarju do 5000 lir. Člen 3 Ta naredba, ki razveljavlja vse irune n^ei nasprotujoče ali z nio ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan ob-iave v Službenem listu za Ljubljansko nokrajino. Ljubljana d^e 10. aprilu 1943-XXI. Visoki komisar za LiubI^an=ko pokrajino: Emilio Grazioli Zaplemba in?©vine štir'h ut??rrrkov Zapleniš se vsa prenrčna in neprenvična lovina brez izieme. lastnina upornikov Gruma Jožefa, pok Antona in ook. Su-šteriič Marije roj 23 marca 1921. v Dol. Brezovici št 4 trgovca Petriča Antona ž:v Franca in Mar;je Kor;š. roj 5. oktobra 1918 v Kamniku pri Preserju št. 5 kmetovalca Rndelja Josipa, pok. Josipa in k Marije Piskar. roj. II. avgusta 1906 v Preseriu št. 8. bivajo^e^n tamkaj in pogodbenega zdravmka dr. Jenka Andreja, pok Franceta in pok Hafner Mar'ie. roj i^e 13 novembra IS?4 j I/nici pri Skofji Tx>k' in bivafočega v Dev Mariji v Poliu-Vevče št 108 Imovina se raolenla v pr;d Zavoda za upravljanje, likvidacijo in do-đeljevanje imovine zaplenjene upornikom v ! j ubl - a n s ki ob 1 a sti. Pozivajo se tk> čl. 7 in v izog:b kazenskih odredb po čl 8. z dne 6. novembra 194S-XXI š4 201 v?i morebitni :metnik: prem:čnin. po katerem koli naslovu in dolžniki omenjenib uporn:kov nai Drijavi- jo v 30 dneh ^d dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dode-';e,.-nie imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. N^noleonov trg 7-11 stvari k: jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo 5 prepovedjij vrniti njim ali drugim, stvnr ali dolgovane zne>ke tvdi le deloma n^ča4'. Ta odločba ie takoj izvršna in je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št. 30 z dne 14. aprila 1943-XXI. Iz pokrafiae G orma — Novi poveljnik j^orizijskih karabinjer, jev. Te ini je prevzel poveljstvo grorizijske-g"i določnih pravilnika poslali prirediteljem, morajo biti javljene vrhovnemu sodniku na i«n?ču vsaj eno uro pred pričetkom tekmovanja. Isto velja za spiske morebitno odsotnih tekmovalcev. Minimalni rezultati (v zvez: s pravilnikom) sc: 100m: 12.4 — 200 m: 25.2 — 400 m 57.S — 800 m: 2 09 — 1500 m: 4:4: — 5000 m: 18:30 — 110 in z zaprekami 19:2 — ŠtftfeU 4X100: 49 — štafeta 4 X 400: 4:00 — 400 m z zaprekam:: 67 — skok v daljino: 5.40 m — skok v višino: 3.50 m — skok s palico: 2.60 m — troskek: 11 m — disk: 26 m — kmgla: 9 m kopje: 34 m — kladivo 20 m Splošna tehnična določila^ Teki: Udeležence v predtekmovanjih določi vrhovni sod* nik najkasneje eno uro pred pričetkom vsakega posameznega tekmovania ki velja kot prvenstvo. Žrebanje startne proge in vrstnega reda na startu se izvrši na tekmovalnem prostoru. Meti in skoki: Vrstni red pn skokih in metih dolcči vrhovni sroV tuu« na Norveškem. Po cuicdbi n rvcšk> g rtneg* rr a:sUa so tudi na Norveškem prepovedan« do nove odredbe vse medna-'clne prireditvi in mednif^dnj nastopi T^o corzfa, j.i je v nedelj: kak i i že zabeležil , izgubila drugo kvrliflkac jsii . rekmo proti Parmi 0:1. c imela veliko snv -lo. Poiočla pr3vi;2. da bi bila zaslužil' n-j-:Tianj neodločc:! "rezultat. Parma Je zah.ia sm&g ncGnj zgelitek v 47. (!) minut dru* g o g-a polčasa. — Finska so že pOteguj*1 za mirovni €»Iiisipi fado. Gonorami vodja flnskegi komsari-jata z" spo:t Frcnkeel je izrazil up mje. da bo Fmsk prepuščeno organiziranje olimpijskih igrer v 1 1948. To bi naj bil-- mirevna limp; r»da — V čeSkem nogometnem pnenstvu j1 | prvem pcml?danckem kolu, ki c bilo od|-o-rano v nedeljo 28. marca, vodila Slnvijn z 18 točkami. Sledili so ji: Pardubice 1C. ■^psrta 14 BiU in 2'drnice 13. ASO m D -hernija 12, Plzen 10. Kladno in Rak v:iik 9 Prostejov in Nusle 8. — špansko n°e;Ometno pr\*enStvš je odločen«. Prvak je Athlct c Biibao. ki ga : more pichiteti več noben klub. — V uradih se ne »me več kuriti. Ker -* sestalo topleje so oblaM* odredile da se v uradih ne sme več kuriti. — Težkim poškodbam p°dlegel. 2eleznl ški delavec Franc stefe ;z HruSice je nedavno padel in se tako močno p: bil. d* V tež-idm poškodbam podlegel. KOLEDAR Dane-*: Četrtek, 15. aprila: Helenei. D A N A 8 N .1 K. PRIREDITVE K«4w n jaka v Galeriji Obt^r^nel, odprta od 9 do 19. VI. javna produkcija gojencev sole Glasbene Matice ob IS. v mali filhamioničnl dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dajioa*: Mr. Bakai*čiČ. Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta- 20; Murmavor, Sv. Petra cesta 78. Iz n^krailne Trieste XXJJ. umetniški v»acr. Pred .-"U vilnim triestinskim kulturnim občin^t\»m je nastopila v okviru XXII. umetniškega veOor«, mla.a harfi^tka Lianlca Mar.n Marthi, ki odlično obvladuje harfo. Izvajala jo skUufbo Thomasaa, Godefroid in Sehnockerja. Lino Campanini je spregovoril o onih THSflttft" cih., ki so zasloveli na }*><.iročju filmske umetnosti. Marcel Fraulini je čital odlomke iz najnovejše zbirke novel A vreli je Gru-ber-Benco. Nato je Izvrstno odpcls nekatere skladle Don iudyja. S;K*lle. Maivagnija in Donizcttija olivna sopranistka Alma Lorini. Na klavirja jo je spivinljala, profesorica Silvina Mormg-lleinze. 20.000 oblnlfsmmUf V na oer^M delovni razstavi. Te dni je bila zaključeno nsflstevsi '.elo\-ne Ogrske v Tktastu, W Je bila odprta oU o0. marca t. L dalje, ranimiru rae-stavo si je ogledSlO okoli 20.000 O5»ob. R;ij> stava, ki je služila n satenu obojcsti-ans k figa tfntijsnsjro'tiLi'ilTrLH kulturnega sode lovenja, je bila prirejen i. v pro3toi-ih umetnostne galerije DS C rsu. RsiStSVO so Bi ogledali med drugim dirigenti pokrajinskega Dopolavora, ki sta jih sprejela dr. M«zo Almos, kulturni s£aie pri ogrsken poslanstvu v Rimu, ter prof. Kalman Terna.v, ki sta gosrtom jN>JWlJSVSl ^ HUl1H" nivtke. \" dvorani Dantejevega liceja je pela izbran spored posroi^enih skkulb izvrstni messKMOpranisUi i Ana Anvlli, o je spremljal prizkušenl pianist Duilij Saveri. Nagrad] ob mjMvu dvojčkov. T:iestin?=ki prefekt je nakazal Lz Dueejevags skJs bi S00 lir Arturju Skerlavaj ob rojst\ai dv« j-čkov Franca in Ide, Angelu Comina 700 lir ob rojst\ai dvojčkov Alojzija ter Antonu Križev pot na trgu pri sv. JiiMn. Tri-estinski škof mens. S;uatin je povabil vernike, da se uck-ležijo v čim večjem številu križevega prta. ki bo 11. aprila ob 16 na trgu pri cerkvi sv, Justa. Štirinajst križev na bližnjih drevesih predstavlja posamezne X>ostaje križevega pota. Leon^ra, Fini v reviji »Stile«. Znana trf-estinska slikarica Locnotu Fini je bila, po-č lijena v reviji Stile z objavo tehtne razprave o njeni umetnosti ter objavo posnetkov sedmih njenih umetnin, ki so med najboljšimi. Delavnost fotografov-amatorjev. V dv.<- rani trieatinske skupine fotosmfov amaterjev v Rossinijevi ulici 4 je predavrl te dni pred številnimi hvaledkaimi poslušalci prof'. Bruno Boiti, ki je obrazložil serijo barvnih posnetkov. f.aiaška smrt trftestiaskegfl eastalka. V hrabrem boju z upomikhi je padel p«"hotni poročnik FSrruoio Criuli. ki je študiral v Triestu. Udeležil se je bojev na jugoslovanskem bojišču. Izšel je iz triestinskih mialinskih fašijskih organizacij. — Nezgode, Desnico si Je poškodoval pri delu na pristanišču »Duce d' Aosta-r 60-letni delavec Rudolf Illini. Kamen, ki se je odtrgal z višine, je občutno ranil 60etne£ra letavea Galljana Clottinija. ki ima pKJckcd-be na glavi. Desno stegnieo si je zlomila 77!etua go.?p-Klinja Karolini Polej, ki je na Us. po strpnienh 5n-ojoga stanovanja v Sesaju. Po čelu se je pobil pri padcu 13-letni dijak SUvono Gallo iz ulice delle Cam-panelle v Triestu. Poško Ibe na levih re-brih ima sedemletni ufenec Renato Tuli 'k, ki ga je v ulici FLvia povogU neki avto. Pou* tramvajski voz je priM P0 nearevnem naključju na Ki»rzu Viktorja i-:r- nuela Itt 30'etni delavec Anten- ie Valla iz trga Fo-raggi 9 Obležal ie s pešk" c sjHkl SStdivfif p 'e. *»a I H v n«»»m:ini sspe*ns PsrsdtiR'k siicir ni i r*u a- h§ se> i» rred li injicin i' ci"In ?t «1- konci- "-'^ '•e«do ozeheir. pfi --a v r-.».t ^nVr r>-lik i- da Mir. no/neie oSva" t u' lem 'h.'utn" škodo na nrd" '• '/. vlice v I. '»H'-andc n«lri • '*t mr'dvi k<-yh 4oH;l -r e Pt^uO*oes at ^ vsptt vir " tr wi n«>n l'J?,> I lop^Vffi Ur" «>e tn«t< 1 ' PTtTsni rff I nf r " vTr *t m-T!" dor*p •• '• ■ t- r ♦ nr' nrc"n;an:u Ijt* p■*- — • . Strooo ic treSa n:iy.T rud aa T< • dajajo le zdrave m sortiv zanc ■ jivt n \ i roe \f /r'o t. , H • »•> di i* -rnt "♦■off^ ' r»«i rp ■ • ff^fj ~ » fv> Met 'a >t I nn> s d"ke. Stev. 85 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 15. aprila 1943-XXI. Stran f Pridelujmo sami semena! Tudi manjši pridelovalci zelenjave bi si lahko pridelali večino semena za vrt sami Ljubljana, 15 aprila Za letošnje pr dclovaujC D.mo morau uporabljati kupljena semenai ee si jih nismo ie sami pridelali. Toda zda; so zadnji dnevi, da mislimo, kako si bomo perskrbeli semena za prihodnje leto. Semena je treba začeti pr delovati zgedaj pomladi, ko v ta namen sadimo p.samczne vrste povrtnine da gredo rastline potem v cvet. Zdaj je še čas za to delo, a ne bo več dolgo. Pridelovanje semen je pa čedalje bolj potrebno, kakor se je izkaz-lo v zadnjih letih. Prejšnja leta so nekateri odvračali ljudi cd pridelovanja semena, čes, naj bi se s tem pečali le posamezni zkuseni pridelovalci, ki pilaeluje-jo semena tudi za prodajo n le za svoje potrebe. Domača semena baje n so tako dobra ter zanesljiva, češ, preprosti b^clovalci ne vedo, kaj je izbira in ne kaj je izbor, pa navadn: pr delujejo semena slabših vrst. Manjši obdelovalci vrtov bi torej na- kupevaii semena češ, tako se bodo lahko vselej pi tskrbeli z najboljšim semenom in bedo lahko pričakovali z većjj zanesljivostjo primerne uspehe. To je menda vsaj v splošnem držalo prejšnje čase, ko ni bilo toliko obdelovalcev ze:nlje v mestih In kc so bila semena zelo j je bila tudi izbira semen zelo velika. Povsem nepotrebno delo se je zdelo p:-: !Jovan c =3mena na meščanskih vrtičkih m obdelovalcem se ni bilo treba zanimati, kako pridelujemo semena. Zdaj so pa mnoga pridelovalci semena najb Ij zadovoljni, če uporabljajo drma pridelano seme. Tako ga imajo navadno vselej dovolj, da jim ni treba tako \arče\atj z njim v strahu, da bi jim ne pošlo, uporab j^ ga pa lahka tudi cb pravem caeu, ne da bi bilo treba še hoditi od trgovine dO trgovine. Na kupljena semena se e! vek tudi ne more vselej tako zanesti kakor se morda zdi. Zavitki oo aicer lepi in seme je dobro, kolikor je pač mo-g;če presodtti na pogled. Toda v trgovinah s semeni sami ne morejo prdelovatl semena, zato pa tudi ne jamčijo za vse blago, da je izvrstno, ker ga sami kupujejo. Seveda se primeri, da kupijo včasih tudi slabše seme, kar pa ugotovi navadno šele obdelovalec. Zbsti je nezanesljivo seme kerenja, pa tudi petcriilj slabo klije. Če poseješ Špina-čo žane^ tudi večkrat več plevela kakor zelenjave. Posebno drago je seme pese m spinače. Katerega keli semena tudi ne moreš vselej kup ti ko bi ga potreboval. Marsikdo b: obžaloval, da si ni preskrbel semenskega fižola, kajti v trgovinah bo moral kupiti kakršen b> pač naprodaj, a semenski fižol je tudfi zelo drag Nekater' večji pridelovalci povrtnine so za letošnje pridelovanje izdali že več st: lir za sama semena. Semena se pa zde seveda še tem dražja, će se izkaže, da so bila slaba. Pridelovanje semena povrtnine ne zahte-va mnogo truda in tudi ne porabimo zanj mnogo zemlje. Mnoga semena bi gi lahko pridelali tako rekoč mini;grede, brez vsakih stroškov in težav. Treba je le ob pravem času pesaditi rastline ter skrbeti, da lahko primerno uspevajo, cveto in da so obvarovrna pred ptiči. S k do navadno dela-o vrabci, zlasti na repi. Posebno priporočamo, naj si pridelovalci pridelajo seme pese- korenja in špinače Prav tako bi nikomur ne bil treba kupovati solatnega semena, saj ne bo utrpel takšne škode, če bo pustil, da bo šla ena rastlina v cvet. Priporočljivo je prav tako, da bi sami pridelovali seme zelja. — Kakor tečeno. zdaj je čas, da bi sami pridelovali semena, a kmalu bo prepozno. kovnc£u krožka in predstavnik prirediteljev. Minister Acerbo se je podrobno zanimal za bogato razstavo in je ob slovesu izrazil akademijskemu predsedniku Federzoniju svoje priznanje za plodonosno pubiikacijsko delavnost Kr. akademije. Zahvalil se je tudi prirediteljem za h va le vred no pobudo. — Italijansko nemški izmenjalni kulturni program predvideva obojestransko gostovanje odličnih glasbenikov. Te dni je v okviru tega programa koncertiral v Rimu pod pokroviteljstvom ministra za narodno kulturo odlični nemški pianist Win-fried Vvolf, ki je sijajno izvajal skladbe Schuberta, Schumnnna in Liszta. Rimsko časopisje objavlja pohvalne kritike o mojstrskem pianistu — Na polju slave Je padel Ducejev mušketir Rihard Fabiani, vojni prostovoljec, poročnik alpincev divizije »Tridentina«. Pokojnik je bil po rodu iz Rima. Udeležil se je pohoda na Rim ter bil funkcionar v ministrstvu javnih del. Udeležil se je bojev na zapadnem, grško-albanskem in ruskem bojišču, kjer je sedaj, zadet od smrtonosne svinčenke. junaško umrl. — Legionarji darujejo svojo kri za vojne ranjence. V zvezi z apelom milanskemu prebivalstvu za darovanje krvi v prid milanskim vojnim ranjencem je sestavil poveljnik 25. legije topničarske protiletalske milice seznam več sto častnikov ter legio-narjev njegove legije, ki so pripravljeni žrtvovati svojo kri za vojne ranjence V Milanu se je odzvalo dosiej za to plemenito žrtvovanje okoli 1000 oseb. — Počastitev iz Rusije vrnivših se voja-kov. V dvorani skupine Crespi v Milanu je bil na čast alpincem ter konjenikom, ki so se vrnilj z ruskega bojišča, poseben koncert, pri katerem so sodelovali odlični milanski umetniki. Ob tej prilikj so bili po-vrrv rvki deležni pogostitve in okrepčala, nekateri mod njimi so prejeli tudi denarne nagrade. Slična pozornost je bila naklonjena vojnim ranjencem, ki se zdravijo po milanskih boln^nieah. ter vojaštvu milansko posadke in pripadnkom nemške prol iščite. Razvedrilna priredi- tev je bila v gledališču umetnostne palače. — Dan katoliške univerze v vsej Italiji. V nedeljo je bil po vsej Italiji proslavljen dan katoliškega vseučilišča. Tudi v Milanu sn bile zbirke po vseh cerkvah in ulicah. Milanski nadškof kardinal dr. Schuster se je poda! osebno na katoliško vseučilišče, kier je poklonil svoj prispevek. Kakor prejšnja leta. tako je bil tudi uspeh letošnje zbirke zelo zadovoljiv. — Proizvodnja izvlečka agar-agar. Tz poročila gospodarskega dopolnilnega vest-nika agencije »Agit« povzemamo: Obratovati je pričel poseben obrat, ki služi proizvodnji izvlečka agar-agar. Omenjeni izvleček se pridobiva iz posebnih morskih ter lagunskih alg. Ta izvleček je prihajal doslej izključno z Vzhoda ter je potreben v tekstilni ter živilski industriji. Uporablja pa se rudi v bakteriologiji. Omenjeni obrat je edini te vrste v Evropi ter je sprejel v svojem proizvajanju sestav znanstvenega laboratorija glavnega ribarskega komisarijata. _ Zbirka za katoliško vseučilišče. V nedeljo je bila po vseh italijanskih cerkvah zbirka prostovoljnih darov vernikov v prid katoliški umni verzi v Milanu. — Novi župan Triesta. Dne 12. aprila ob 11. je prevzel županske posle v trie-Stdnski mestni palači novi župan Triesta Karol Perusino. Prefekt Tamburini je novega župana najprisrčneje pozdravil in mu želel čim lepših uspehov. Obenem se je zahvalil dosedanjemu prefektovnemu komisarju Coppoli za dosežene uspehe na področju zdrave občinske politike. Svečanemu prevzemu županskih poslov je prisostvoval tudi Zvezni tajnik Spangaro. Dr. Perusino je fiumaki legionar, bil je vnet organizator triestinskega G. U. F.-a. V januarju 1930 je postal Zvezni tajnik triestinske pokrajine. To funkcijo ie opravljal sedem let. Udeležil se je abesinske vojne in se vrnil v Trieste. Dne 30. septembra 1936 je postal Kr. komisar gospodarske uprave glavnih triestinskih skladišč. L 1940 pa je postal predsednik omenjenih skladišč. Ob izbruhu sedanje vojne je odrinil k vojakom. Bojeval se je na Balkanu in je ostal 21 mesecev na operacijskem področju. Sedaj mu je bilo izraženo priznanje z imenovanjem na mesto triestinskega župana. — Koncert sodobnih ogrskih skladb v Rimu. V rimskem Adrianu je vodil te dni dirigent Bernardino Molinari orkestralni in vokalni koncert sodobne ogrske glasbe. Sodeloval je odlični ogrski pianist iz Budimpešte Bela de Boeszoennenyi Nagy. Rimsko glasbeno občinstvo je s toplim priznanjem sledilo izvajanju skladb Vaszyja; Barthka in Zoltana KodalVja. — Odlikovanje italijanskemu novinarju- pilotu. Znanemu neapeljskemu novinarju športniku Srečki) Scandone, ki je že prejel brončno svetinjo, je bilo podeljeno odlikovanje srebrne lirabrostne svetinie v znak priznanja za zasluge v številnih zračnih vojnih akcijah. V utemeljitvi se navaja, da se je Scandone večkrat javil kot prostovoljec, kadar -je slo za važne pilotske naloge. Ob neki takšni pobud} se je znašel v borbi proti številnim sovražnim lovcem Navzlic sovražni premoči se je spustil v borbo in je sestrelil enega od sovražnih lovcev. Z letalom v plamenih je nadaljeval borbo, dokler se ni rešil s padalom ter se oddaljil s severnoafriškega roba. — Zaključek cikla simfoničnih koncer. tov v Florenci. Iz Florence poročajo: Te dni je bil v florentnskem občinskem gledališču zaključen ciklus simfoničnih koncertov. Sklepni koncert je dirigiral odličn: nemški glasbenik Johannes Schuler. Pod njegovem vodstvom ie izvajal orkester glasbenega maja skladbe Vivuldija, Beethovna. Straussa ;n De Fulla. — Lep uspeh dveh romunskih odrskih del v Veroni. Poizkusna gledališka skupina iz Padove je uprizorila s sodelovanjem ve- Poročno darila Star: mestni godbenik Piščalka je povabljen na ženitovanie — na imenitno že-nitovanje v tretjem nadstropju pri trobentaču Trobenti, ki se hoče rjegova hči Ančka omožiti z občinskim paznikom Ostro-gleclom. Povabila ni mogel odkloniti, čeprav bi ga bil zelo rad. kajti tisto z ženitovanjsko pojedino bi ne bilo napačno, toda poročno darilo nasprotuje njegovim načelom. Imenitno ženitovanje. torej mora biti tudi poročno darilo temu primerno. Koliko skrbi je zvezanih s tem! Piščalka gre v eno trgovino, stopi v drugo in zavije v tretjo.. Pravo ni nikoli pravo, ker je sicer zelo okusno in učinkovito, toda mnogo predrago za njegov žep. Tako se zgodi, da mora od svojega prvotnega načrta znatno popustiti in se napotiti k starinarjem Ne da bi mislil kupiti poročno darilo pri njih — Bog ne daj. temveč kar tako. Sicer se pa dobe tud' ori starmarjih lepe reči in še kako lepe! Toda drago, preklicano drego ie vse Tu ti stoji reemo vaza, prekrasna velika vaza. k; bi napravila iz njega junaka med svati Toda od kod naj vzame tistih pet sto lir. kolikor zahteva starinar za svojo vszo? Mestni godbenik Piščalka prej ni vedel, da zna tako dobro barantati. Govori in govori, da kar verjeti ne more. da je postal naenkrat tako zgovoren. Toda za svojo stisko ne najde nobenega razumevanja. »Če se vam zdi vaza predraga ,pa vzemite pepelnico, ki je zelo poceni,« mu predlaga cmerikavi starec izza pulta. Toda za gotovo ne ve, kaj se spodobi. Sploh, kako ti žvižga ta sitnež svojemu vajencu. Mali komaj ve, kam naj se obrne najprej Ubožec sploh ne hodi. temveč skače, on ne diha. temveč sopiha. Ze dvakrat je moral skočiti skozi vrata in zopet nazaj. Mestni godbenik Piščalka pa še vedno stoji v tesni kramariji in razmišlja. Ce bi se mu pa vendarle posrečilo kupiti leDo. veliko vazo, kraljujočo liki zmagovalčev pokal na podstavku nad vsemi predmeti, kar jih je razpostavljenih po mizah in policah! Tretjič skoči vajenec skozi vrata nazaj, urno ra vogal, urno okrog vaze — ne. ne. Drav to ne. Eums. pade na tla in se razbije na tucat črepinj. Takega udarca ne prenese niti najmočneiša vaza na najde-belejšem podstavku Zctej leži na tleh razbita kakor nade mestnega godbenika. Zda i bi lahko odšel Toda mož ne kaže obene volie zapustiti boiišče. kier so se -azbile njegove nade. V njegovih očeh se zasveti nekaj med hudomušnostjo in ironijo ter med varčnostjo in novim upanjem. Globoko si oddahne in pravi sredi srditega Che cos'e la tattica „A BRANCHI AUorche le navi commereiali nemiche si riuniscono in grandi convogli per godere della sicurezza del gregge, si lanciano. contro di esse, i sottomarini, »Lupi del Mare«:. Questa reeen-tissima tattica che ha ottenuto strepitosi succesM, viene descritta in on interessante articoJo con disegni illustrativi. neU'ultima edizione di SIGNAL. in vendiu 1'cdi^iooe italo-tedesca di SION" AL No 7. la moderna ri% ista illustrau che ti fa appreaaie per i suoi tervm d'informjiionc. Pogine, di cvi 8 i colori. In vcadiu ovcnque a L 3.—. Kaj je taktika 1! V TROPIH"? Ko se neprijateljske trgo\ske ladje združijo v velikih konvojih, da bi uživale varnost črede, se zaženejo proti njim podmornice, »morski volkovi«. Ta najnovej&a taktika, ki je doživela velikanski uspeli, je opisana v zanimivem članku, opremljenem z risbami, v poslednji izdaji lista SIGNAI*. NT.?proJ.«t jc juti} n lil O I WllJ> I i.-djj.i lista SICiNAL Itev. 7, m<->dernj i'j>irinm MVtJPa ki je cenjenj z.ivr'j'' *^>>u otv i-ičc* .ilne službe. «0 str-int, od teh 8 z barvjinimi risbami. tK-bjt« jo po**d u 3 Ure. ronskega G. U. F.-a dve rum unski odrski deli, ki sta bili prvič uprizorjeni v Italiji. Uprizorjeni sta bili »Svetli teden« San-deacuja ter »V letu Gospodovem« Soude-neanuja. Obema predstavama, ki sta bili odlično sprejeti, so prisostvovali tudi ve-ronsk; odučniki z Zveznim tajnikom na čeiu. Navzoč je bil tudi rumunski tiskovni svetnik Monteanu. Obe uprizoritvi sta v -kladu z obojestranskim kulturnim sodelovanjem, — Iz »Službenega lista«, »službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 30 z dne 14. aprila 1943-XXI. objavlja Kr. uredbo z dne 7. decembra 1942-XXI. št 1855. — Sporazum s končn:m zapisnikom o povračilu vojne škode, sklenjen v Rimu med Italijo n Nemčijo dne 26. oktobra 19422XX., naredbo Visokega komisarja o najvišjih cenah presnega mleka za prehrano. Odločbe Visokega komisarja o zaplembi imovine upornikov Gruma Jožefa, Petriča Antona. Rodelja Jos:pa in Jenka Andreja ter maksima Ini cenijo št. 9, veljaven od 10. apri-la 1943-XXI. UBL3ANSK KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 22-41 Dnevno ob 15. uri najboljši film La Jane Ljudje iz varijeteja Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: Hans Moser, Atila Horblrger, Carin H ar d t Dnevno ob 17. in 19.15 uri pretresljiva drama z najboljšimi italijanskimi igralci Živi mrtvec V glavnih vlogah: Carlo Nlnchi, Dina S as soli KINO SLOGA Na splošno željo! Nepozabna ljubezenska drama po romanu Edmonda de Amieis V glavnih vlogah: PaJ Javor, Do ris Duranti Pričetek predstav ob 14., 15.50, 17.40 In 19.30 KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva zgodba, ki je ne boste pozabili žrtev velike ljubezni ■ V glavnih vlogah: Assia Noriš in P!ero Lulli Predstave: ob delavnikih ob 15.30 17.30 in 1930 url; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 url B — Milanske umetnostne razstave. Milansko kulturno občinstvo poseča te dni predvsem dve slikarski razstavi. V umetnostni galeriji Spiga je razstavil svoje umetnine mladi slikar Emil Ved ova, pri katerem se javljajo različni vplivi, med njimi tudi fu-turistični. Vedova šče in preizkuša ter se oblikuje na poti k določeni umetnostni \ismerjenostl. V galeriji Cairola pa je zbral svoja dela Primož S-inopico. ki ljub; resnobne motive. Oblikuje tudi krajinske za-snutke. — Starček mesečnik ie padel skozi okno in umrl. 73-letni Alojz Forensena iz kraja Villa d'Asolo pri Castelfrancu Venetu se je ponoči v stanju mesečnosti dvignil iz postelje ter se vzpel na okno. Revež je ^mahnil v globino in obležal na dvorišču s razbito lobanjo. Kmalu zatem je za po-'edicami poškodb umrl. — Ob razstavi Verdijevih dragotin na Dunaju. Razstava Verdijevih dragotin in spominov, ki je bila organizirana na Dunaju v okviru Verdijevega tedna in ki je bila prirejena v prostorih drž. opere je vzbudila živo pozornost dunajskega kulturnega občnstva. Na razšla vi je bilo zbrano gradivo z dokumenti, kj se nanašajo na Verdijeve spomine v staroslavn: prestolnici od 1843 do 1901. Leta 1343 je bil uprizorjen na Dunaju »Nabucco«, v avgustu 1893 pa »Falstaff«. Na razstavi so blf tudi stari dnevniki, v katerih so bili objavljeni članki o Verdiju, nadalje Verdijeve karikature in slike, fotografije ° uprizoritvi posameznih Verdijevih oper na Dunaju, publikacije o življenju in dolu G. Verdija, pa tudi rokopisi in oisma. kj iih je pisal slavni italijanski mojster raznim dunajskim glasbenin osebnostmi Končno so bila na razstavi tudi kiparska dela, ori-kazujoča Verdija v različnih zasnutlcih, — Zgodovina S»kstinske kapele. V Zavodu rimskih študij je bil otvorjen te dni poseben ciklus poučnih, zgodovinskih predavani o znameniti Sikstinski kopeli. Kot prvi je preda\al umetnostni strokovnjak mons. prof Guido Auichini, ki je razpravljal o zgodovini omenjene kapeie pod naslovom »Papeževa kapela od sv. Grego-rija do 1500«. Sledil je koncert nabožnih skladb z izvajanjem lep:h del starinske vokalne polifonije, prregorijanskih spevov ter sodobnega skladatelja Lovrenca Pero-sija, ki je sam dirigiral. — Ref"rma denarnega sestava. V založb: Anti Graflche R Pecchiari v Capodi-striji ie izšla te dni publikacija odličnega strokovnjaka dr. Kamila Depiere. Naslov publikacije je »Reforma denarnega sestava«. Razprava je teoretičnega značaja ter se nanaša na splošne denarne probleme, ne da b? se v svojih izvajanjih omejeval na določeno državo. — Volkovi in orli v okolici Arquate. Tz mesta Arquate poročajo: Sredi cvetoče pomladi se je temperatura nenadno znižala, sledil je snežni metež, ki je pobelil vso okolico. Prebivalci so opazili sledove volkov, ki so se prikradli do naselbin in ki so odnesli mars'katero ovco. Pojavili pa so se tudi orli. ki so se spustili do bližnjih dvorišč ter si privoščili mars'katero kokoš. — Doživela je sto let in umrla. V Mon-tegioniju je umrla gospa Pasquina Pelle-grini Doživela je čast ti j ivo starost sto let. Bila je mati sedmih otrok, babica "7 vnukom. prabab:ca 37 pravnukom. Vse do zadnjega ie bila neutrudno delavna. — Lep uspeh italijanske razstave v •^tockholmu. Vsi večji švedski dnevniki rvesvečajo te dni izčrpne, daljše članke .^tockholm-ki razstavi umetnih stekel, čini-: :n knjig italiianskega :zvora. Tako pL-o »Svenska Dagbladet«, da se je posrečilo Italijanom s skromnimi sredstvi opre-niti dvoiane stockholm.-kega muzeju v skrinjo draguliev. Dnevnik -Stockholm Tidningenv podčrtuje. da b: n'kdo, ki vste-na v razstavne prostore, ne mogel misliti! da potekajo lepa umetnostna dela od drŽave, ki je v vojni. Priponrnja, da predstavlja razstava pravo himno lepoti. Tudi ostal: dnevniki soglašajo elede elegance, i obroča okusa ter izvirnosti razstavljenih dragotin. Poudarjajo svetlo italijansko tradicijo v obdelavi in predelavi stekla. k: se je čudov:to povezala s sodobnim umelno-■^tnim d'ihom. — Reši ara pes, zaradi kafereea se je pognal v reko. 301etni Anton Reina iz Milana se je približal pristavi Colli pri Oarpa-gnanu, kjer je imel nekatere opravke Nenadoma pa se je pojavil velik pes čuvaj, ki se ie divie pognal proti Reini, ki se je Umikal proti reki Sei>i. kamor se ie rvogna! •z strahu pred nnpnrialnim psom. Reina na »e zašei v močan tok, ki ga je potegnil s ~ebo-;. Toda pes ^e je vrgel za niim v vodo, zaptaval proti "Re^ni ter v zadnjem hipu rešH notapljajočega se Reino iz usodnega vodovja. — Med mašo te umrl. 711etni kmetovalec Karol Coppelettini iz ulice Cavallotti 2S je prisostvoval maši v stolnici v M0117.i, Nenadoma se ie zgrudil na tla in je kmalu zatem umrl. Po zdravnikovi ugotovitvi je umrl za posledicami srčne kapi. — Smrt znanega tenorja. V Bresciji je umrl nekoč slavni tenorist Edvard Garbin. Zaslovel je zaradi svoječasnih prodornih opernih uspehov po vsem kulturnem svetu. Pokojni je bil prvi interpret »Falsraffa-< na milanski Scali. Sijajne uspehe je žel predvsem v operah »Tosca'< in »Boheme« (Pucini) ter v Massenetovi »Mcnonc Skozi več sezon ie pel na milanski Scali, sodeloval pa je tudi na odru Metropolitanske opere ter odrih drugih znamenitih svetovnih gledališč. PRI VEDEŽEVALKI -— Vaš bodoči mož bo visoke postave, Črnih las in zelo bogat . .. — To me zelo veseli. Ali bi mi pa mogli s~ svetovati, kako bi se odkrižala svojega sedanjega moža ? starčevega preklinjanja: »Ali bi jo lahko zdaj dobil?* Ce bi bil rekel norec: »Razbijte vse, kar imate v svoji trgovini, potem mi pa prodajte!« bi to posmehovanje ne bilo učinkovalo na starinarja tako kakor vprašanje mestnega godbenika Piščalke. Toda norci so vztrajni. Vsaj starinar je moral misliti tako, ker je kupec vedno vsiljiveje prosil: »No. prodajte mi jo vendar!« »Kaj. še prodam naj te črep:nje?c »Da, podarjenih bi ne sprejel.« »Koliko pa naj zahtevam za črepinje?« »Kolikor so vredne.« Stari ošine drhtečega vajenca s srditim pogledom: »Nič!« »Vzemite vsaj deset lir!« Kako velikodušen zna biti naenkrat mestni godbenik Piščalka! »... in zavijte mi vso to ropotijo.« Vajenec uslužno prikima. Piščalka pa misli ta čas na tisočere predmete v trgovini in na imenitno ženitovanje. ki se ga lahko zdaj od srca veseli, saj ie jasno, da z velikim zavitkom ne bo mogel do tretjega nadstropja... Dan in ura ga najdeta v svečanem razpoloženju Svečan le odhod, svečan zavitek z vaza Samo not gori v tretje nadstropje ie težavna Naiprei spodrsne Pi-ščalk*. potem pa še zavitku. Piščalka je mož. ki se zna hitro znajti in vstati, zavitek je pa pač samo zavitek, vr»!i se od stopnice do stopnice tja doli do vrat. A v njem je poročno darilo. »Poročno darilo?•< vpraša nevesta obžalujoče. »Tako veliko darilo.* prikima ženin. »Sicer pa ni nikjer rečeno, da se je. ..« »O, prav gotovo se je razbilo. ..« Mestni godbenik piščalka se je pomladil za dvajset let, razburi se in tarna ves iz sebe: O, tako lepa vaza!« Taki so pač stari ljudje, oni tarnajo. Mlada zaročenca pa upata: »Najprej je treba zavitek odviti; vaza je bila gotovo dobro zavita.« »Razbila se je, stavim glavo, da se je razbila!« Ubogi mestni godbenik z razbitem poročnim darilom! Nevesta prereže vrvico. Ženin odvije zavitek. Takoi se mora prikazati presenečenim očem kup črepinj. Zdaj gotovo. Toda zdaj! Ne? ... O ti domislek toponosega vajenca, ti smola vseh smol! Kje pa je tista velika, draga vaza? Papir, papir, paoir! Kakor da bi bil papir primeren za poročno darilo! Mar naj še enkrat nalašč pade po stopnicah in kar obleži Dod niimj mrtev? Ubogi mestni godbenik Piščalka' Da je moral doživeti in na lastne oči videti to sramoto! Lepo zavite v papir so prihajale črepinje razbite vaze po vrsti na dan. ena razbita žalost za drugo... In nič ni razbito, kar ni bilo že prej... IZ LJUBLJANE —Ij Se vedno Mana. Pic>nje tople mesece ni menda n hče pričakoval, da bo april tako mrzel, saj smo se bali, da bo že marca začelo vse cvetet: in zelenet'. Prva poltfvi« n apnli je minila, a |titra Ena oseba«. fNSERIRAJ <51o% Naroča1 Stran \ SLOVENSKI N A R O D*, **rtek, I* aprila 194S-XXL Nastopi meščanskega zbora „Parade" oboroženih Ljubljančanov ▼ prejlafili stotetfih Lrj'tbijano, 15 aprila Nedavno srn poroča-1, da je minilo 150 let oakar je bil ustanovljen v Ljubljani |> pravilih meščanski pchctni zbor v*] meščanska garda Sprevideli smo pa. da je mesto imelo že prejšnje čase svojo hrambo, o čemer naitiemo poročila v listinah in pri starejših zgodovinarjih. Prejšnje Čase. dokler meščanski obrambni zbor ni bil or-ganz.-;ui po pravilih, ni oil vojaška usta-n va v pravem pomenu besede, temveč le skupini Izvežbanih strelcev, ki so nastopali samo ob posebnih prilikah in ki so se vadili v streljanju navadno ob nedeljah in praznik h v mestnem strel šču. Vendar tudi pozneje mrš»Tanski stražarji niso bili vojakj v pravem p menu besede; laže bi jih eeJ . primerjali z veterani. Ft av la meščanskega pehotnega korpusa* nas spomini;.jo celo nekoliko na pravila srednjeveških bratovščin. Precej dolgovezna so. vendar je najznačilnejše, da je predvsem naglašeno: disciplina, ubogljivost, ie osnova v služb: ter pogoj reda. Člani so bili podrejeni v vcjaSkem redu svojim nadrejenim poveljnikom. Ustroj meščanskega zbora Na čelu meščanskega pehotnega zbora ustanovljenega po pravilih, je bil prvotno ljubljanski veletrgovec Ivan B. Jager, .^ je že prejšnje čase poveljeval ljubljanskim strelcem. Jagra Sc izvolili na zboru 10. januarja 1. 1793. Razen tega so bili zvoljeni še častniki: poročnika, podporočnika in praporščaka. Pristop je bil prostovi lien a kdor je pristopil se je obvezal, da bo spoštoval pravila ter se podredil povelstvn in zato je moral tudi priseči po predpisani prisegi. V začetku februarja l. 1793 je štel meščanski zber 148 članov. Poslej ni bilo več obvezno vežbanje meščanov v streljanju, ker je poveljnik zb^ra nr.biral članstvo sam med meščani. Predpisano je bilo. da mora biti član ali meščanov sin. to se pravi da v zbrr niso sprejeli katerega kui mestnega prebivalca. V primeri z moštvom je blo mnogo častnikov, odnosno Številen s-štabc. Zbor se je delil na štab«, častnike in moštvo. K moštvu so prištevali tudi pedčast-ni&f Poveljnik je užival na?lcv ma-'orje. Č"lan slaba je bil tudi* kaplan V štabu .]: upravi je lil tudi avditor, v začetku odvetnik dr. Fr. Repič. Dalje so imeli še knjigovodjo, zdravnika itd. Častnikov je bilo 7 dva st laika, po dva poročn k >. in podpor ć-nika ir. en nraporščak Podčastniki 90 bili štirje, po dva narednika in podnarednika, če ne upoštevamo Se 15 korpcralov Prosta-kov je pa bilo samo 116. Največ moštva ie Mio 1. 1S08. skupno s podčastniki 209, najmanj 1 1816. in sicer se častniki vred 93. Kučme dražje od pušk Pri meščanskem zboru so zelo cenih* zunanjost in vprašanje kn ja je bilo eno nai-jx>membnejših, čeprav se je včasih zdelo, da mc; nj niso radi paradirali, ker iih je mnogo izostal , ko b: morali nastopita. Ki rj so nekajkrat spremenii in po spremembi L 1801, ko so začeli nositi kučme kakor Lrraški prrenadirji (pi'ej so nosili >štulaste;: klobuke), so d bili tudi nosebno ime po po-krivalih: ^meščanska nadirska divizija . Tedaj so dobili tudj nove puške, ka;ti orožje je bi7-" zelo za-st r • | •: dotlej 5»o nosjii rviiške pi j5nj*h meščanskih strelcev \v. leta 1788. Pri tem je najb; 1 j značilno, da so bile nove ruške, ki jih je poveljnik Jager naročil pri moriborskem puškarju, cenejše -»d novih kr^em. Puške so bile po 3.5 gld.. medtem ko je kučma veljala 6 irld. Kučme so bile nrmreč iz drage kožuhovine. Lahko si mislmo, da so Kučme tudi privlačevale večjo pozornost kakor puške odnosno elani meščanskega zbora sam j na sebi. Ne *mete m sliti, da so meščanski vojščaki nosili puške vedno, odnosno, da so bili dan za dnem v kroju in cboroženi. Nastopali ?o le ob posebnih prilikah, pri obiskih oaUični-kov, p recesijah in drugih slovesnih ni ilikah .-•icer so pa živeli mimo živllenje meščanov :er se posvečaij svojemu p klicnemu delti. Ko niso nastopali, so bile puške shranjen : • mestni orožarni, čiščenje pušk je pr bilo •udi prepuščeno mestn ni stražnikom. Parade na Mestnem trgu Razlikovati je treba med naat pi oboroženih meščanov ob raznih slovesnih prilikah in ob pregledih k« so morali nastopiti le zato, da so ugot vih kako so oboroženi in če je tudi s krojem vse v redu Sicei je bil tudi ogled članav zbora slovesen. Co .-»o bili dogodki ki s splavili na noge \-sc mesto. Oboroženi meščani so se zbrah oblečeni v blesteče kroje in oboroženi s puška-;ni, sulicami in helebardami na Mestnem trgu. Ce je nagajalo vreme, so se umaknili pod oboke mestne hiše. Marsikaj zanimivega zvemo o kroju oboroženih meščanov iz starih listin v mestnem arhivu. Tako 'Htamo da je magistrat cb nek j priliki na-TOčil za pokrivala meščanskega zbora nojeva peresa iz Benetk, in sicer 20 rdečih. 15 rumen h 20 modrih. 40 belih in 10 sivih. I skupaj 105 .. . To ni tako nepomembno, če pomis,:Tio, da s? peresa veljala 42 gld. 14 kr. P* -iamezni oddelki go imeli tudj prapore^ in večje prapore Praporci so bili iz dragega rumenega in črnega tafeta (avstrijske barve). Krojač je zahteval za Šivanje dveh praporcev 30 kr., kar je b:lo precej, a up: ste vati moramo, da je bila izdelava lepa. Za izdelavo večje zastave iz belega in modrega tafeta (barve dežele) je računal prav tako 30 krajcarjev. Velikih zastav je imela meščanska četa več. Kako so nastopali Cela je korakala v vojaškem redu po taktu bobnanja in godbe. Godbeniki in bobnarji s > bili najeti ter so bili primerno plačani Vsak godbenik je prejemal po goldinar plače bobnarji pa po 40 krajcarjev Pri nastopih so navadno tudi streljali in zaradi tega se je včasih pripetila nesreča. Tedaj sc puške še zažigali z zažigaln cami (luntami) Prj pregledu čete je bilo treba tudi preizkusit: puške, ne le, da so jih pregledali, če so čiste. Očiščene so pa mendta bile dobr-«. kar tri smeli sklepat: iz starega računa za snaženje. — Pregledi mestnih strelcev so bili uvedeni že zd"-Tia,, preden je bil usta novljen meščanski pehotni zbor po pravilih o čemer govore stare listine. V starih časih so oborožen- meščani nreilj turt* >Flepe ki se pa nso ohranili. Tudi oklepe je bilo treba zna žiti. Koliko meščanov je bilo obore ženin v starih časih, odnosno koliko jih je nastopalo pr- pregledih, ni mogoče ugotoviti *ver niso b:lj vsi oboroženi s puška mi Nekateri so nosil j sulice m oradnice (helebarde) tako da se število pušk v mestnih računh za čiščenje spreminja. L 162." je cčišeenih 216 pušk. Za snaženje sn Leda I plačali po 4 krajcarje za puško. Pozab:ti ne smemo, da so bili meščani oboroženi tudi z meči in v ta namen so bili opasani z le-p mi pasovi. Ob neki priliki je magistrat kupil 58 vatlov mezlana po 16 krajcarjev. 4 vatle sukna >Pk>meran«, dalje precej mora vskega sukna, ki je bilo zelo drago, ter raznega drugega blaga za kroje, iz računov teh nakupov je razvidno da so bili kroji že v starih časih zelo razkošni; menda je bil kroj pri pregledu glavno. Pregledi niso bili redni. Včasih jih je bilo več na leto, če je pokazala potreba, cb vojni nevarnosti ali ko so se pripravljali na obisk vladarja Preglede so imeli tudi, ko so bih organ iz rani po pravilih. Tedaj so prav tako nastopali kakor v starih časih, ob slovesnih prilikah, posebno ob telov3kih procesijah, cl njihovim nastop cm oblasti niso bile preveč naklonjene, ker so trosili strelivo. Nastop bi ne bH dovolj slovesen če bi tudi ne streljali. Prav tako so imeli tedaj svoje godbo, ki so jo ljudje imenovali >banda*. Tudi godbeniki so imeli svoj kroj. ki je bil baje zelo rozkošen m drag Stroške za kroj godben kov je poravnala uprava meščanskega pehotnega zbora. Razen tega so imeli godbeniki dobro plačo. Kapelnik je prejemal na leto 50 gld. Kako razkošen je bil kroj godbenikov, sprevi «.imo da ie veljala obleka bobnarja leta 1905 192 gld., kar se zdi vprav neverjetno draga Sam klobuk je veljal 35 gld. V novejšem času je i med meščanski zbor vežbaljšče 'n kraj za parade na vrtu usmiljenih bratov, kjer je bila pozneje bolnišnica, torej rb Ajdovščini Vrt se je raztezal prot1 sedanjemu trgu pred sodnijo. Zbirališče č-anov zbora je pa bilo pri Sv. Jakobu ali na Mestnem trgu. Svobodna državica Andorrr je postala pribežališče bogatih francuskih emigrantov in Židov Tuniško bojišče: Italijanska artiljerija obstreljuje zbirajoče se sovraine čete biti prilagođena novim raztneram in zahtevam Kartel; so značilen primer organizacije, kj se je že preživela, Nemčija je imela pred vojno 2200 kartelov. Na papirju sicer ti karteli obstojajo, toda večina je bila dejansko že razpuščena. Ostalo je samo še 500 kartelov k; kolikor toliko po~ slujejo. pa tudi ti se bodo morali kmalu umakniti novi organizaciji gospodarstva. 234 beračev aretiranih v Istanbulu V Istanbulu so sicer določene stroge kazni za beračenje, vendar se je pa zadnje čase tako razpaslo, da so morale oblasti še strožje nastopiti proti beračem. V zadnjih 10 dneh so jih aretirali 234 Svobodna državica Andorra v Pirenejih je postala — tako poroča španski ust ^Prensa« — zadnje mesece zavetišče mnogih iz Francije oobeglih crni£ran*ov in zidov. Andorra je že nad 1000 let Stana državica z republikansko ustavo. Ležr na JU žni stran; vzhodnih Pirenejev med francoskim departementom Artige in španske pokrajino Lerido severno od Se. de Ur-gela. Ustanovijen^ je bila za vladanja Karla Velikega, kri je izročil to svobodne državico v varstvo ureelskega škofa. Pozneje in sicer lc-k 1288 je dobil ob lasi nad tem ozemljem grof Foi>:. TocHi s fon. niso bile prizadete pravce cerkvenih dostojanstven «kov Ku so postal: crofi FoiN tudi £rof; Beani in krali«] Nevarre. so si nadel' še naslov veren7!) cnezov Andor-te S Henrikom t\ ie ps i e'Vi protekto-ratna prat ica di d to svobodno državico na Francijo Andorra ;e še zdaj nevtralna repub]ik:< nod >kv»ri--:-.o gospodstvom Fran-ciie in šnonskoirn sh fa - -e 1 *žem v Ur-gelu Andor:a meri 452 kvsdr. km in stoje okrog t-.»0': prebivalcev Zaradi svojih čudnih drzavoomvp:h nazmec je postala pribežališče mnoeih francosk:h emigrantov, zidov in raznih sumljivih elementov. Ko so nemške čete prekoračile demarkacijsko črto. so se dali tudi ljudje pretiho- i az ii\ejo napotili sami po si.rivnd) potih preko gorovja v Andorra Prebivalci te državice so marljivi, gostoljubni in dobrodušni Katalonci Zaradi svoje ugodne le.^e med dvema vel kima sosedoma Francijo in Španijo je bila Andorra že od nekdai pr:ljubljeno zavetišče tihotapcev, zdaj pa tihotapijo izključno ljudi, kfl jih spravljajo Skrival v tcm: in *negl; čez mejo. Toda prebivalci Andorre fo zde: s rsvo-io gostoljubnostje in post reži.i • . • slabo odrezali. M I tuicJ je samih bivših milijonar tev 300. Ne samo v glavnem mestu Andom' 'a Vle.n, temveč Uid: v startfa občinah Can*Uo E5r*casnp, L.a Macana, Ordi-no in San Julian so se vsrr^zdili francoski em;.a;-antjo m žicTje. Ker v And«>rri ni nobenih pravili hotelov, so se morali nastanit' v navadnih !-rčmah. Andorra sama nir.vj (oliko rodovitne zemlje, dn bi moda dobro preživijati domače prebivalstvo. Za*o je nastalo po piiselrtvi mnogih tujcev- pomanjkanje živil 'r» s tem v zvezi tud: veh k a draginja. M",Likmarji imajo seveda vfi'ke zahteve lahko rm tod: za-Ćtofftl . -d} jjm de::<)r\. ne manika. Tako je domače prebivalstvo no krivdi talcev občutno prizadeto, ker mor^. plačevat* naj-najnejše življenje potrebščine mnogo dražjo, k^kio- bi jih stcet* č*> bi tujcev ne bilo v deželi. V Bolgariji 331 urednikov Bolgarsko časopisno raznateljstvo je te dni objavilo 1'sto vseh urednikov, ki žive v Bolgariji Lista navaja 331 imen 217 urednikov dela v Sofiji. 114 pa v pokrajini. 3000 kg jajc, maščobe, moke, koruze *a gTaaice. Živila so bila zaplenjena, odpo»-šiljatelji in oeebe. ki so jim bila namenjena aretirane. KAJ ENOSTAVNO Hči pni. v i svojemu očetu: — Papa rada hi postala ig^ralka. — Nič Laiije^a. Omoži se, — ji od&w=» oče. VZROK — Gospa, vi ste r\\ zelo hripavi. An' str se prehla Uli ? — N^'. samo moj mož je pnAt^l scictči zalo poznu domov. v MHA — Kaj >' slušalka0 - - vpraSa učitefl malega Mihca. — slušalka . . . S'hi^ »Ika ... u* 3n naor-ruki na uS^sih Odkrit a tihotapljenje živil Budimpeštanska policija je odkrila eh-ko [legalno tihotapljenje živil. Z občin« Simcngrnt so odposlali na neko ouvVimpe-fitanflko tvornic: usnja vag n živi. V napačno deklariranem vagonu je bik) okoli 11 H. I\ IA(Oi;M N; BORBA Z BOGOVI" je 4e«ti roninn »OOBRE &NJ1UB«, KI Je ,»r;i\kar Prevedel cja |t- ltlTDi>IJ»i — Rnjiga d«ibi v upran nasii. UNto\ v Narodni tiskarni in v v«t«h knji^ar- ah. Broitmia irelja loiir, vezana pn Jf> Ur. Križanka št. $9 Etamufisk! državni proračun .\ vi romunska državni proiačun. ki je stopil v veljavo s 1. aprilom, predvideva rednih dohodkov in izdatkov 171.880 mi-v lej Ločeno od nie.^n znaša proračun Besarabije 5870, Bukovine pn 3900 mal^jonov. Proračun uprave državnih monopolov. drža\-nih poseste\- itd. priključeni rednemu nrornčunu ob-enajo na dohodkih In izdatkih 192 30°. milijonov. Vsi tvoj pror čiur Rumuniie znašajo torej 373.958 milijonov. Lani so znašali 212.757 milijonov in so se torej povečali pr'bližno za en.) tretjino dohodkov in izdatkov. V rednem proračunu znašajo redru dohodki 171.9 milijard lej izdatki do 87.9 miliiard i • ihodki rednega proračuna čredo do na neposredne davke. 18 6^' n-a ne-posredne in 19" o dohodkov rnonopolske ii prave. V govoru 00 radiu ie finančni minister Neaeu Izjavil, da skuša Rumuniie kriti zda tke za voino s sedaoiimi dohodki in da bo v bodoče obrememtev iz tega naslova neznatna. Tam kier ne zadostujejo :avn dohodki, je se??la državi po notra-njem oocoiilu in kred-tih k; tih ie dobila od Nemč;ie. Finančni min*<:ter ie nagln-§al, dn država od 1. oktobra 1945 ni več -egla po denarni sredstvih Narodne banke in da se bo nadaljevala prot:infIaciio-nist ena vslutna pclltfka. Nji shiži tudi "izda ja blagajru i\..ir 7. a n iso v ki so vrgli v :reh mesecih 9 milijard. Plačilna bilanca Rumunije ie i' \na in unravičepc ie 1; panje, da bo lahko R'-ir.uni.ia po voini s\t»jo proizvo< In) 1 pove: a -.i. Samo še 500 kartelov V predavanju na zborovanju prestavni-kov n'žješiezijskega ^osoodarstva v Bre-sla^ je postavil predsednic njihove orga-uizac je Kehil tri naečli, ki na', bi -loneic na njih vse delo v g'osnodarskih oodjet-Kh. Pr\'o načelo je zahteva pol f ke do ^ospodarst\a, naj svojo stvoriiev še poveča in pošilja na trg cenejše blaeo, naj se oroizvodnja zboliša in poveča. V ta namen je nujno potrebno izmenjavanje izkušenj med noedinimi Dodjeti'" Drugo načelo je načrtno osrednje vodstvo gospodarstva. Tu cre za pravino sintezo med Gospodarskim vodstvom in zasebno nobu-do. Od pod73tniknrv je tr^bo zahtevati sode] o\-an le pri vodstvu Vedno bolj mora or'ha'ati do veliave načeto, nai bo držav orimiščena direkti\-a pođletndnj pa ekse-kiit'\ra. Samo tako bo rrK^oče ?"*2somn izločiti in zatreti b:rokrati7em. Tudi organizacija gospodarstva mori Lu 29 167 184 135 »36 «8 I ■■^_____ __ -i j ; 42 B m i>i -« m* iS 46 JToT n 1 ■ ■— m 52 m 1 1 t i V'8 1 BI ; BI i 62 LLU Besede pomenijo Vodoravno: 1. nastopa v v-e ^jih ci. rusih, 9. cvetlica prijetnega vonja« 10 slovski £las, 11. poziv, 12. trdni del te-esa. 13. se raspršilja in objavijo pied več-umi prireditvami. 15. kazalni zi>nck. "»5. oki ajfeno moško ime, 17. oeebni _*umej»% IS. površinska mera. 20. mesto v Itali? . 23 reka v južni Rusiji. 25. izučen oelav->o; 26. del gledališča, 28. nikalnica. 29. ^a. spojki športnik, 31. pritok Donave pri fve-srer.phurg-u, 33. gor;i na Kreti, ?A dva samoglasnika. 36. oblika nomoži.-^n &}^~ 7 ••'! tedna, 39 pioučevalec telesa. i0. začetek ka.šija, 41. bivša jugoslovanska poročevalska ag-encija, 43. ei la čas* 45. predplačilo. 47. de>i perila c:v\rancr* človeka ,19. vodni pojav. 50. pr.*-4 • k L.j»*tx-.janice. 51 hrarui Izraelcev v p £ ca vi 5?. strupena tekoč.na. 54. domača ž:/al «*«t r hiv.), 56. Hu-sovo ime, 57. pritrdilaica 5T. hrvat-ski šahirt, 61 vzklik bole^'T.e («grO-hrv. >, 62. ^tara Ljubljana. Navpično: 1. staro me za Jjub!jax. skj okraj, 2. polički pri:K^!ek, 3. 'iove.v. t. Vorioravno: 1. koran, 6. Bnjiat, 11. salama. 17. maram, 19. senat, 21 komad 23. kozak, 25. malk, 27 koza, 2\ um, 30 narod 32. motoi. » rek, 35. bos, 37 Jurij. 39. nnlojr, 11. na. 42. arax, 44. sa-kač. 46. nečak, IS. napaka, 49. anemi* 50. dobe. Navpično: 2. Om, 3. rak, l. Arou 5. nazaj. 7. as b. nem, 9. Anam, 10. talon. 12. ak, 13. lo);, 14. Amor, 15. raazon, lb. Adakale, iS. Karuia, 20. titani, SŠ, Xui>an, 21. Kora. 26. iiolek, 29. mora, 31. dika 30. roč, 36. Sap. 3S Jan, 10. ^ad, 43. ka,