«z. ifnitta. ——■--------------------_______ I IMIjnl. i tad 0. Unrii HE III. Mi. »Slavenski Narod" T*l|a p* p«ttt t a krtje fatvie Avstro-Ognke: a Nemčijo- *o u* .tapaj »aprej. • K ej- ćelo lete naprej . . .' . K 65-- Uixi leta * I * * J is_ » Ameriko ta vse druge dežele: fli mesec . .... 550 ćelo teto napreJ . . . . K 70-— Vpfafanfcm glede lnseittev k m] priloži z* odgovor dopisnica aJf znstnka. •frsvBtttv* (spodaj, pritltfje, levo). Kaall*va «Uom št S, Ulefoa *t. 90. Imhaja vs*fc *a* ■»••■», tevisasM ■tirtf« 9m pi ■■■!*> Inserati te ra£una)o po porablfeseoi protot« te sflcsr 1 «■* visok ter 54 jkjk Urok prostor: enkm po 12viiL, dvakrtt po U visu Irftat po 10 vio. Potitao (coak pioitor) 30 vm, pvte I« abvate (eotk fuito) 30 vinirjev. Pri veCJUi ioscfcDs« po dogovor«. Hsvi ttrofeft! saj p**1JeJ« ur«tat»# vttfM 9(t^ P*> ■■>■■■!«! ^B9 Ma msm pitam ssr«it>e bret B«s!artc tesar* se te mtrtmš asUktr sziritL „ffarođaa Tiakaraa« |»i«f<« «. 00. .Slovenski Narod* vdjt V t|«Mt«Bt i tativijca na dosi iM če n bodi pooj: oefo leto ntprej . . . . K 58*— I četrt leta Mptej . • • • K 15*— pol leta m • • • • 9 2^ ■ I sfl bmscc « • • • • K o"^ Posamezna StevHkavelja 30 vinarjev. Dopisi na] se ffrankirajo. Rokoplsi se nevra&Jo. Vr»o!o-žaja zahteva« da nastopi ves narod na zunaj popolnoma enotno s samo jedno veliko soglasno rahtevo. V notranji po-fttfld, v razmerju med strankarni, med pokrajinami In med nlemeni je pole# tc#a mehanienesra zunanie-po!itićnee:a pritiska od dneva do dneva občutnejša potreba, da priđe do živega izraza vse ono, kar nas spaja in kar hoće na zno-traj ojačati naši mladi državi njeno o^rodje. Nič ni čudno, da se je razme-roma rano razvila ta povsodi čutena potreba tako zelo, da je rodila že sedaj jedinstveno jusroslovansko demokratično 5tranko. za ćelo Slovernio s Trst m, za Istro, za Banovino z Metljimuriem, za Banat in vojvodino, za Srbijo in Bosno, za Hercegovino. Ćrnogoro in Dalmacijo. Nikdar se nišo bili zastop-niki iz teh dežela pri skunnem posveto-vanju, kamo-Ii pri skupnem ustavodaj-nem zboru. Sedeli so na Dm-iju in v Pošti, v Gradcu. Ljubljani. Gorici in Trstu, v Zagrebu. Poreču, Sarajevu in na Cctinju, v Zadrti in Beocrradn. re^evali so vprašanja. za katera so vedeli ali pa vsaj čiitili, da se tako đolgo ne bodo dala resiti, dokler jih ne bo sro.iila jedna dvorana in v tei dvorani jeina vo- I Ija. To se je prvikrat sedaj zgodilo v Saraie\ru. Poznali smo se od poprej z raznih konprresov. posvetovanj. sestan-kov in obiskov. SodelovaH smo z mno-jrimi v patriotičnem dehi izpodkopava-nja ugleda prejšnje države. Toda ovire za medsebojno delo in spoznavanje so bile tako velike, da je uspeh bil pre-majhen. Junaško požrtvovanje Srbije ia zma^ovito orožje zaveznikov ter načela svetovne pravičnosti so nas po večjem delu resila. Ves narod stoji pred novimi nalo-jrami. Kličejo nas na pozitivno de-1 o. Država mora biti jedina na zunaj in na znorraj z močno središnjo obla-stjo. uprava mora biti neposredno v ro-kdh naroda v okrožni organizaciji, urediti je treba prometne žile. povzdisniti produkcijo, osi^rati vse slc;e srednjega stana, pritejrniti kmeta in delavca. t j. vse široke mase našega naroda v zavestno oreranizirano gospodarsko \n politično življenje, vse to v zavesti, da n:so sedaj več Čaši slo^e. ampak nai-siršejs:a resničesra jedinstva mnoffih po-krajin in plemen v enem narodu, v jedni državi. Vsi iu^oslovanski demokratje si podaiajo roke, od Drave in Soče, Mure in Save, od Tise, Donave in Drine, z Neretve in sinie^a Jadrana, v kratkem se bodo pridružili ?.e oni od Morave in z Uba ter deročesa Vardar-ja, vsi pojdemo na delo kakor kmet v mlađem jutrn. ko crre na polje, z^ira-ščeno in kamenito ;n ve. da bo delo tež-ko in polno znoja, da pa bo dalo bogato jesensko žetev. Ob povratku naših deJefcatov iz Sarajeva podamo obsirnejse poročilo. Nizje podajemo urudno poročilo o po-svetovanjih in udeležencih. (n- o-) Satjmcvo. 1G- veliače. Jučer je održana velika, nolitirka konf^rcn-ča. Od rana iutra srad ie iskićen zastavama u počast gostiju Prisutni su ministri Vulović. Pribićcvi^. kšić. T^niat Pavlas. Petar Konjović. Dušan "Rosković. Gior-gie \vramović. Slav- Šc^erov, Jovan Bosrdanov. Kmitiian Bo*ro-=avliević Moislie Stoikov. DiTnitrite KirtTovi^- Iz HrvatekP i Siavoniie Sr^nan Budisav-Iiević. Veceslav Wilder. Valeriian Pri-bičević, Lazo Pooović. ^Ivan Poliak. Milienko ^Tarković. R- Ribar- Hennk Krizman. Toni Sehlesrel. blavko /Ju'ritu. Ivan Ancej. Jurai Demetrpvic: Ste-vo Bariisić. >!arko Batier Niko Nova-ković. Mihailo Marković. Miso Kntuzo-vić. Miic Petrović. Ante Gmkić. Mirko Veslai. Jurai Peoarevi^. IzTrMa Milan Milić. Liubomir Toraašić Iz Dnlmaciie Ivo Krsteli. Ivo Grisosrono rNevskii). dr Vuković. Roko Arneri. Ante Pu-ffUezi. Prv-islav Grisoeono. Ante Maka-le. r>op Jovo Tučin. Emest Katic. pop Matić. Slavo Kađović. Rudolf Giumo KikolžTGoiković i Pavao Perat. Iz svih kotareva Bosne i Hercegovine i do oW povjerenika i izaslanika svih crrupa i stranaka i nekoliko stotina sarajevskih intelisrenata- U 5 sati posliie podne otvorena ie skupština u svečanoi dvorani firradske vilećnice- Predsjednik Gligrorije Jeftanović. potprcd^iednik Bogdan Gavrilović, Vi^koslav Kuk^ * veći Ivo (irisoeono* Tajnici Vladimir Corovi-, Miljn Srškić. Vladimir <*"al(la-rovlć i Hamid Svrzo. Min P r i b i č e-y i ć referiše o političkom položaiu-Iznio ie svoie fflediste na msnacionalni, politički i sociialnl položaf Naela^ sio ie potrebu cemrnlizovnnia državnih poslova kao posruHt i?nra\"no ^hvade-no% državnocr i nnrodnocr ie^instva i kao jedinu opravdnnu metodu kon-truktivno^r rada u danasniim n;ru uz iedn ko uiirno odnbrnv^nir* n i-'om ' smislu jrot-orili min>«tri KrriTner i Lu-kimć Konferenea sg nasinvlia. Lee?tvova!e «e stranke, i cmno: HrvaiPko pnFka koalVii« frlrv«t«kr»). Tneo^lovenska demokrat:«7ca stranica ! (Sloveniin^. n^Homlna demokratska sfranka (Bosnr\>. demokratska pfranka fr>o«na), demok^^t^ka cfrnnVr» fVoirodina), ernpa G1-sh S"^S rHrvntsVa. Istra. Tr^f) Jnsro^love-ncki doTno?cr^t.«ki sare7 rZacTob). mn^lim?n=:kn nnnred-nn dein^krrt^ka stranka rBosnn), rrdi-ki^na demokroT^ka napredna franka f Bosna). mncl;man?ka Tn^ofl^vert^'a dernokraciia fF.osna). krvnt. narodna ZTiednica TBo^na) or^ran baninln^'-rier okružia, irTislim^n^ka smir>a oko >VH-iemena<" (Bocnn) i Dez>vii=ne hrvatske srni^e iz Polrpnriie i Bosne- Nn sastanku sve crnoe. koie ?ti n?p?tvovale — o?im hrvatske narodne z-^^dnife i rmislim;in=;kp» rrnip^ oTco ^Vremonnc iziavile ?n s^•oio co+ovo-t dr« r?»s*iu->tom svoilh do~r»d^rjiih ^frr'nrr^kih for-mnciii. stvore i^dv ie^;T»=tvr*nTi sir-**-^"u n.i obnovi -n^kofiko načelnih tora ka« ProTr?».m definitivne or^nnirnciie s+rnnke o«tivli?» sp> rn ^-p^rtiift. dok p^ nlcrjioni odbor, koii •?'nJTT!f> Ptrrn^Jra i frrnna Srbue i Crne Gore. koie stoje na r**im načelima- Koro!!" *s*'!*e! mirna-Halo reSifelle! fClnnek iz nedeljskeea franeoskesra po-sebnecra izdanja »Slov. Naroda«.) VeČ kot sto let ie pros'o, ko so f'rancozi zav»j?vali sknnj ves slovenski dcl Korr^ke. Tnknit sn bili koro'.ki kmetie še podložniki rarnih nem^kih jrrajščakov. lastnikov zemlij^č. k^terim so morali nlačati tliko in Ki s^> Mm bili oMcdncm tuđi sodniki Tc^ka tlnka. na-silsrva pri naborih m krivične sodbe ošabnib nemških ffraisčakov v neraz-UTKljivem jeziku, po^elmo ->n bude kazni Pri vsakem inom. so pili slovrnc-kemti ljudstvu na Koro?k?m vso /.'ivVe^'^ko kri! Ko pa ie zapospotioval slnvni Nnno-kon nn Koro-kem. bilo je na mah dru-jrače. Prišef je kot voiskov»d«a — a postal je odresenik. Frnncoska vlad^ Je b:!n demokratska; priznato je v-em enake pravice in osvoboilila kmete vse tlake in srasčinskib p«x^ložno5tij. Za vse je velja! isti zakon, ki ie vz?l v za-ščito tifdi osebn^ varnast. NT:irr>dn; jcik ie dobil pr\'ič vel«*».vo pri ura.iih. po-sebno pa tndi v ^o!?b in !ar čez noč sprijnzni! se je ves narod z novimi ^o-spodarii, tako. da so dobili ćelo nabori čisto novo podobo. FanMe so se javili brez pritiska in mno.crn jih fe 5!o z Na-noleonom do širnih niSKib po!;an. Kakor o kralju h'ciizm pripoveduteio stare ženice po Koroškern o franeoski dobi: O prHaznosti vojakov in poverni-kov, o n»ihovi pravičnosti in o tem. kako je bilo nač vse drusače in boljše. Toda zla usoda hotela je naš narod kaznovati za vesele, s katerim se je poklonila slovenska Koroška Napole-onu. Ko je Avstrija dobila deželo nazaj, hitela je, da upostavi prejšnie krivice. Kmet postal je zopet podložnik, izjrubil je svobodo. Sicer se fe v začerku Avstrija trudila, da obdrži marsikaj do-brega, kar so upeljali Fran^ozi. Združila je tndi Celovec z okolico z Ilirijo — in tako že takrat priznala, kaj da spada v eno telo. Toda leta 1S49 posrećilo se je Nemcem odtrjrati Koroško od ostale^a slovenskejra đela. Namen je bil prozoren in kmaln se je začelo dclati z vsem državnim in deželnim aparatom, da se ta namen, namreč ?er- : manizacija slovenskega Korotana, te zibelke našega naroda* doseže. : V to borbo vstopil je ta del našega naroda, materijalno in duševno oslabljen. Glavni in edini zastopnik naroda slovenski kmet ni bil na£el nikier kake zaslombe. Pkn.srvo se ie bilo zveznlo i /c da\no prej s tulim plemstvom in vi:jo diihovščino, ki so imeli isti cilj, izžemati kmeta. Tako se je plemstvo pofujčiio! Slovenskecra kmeta pa je tr!a tl«:ka. tako, da se ni mojjcl povspeti do blagostanja in zavesti lastne vrednostL Kar pa ;e i.7s:ubi! kmet. izerubil je ves narod. Strah pred graisko sodnijo, in ^rajskim uradnikom, ki se Je kazal v prislovici »bliče s:rada, bliže vragac I prinese! je slovenski kmet s seboj tuđi ! v novo dobo. Ifajti tuđi sedaj skrbela je avstrijska vfada za to, da je bilo uradništvo ror-o!noma nerr.ško: a ne samo to. uradništvo je imelo n^lojr storiti vse v dosego popoinc germanizacije siovenskccra Korotana. Zat^> tuđi ćo zadnjega časa sloven^kernu Korošcu ni bi!o mofoče doHti službe v domovini, moral se je pottkati zunaj mej dežele. katero ie r;ofci nem.'K'i narod pridobiti čisto za se. Sairro tJuhovnfki, ki so 5e oprijeli narodne i ideje, in nekaj posvet-nesra razumnistva. ka'erim se je posrećilo priti nazaj — budili so ljudstvo in Ka vzrojevdli v bo-u proti nena^itnemu sovragu. In rera je bilo komaj toliko, da so mogli braniti in nbraniti mesto Veliko-vec z južnim ozemljem. V srednji dravski (Rožni dol:ni) v Ziljski dolini in v okolici Celovški pa Je prcmapr^la ogromna in dobro oborožena premoć naše straže. U boj? in ropanje je sledilo in več sto zavednih vodite!jev. kakor županov, duhovnikov in učiteljev je moralo pobesrniti v kraje. kier so bili varni. Sredi med bojem prišli so amerikanski oiicirji in se ponudili za raz-sodnike, zahte-vajoč dotlej premirje. Dasi se je bližala Slove,icem vo-jaska pomoć, so to ponudbo sprejeli. Nišo pregledovali besedila posrodbe. kate ro je nudila američka komisija. Slepo so se zanesli na pravico do osvoboje-nja. katera mora napočiti tuđi malim na-redom. Zanašali so se in se še zanašajo, na pravicoljubre in človek^ljubje Amerike kaker ce!e Antante. Ce tndi smo piičakovaH. da bodo Nemei pri pohoti h komisije na Koroškem skišali z na-silstvi. z ropaniem in prearanjanjem ustrahovati ljudstvo, da ne ookaže pra-ve^a mnenja ali Da da ostane doma. da bodo spravljali v kraje, kjer no komisija izpraševala tuđi nemske ljudi v svrho pačenja resnice, se nismo tega zbali: saj smo vedeli. da bodo kmalti f-okazali svoi rravi značal. !n to ?e je *udi z^odfo Izsmati so med premirjem bi*gunce. ki so se vrnili, na sramnten način in na raznovrsten način falsificirali politične žefie ljudstva ^Iede pripadnosti k tej ali drusi državi. To vse se je zsr^Kiilo na način, ki jara mora videti tuđi tišti, ki zavratnosti teh naših tla-čiteljev ne pozna. Zato upamo, tem bolj na pravTČno rešitev in posebno na to, da se vse. kar je ctnograftčno Se slo-verjfkeea in sicer brezpzira na politično salstfikacljo Nemcev, prtKlopi tja kamor sprdamo, namreč k Jugoslaviji. Tuđi začasn.i razdelitev ▼ kraje jnžno ođ Prave in severno. katero hoČejo Nemci. čeravno na videz zahtevafo ce'o Koro-?ko. bi gospodarsko oskodovala Slovence in pomenGa premijo za nasilje Nemcev. Prei kot slej na Redamo s svitHm ocVsom in s krepko voljo obraniti, kar je našesa v — Pariz! Hovlirclii oreglei Pod naslovom ^ Opoz^ciia« poka-zuie zaerebška »Rile? SHS* nekonse-kvenmost takozvanih opo7.iciionalnih strank. ki navzlic svoii opozici-lonalnosti zastonnike v vladi- ^Prpma kome ?n ti ono^iriii? Pr*-ma vlnđi? Današnia ie vlada, kako ie svakom poznato koaliciona, sastavi\e-,na skoro od svih ptranaka u na^oi državi- Na čelu poiedinih ministarstva «=« partaiski prvari Dakle u opoziciii nrema takvoi vladi, mosrli bi biti u naiboliem shičaiu. samo one stranko, koie u nioi nT^u zastnnane« Ali kod naa niie tako- Stare^vićeva stranka* na nrimier. direktno suđielnie u vladi i ima evosr nrvaka u ministarstvTL — a ipak paradira sa svoiim opo^ioional-ptvom' Slično se drži i srrupa oko >No-vosr Vremrna<. >Obzora< i osiečk© >Hrvat=ke Obrane« T ona ie i»rotiv vlnde. promda su u kabinetu i Hudi. xa kote ovi >opo7.icionalcU uvieravaiu. da su im bliski i koie svakom prilikom. nroraounano. slave i uadižu. Ako ti roosTi i ostalu Članovi kabineta znani da ie nio^ova opća politika dobra ili bar da niie takva, da ie moraju pobijati A onda to mora. locično. ili vriieriiti i za niihore pristalice, ili ove pristalice ni mi niine- To ie i&sno. i Famo neodgovornost. •Dravo razuzdanost naših partiia mo-firla, ie dovesti dotle, da se kod nas no-brkaiu i ovako jednostavne stvari. Navikle, da bucra popularne, dok su u opoziciii protiv tudiinske vlade i vlasti, hoće da ffJume opozieiiu f danas, kad same sačiniavaui tu vladu i kad imaju utiecaia m& vlast To ie ružna de-maeosriia. kola na narod dieluie samo đemoralizatorno. Kako se moeru Široki sloievi lučiti, da u državi neffledatn staroe nepriiatelia kad i stranke koio su odrovorne m sađašni© stanie i za sadaSniu politiku, pred iavnošNužno zlo«: >Rekli 6mo. da separatisti primaju Državu Srba. Hrvata i Slovenaca samo kao nužno zlo- I to ie neoboriva istina^ premda ie ooriču mnoari, kolima ona niie neođna- Jedino sa n srpskom dijelu naroda iskreni iedni uopće odbijala zajedničku državu sa Hrvatima i Slovencima, drusima te ona indiferentna: ako ae svi tecitoriii, koie osi žele. siedine sa Srbi i om. — dopuštaiu. da ta srpska državo, bude i u nekoi vezi sa ostala dva plemena- Ali za ta se vezu ne odaševliavaiu- Kako oni u Liubliani zamišli&ra našu državu teško ie uopće razabrati Čini 5e. da ie se siete samo kad su u nevalii. Takvu državu doduše ni a Liubliani ne bi smatrali za nužno zlo, ali na žalost takva država niie mo» cuća. Ostafu ioš separatisti kod Hrvata-Zar ie Radić za Državu SHS? On in ie. dok ioš niie posioiala. d-^ uiedinienia, prinriao kao nužno zlo. ali od tada ie odbiia kao apsolutno zlo- A kakva ie razlika izmediu šurminove napredne Ftranke i Rndića? Jedino u tom. Sto Radić dra-ctićno^ erovori ono. £to misli, a erupa oko >Novoc Vremena« i osie^-ke >HrvaUke Obrane< to ne čini. ier nema dovolino kuraže- Ti se liud' prema nafcoi državi i u svoioi štampi, i n Čitavom svom dielovaniu. služe istom meiodom kaln-om smo se mi Drotiv Austro - Ugarske. Pomirit će se sa Državom Srba. Hrvata i Slovenaca — kao što su rte nekad pomirili bili i sa Habsburškom monarnnora — ako 9e uviere, da i,p ne moeru razoriti — Štađlerovci u Bosni ieto tako- Hrvatska Zaiednie* i starčevitenci — šta hoće oni? To n\\% tako lako reći. ier firlaviniaiu od leđne krainosti do protivne. Ali ipak u Čitavom niihovom radu. na kako da ie de-sto kontradiktoran, m'ima ie prvo i najviše: plemenski interes. naravno« shvaćen sa iednosr uskosr stanovišta. Oni imaiu patriotizma, ali Dlemecskoe. Država im ie zaštita plemena prema stranom sviiefu. ali tinutri. n državi. treba opet zaštite protiv nie- Dakle « iedne strane ie država zlo, ali oofito bi bez nie bilo ioš eore. bolie ipak s nioat neero bez nie* Mi se ne čudimo, što ie tako. 1 znamo, da druflračiie ne moSe ni biti: —^ ne mosTi preko noći dobiti iedan Širok natriotizam liudi. boii su &e loš tako nedavno matirali u plemenskim borba« ma! Ali ia^no ie. da naša država ne može postoiati. ako ove erupe prevladam! A neeumniivo ie. da su u eva.tri naša plemena nesravniivo iači elementi, koii hoće iedinsrvena državu, ne is nevolie i ne iz diplomatskih računa, necro koii samo u nioi vide svoiu otadžbinu- Ali oni moram biti orsranizo-vani. ier samo takvi će moći izniieti otadžbinu iz eadanie krize* Samo ti mesu učiniti, da Država Srba. Hrvata i Slovenaca ne bude nužno zlo*c K temu Članku moramo pri pomni ti, da ocromna ve^Hna Slovencev ne smatra kraliestva SHS za >potrebno zloc temveč za realiza^iio nn^esra narodna-era ideala in za edino earancijo za oS-ptanek veeh delov našega troimenejra naroda- -Jotarni li^t« CzacTebški) prina-ša v pismu iz Beograda: >U političkim se krueovima očekuje dielomifna kriza ministarstva u naikraćem vremenu Govori se o ostavci dr- Petrioića mosruće već iza konferenciie starčevićeve stranke prava- Jednako se drži da će ministar sa pociialnu skrb V Korač odstupiti. U izvesnim krusrovima vlada neraspolo-ženie protiv nakana ministra u stvari aerarne reformo Postoii naime nakana, da se Tremlia velenosieda dade u zakim meJucroslayen-ske demokratske liee« v primeri 9 fcnoior© pe >Jtis"oslovensko demokratr pko stranko-c. Pravi, da ie v Lisri osre-dotočeno iskreno in pravo iusroslov*n* stvo- V niei fo se našli na okupu Hrvati. Slovenci in Srbi. vsi iste mislL v lici so ne dado propaeirati ideie. ki erredo za uničevaniem hrvatstva« Zato da ie Li era trn v peti onim. ki bi hoteli strankarsko in plemensko hefiremoniio. zato bi io hoteli uniziti ali vsai* diskreditirati- Ali ona dobiva vedno vež nri-stašev. ćelo med Srbi- Liea da nikakor noče rflzbitia Ju«?oslaviie. temveč ona ravno dela vse. da se Juffoslaviia konsolidira- Ona da hoče široke avtonomi-ie ali ne na plemenski bazi. sodelova-nie naroda v vaeh vpražaniih itd- Za nas ie prav drasocen ta-le sta-vek >Obzorove: »Mi to favtonomiie) nećemo na plemenskoj ili na isforiiskol osnovL ali na prirodnom temeliu. na temelin narodne samoodluke € Zeleti bi bilo. da ffosnodie pkroer >Obzorac vbodoče vravnajo svoie delo van ie tndi resnično do tem principu, a d^ ne seieio razdora med narodom 9 taktfko. kl bi vodila, ako naš iusoslovanski narod ne bi bil dovoH nreudaren k Dleraenskeiini separatizmu in k raz3olu naše driare> Stran 2. »SLOVENSKI NAROD* dne 18. februar}« 1919. 42. fttev. Zacrafeškl »Hrvat« od 15. februaila napada koalicija ka si tašti — (ali »koalicija t?) — ime državotvorne stranke. Pribičevićev ceotralizem ni kvas za državotvorno stranko. Državi potrebno je danes pobijanje korupcije, pravi demokra-tizem in pravilno razumevanje narodnesa edinstva. Ker pa koalicija tega ne Jela, zato indirektno pod pira Radićev separau-zem. Ne vemo, kaj ima s tetu opraviti rajn- ka koalicija. Beogradska »Samosprava« od 13. februari a prinaša zanimiv članek o zapre-kah. katere je morala premagati Srbija, preduo je pristala na jngoslovanski, name-sto na velikosrbski program. PaSić se je kljub vsem o\iram in diplomatičnim teža-vani odi oči 1 za Jujsoslavijo in ž njim vred radi njegov koalicijski kabinet od 1. 1914. — Na drugem mestu prinaSa daljsi članek © G or i škL Pariški »Le Tomps« prinaia vest iz Celovca, da se je vršil v 21 koroškili nem-ških in mešanih občinah, ki iih zahtevajo zase Jugoslovani, plebiscit in da je bilo 15.255 za. Nemško Avstrijo in le 175 za Ju-soslavijo. Skrajni čas je že, da se na neki način uredi, da bi inozemstva ne informirali o nas samo Nemci in Ital, ampak da se HTedi naš dopisni nrad za ino-ssemstvo. »Mltta£bl2tt« dunajske »Reichspo^U od 15. februarja prinaša po IJublJanskem »Večemem Lista« vesti o bojih med mo-bamedanci in Srbi v Hercegovini, kntere so uradno žc dementiranc. — Na tak način kc ne dela za moćno, edinstveno državo, niti za resnico! »Karlovac« od 13. februarja našteva ćelo \TSto nasprotnikov edinstvene države SHS (Radić s Frankovci vred). Vellkohr-vati, VcJikosrbi, boljševika itd.) in poudar-5a v očigled tem številnim r.asprptniknm nujno potrebo, da se ustanovi velika, edin-stvena. demokratska stranka v Jugoslaviji. »n koiu će ući svi iskreni rodoljubi, bez obzira na vjerske, plemenske ili pokrajinske razlike. Ova jaka stranka moči će onda uspješno pobijati sve rušiteljc naše mlade države, kao i sve pomagače naših meprijatelja.c • Beogradska »Pravda« zahteva objav- tjenjo konfidentskih list. katere se nahajajo i* Zagreba, Sarajevu iii Beogradu. (_______________________________________ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. .Tngoslovansko društvo -'Jnsposla-Triiaz v Praši- V' Prasri so ie ustanovilo društvo >Jueoslaviia<. ki ima nanien združiti vse Jusroslovane, ki stannieio v Praši, brez razlike stanu- Društvo ti je nadelo nalogro, croiiti vsa vr>rađanja, ki se tičejo Jugoslaviie. seznaniti k našo idejo kulturo in nažimi razme-Tami brate Čehe ter troiiti v?c?lovansko vscajemnost. Za uredsednika ie bil iz-voljen g- Fr MariniČ. Društveni prostori se nahaiajo v Praeri II. Štepauska ni- 40 fdvorna pivo vama). 2. t m ie priredilo društvo na čast evoiemu pro-tektoriu poslanika in polnomočnemu ministru države. SHS cr- Ivanu Hribariu tasteri večer, ki ie izborno uspel. Xa-vzoči po bili Dolejr poslanika zasionni-ki vseh čeških ministrstev- Spored ie bil prvovrsten in ie ta večer le se tk>-arlobil simpatiie. ki nas vežoio z bratskim češkim narodom« Zborovani© treroveev in obrtnikov tw Mariboru- Maribor, 1C- februari a. pfLi- kor- urad) Danes nopolđne ie bilo !▼ Narodnem domu dobro obirki.no zbo-jpovanie. zgodovinskeea pomena za tr-^onno in obrt vse slovenBke i§taierske *n Koročke- Zborovanie ie sklicala ;Zveza slovenskih iužnoštaierskih obrt-pnh. xadni£r in trcrov.sko - obrtno društvo v Mariboru. Otvoril era ie pred vodnik trsrovskeffa obrine^a društva iđr. Pipus. Predsedoval ie Zadravec iz Sredi^ca. O srlavni točki dnevnerra re-^La >URtanovitev trsov.^ke obrtne ?;bor-nic-e< ie prvi srovoril dr. Piduš- Pred-la^al ie usianovitev trcovsko obrtne zbornice za slovensko Slaierako in Ko-roško in opozarial na potrebo raz^irir-nia prometnib zvez in &icer: 1- Burk-Ha - Slovensko srorice - Pvni - Roca-teo - Brežiee - Zacreb - Novo mesto-Trst- 2- Kojratec - Krapiiiii- '\ Savinioka 'dolina - Đomžale- 4- Maribor - Suhoti-«e (kraiša ocr:=ka proeraV 5- Uravnnva Drave do Maribora p paroplovbo- Slo-rVcnska treovina in obrt. ki sta do se-dsA sEravitirali na sever, morala oć-elei ipkati novih potov in zvez z iu-^om- Kot nadnlinjo važno točko ie sro-•vornik poudarial izenarenie treovske-jra in obrtnejra prava, ki nai bo uvp-fiavlieno za veo kraliestvo Jueoslari-96 — EnsreJbert Francbetti ie pozdravi! zborovanie kot zaftopnik trerovRke 5tn obrtne zbornice v Uuhliani. oziro-sna ▼ imenu deželne zveze obrtnih za-"drusr. Na podlairi tehničnih razlosrov ie nfirovarjal ^amostoini ustanovit vi h-srovske in obrtne zbornice za Staiersko ijtt predlaaral priklopit*?v k I.iubliarii Ta predloer ie odločno za^Tnil pred-Hednik shoda. češ. ^da se boii. da bi Ljubi i an a napram štaier^ko - koro?kim deleeratoni nadalievala krivice bivše aibornice v Gradcu. Predloc za samo-stojno ustanovitev zbornice za Staier-sko in Koroško ie bil končno sr>reiet z veliko većino Soelasno so bili tuđi gprejeti zerorai cmenieni predlosri. — fWeixl (Maribor) ie podal obširen refe-|rmt o stanovski orsranizaeiii- Stavil ie ▼eo velevažnib predlosrov in ^icer: 1. 5«kliučitev tuierodne trerovine in obrti; % dosledno fzvaianie eesla >Svou k isroiinic: 3- revizija ruierodnih koucer Ini po komisiii. v kateri bi morali biti sastopani delcerati slovenskih treovcev in obrtnikov: 4- ustanovitev trgovskih drnštev tndi v vseb manisih okraiih: ^ isenačenie cen za trgovino in obrt; 6* šolska izobrazba za vaience in pomoćnike in tuđi sa ženski trgovski na-raščai; 6- ustanovitev višie treovske sole v Mariboru, ker so ob Dravi dani po^roii sa razvoi bodoce slovenske in-dostriie. Pređloin so bili soela^no spreieti- Golob, tainik trerovskecra dru-gtva >Merlrarc v Linbliani. ie pozdra-vil shod in priporočal poučne tečaie in predavanja ter opozarial na škodlii-vost medeeboine nezaupnoeti- Fran-chetti ie opozarial še na občutno po-manikanie o«ranizaciie v treovekem in obrtnem stanu E^ako vlada omalova-žuie ta stan. se ie pokazalo Dri zakonu o osemnmem delavnikn. ki ea \e iz-vedlo dobro oreanizirano .^eteTarvo Pređlaga ustanovitev bolniških bla-BHV iB blaitani sa onemodost in oeta- relost sa samostoine trgovce in obrt nike. Poudarial ie potrebo mosčanskih gol za treovaki in obrtni stan in potrebo preosnove nadalievalnih sol v »tro-kovne oole. Predloei so bili eoclasno spreieti O vpra&aniu koncesii \* refe-riral Zupaneo. oredsednik »vese slovenskih - štaierakih obrtnih ladrus Predlaeral te razveliavlienie 23 konoe-e>ii in nov raspis L=tih Odđale bi se nai te koncesiie v orvi vrati invalidom ali pa ožkodovancem vsled političnih pre-iraniani. Predloži so bili aoKlasno spreieti- O točki »naše bodoče delo< ie raed oplušnim odobravanjem pororal Rebek (Celie>. ki io odobraval uvedbo osemurneara delavnika, odlofcno pa ucovarjal, da se ie ta zakon uveliavil za vse stroke. ker bi se morale ločiti posamezne stroke dela- Prinoročal ie vaieni^ke domova reformo obrtnih za-druc dosledno izvaianie organizacije obrtnikov kot uaiuspešrn i.e orožte proti oreranizaciii »ociialnii demokra-tov. ustanovitev lartnih denarnih za-vodov in zastopstev v r>OBlan.4kih zbor-nicah- Kiuder. zastopnik mestne ai>r»-vizaciie ie zanimivo referiral o valuti* Franchetli ie predlacral resohiciio nai se od prav i dosoclanii sistem konliden-tuv pri davr-nih admmistraciiah- Re-poluc-iia. ki zaliteva urimerno reformo ie bila sosrlasno spreieta- Predlosri in ro^aluciie se prelože niini^tr.-tvu >:a tr-covino in obrt v Beoirradu Konfno ie zbor dklenil odooslati udanostno Wrzo-iavko- prestolona^leilniku reuentu Aleksandru* Ob druiri uri popoldne pri-ceto zborovaaiie ^e ie koučalo ob pol šesti uri zrečer- Shoda se io udeležilo o?era zastnpnikov iz Kranisketra, veči-noma iu Liubliane: Franchetti, Golob. Ko^telic, Vovk in druiri Na spložno začudenio ie izostalo ninosro domaših trsroveev in »»brTnikov. Zborov^oiie se smatra v oKe kot važen zeodovinski touieli novemu oživlieniu orcanizaoiie trtfovskeera in obrtnesra stanu, ne le **-mo za blovonsko Šiaiersko in Korosko. marveč za, ves slovanski ius FrancoskJ list o nas. Prasa, 17. ie-bruarja. iLiub. koresp. urad.) Glasom če-ho - slova^kcsa liskovnega urada pi^e »Journal des Debats« v članku, ki Ima cad-pis: ^Sistematično raznarodovaiije ter nii-rovna konferenca«: V stari Avstro - Ogr-ski ter v Orijentu je sistematično raznaro-dovanje imelo počasne, tođa trajne u^pe-he, ki jih na prvi pogled ni lahko pregledati. Avstro - Ogrska je davolievala, da je iruercsirana vlada svoje statistike sistematično potvarjala in se potern na vso nc-srečo skoro vedno opirala samo na to svojo statistiko. Pariška konferenca bi storila slabo delo. ako bi tem sumijivini ^tevilkam zaupala. Vse te oiicielne liste germansko-turarskih vlad jo treba kar najskrbneje popraviti. Sele po taki reviziji bo mogla koi> fereuca izraziti svojo definitivno razsodbo. Ker pa zahteva laka revizija dolgotrajno delo in ker bi bilo zelo neprilično, ako bi se moralo caka ti na njene uspohe, nai bi se meje pod pokojem, da iih bodo pozneje verificirali, sedaj določile samo začasno. O kardinalnih zlih posledicah narodnostne statistike na Češkem. Sedmoc:ra§kem in Jugosiovanskcicn smo že govorili. Kako so nemske in madžarske oblasti pririskale na narodnosti rer iih zatirale, ie dobro znano. Manj znano pa ie n pr. kaj ^e je v tem pogledu godilo v Sloveniji. Oermanizacija Koroške in Štajerske se ie po najstrožji metodi izvrševala desctletja za desctlet-lem. Po kmetih je vobče ostala brez nsoe-hov, pac pa ?e n ic posrećilo, do dobra oreobrazfti narndnostno sestavo ^ečine me«t. Dimaislri Vemci so rajrrrali velik vik in krik. ko *o iz\edeli. da zahtevajo Slovenci, naj rniliova severna meja noteka sc-verno od Celovca in Maribora. ZdJ se pa, da so slovenske zahteve oncolnoirta npra-vičene. Ne moremo >f misliti, da bi se Hm odre- Je meie. ki se sJdadajo z mejnild njihove narodnosti. Za enkrat še brer brzov!i?vOT. R e o-z r a d. 17. iebruarja. (Li. k. n.) Brrovlakt na prosci Zagreb - Beograd se ne bodo uvedi i zaradi s!abes:a oremoca. Celovec voli! v Avstrili. Celovec, IT. iebruarja. (Ljub. koresp. urad.) Ehina.f-ski koresp. urad poroča; VT Celovca *o dobili socijalni demokrat je 5510 glasov, nem-ški demokratie 5262, kršćanski socijalisti 3090. nemško - nacijonalni socijalisti 100 in kmetska zveza 635 Klasov. Trgovci se branijo pred nepoiteno kockurenco. Zagreb, 17. februarja. (Li. k. u.) Včerai ie bila v trgovskem domu skupščina tr?:ovcev vseh strank, na kateri so se sprejele resolucije, v katerib se po-zivijc vlada, naj zabrani nelegalno trgovino in zaščiti naše trgovce. Predlagala se je, naj se skliče posebno anketo, v kateri bi naj bili zastopani mestni zastopniki, tr^ovske zbornice in delavstva, da bi raz-pravljala in ukrenila potrebna v korist vsemu prebivalstvu. Naša in taška oprava. VI a k \ r fA-vili za Čehoslovake. Ljub. dopis. urad poroča: Ko so bile vse ovire za promet na progi Podbrdo - Jesenice - Pod-ro^čica - Beljak odstranjene, je žclezniSko ravnateljstvo v Ljubljani dalo ra razpola-ko za prićakovane vlake z i i vili iz Trsta na Češko zadostno $tevi1o fokomotiv in osebia ter je zaukazalo, da se morajo vršiti ti transporti s posebnim pospeševan-jem. Pričakovani vlaki Iz Trsta ćn tejca tre-notka še nlso prispeli, dasi so če 10 dni avizirani. Javlja se. da ie vzrok tema to. da italijanska ŽelezniSka uorava ni dala do danes na razpolajrx> zadostne«:a Stevila uporabnih lokomotiv. Manifest ▼ Prevaljah. Maribor. 17. februarja. (Lj. k. u.) VČcraJ je bfl v Prevaljah na Koroskem velik jusroslovansk! manifestacijski shod, katerega se ie ndele-žUo več kakor 3000 ljudi. Govorili so župan Lahovnifc. dr. Ravnik. dr. Slokar io dr. ferala ie sodba mariborskeKa pehotneca polka, ki je svira!a_fcaJi prt ma§i v cerlevi. Po službi božfi |e jeodba isrrata v cerkvl narodno himno >Lepa nala domovinac. SlovansM svet Zaveznftld aovinaili pri M«Mi|t« P r a z a, 17. februar Ja. New York Wor1d< Arno Dosch - Pleurota. urednike lista »Dally News« Deckerja. Cordona m Ofleta ter znanetra slovanskeica propairatoria na Po-znanfckenu urednika ta pisateOft Vada^a Dressleri«. mi^m^mmm^^mm MfOVN kDaftKML *^eaa) awathw* '•rtf. 1« f«fcc*ui%* (U«b tor- ««^ Glasom daaajskesa koreaac urade poroča Agence llavas: Kaaritf 10 lastopetffcov ve-lesil je sboroval v soboto popoldne. Hinitr sto VVilsona je prišel k seil poikovnik Housc, u Anglijo sto bila prisotna BaJ-four is Churchill. Svet desetih moi se je pečal predvsem z ruskim vprađanjem, posebno o sUlišču, katerega naj zavsemajo aliiranci pri konferencj na otokih PrtnkipL Nekateri delegati so bili maenja, da ie kon-terenca breipomembna, ker nišo bili izpol-njent pogoji. Drugi so bili za \% da se vse ruska stranke povabtio brezžičnirn potom, da sč v najkrajšem času sestanejo. Sele potćin bodo aliiranci sklepčni. Končnovt-Ijavno se bo o tem sklepalo sele v pone-đeljek. Pri debati so posebno raspravljali o politiki, ki ie naj zavzame ententa napram Rusiji. Vsi so bili sporazumnega mnenja, da ni mogoče priti do pametnega trajnega miru, ako sei pušća gusijo v se-daiijem anarhističnera stanju iu v meščan-ski \oini. Pizbon o sedanjlh probieniih. Pariz, 16. iebruarja. (Lj. k. u.) Glasom Dim. kor. urada poroca A^ence Havas: Od inozem-skih žurnalistov intervievani minister ra ^uuanje stvari Piction i& izjavil. da se bo iutri sklepalo n konferencah na otokih Prinkipi. Vr nadaljneni razgovoru je ome-uA Pichon, da bo Francija predlagala k nacrtu zveze r.arodov dodatke, da pa je že hedanje besedilo velike važnosti. Sklepčni naČTt zveze narr>dov se bo odo-brll od parlamentov konstitucilonalnih de-že!. Ncmčija mora razumeti, da je prema gana in da zasluži dovršeno zločinstvo ka-zen. O priklopitvi Nemške Avstrije k Nem-člji do sedaj še ni btlo govora. To od visi od rešitve terltorijalnega vprasanja, ki ie-sedaj v Avstriji na dnevitem reda in ka-tero se sedai še prouwuje. Francoska vlada je izjavila, da se protivi temu zedin-jenin. morebiti so pa drugi drueačnega mišljenja. Praficija ne bo napravljala Nem-čiji, ki proizhaia iz sedanjih normafnMi vo-Iltev, kar se tiče njenecra priznanja, nobe-nih \itnosti. Sklep tako^šnjepa miru ovlra-ir> nn^osled samo n*»re^ena vprašanla $clede Nemčije, Avstrije, Belgije, Turčije in novih držav. Iz Avstriie9 Madjanke, Memči]e9 Turske. VoUtve v NemSkl Arstrlji. ŠterHo Ćefaov na D u na ju. Dunaj, 17. tebruarja, Cehi so si pri včerajšnjih volitvah na Du-naju prlborili prvikrat svojega zastopnika. Prodrl je njihovi Icandidat v 7. volilnem okraju. ki je obsegal okraje: Rudolfstadt Hernals in Ottakring. fzvoljen je česJd socijalni demokrat Fran Dvorak, urednik »Dclničkih Listov« na Dunaju. V splošnetn se je udeležilo volitev 90*/t volilnih upra-vičencev. Vse meščanske stranke, tud! kršćanski socijalisti, so doživele občnten poraz. Zmasovalci so socijalni demokrati, kJ so dobili od 48 mandatov 32 mandatov v svoie roke. Izvoljenih je bilo ražen tega ti kršćanskih socljalistov, 1 Ceh, I meščanski demokrat 1 nomški nacijonalec 1 žid in 1 zastopnik takozvanega jvolkischer Wahl-ausschuss«. Med izvo!Jwiimi ie 7 žensk, med njiml 6 socijalnih demokrati ni in 1 kršćanska socijalka. Med onirni znanimi politiki, ki so pri volitvaii pogoreli. so: bivši minister dr. Klein, tinančni minlst dr. Stoinwender. bivši poslanci Heilinjrer, Juckl, Zenkcr. Ofner. Denk. baron Hock. Zlasti ženske «o se v obilnem §te\*fla ude-ležilc volitev. Socijalno demokratične ženske so prišle korporativno v redu k vollt-vam. ravnr> tako redovnice pod vodstvom svojih predstomic. Za češko kandiđatno listo je bilo odđanth v I. okraju 5511, v IF. okraiu 3440, v ITT. okrajti 470-U v IV okTa-iu 12.747, v V. okraiu 14.708, v VI. okraju 6941 in v VTI. okraja 1f>966 «Iasov. Skupno ie bilo «a čeSke kandidate od danih 65.0?6 arlasov. medtem ko se ie v letu 1911 pri tak^arrtih vo!ib.*ah oddalo le 6770 srlasov. — V Oradcu ie pronadeJ pr! volitvah tndi rn^ni vndUeli nemškega centruma baron Pan**. Tuđi finančni minister dr. Stefn-wender. W je kandiđiral v svoiem Icoro-'Ve*" volilnem o^raju. je tamkai propade!. V Celovcu sta bila izvoliena dva rastop-"ika koro^Ve kmetske stranke. T!W'* ▼ **m*đ Ats*HU. Dti na I. 17. f^marfa. Karodna s%m9i£ina N»mS1te Avstrife bo skffcana sa 4. m»*^r t I. *****+ fff*«nvf mu Tto-nhu T>llll«l. 17. f*»bma-»a. dj. k «.> Thm »or.^ nrad . onrf>Cl: Na Dmufji «o odd^H rfnOflO i latea 4tmtutki ili 523JM7* um. kgičmmsko W ciialno stranko 210348, oa spoieoe demokratične Ustat 48.4H. «t ntrvlese nem-iko - ladloute tttHM m.4B*. na Ceh« 5&O47, na iidovsk« —ri|n—Irr 7.770. na nacijoaaine sodialističa« delavce 6314 ib na oemško - avstrtisfco liudsko stranko 1621 flaiov. Na Hmmthem Sia|matiiw Gradec, 17. februari*. nie- Visii Šolski svet ▼ Ljubljani ie izpremenil v Celju: A- mestno nemško de^ko petrazrednico s 5 tzpo-rednicami v petrazrednico 6 temerinimi sloven&kimi raaredi in s žtirimi nam. Skimi vzrporednicami -. B. mest. nemško dekličko petrazrednico v petrazrednico s temeljjnimi fcloveaskimi razredi in a štirimi nemškimi vzporednicami; C. nemško desko me^ solo v mošc. eolo a temelinimi slov. razredi in nemŠkimi vzrjoređnicami; T>. nem&ko dekliško meščansko solo v meščansko solo 6 temelinimi slovenakimi razredi in z nem-škimi vzporednicami. Pri tej prillki se odstavlia od službe 13 nemških nč\t-moči. ki bodo nadomeščeni z našimi- Začas no .-o nameSčaio v Celju: A- Na mestni deški petrazrednici: 15- Bizjak Jožcf. nađnčiteli na soli ▼ Bočni, za nadučitrlia 10- AVndler Maks, učiteli na okoHški soli na Laškem, za ucilelia. 17- Drnovšek Fran. nčiteli v Sevnici za učitelia, 18. Postevšek Rihard. nčiteli na Vranskem. xa učitelia. 10- Knez Ro-za, zacasna ucitoliica pri Sv- Bolfaneu na Kosu. zdai v Celin. za nčiteliico. 20. Matko An3. učiteliica v Zibiki pri Brežicah. 21 Sirca Olca. začasna nči-teliica v ?t. Petru v Sav ini ek i dolini B. Na mostili dekliški Tpetrazrednlci: 22- Ješovnik Antonii.^ učiteliica v Mo-ziriu, za nadučiteliico. 23 Zupanok Barbara. nčitcHica v Tefcariib. aa nčiteliiro. 2-i- Lilek Kma. n^tt#*liica v GotovliaK za nčiteliioo, 25 LovMik Frrmčiška. ttoiteliic^ v f^t- Juriti ob Taboru, ra učiteliiro. 26- Biziak Josipina. učitoliifA v Bočni, za učiteHico. 27« Pristovšek Francuska, učiteliica v št-Janžu na VTisoki c;r>ri. za učiteliico. 2S-Puc Mariia. uMteliira v Smartncm na Paki. za učiteliiro. C- Na dečki meščan-eki soli: 29^- »Serainik Beno. ravnateH na mosčariški soli v Žalcu, za ravnatelja. 30. Si Iih Gustav, uči teli v 6t« Pavlu Dri Preboldu. ra strokovne-ca učitelia, 31. Hribernik Franc nćlteli v Moziria za začasneca strokovnecra učitelia. 32-Eranic Franc. ućiteli na celiski okoli-^ki &oli. za zacasnerra strokovneca učitelja D Na dekliski mešcanski soli; 33 Brinar Josip, ravnateli meSčaneke dole v Postoini. za ravnatelia. 34- Zu-pančič Ema. učiteliica v Brucku ob Mori, za strokovno učiteliico. 35 Plohi Mila, 8trokovna učiteliica na Dunaiu II- Vontartenstrasse Nr 132/24 za strokovno učiteliica 36- šontiurc Ferdinand, učiteli na celiski okoliški goli. za strokovneea učitelia. 37- Vovk Mi-lan. voditeH me«tne iole v Gropada t Trstu. xdal v Klanoa pri Kranitu sa sacMnoffa strokovneca učitelia, 3S-Proft Eliza. učiteliica t Oliu, sa strokovno ucitaliieo Poak mifiiifc lesifcoT ma naMh Mneđnttk Solah. O tem ie priobćil pred par đnevi dr- Skerli ▼ >Narodu< dobro plama članek s amkUučkom. nai ae pro-i&čufe na naših aredni^h šolah iznad modernih taUcor laKina- Jas nisem tora nmenia io sicer na kratko porađano is sledečih raslosoT: realne cimnasife in realke orioravliaio pot sa znanstveno in kulturno delo. torei moraio vpo-Stevati one žive lezike. katerih snanie nam boH kot drutrih onocočole omenle-ao deao. Da ie na godobansa Franco- akem ia Amrlačka« veft kulture in znanstvenecra dela kot na sodrthnem Itallianfikem. o tem no dvomim* Tlazen tejra sta francoščina in anirleščina sve-tovna iesika. med tem ko ie omeien vpliv itallian&Čin© na Sredozemsko mor-ie in ie ta iezik za nas boli praktienesra kot knltumesra pomena Zato spadala na srednje cole francoščina in anele-kHna^ italiianščina pa na strokovne. Dr. L- Pribot naših vfetnikov is Koro-skejta- SinoČi ob d> uri 56 minut so se vrnili nadi vietniki iz Koroške- Traos-port ie obstaial iz 10 častnikov in 09 moi dalie 12 težko in 9 lahko ranjenih, pod vodstvom nadzdravnika dr Gerlovtča- — Med težko ranienimi se ie »ahaial prvoboriteli za nas slovenski Korotan maior pl. LavriČ. čiear iona-štvo in požrtvovalnost moro edinole poplaćati hvaležnost naroda. Vlak ie epreiel na elavnem kolodvoru v Imenu novfrtinika Dravske diviziie irene-rala SmiliaDica. maior pl. Andreika y spremstvu številnih častnikov divizii-ske^a povelistva- Vietnikom se ie čitalo na obrazu prefitano srorie in pomani-kanie. niih raznoložonio ie pa bilo kliub temu ugodno, vsai so stali zopet na domaćih ti eh- Po pozdravnom erovo-ru inaioria Andreiko so se napotili do-mačlni v Senpe'tersko voiašniro, Staicr-ci in Korošci so pa nadalievali svoie potovanie- Rauionci ?o so nrepcliali v garnizii&ko bolnico Dobrodošli hrabri tovorij-i prestali ste obilo trplienia In zani^vania. katero nai bo pozabJieno v svesti, da so bile žrtve v prid na^e mile domovine. — Komanda Dravske diviziiskf* oblasti« Ironija osođe. Kakor mi ie pripo-▼edoval sinoči težko ranieni maior Lavrič. mu ie baš na operaciiski mizi celovški nrimarii sporočil. da sra smatra list >Ju£ro«laviia< ali za popoinoma nezmožneffa ali za izdaialca. Na nitV eovi trnievi poti v boiu za Jueoslaviio in fo ćelo v urah naivečiega trplienia tuđi >zahvala< iz domovine ni izostala, — Kapetan Jansa- Kooiisiia «a neotovitev ia m»mo5 pri iztirianiu teriatev proti brvfiemu erariu* V včeraižnii seii ie deželna vlada aklenila osnovati komisiio in nrad. ki nai zbere in u ero to vi teriatve vseh vrst proti bivšemu ©- kr- in c- in kr-erariu kakor tuđi proti drucrim drža-vam. ki so nastale na Dodročfa bivše Avstro - Gorske Na čelu teea urada stoieca komisiia bo sestavliena iz od-poslaneev vseh vrst intereeentov- Poštno čekovni nrađ snene poslovati 25. t. m. za Liubliano- Do konečne ureditve s strani kompetentne centralne oblasti bo poštno hrani IniČni urrVl vodil poseben kuratorii. seetavlien ^ odposlancev vlade in finančneflra raV^ natelistva, ooštneera ravnatelistva in ođđelka za trgovino- Posle tega urada bo vodil g- dr. Marečić. Naznanito bivšim voiaikini eeehan« Bivši voiaki pešpolka St 87, izvzemši letnikov 1895—1899 {ti zadnii le uod poeoiem. če eo pravno kot nesposobni odpušceni). ki so ob mobilizaciii ali pa že pred nio ob vstopn v aktivno aluž-bovanie odđali pri eosoodarekem urađu MvSeca pešpolka si. 87 v shrambo svo-io civilno obleko. io lahko dobe zopet istotam nazal proti odđaii ćele voia&ke obleke in orožia- Razven popolne opre* me ie prineeti seboi potrdilo občlne o istovetnosti osebe in Da odpustnioo. So-rodnik i padlih dobe seveda obleko tndi nazai. će se izkažeio. đa so opravičem za to- Obleka se ođdaia vsaki dan od 10-do 11- dopolđne in od 2- do S. pooolđne pri podpisanem urađu- — Celie. dne 12» svečana 1919. SHS Celiski pespolk Slovenci. Slovenke! Podpirajte dražbo sv- CiriU in Metoda! Druibeni dohodki v zadniem časna hudo poiemar io. nasproti se pa množiio potroški- Tako n. pr- potrebuie družba sa učiteliske plače in drusre potrebščine x dnem 1. marca t- 1. okoli 3O000 K- Ako ne bode slov. ob&nstvo družbe zdatno podprlo, bode zopet primorana, zateci se k de-narnfm zavodom po posolilo* kakor v prvih časih svoie^a obstanka* Ali ne bi bila to sramota sa ves slovenski narod, ako v sedaniih težkih časih omalovm-žuie prepotrebno in narodno delovame n&se šol&ke družbo, to ie sedai boli potrebno nego ked&i preio. Ako bo kedai nastopil čas. da družba ne bo vec t>o-trobna. kdo bo prevzel v svoio oekrbo nieno premoženic neso slov« narod na svoje kulturne potrebe? Za to Slovenke. Slovenci! Ne odlaeaite dalie s pri* spevki- Priskočite na pomoć družbi C. in M*. ki \aših prispevkov nuino po-trebuie in še nuinoiše Dričakuiet Kavarniški in rostilniški name-šcenei v Liubli&ni so imeli 12 t- m* zborovanie. na katerom se ie sklonilo, da ee izvoli odsok za preskrbo brezposel-nih, za vzcraianie dobrega naraSčaia in za zbolišanie grootneea stania kavarniški h in eostilniških nameščencev- Skle-nien ie bil tuđi protest proti oddaianiu koncesii osebam. v stroki neizvežbanini. Izbrana ie depntaciia treh tovariSev. ki poda vladi protest proti oddaianiu ka* varniSkih koncesii nekavarnarjem- Delovršba liublianske mestne elek-trame v račnnskem leta 1917/18* V računskih sklepih liublianske mestne ob~ čine za čas od 1. iuliia 1917- do 30- iu-niia 1918. čitamo o delovrš i liublianske mestne elektrarne te zanimive podatke: ianuar 1918 proizvaialni tok v kv urah 123-683, poraba premoea 407-542 kg; februar: tok v kv- urah 97.009. premoea 341529: marec: 102^75 in 351-947; april: 91-361 in 309548: mai: 83-971 ixx 296.903: iunii: 79.783 in 29^883- Delovršba Ihiblianske mestne vodovodne zaiemalniee v Klecah 1917/18. Is računskih sklepov lrablianskega meet-nega vodovoda: ianuar 1918: črpana voda kub. m 307.489. povprečno na dan kub m 9912. poraba premoga 172-540 kg; febr-: 271.823. 9708 in 150-893; marec: 295.834. 0543 in 161490: april: 274-357. 9145 in 142925: mai: 312-269. 10073 in 168-944: iunii: 301-655. 10055 in 186.751. • Slovenska lesna industriia in naša vlaia. Dobili smo dališi 6 stroiem pisani članek z zgorniim naslovom. Članek ie prav dobro napisan in ima tuđi ore-cei pregledsega materijala Ima na to veliko napako. da ie anonimen. Uredništvo ne ve. ali stoji za niim ree pod-pisana >večina lesnih inđustrlicev< ali le to kaksna oseba. ki nima s lesnlmi industriici nobenega posla- Vsled tega ni moglo priobčiti članka, kakor ne priobcuie nobenega anonimnoga. •«, 8lVPŠ* **4»v*ki mohter fc tein. MUan Vitoar ie ieral v peiet li U m ližđU^i .JL^^^JS***. *2. ffev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 18. fcbnnrja 1919. Stran 8. v kavarni »Europa« s Seetnajstimi n&sprotniki sinraltančno partijo* Pro-ma^al ie 13 nasprotnikov. dve partiii proti Zdenko Saiovicn in o&dp- Maj- - enu ste bili neodločeni. eno proti Ciril Vidmaiiu ie zKuhil Ker ie vzbadila te vrate šahovska prtreditev ▼ vaeh kro-^fih obće zanimanje in veliko pozornost, ja šahovski klub nanrosil srenialneflra iboistra, da v četrtek, dne 20. t- m- ob doI 8. zvečer v kavarni >Europa< ponovno priredi simultančno partijo na r.itero vabi šahovski klub vse elane kluba in priiatelje šaha! — Šahovski klub- Naredba poverjeništva za socijalno skrb, zadevajoča pokojninsko za var ovan je namesćencev. Začasnj obči pokojninsld zavod za nameščence v Ljubljani rabi za ta-kojšnjo ureditev tirada imenik vseh članov m zavarovancev. kateri so bili dosedaj čla-"■i deželnih uradov obče^a pokojninskejca /avoda za nameščence v Trsta in v Grad-:il Zato se nalaza vsem službodajalcem, da predlože za vse svoje zavarovanjn zavezane namešćence nailasneje do 25. te-bruarja 19L9 političnim oblastira I. stopnjc zadnje še veljav-ne odloke o zavarovalni JolžnostL Politične oblasti morajo ves to- - devni materija! oddati naikasneje do r. marca začasnemn pokomlnskerau zavodu a nameščence v Ljubljani. Naredba poverjeništva za socijalno nkrb. zadevajoča zavarovanie delavcev ""oti nezsodam. Zaćasna za\*arovalnica zo-per nezgode v Ljubljani rabi 7a takoj^njo rreditev nrada imenik vseh članov. Zato 2 nalaga poslodavcem, da predlože za vsc voje zavarovanju zavezane obrate naj-'■■»zneje do 25. februaria 1919 političnim •blastlm T. stopnje zadnje Se veljavn© od-?'->ke. Politične oblasti morajo ves tozadev--? materijal oddati najkasnije do 5. marca *'>!9 začasni dolavski zavarovalnici zoper ezgode t TJuMjani. V lfnbliaj'ski mestni klavniri ie ■ ilo v rarnn>kem lefn 1917'18 znki^ne živine: 19-517 sro-red. 7072 r>rašičev 10-135 tele' 1604 kozlov in ovac 182 Vr>ziičev. 488 koni. skrinai 3S90S- Svečara meča ie bilo vpelianecra in oeleda-noffa: 19 325 ker- Ik Spodnie S-ske- Nadučiteliic* S-ronske dekliske sole nam Diše: Svoio r-rihodnio mesećno plaćo odstOT>im dotienemn. ki mi dokaže, da sem zaht*»-T*p]a elede nadalineffa pouka nemšoi-rif* 1? en r>odri> 5tarfcev- Iz ViSnie irore. V sredo. 12 t m- ie umri tn sosebno starim Dolenicem dobro znani noFesmik lenacii Groznik v =tarosti 70 let- Odi i kova 1 se ie t>o svo-i^m vc«eleui enačaiu in doleniski šesra-%j-ti Blacr nm snomin! Iz Rogaškc Slatine nam piseio: Tokaj ,'2- letn pvoie staropfi cr- Bernard T) o- ! e n c- Pokoinik ie bil vri narodnink. v T-^v?kfh krocrih dohro znan in nriliub- n. član različr-ih nrrodnih društev na \ Arrani?kei5i- Ohranien mu bode nri ~-?>h T>rl7?>te1ijh in amoncih naiboliši Kino Ideal ima na si>oredu. t>red- vinem od dnnes. torka do čefrtka "" februaria, dva iako zanimiva filma: ''?■ mu l<* predobro*-, relo zabavna i ::rka v 2 deiamih ter kriminalna dra- » v 4 delib >Droška st. 99<:. čiie ay-•■r ie Karei Forc?f- Ierra ie r»r>lna zani- ivih in zagonetnih zapletHaiev. ki se . ■■»vsera on'eiTialno in pre«enetliivo ; "rešiio. V crlavnih vlosrah naatoraio ^T-m^niti bndimneStan^ki isrralci Mi- iel Varkonvi in Eveen Balas«a Mla- ni ??T>ored ni pristoti^n. Kino Ideal. Umri i« v Zaeoriu nadnrf^IedniV ~>rf rndnikn Zacrori© sr- Tomo Potoć-sik- X- v m- p.! Kultura. Repertoir Narodnes* rfedališča- Jntri. v ili tak naval in Dritisk da ie čuda. da >o ni priDetila že kaka nesreća- Umest-iio bi bilo. da se za nredprodaio vston-nic Tx>rabiio tndi drnere blasraine y ^Irdališču in da se blasrainičarki pri-ieli ob takih prilikab. ko ie naval tako ^ lik. kaka pomoćnica in kak reditcll- Društvene vesti in prired'rtve. »Spiošnega sloveaskesa teaskesa društva« odberova seja se vrši na masl-sirafj jutri, v sredo, ob S. popoldne. Naeelstro sploŠnerm slovenske«* ženskesa društva v Ltnbliani vabi vse ^■^ovske sotrudnice na sestanek ki »• ^rši 20- t- m. ob %1. zvečer na magi-airatn Sokol I- Redni društveni občni zbor se vrši v neđelio. dne 2S- svečana r'b pol 9- dopoldne v veliki dvorani Meetnesra doma. z običainim sporedom-£i tem občnim zborom zboraie nai >ž*nala Mvvađni kx«iek< m mnd >Družtyo M acrađbe Sokoiakeca dama sokolu. I.c Poavetavania ia razgovori o ZAdevab ghfnih »borov, alaati o sestavi kandidatnib tUtin pa ae vrte v sreao. 4am lft. ■ta^iaa ob pol 8. zvecer v poevetovalnici na magistrata- Odbori vabiio bratako članstvo, da m napave-daneea zborovania in poavetovaaia udeleže polnoatevilno. Na zdar! PoUtiAie ui ffoapedanka drmltve za sentnelereki ia kalodw»ralEi okrai vabi vse odbornike k seii, ki se vrži v sredo. 19- t. m ob pol 7. zvečer v «o-stilni * Bonćaria. Tečai • actroMMliL ki ra priredi Akademiia se prienc v sredo dne 19. t. ■i- ob K9. ori zveeer ma realki v fizikalni dvorani in ne v torek kot ie bilo najprej naznaniena Predavanja bodo enkrat na tedec- Vodil bo tečaj prof-dr- Grošelv Opozariamo na ta tećal posebei- Preda van ia bodo r eksperimenti in demonatraeilami- Vstonnina 20 K se na rahtevo zniža- Društvo »lov- profosoriev' Drucrl seFtanck romanistov &o vrši v četrtek. dne 20- svećana ob pol 3* popoldne v posvetovalnici drž- vitie realko v Ljubljani- I>roStyo slov. profesoriev. Odpek za klas- filologijo ima prihodnii se-tinel: z zelo važnim dnevnim redom v č^trtok. 21> t. m* ob !s3- Dor»oldni one člane. ki >»> t-o svoičas r>riir]asili za obleke pri liuMi^nski ublnčilnici potom našega društva in izpolnili dotične Dole. da priđeio na Feetanek. ki se vrsi v sredo. dne 19- februaria t- 1.. med 6 in 0- uro zvečer v rest-;vraeiii Narodnetra doma radi razdelirve* Člani ?e naorožaio da se po inožnosti med seboi na ia eesta-nek opozoro v izojrib izsovorov. da te-era ni3<3 vedeli. Vsakeua posameznika ni mocro^e ob vesti ti. Slovenskim lovcem! Od vsrli stmni prihaiaio vprašania pa tuđi zabavi ia-nia, zakaj ne iziđe >Lovecc, Odbor smatra za potrebno obiaviti sledeča do-iasnilo: Pred kratkim ie bil raz<-'n£en v slovensikh ča*u>pi^ih puzi\*. nai lovri ki hočeio doHivati li.^t drnitvu nrii^vi-io svoi pristop in po^lieio članarino (12 K na leio). Temu t>o7!\*ti ho io od-zvalo do^lei 11S Clanov- S tako pe^čieo naročnikov društvo ne more riskirati izdaiania Usta. posebno pri ui draci-nii papiria in tiska. Treba io nrnnvirri 100<> naror-nikov čo booenio s člannrino 12 K kriti stroške- Komur ie torei na lem, da >L.ovei>-- zonot iziđe nai ne od-Iaša poslati članarine* Odveč bi bilo povdariati. kako DOtreh^n io li^t v ča-sih. ko se po vseh političnih shodih raz-leea klic: lov prost! Pač se nam zđi iK>trebro ia^mo osvefliu hrezbrižno^t naših lovcev: eanio na Kraniskem i> bilo pred voino w\ loto izdanih nad 3000 lovskih kn rt Društvo i> štelo Dred voino okroir 700 clanov in sedai se i ih ie na nes poziv odzvalo komai 11S K;ii na.! šo reći?7no? — Lmbliana. dne 8 fe-bruaria 1919- Odbor Slov. lovckeea aru-šiva.- Zupan dr. Ivan Tavčar: Ko] bo z mesom? Pred sabo imama sklep nekc^a škoda županov radovljiškega okrajne-pa giavarstva in pa resolucijo nekc^a naprednega pofitičnesra društva v Ljul>-ijani. Začuli smo tor ej ?:!as iz kmečkih kromov, čuiemo x\ sa tndi iz mestnih krogav. Zuv>zni rauav!jis!:e?a okxra?a zahtevajo otlpravo viadne vnovčeval-nice. člani r>o!iiiinej?a društva poljan-kc?a pa crrcdo se dalje ter zaiitevajo kar naravnosi odpravo mestne aprovi-zaoije. Pri tem je s-SIovenec« — glavno Ktosilo naše vlade — ob priliki sklepa županov napisal vehem2nten napad na vnovćevalnico in na s. Legvaria ter ščuval ljudstvo proti zaupnikom te vnovčevalnice, taka da bo kar čudno, če ne bodo r-a kinetih teli zaupn kov pobijali, Liko bodo hoteli ie kako živino rekvirirati. Vsckakor nekaj nenavad-nesa za glasilj tište stranke, katere pnpadniki imajo većino v naši dcželni vladi, kateri tedaj !ahko vsak hip od-pravijo vnovčevalnico, ne da bi vladno časopis je moralo napadati g. Legvarta in vnovčevatnico, ki je danes. kakor žc povedano. vladen zavod, katere^a đo-bički, čc jih je kaj, se stekajo v đr£av-no blagajno — Se abotnejša pa je reso-Iccija napredne^a poliričn-j^a drubU'a za poljanski okraj v Ljubljani. VpraSanle. kako naj se mesta in delavski krod. posebno tuđi revne §i sloji po mestih. preskrbe z mesom in dru^imi živili. je tako te/-avno in tuđi tiko važno, c-a je takoj vse zavedeno. če se razpravija o njem s sirastjo in razburjenostjo ali pa s kako pcpo!no brezglavnestjo. Tukaj je treba hladne krvi in izktjučcn mora biti vsak Dt>I:tič-m teror, vsako strankarstva najbolj pa Še vsaka sebičnost! 2apani v radovljiškem okraju zahtevajo, da nai se dovolijo sejmovi in prosta trgovina z živino, naiprej s plemensko živino. Žanje bi bilo to nai-boljše, ker iniajo v svoji blizini laško vojaštvo* katero plačuie za vsako ži-vinČe, kr se pretihotapi čez mejo, naj-manj 12 K za kilosrram žive vasrc Pre-iskati je sedai, kaj bi nastalo vsled te sa, če bi prišli §e bolj na gorko kraetoval-ci radovijiškega okraia, po mestih, tr-gih in tuđi pri armadi? Kakor Čujemo, pofrebaie naša ar-mada kakib 600 irlav živine na mesec za civii no prebivalstvo pa se rabi gotovo ravno toliko. Teh 1200 glav — morda tndi nekoliko več — mora vcov* čevalnica na noge spraviti, Ker meso omogoča. da Hudje po mestih prena-šajo malenkostno odmenena Živila na krušne in druge karte! Ce bođo sedai kmetie preganjali zaop-nike fvnovčevatnice« kakor jim je sve to val »Slovenec^ potem bo po mestih odpadlo todi meso in potem smo do*, ćela pri kraju z aprovizacijo! Zatorei bo morda Ie koristno, če brez strasti nekoliko i97Hi9tmK oriraje . I se na sklepa županov v radovijiikem okraj u in političacga društva za po-liansld okraj v U-bJjju* če ne morda Ie od teh sklepov pricakovati kake nesreće za konsumente, posebno po mestih hi za delavstvo. Brez ovinkov povena, da bi bila, ako bi se vlada ravnala po obeh skle- Ipih, to prava nesreća, v prvi vrsti za Uubljano in za delavstvo! Tukaj je predvsero vpoštevati položaj, v katerera se nahaja slovenski del Jugoslavije. Proti jugu zasedli so na^o zemljo kaljani in od Trbiža do Snežnika iniajo svoje čete, ki štejejo morda 300 000 mož ali pa še več. Te čete potrebu]ejo nebroj živiJ in primanjkuje jim posebno živine, za katero plaću jelo visoke ce-ne, kar jim je tem lažje, ker je naša ki ona dosti manj vredna od laSke lire. tinkrat je naia vlada že iiapravila na-pako, ko je dovolila, da se srne plemensko živino prosto kupovati in raz-pečavati. To dovolienje je bilo v velia-vi morda štirinajst dni Ali takoj se ie lahko opazilo, da se je silila pod plemensko živino vsaka živina, vsled če-sar so polni vagoni našega blaga dr-drali proti Karlovcu in od tam na Re-ko, da jih je dobila laćna Ia£ka armada. V loškcm okraju. v cerkniškem ekraju in, kakor se mi je pisalo, še ćelo okrog 2irov so se takoj organizirali dobička-željni prekurci, ki so ponoći spravljali čez mejo cele tclpc povedi ter ie pra-ciajali Laliu. Ravnoisto se je zgodilo v krajih od Rateć pa do Ra^ovljice, kjcr se je toliko plemenske živine spravljalo čez laško crto, da so se ti kraji, kar se tiće klavne živine, docula izpraznili. .\liO bi se sedaj izpolnile željo županov v ladovljiškem okraju, bi na doleci pro^i od Kranjske ^ore pa do Metlike silila 2ivina čez nieio, tako da bi pri nas pošla ne samo klavna. te-nvoč tuđi ple-n^enska živina. Ce Lah plaćuje seuaj 1«^ K za kilogram žive vage, bode pla-čal. če treba, tuJi 20 K, po mestih in tiših pa bi se vsled te£a cene mesa t?ko nečloveško dvignil-j. da bi jih prebi valstvo. in to še ćelo preinožne.še prebivalstvo. ne mo^rlo več zmagovati. — Ce bi pa hoteli meio zastražiti, morali Li postaviti na noare 50.000 voia-kov. ako bi hoteli irneti kordon, ki naj bi vsuj za silo ustrezal svojjmu na-tnenu! Nj severu teče naša mejna crta od Trbiža pa notri do R^d^one, in sicer ob pokrajinah, v katerih stanujejo iz-stradani Nemci, ki, kar se tiče preživ-Hanja. dGsti vtč nad'og prestajajo, kakor jih imamo mi prestajati. V Ncmški Avstriji ie lakot in druge rešitve Ijud- i stvo nima, kakor da si pomaka s tem, kar nam odnese. — Tuđi na ti crti uha-iala je živina čez meio in uhaia še da-nes, ker plačujeio N^mci vso dru^e cene. kot so pa pri nas. Na ti crti viada posebna pohlepnost tađi po drusrih naših izdelkih. za kaiere plačuje Nemška Avstrlja naravnost smešno visoke cene. Ako ti se torej po ^elji županov iz radovfliškejra okraia dovolila prosta kLpčija po sejmovih in predvsem presta kupci ja s plemensko živino, potem je ni nioči, ki bi mogla zabranjevati, da bi vsa ta živina ne ušla čez melo in da bi razmere ne dosrele tako daleč. da bi Ljubljana ne imela prav nič n:esa ali p r>. da hi za kilosram p Ia č e v a ! a 20 do 30 K. Tako izjrjeda rcr-nica in župan ljubljanski bi ne imcl H'jbcne vesti, Č2 bi tukns n:r>!Ja! in ldnc cd 1. do %2. «t 1—200. cd V*2 do 2. št 201 do 400. od 2. do ^3. St. 401—603. od Vs3. do & tt #ai-a«i od 3. do %t *l »1—iooa od %4. do 4. U. 1001—1200, od 4. do %5. št 1201—1400. od *A5. do 5. £L 1401—1600. — V četrtek. dne 20. februarja dopoldne od %& do & 51 1601—1800. od S. do tt9. 5t 1801—2000, od £9. do 9. St 2001—2200, od 9. do &10. $t 2201—2400. od &10. da 10. St 2401 do konca. t Meto za costftatčarie in zarode bo oddajala raestna aprovizacila v sredo, dne 19. februaria dopoldne od 9. do 11. v cerfcvi sv. Jožefa. t Cebola za VUL In IX. okraj. Stran-ke VHL in IX. okraj a dobe čebulo v sredo, dne 19. februarja pri MGhleisnu. Dclila se bo na krorrrpirjeve nakaznice do sledečeni redu: dopoldne Viri. okraj od 8. do 9. št 1—300. od 9. do 10. St 301 do konca: rx. okraj od 10. do 11. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule. kilogram stane 1 K. Nainoveiše oorofila. Posebna brzojavna poročUa *Slov. Nar oda*.) JLGOSLOVANSKO VPRAS4NJE. Geneve, 17. .februarja. Poleg problema zveze narodov se peča franeosko Časopisje mnogo z juzoslovan >kim in poljskim vprašanjem. Za Jugoslovane se poteprujc slasti Gauvain v »Journal des Debatsc. dočim so drus:i listi nrecej hladni; laSko časopisje pa nad JukosIo-vani naravnost divja. Ooiiji proti Jusro-slovanorn načduje »Tribuna« v članku: Anstria minore e pes:g:iorc (manjša in sfabša Avstriia). kakor im^naje Juc:o-slavijo. V istem članku se »Tribuna« silno zaletava v franeoske in angieške prijatelje Jusroslovanov. »NEMIRI« V JUGOSLAVIJI. Geneve. 17. februarja. V laškem ča-sopisju kar mrsroli notic o nemirih v Jugoslaviji, zlasti na Hrvatskem. Vsako neznatno malenkost razpredaio v velike, velepomembne afere in izraza jo odkrito svoje zadovoljstvo nad »neredom« pri nas FRANCOZI ZA POLJAKE. Geneve, 17. februaria. »Jounial đes D^bats« zahteva energično pomoč za Fo?jsko. O Nemcih piše: »Pustimo te gospode, naj protestirajo (proti Polja-kem) kakor boče'o. ker konečno si bodo Ie morali ubiti v svoje trde glave, da je nemškejra gospodstva na poljskem o/cmlju enkrat za vsclej konec.« ZVEZA NARODOV. Geceva. 17. februarja. Pariško Časopisje se peča dan na dan z zvezo narodov. Listi ugotavljajo. da je zmagala straj3. ki se je potezala za nadaljni ob-stoi posameznih suverenih držav. nad projektom nove »naddržave«, ki bi bila znatno omeiila suvereniteto posamez-nili drzav. To dejsrvo in pa veliko pre-vidnost proti Nemčiji usotavlja pariško časooisje z zadovoljstvom. Tuđi švicarsko ćasopisje je z osnutkom zv^e narodov ze!o zadovoljno. Iz-jemo delnjo samo izrazila glasila nem-ske propagande, n. pr. »Feuille-. Pišejo pa švicarski listi nekoliko boli rezervi-raiK> uc^ro pariški. GOVOR NEMSKEGA KANCLERJA. Geneve, 17. febr.iarja. O govoru grofa Brockdorff - Rantzaua piše za ei:krat samo »Basier Nationalzeitnngc Ton in vsebino nje?ove?a govora obso-ja list precej oštro. (Kancler je že oU-stopil!) ZVEZA NEiMŠKE AVSTRUE Z NEMCUO. Geneve, 17. februarja. Laško časo-prsje se od dne do dne boli pote5:uje za priklopitev Nemške Avstrije k Nen^ i;i. Tej propa§:«2ndi načelni ejo ^Corricr^«, xS;ampa« \n »Secolo«. Francoski in švicarski listi oštro protestirajo proti nri-klopitvi. Tako zahteva »Journal des De-bats«, da se ustanovi neodvisna, ne-virolna Kemška Avstrija pod zašč:to z\-ezc narodov. Tndi Švicarsko časopisje opozarja na dalekosežne rjosledice tesa zdruienja. Tako pravi »La Suis-se«. da bi bila posledica tak*e združitve ustvaritev velikega germanskega bloka v Evropi. Ta strasna država bi bila silno centralizirana in stala bi pod pre-močno socialistično vlado. Dokler bi pb-stal v Evropi tak monstrum, o miru ne bi mos:!o biti govora. Tuđi Svica bi bila silno ogrožena. List \"prašuie: Kaj bo naredila in sklenila pariška konferenca, da to silno nevarnost prepreci?« »Bas-ler Kationalzeirunj?« pa pravi: »Najprei so Nemško Avstrijo izolirali, sedaj je pa zreJa za nemško aneksijo.« PoročUa ljabljanskefa korespondenčnesa tirada. SUPILOVO DELO. Beograd, 17. februarja. Jugosiovan-ski dop urad poreča: Včeraišnja »Sa-rnouprava^ piše: Ko se je Šupilo prepričaj, da hoče London zadovoljiti Italija, je pohitel v slovanski Petrosrad. da ga ob vesti o razmerah in da bi ne bil vsled nepoznania položaja prevarjen ter tuđi sam ne privolil italijanskim zahtevajn. V Petro^radu je naletel žal na nepriča-kovane tezkoče ter se obrnil za pomoč rxa tamosrjiega srbskega poslanika in srbsko vlado. Tedoj je bila na krniilu koalicijska vlada Pašičeva, ki se je ta-koi našla na braniku splasne narodne stvari ter se zanjo popolnoma zavzela. N»en poslanik v Petrograda in Šupilo sta delovala složno, tekmujoč v ljubavi napram vsakema ddu skupne nj*ine domovine. Šupilo ni štedil besed in dela. a naloga ic bila pretežka. Poleg drugih neprilik je bilo tndi rusko nepoznanje razmer veliko, ki so ga zastopniki Italije vestno izkoriščali. PREHRAMBENI M1NIS1*ER JE UTRUJEN. ZAKAI? . Beograd, 17. februarja. Jugostovan-sJri dop. u rad poroča: Minister za prehrano Miloje Jovanovič je podal ostavko. VVILSON O BODOCNOSTL Berolfo« 17. februaria. CLj. kor. nr.) Glasom Duoajskega kor. urada se Ie po »Newyork Heraldu« Wilson 16. t m. napram neke mu ameriškemu žumalistu izrazit da se svobodo morja ni povzelo v zakon, ker v bodočnosti ne bodo ob-stcjaJe nobene zvezo kršeie države, torej nobena nevtralna država več, tem-več samo zveza narodov. To Vprasanje tedaj ne obsfoja več. Skrbi ga samo usoda Rusije in delavski nemiri. Blokada proti Nemčiji je eden vzrokov sptoš-ne brczdelnosti ter se mora nm vsak način odpraviti. RAZDELBA MANDATOV V NEMSKI AVSTRUL Dunaf. 17. februarja. (Lj- kor. nrj Durajski kor. urad poroča: Od 255 mandatov nemško • avstrijske narodne skuščine je bilo včeraj izpolnjenih 162 mandatov. Ostali mandati se radi zase-derja gotovih nemško - avstrijskih pokrajin po ćehoslovakih in Italijanih, nišo mos:li razdeliti. Izvoljeni so bili: Na Spodnjem Avstrijskem: 47 socijalnih demokratov, 27 kršćanskih soc-alcev. 8 nemških nacionalcev, 1 meščanski demokrat. 1 židovski nacionalec in 1 Cc-hoslovak; na Zgornjem Avstrijskem: 5 socijalnih demokratov, 11 kršćanskih socialcev, 2 nemška nacionale^ in 4 od napredne stranke; na Solnograškem: 2 socijalna demokrata, 3 kršćanski social-ci, 2 nemška liberalca; na Stajerskem: 9 socfjalnih demokratov, 16 kršćanskih socialcev in pripadnikov Štajerske kmetske zveze. 2 nemška demokrata; na Koroškem: 4 sociaJni demokratje, 2 kršćanska socialca. 1 nemški demokrat, 2 pripadnika koroške kmetske zveze: na Tirolskem: 2 socijalna demokrata, 5 pripadnikov katoliške kmetske zvtze tn tirolske ljudske stranke (krSčan>ki soci-alisti in konservativci), 1 nemški libera-Iec: na Predarlskem: 1 socialnl demokrat in 3 kršćanski socialci. Skupno je bilo izvoljenih 70 socialnih demokratov, 67 kršćanskih socialcev, 23 nemških li-beralcev, 1 koroški nacionalec In 1 Co-hoslovak. LAHI IN ML Split, 17. februarja. Dalmatinski dop. urad poroča: Dopisnik »Tribune« na mirovnem kons^esu piše o njegovem delu ter pravi, da je bil Wilsonov nacrt, da se izvrši sestava nacrta o zvezl narodov. Italijanska delegacija je pri tem delu znatno sodelovala s tem, da je pri reširvi vojnih problemov točno pojasnila svoja pravna naziranja. O od-?rodini jugoslovanskega ekspozeja pravi, da bi mogel del italijanskega javne-ga mnenja smatrati to odgoditev za neugodno. To ne srne biti nikak vzrolc krivim komentariem in prenagljenim zakljućkom. Vsi problemi, predloženi konferenci, bi se imeli najprej formalno resiti, nakar bi sledile debate m bi se deločili elani komisije, da o tem referira jo konferenci. Ta metoda je bila za Iialijo nesprejemljiva. Italija, ki sedi med sodniki svetovnega sodišča, ni mogla takejra roka dovoliti zastopnikom tujih interesov, da bi ne okrnila svojeffA dostojanstva. Na drugi strani Italija tadi ni mogla dovoliti. da bi se njeni last-ni interesi, ki temelje na gotovi podlagl* podvrgli sodbi kake komisije. Franoo-ska in Amdeška, ki ste podpisali n*Š dr govor, ne bi mo.2:li prisostvovati e»-keti o istem dogovoru. SKLICANJE NARODNEGA PREIV STAVNIŠTVA V BEOGRADU. Ministrstvo za pripravo ustavotvorne skupščine in iznačenje zakonov kra-> ljestva SHS je sporočilo deželni vladi v Ljubljani z odlokorn št. 86 z dne 14. fe-brnarja, da je ministrski svet sklenil v svoji seji dne 14. februarja narodno predstavništvo sklicati na 1. marca t. U Zasedanje bo v Beogradu. Vlada je sto-rila vse, da odpravi obstoieče težkoče in je upati, da se bo to posrečilo do se-st;mka naročnega predstavništva. Velike ovire so Ie še zaradi stanovanj, ozi-roma prenočevanja. Skrbelo se pa bo, da bodo sobe na razpolago. Priporoč-Ijivo pa je, da vzamejo gospodje poslan-ci s seboj najnujnejše posteljno perilo tn od ejo. Sovražnik je namreč otopal popolnoma naše glavno mesto. CESKI USPEHL Bratislava. 1S. februarja. (Lj. k. ur.) Posebni poročevaJec Cehoslov. tiskovnoga urada poroča iz Bratislava: Danes zvečer je bilo v gledaltški dvorani bivšega kornega poveljništva izredno dobro obiskano zborovanje, kateremu so prisostvovali med drugirni minister Šrobar, veliki župan 2och rn zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pred več kot tisočglavo množico je govorU član čehoslovaške narodne skupščine in mirovne misije dr. Markovič, ki se je ravno vrnil iz Pariza. Omenil je, da prina-ša seboj poslanico ministra zunanjih za-dev dr. Beneša, da naša stvar zelo dobro stoji. Uffotovitev sedanjosti raej m priznanj absolutne suvereiiitete nad za-sedenim ozemljem. se ne bo tako tol-mačila, da bi bil še mogoč kak popra-vek v našo škodo, temveč odseva iz nje izpolnitev naših najmanjšfli zahtev. Kvečjemu se bo razpravljalo o vpraša-nju. za koliko se naj pre makne jo naše me je proti jugu, O Bratislavi se ne bo več razpravljalo, pač pa o koridorju ali pa o internacionalizaciji železniške pro-ge Bratislava - Reka. Dr. Markovič je potem apelira! na prebivalstvo Bratislave, da naj se prilagodi dej^tvom in se ne da motiti po napačnih poročilih Nem-cev in Madžarov. Nemci in Madžari nišo deležni mirovne konference in tndi ne vedo, kaj se da dosečL Radi tega si s tem pomagalo, da ribarijo v kalneitu Končno je dr. Markovič apeliral na prebivalstvo. da naj obdrži mir in red in da naj z vsemi močmi deloje na to, da prej ko mogoče preidemo iz vojnejfa gospodarstva v mirovno. _________ Izda|atelj tn odcovorvl ■redaHc: Valeod« Kopitar. Stran 4« •SLOVENSKI NAROD*, 9«" na upr. SI. Nar. 1998 FrottovollBO ejaatlno dnUtro Novomesto na?nanja tužno vest. da je preminul dne 15. svečana t. 1. njega častni in ustanovni član bivši ^^cinik, gosp. Pogreb se vrši dne 17. svečana t. 1., v poneddjek popoldnc ob 4. uri. Novo mesto, dne 15. svečana 1919. 2090 Emil Dnrtnf, tč\ tajnik. Rndolf Smola, tć načelnik. DruStvo zasebnih nradnikov in nradnic na stoven-skem ozeraljn krajevne skupine Zagorje javlja tužno vest, da je njegov redni elan, gespod Tom© Potočnik nadpreglednlk pri rudniku Z*gorj« včeraj ob pol 8. uri zvečer od kapi zadet nenadoma preminul ^og popoldne iz Toplic na bode v sredo, dne ). februarja ob pol pokopališče Zagorje, Zagorje, dne 18. svečana 1919, Zahvala Ob priliki prebridke izgube moje drage hčerfce Marte smo prejeli toliko mnogobrojnih dokazov sočutja, da nam ni mo-goce posamezno izraziti naše hvaležnosti. Zato izrekain tem potom tuđi v imenu svoje žene in hčerke Irme vsem, ki so nam v tem najhujšem Času izkazali svoje sočutje in nas tolažili v n*5i neizmerni tugi, najiskrenejšo zahvalo. NaSo prisTčno hvaležnost izrekamo tuđi vsem, ki so jej darovali krasne vence in šopke ter jo spremi i na zadnji poti, osobito tuđi visokospoštovani rodbini njenega zaročenca RoveSnjak ix Zagreba. Naša iskrena želja je, da vas Bog obfarnj enake krute usode. 2121 Alojzij Kune. Dveia prpokepsa Mk mm1lm nadi s tem za pričenjajoco se sezijo svoje znano tilfprla« safjoraka balo apno in prosi vse stavbne, kmetijske in industrijske interesente na Slovenskem, r.ai svojo približno potrebSčIno apna pismeno javijo apnrnicam v Zagorja na Južni železniđ, da bo tako družbi mogoče d >ločtti domačo potrebo, najprvo »d->stiti tef, Sele ostalo množino izdelanega blaga pa odđati v skupnem sosne đarskem interesu v inozemstvo. 2079 Pismer.e prijave naj cbsegajo tudl približni dostami termin ter se Se pripominja, da ta prijava ne obsega obveze za odjetn prijavljenih množln. Baterije inmk a K 31 karbidtie svetilke in karbid eiiiobJjcn, finefše vrste za blSne svetiijke ter raziične gorivce. Vmkovrste« vil-galnik«, granate in ploškanate ter okrogle kamenčke itd. priproca IGNAC VOKV ^1 trgovisa a ftvatelaml atr«il Ia kcloaf, UUfiLJAMA, Uošmm a*loa ŠL 7. BV Trgovcem popast. ~^M ~^ Mesarske Wm l&ttsega lzdelka Ina w salogl frrđlca KAROLUSAR.riOTlbOriLD. Grajska olioa Itov. M. ■i Tovaraa vsakovrstnih tehtnit — Ceee zmeroe. — Popravila totoo in ceoo. NAZNANILO. R DR. FRAN MINARH asistent dež. bolnišnice, artfalra kO PTli I H Od IL —12. dop. ki 2.-3. pop. II mtk K|e, pove upr. SU Nar. 2087 _______________2123 m JfflBlM Hm in ženski svilen pUie HRi ■UK se proda Naslov pove upr. Slov. Naioda 2117 ia rtaimiie li kriM fo^& Poizve se pri upr. Si. Nir. 2102 UilinU liJClR se v t.afjki, Kra kovski nasip 10 2108 BrfiiiiDniJiDla &"£&. «£ pove upr. SI. Nar. ^ns fi»0 OTfBlJBB IKlBl, NS"?"" upr. Si. Nar 2113 Lepa Ina olieka ie IfrateU« M Mbo pi*od>. Voraia se v Ceg«*r-jevi o!. 12. firilličje levo. 209 tlflhlisnm Pfisil)en s-tanovati v ho-LtaliliUlilB»I, tetu rad. sfanovanjske Eniicilje, išće meblovano sobo. Naslov pove upi. Si Nar 2100 DoSoiiaDjaTldavir ",,r r^ Donucbe pođ .Najcm 2093" na upnv Slov. Naroda. 2093 ^tannffanifi 4 sob se zam^"ia za ve- alQlMlflu]C čje 5 -6 sob. — Ponuloe >od m4 Mbe 21 Wa na upr Slov. Nar. 21(V» ^'^hll t hrailll **če dijakinja. Naiem-JUUlI S HlOHU ti no rlača na žel -> v živilih. Ponudbe pod .soba i hrano 2105" na apr SI. Nar. :\\>5 tflivir ia^° đobeT, ^di odhoda n« Iliafll, prodai Ogleda se od 2.-'i popoludne pri Soss, Sodni ol. Št. 5 IV. 2U80 2hlnnr9 la^ko tlldi oženjena, tprej-lIIu|iUit men. D bo plača in hrana, služba lahka KoŠenina, Kolodvorska ni. f 2077 Thnnn fflhl majhna, na dvori^če le-rlalfld SUlSd, žeč». se išče Ponudbc pod ..Dfori&ee 2083*4 na uprav. .Slov N>roda- 2083 ta ia oosteljno nflji^rr« nekaj blazin se proda. Kjc, pove upr. .Slov. Naroda". 2104 E§vWTfi?alii!nfl!, X™In^ noma v dobrem staniu se proda Cena po dogovoru. Jtfef Valand, Lesce St 13. 2107 Bltiamriia ** vzame v naiem ali na nCdtGlIfllMa raeun na kakem prometnem kratu. Ako mo^oče s ćelo gosti Inisko ooravo. Naslov pove u-rav. Slov. Naroda. 2119 Tninfflptnoftlk, r^U7.ia1& službe v trgovini s katerikotim pred metom. Vzamem tudl drugo rrinierno službo. Ponudbe pod „TakojSaji nutov/ 2122* na upravništvo Slov. Nar. 2)22 ftrftillib l5?e stalnoga mesta Vajcn je HilojUIR vseh narnih na prav. Dieselovih motorjev, ladiis!. Ponuiibe na upravn. .Slov. Naroda" pnd „SHS 1*»S8". 1988 Ko?aip5tniH. ^"»^ p'U^'fi, se ištt. Nn*-!ov Alojzij Butkovic kovaški mojster v Krškem. 1992 imtm psa. braka. ^S'Sr prodam. Več pove: Anton Bnrkelfra. Laže v Totiinja 021 3 fiBHto z vzmetmi iu velika v- \UUU iiUilcijd SL 1.!. Bađ. desno. 1956 RiiES'^iilfi"1^^ z,t\.iH &c proda. Os'"^ ^e lahK-o v^a'-f dan dopoldne v ^e'enbar^ovi alir1 3 U. 199r>______ _ VnnY9 falM v nr^malnih zabo:;h a iVEid la]W 1440 koniadov proda po 64 vinanev 1 komad pr« osebnem nrevzemaniu ali p'-*č'1o naprej Em San-panz. So^atec So Štajersko. 1434 Hetja množina ntata f;rt,^: ozir. črnesa v niijih Stevilkah, se kvpi, Ceni. nonudbe rta St. Jakoba naDrrife 33. Lfnbljana._____________________2003 Hfl'iPnn!l fflha 3li kabinet za eno koj ali za 1 marec. Ponudbe 2 označ-bo cene na naslov: Krilnar JnrčJce? tr* ttev. 3., I n^istr._________________2095 Malmtita ki bi ob potrebi popiav-iTlCllflUl&e, Lal Disalne in Številne stioie, išće poStni čekovni urad v Ljubljani. Ponudbe naj se pošljejo na imenovani urad.______________2118 inTitttoffi iokno T Š£& stanovanje z 2 ah 3 soba mi, kuhinjo ir. pritiklinami. za takot ali maj. Pismene oonudbe rod .Šakao 2009* na upr. Slov. Naroda. 2009 Miftama Ivan imft ^Z £: pn|o sve vrste sira in skute (torfen* •^ir) maslo kuhano in surovo Po ude prosim slati na gornju mlekarnu sa cenama i kol činom. 1615 Bo«!!! usisno m. neak'onkr^a«d: s s ?*€O za fO5pra vi janje sob proti do bremu plač.lu in dobri h^ani, ki ie v hJ5i. Prednost ima ttsta, ki jtovoi: češko. Vpra3a se pri Josif Bergmaaa ? Ljobljani. Poijaaska c. 87. 20M Vilu 10 k? mi1a *DoD< K 30*— po- IHilU, štljam po povzetju poštnine prosto ter franko zaboj'ek. Pri odje-mu več orig nainth zabojev popust. Dalje nudtm tuđi večjo množ no zelo dobrega maSČobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov Tvrđki A. KoSlan, Ljubljana, Kartovska cesta 15. lok'iom v zelo prometnem mestu v Sloveaijf, kjer se nehaja premo^o-kop m druga industrijska pcijetja (vsied narodnosnih razmer zasigurnn obstoj) i?'xe kapitalista. Cenjene p^nudbe p )d .Tihi dru!abnik* do 20. fcl ruarja 1919 na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3, I. nadstr. 1595 tommši\ žiftjabSS^ brez premož nja se želi v svrho že-nltve seznaniti s premoJnim gospodom do 30 let starim Izurjena in vaiena velikega gospodinistva. Prednost imaio trgova, posettnlki In botelirjt. Na anonimna pisma se ne ozira. Tajnost zaiamčena. Ceni. ponudbe pod .Jeca 2103- na upr. SI. Nar. 2103 rr*6a aa napol lsgotovljafto lefalo iii Naslov pove upr. Slov Nar. 2125 KONJAK Za ostabele vsled starosti, proti slabo-bostim v želodcu ili proti izpubt te-lesne moči je star vinski konjak pravo polivljenje. Po5il>a dve poUltrski stcklenid franko x z^bojčkom vred za 60 K. Baaattkt ■artl, frattak aa graiari Oe« yri Itajkaa, Stajertat, !! Trgovci !! NudimO: 50.000 metel Iz riževe slame: St 1 po K 4-80; St 2 IC 5"60; St 3 K 6 40; St. 4 K 7 20; krtate za ribanje proda iz rileve alame K 2 30, iz pravih korenia K 7*— za komad, kakor tuđi vse ostale vrate krtačarskega Masa Cene franko Zagreb. Eav Welaa I irac, lagreK Janatfm at. i. PoSiljamo Planinska unoočevalntea za les. Cetrala Gradec (Graz) Laimburgg. U potrebuje raznovrstne lesne in gozdne proizvode In izdelke franko vagon. Kupuje In jemlje v zakup žage z ok rogi im lesom vred. Pros! za najnlžje ponudbe. 2080 Kupujem Sllhe gobe in dobre vrele. Protfs-|auB kremo sa ćavl|o v kovinastih dozah. pol doze po K 15. — cela doza po K 28 — za tucar. Čcvlje z lesenimi in usnjatlmi podolatl, tržne torbicr »td Izvrstno leto§nie in lansko vino in razno domaće tajan)* BOT" ^- HPJ«T5-Krasi|. *^B8 ^_________,1 ,. .111-----------.^_——^—^^— Za greicssie se išče kuharica, ki se obenem razume tuđi na druga hišna opravila. Pogoji znanje slovenskega in nemškega jezika ter dobra spr'čevala. Ponudbe naj se pošljejo na oskrbništvo; grs^ćine Strar^sene^g po&U G3mlisk3, Spcduje itaierako. 2071 So debi v vss^l ssso£!ai. Eomad 50 gr stane 2 K. Razpoiira: 1950 se priporoča FEIHII $MMR&% Rimska cesta 11. Sprejctiia tuđi dola na deželi. Frvršitcv točna, zmeme cene. 174i ■ ■ £ JJ^l • !«M#*a*I ki sc ^n*"13)0 za nabavo na- BlinSl^V^I iB^^f I F^riiMl Mov vzd'Sala za P°krov Pri BISUUitDčil a|*^^2 k\l V^Jlf mlnti!nic/,n, nai pošljeio svoje ponudbe upravništvo .Slovenskega Naroda pod .Mlatilniea" 2120. Dos'ej je imela svoj patent na vzdgalo le tovarna Kovcfik v Prostejovu. To dvigalo je rrzlično od onega tov. Kovafik Jn kupee nacrta Ima pravico do patentov vseh d ćav. Ponudbam nnj se dodajo mnenja glede cene. za k^itero bi interesent nacrt prevzel. Podjeinercu industrijalcu se nudi priložoost za lepo bodočnost. 2120 je znamka najfinejSega jedrnatega prešanega mila. (Kosi a 500 gTamov). Tovarna za milo In sodo 1467 Ignac ¥otk v Kranju. II I I ■ VI ^p ^Hp ^^f^V ^^^S ^V9^ ^^B^ H ^0 WB ^^F ^^^a^ as ^P aV ^a> ^^^^ ^^a^^B ^a^^^ ^av ^^^W ^^^a^^ ^H^^ VaV ^aV^V ^^^Lui LS^^^S ^R MA ON f^fT^j ^^ ^^S, nS iH ^^^^F ^^^^^^1 ^^ai Aa^^^B B^^^^^ ^^^^fl& ^^k & 9 Preporuća sve vrste izradjenih štapova (izprehajalnih palic) na malo in veliko uz najjeftinije* dnevne cene; uzorak, šalje se pouzećem. 1616 V ^S^ ^ fS ij^^T TBT* Ml als V u 79mi^m I Lb HL ■ Baterije tarnlce, elolitrotebtticnl predmeti, (izdelek svetovne slovanske tvornice). Generalna repreznetanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGAČAR, ZAGREB, T8S2 žačasno Ljabljana,____________________lilraka ulica *t. 29/1, Bogomir Premelč Helena Smoletova poročena LJUBLJANA, dne 18. svečana 1919, Soločelist Iz narodnega gledallšča dafe temelllb ponk v igranja na čelo. mo Sprejema vsak dan od 3—5 pop. Ernst Heinz, Rimska cesta 24, II. nadstropje. Julij Klemenc Angjelija Vozelj poročena 16. svečana 1919. Srebrniče Razpotje Naznanilo in priporočilo. F. n. Ko se poslavljam iz Ljubljane, da prevzamem v Maribora obrat boteU »Meran*. si Jtejcrn v dolžnost izreci presrčno zahvalo vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem za ljubeznjivo naklonjenost, izkazano mi v času mojega večtetnega bivanja v Ljubljani. Ker se ne morem osebno posloviU, kličem tem potom vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem prisrčno v slovo; »Z Bogom!* ▼ MmUlaaip 29. januarja 1919. Ivu Med, bivši restavrater .Pri južnem kolodvoru4. P. B. Vsem eenjenim prebivalcem Maribora in okolice vljudno naznanjam, da prevzamem s febraarjem staroznani hotel in restavracijo ,Meran". Vodil bo"! to pođjetje sam in se potrudi! postreči gostom v vsakem ozira s točno postrežbo, z najboljšo pijaco in posebno tuđi z dobro kuhinjo« V MaHfcora, 1. februarja 1919. 29« fcgfclfc aa rta^Jat botf .Mana'.