186 številka Ljubljana, v sredo 17. avgusta 1904 XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, Izimfii nedelje in praznike, ter volja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse Eeto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano z pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec S K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko teč, kolikor znaSa poBtnina. — Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrate po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če is trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* fcrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifitvo pa v pritličju. — Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXXVII. Naj navedemo tukaj de sodbo nekega odličnega duhovnika tržaške škofij«, ki nosi višnjev, oziroma rdeč kolar in ki se je o postopanju Škofa dr. Nagla v Romanjih nedavno tega izrazil nastopno: »Dr. Nagi je pokazal jako malo d i p 1 o m a t i 3 n e g a takta, Še manj pa d u š n o p a s t i r s k e previdnosti in modrosti, da je dal v Ricmanjih zapreti obe cerkvi in zvonika. Vse njegovo postopanje, kakor je v svojem pastirskem listu izjavil, je bilo naperjeno proti dr. Po« carju, a znesel se je nad ljudstvom, s katerim do tedaj še v dotiko ni prišel, ki je bilo do tedaj pravno pod jurisdikcijo križevskega škofa. Popolnoma neumljivo je, zakaj je ukazal pošiljati brez vsakega povoda toliko orožnikov v vas, kjer je vladal do tedaj vzoren red in mir in ni bilo nikdar n i k a k i h izgredov in io še v cerkveno občino, ki je bila pravno pod jurisdikcijo grško-katolišk sga škofa v Križevoih. To se pravi izzivati prebivalstvo ter ga za* vajati na nepremišljene korake! Dve celi leti bo bili R i c • manjci faktično pod jurisdikcijo križevskega škofa, torej popolnoma neodvisni v d u h o v 3 k 3 m oziru od tržaškega ordinarijata in dolinskega župnika, a to je hotel škof dr. Nagi kar na mah odpraviti ter jih zopet pahniti v prejšnje razmere, ne da bi jim v zameno niti obljubil, da jim hoče ustanoviti vsaj samostojno župnijo. Povrh tega je še uka- zal odpraviti iz oerkve staroslovenski jeziki Osramotil je škof Nagi Riomanjce tudi s tem, da jim je z oboroženo silo ukazal zapreti in zapečatiti obe cerkvi in zvonika, da jih je takorekoč proglasil za nekake brezverce in razbojnike. Jeli potem čudno, da so K o-manjoi, ki so zakrivili edino to, da so zakonitim potom prosili, naj se jim v teh slabih letinah z lajšajo bremena ter naj se jim ustanovi samostojna župnija, ogorčeni nad takim brutalnim postopanjem katoliškega škof a, ki ni do njih imel niti kake oblasti, obrnili hrbet tej cerkvi, katera ni zanje imela srca, ter iskali zavetja v pravoslavju? Je-li modro dandanes zapirati in pečatiti ljudem cerkve, ko sami takorekoč na vseh vratih iz njih bože ter jih je treba še v cerkev siliti, kaj pa jim jih še zapirati? Noben škof Slovan ne bi bil v Ricmanjih na tak. brutalen način postopal in gotovo bi bil vso stvar mirnim potom poravnal. Pokojni Škot ŠSerk je bil v par meBecih trikrat osebno v Ric manjih radi te zadeve. Kolikokrat je bil pa škof dr. Nagi? Z orožniki in bajoneti se ne pridobivajo srca vernikov, ampak le — z ljubeznijo, česar pa škof Nagi ne pozna. Vprašamo, bi se li bila postopila škof dr. Frančišek Nagi in c. kr. primorski namestnik grof Leopold GoSss kaj enaeega, kakor sta storila v slovenskih Ricmanjih, storiti tudi v kaki italijanski vasi ? Škof dr. Nagi se ni v svoj m postopanju v Ricmanjih pokazal nikakor modrim in previdnim nadpa-stirjem, s takim ravnanjem se du- hovi le odtujejo in ne smemo se čuditi, da nočejo Ricmanjci škofa Nagla za svojega nadpastirja in da ni to vprašanje na veliko pohujšanje in sramoto cele tržadko-koprske škofije še do danes ni reSeno! Le čuditi se je, kaj more k temu reši sv. stolica, ki je morala vendar-le dati škofu dr. Naglu glede ureditve ric-manjskih cerkvenih zadev kake ukaze? Kam jadramo? Vojna na Daljnem Vztoku. Splošni napad na Port Artur. Vsa poročila se strinjajo v tem, da so Japonci v ponedeljek z vso silo naskočili Port Artur s suhe in morake strani. Napad brodovja se je pričel ob štirih zjutraj. Po poročilih iz Londona, ki pa seveda niso baš zanesljiva, so Japonci z bajoneti navalili na Takušan in ga zavzeli. Ta gora obvladuje vse vzhodne fore. Takisto so se polastili tudi vasi 3a-kušan in Jeaohang in na zapadni strani trdnjave so vsi griči nad pristaniščem že v japonskih rokah. Izrecno pa se navaja, da je japonska armada zavzela pozicije na gori Li-aoteŠan in Sušiju, dve do tri milje severno od trdnjave, in utrdbo Han-tungšung, ki se nahaja samo eno miljo od Port Arturja. Artiljerijsk-ogenj traja brez prestanka in napadi pehote se ponajveč končavajo z uspehom. Japonci dobivajo neprestano novih sil. Vsak novi voj odda takoj svoje topove artiljerijskomu poveljniku na Volčji gori, kjer se baje že nahaja preko sto topov. Kitajske ladje poročajo, da se je 11. t. m. sklenilo za naslednji dan med Japonci in Rusi premirje in da se je 10. t. m. ponoči vrnilo v Port Artur 5 oklopnic in 7 torpedovk. Kasneje so se slišale iz trdnjave silne eksplozije in sklepa se, da so Rusi razstrelili vse svoje v luki se nahajajoče ladje. Džunke, ki so v pone- deljek dospele v Čifu, pripovedujejo, da so se Japonci 12. t. m. polastili zopet novih pozicij in da se bije ljut boj pred trdnjavo brez prestanka. V nasprotju s temu vestmi pa poroča rusko brzojavno agentstvo ia Mukdena z dne 15. t. m.: Po poročilu, ki je došlo semkaj 14. t. m., bo Japonci ta dan z veliko silo napadli Port Artur. Vsi napadi pa so bili z velikimi izgubami načeli črti odbiti. Obrambo je vcdil general Steselj sam. Trdnjava je z živili bogato preskrbljena. Ruska posadka se drži hrabro in je prepričana, da ne more podleči. O portarturškem brodovju. It Petrograda se poroča, da je mnenje, kakor da bi bilo rusko bro-dovje zapustilo Port Artur, ker so Japonci že bombardirali pristanišče, popolnoma krivo; eskadra je vdrla iz luke, ker je to ukazal admiral S k r i d 1 o v , da bi se obe ruski eskadri združili pri otoku Gušimi. »Times« javlja iz Tokija, da je kriiarka »Novik« odplula iz Kiav-čava, ne da bi se vedelo kam. čuje se, da križarita sedaj »Novik« in »Palada« ob ustju reke Jangoe. Križarka »Askold« in torpedovka »Gro-zoboj« se baje nahajate v Sanghaju in japonski konzul zahteva baje od kitajskega namestnika, da naj pozove Ruse, da naj svoje ladje nemudoma razoroži, ali pa t*koj odplujejo. Kaj bo kitajski mandarin ukrenil na to japonsko zahtevo, se ne ve »Cesa-revič«, ki je nesposoben za boj, in tri torpedovke so usidrane v Kiao-čavu, dve torpedovki pa ste obtičali na skalah pri rtu Šantung poleg Vejhajvoja. Ostale oklopnice s kri-iarko »Diana« pa so se baje zopet vrnile v Port Artur in najnovejše poročilo iz Čtfua pravi, da so te ladje včeraj zopet vdrle iz pristanišča in odplule proti jugu. Japonci jih za- sledujejo in sklepa se, da bo se vnela nova pomorska bitka v bližini Čifu a. Koliko je na tem resnice se ne ve, saj vobče niti ni dognano, dali so se ruske oklopnice zares vrnile v Port Artur, ali ne. Dvomljivo je to vsekakor, zlasti ako je resnično poročilo nekega parnika, ki je te dni dospel iz Tsingtava v C fu, da je bilo v noči 11. t. m. 7 ruskih ladij zunaj tsingtavskelukepre-skrbljenih s premogom, na kar so vse ladje jadrno odplule proti severu. Boj z vladivostoškem bro-dovjem. Admiral Kamimura je poslal o boju z vladivostoškimi križarkami tole poročilo: Ob zori 14. t. m. je zadela naša eskadra ob rtu Ulsan na jugovzhodnem korejskem obrežju na tri ladje vladivostoŠkega brodovja, ki so plule proti jugu Čim so nas križarke opazile, so skušale uteči proti severu, kar smo jim pa zabra nili. Ob 5. uri 23 min. se je nato pričel boj. Na sovražnih ladjah je opetovano nastal vsled naših strelov ogenj in križarke so, kakor se zdi, hudo trpele, zlasti »Rjurik«. Končno je sovražnik z najskrajnejšo hitrostjo pobegnil proti severu, pustivši na bojišču »Rjurika«, ki se je na to potopil. Naše brodo?je se je potrudilo rešiti potaljajoče se Ruse in je sprejeli na krov okoli 600 mož. Reuterjev urad javlja iz Naga-sakija, da je v ponedeljek dospela v Saseho ladja, ki je imela na krovu 600 Rusov, ki so se rešili z »Rjurika«. Istočasno s to ladjo je pri-plul tudi japonski lazaretni parnik s 77 ranjenimi japonskimi pomorščaki. Med ranjenimi se nahaja tudi cesarski princ Kapšo. Ruske izgube pred Port Arturjem. Po poročilih iz Petrograda je od portarturške posadke v času od 8. do 10. t. m. padlo 7 Častnikov in LISTEK. Od Reke do Senja. Črtice iz hrvaSkih kopališč. (Dalje.) III. Prihodnjo nedeljo 31. julija je priredilo hrvatsko parobrodarsko društvo izlet v Senj, kjer je »Senj ski Sokol« v prvič nastopil v javni produkciji. »Ante Starčević« je zbral na Reki in Sušaku ter v Kraljevici toliko potnikov, da ni bilo moči zapustiti svojega mesta, ako ga nisi hotel izgubiti in potem stati ali pa se na žgočem solncu pariti. Iz Cer-kvenice in Novega je pripeljal kratek čas za nami goste parnik »Hrvatska«, iz Dalmacije pa so prišli mnogobrojni gostje na parniku »Nibbijo« iz Zadra. Dalmatinci so bili že pristali na desni strani mola, ko smo mi dospeli z Reke in Kraljevice in t*ko se je vršil sprejem z obligatnim govorom in petjem »Lepe naše domovine«, na kar so se društva v redu pomikala proti slavnostnemu prostoru. Vcžnja od Novega do Se-Kja ne ponuja nič znamenitega. Ista goljava na hrvaški obali, kakor na krški od vel'gradskega do spasač-kega rta. Iz Kraljevice so se udeležili le maloštevilni domačini, tem več pa kopaliških gostov. Ic Sušaka so bili zastopani eden del meščanske godbe reške, potem zastopniki delavskega društva »Radnik«, ter moški in ženski člani primorskega »Sokola« v Sušaku. Vsi ti sokoiaši in sokola-šice pa so bili v svoji nedeljski obleki in le trobojni trak z napisom »Primorski Sokol na Sušaku« je pričal, da so .članovi telovadnega društva, ki pa menda bolj goji petje, ker na povratku so se odlikovali moški in ženski člani posebno s petjem slovenskih narodnih pesmij, kakor je sploh na Reki često slišati mešanico hrvaške čakavščine in slovenske kajkavščine. V sokolski obleki je bil eden zastopnik »KarlovBkega Sokola«. Kako lahkomiselni so ti južnjaki, naj svedoČi dejstvo, da so imeli neki člani primorskega »Sokola« seboj rakete in druge umetne ognje, ki so rahlo v papir zavite, pri obeh krajih ven moleli, na pokrovu, ki se nahaja nad salonom. Ker so okoli in okoli posedali gospodje in gospodične, so vsaj vsi gospodje pušili brez- skrbno svoje smotke in cigarate in otresali žareči pepel ne da bi se brigali za nevarnost take manipulacije. Davna moja želja je bila, da po 24 letih zopet dobodem priliko iti v Senj in sicer s čisto drugimi čuvstvi, nego 1. 1878. iz Pazna, kjer sem služboval za nadomestnega učitelja pri tedanji nemški gimnaziji. Dobil sem klic, da moram v 24 urah odriniti preko Divače, Št. Petra, Reke in Senja v OtoČac k 79. regimentu, pri katerem sem bil vstopil kot enoletni dobrovoljec. Tedaj sem probavil sicer v Senju dolgo časa, a ker mi je dotični graničar, ki mi je obljubil za 3 gld. na lojternicah, na katerih je bil prišel po pivo v Senj, popeljati v Otočec, si nisem upal zapustiti onih ulic, ki so bile v območju one gostilne, v katero je ta graničar desetkrat prišel in odšel, dokler me je končno sabo vzel ter sem se mrcvaril na kupu slame, do-čim sem hrbet naslanjal na sodoe b pivom in se potem vsaj desetkrat po gostilnah ustavil in svojega voznika naganjal, da naj se žuri, ker nisem vedel, dobro kako daleč je še do Otočca in sem se bal, da ne stiževa o pravem času. Slednjič me je pri- vlekel pozno čez polnoč v Otočac, kjer sem odšel v Paveličevi gostilni in se še tisti večer seznanil z nekim prijaznim lajtnantom Trbuhovićem, ki je kmalu potem odrinil v Senj in pozneje v Gorici končal svoje življenje. Bog daj pokoj duii vrlega Srba, ki se me ni sramoval, ko se m ga drugi dan v vojaškem infant monduru (uniformi) pozdravil, me s seboj povabil in potem često z menoj | občeval. Tudi, ko je odhajal v Senj, je stopil izpred svoje čete k meni nastran, mi stisnil roko in se presrčno poslovil. Sploh sem v Otočcu tudi drugih prijateljev našel, učiteljev, dijakov, če prav je bilo število inte-ligentnikov zelo majhno. Ker niBem imel torej tedaj prilike, vtisniti si podobo Senja, zato sem rad porabil priliko tega izleta, da si ogledam in ponovim spomin tega mesta. Na velikanske zgrade, brez vsakega okraska oken, ki bo bile nekdaj skladišča za robo, a sedaj po propasti male trgovine, služijo v shrambe za sol, sem se še jasno spominjal. Na levi strani od mola je sedaj »Art« prvi hrvatski paromlin, in neka ulica vodi na glavni trg, kjer je »OŽegovićianum«, zadušba bis- kupa bar. Ožegoviča, kjer je malo in veliko semenišče. Tamkaj je tudi neko gradu podobno poslopje, pred 24 leti vojašnica, sedaj sedež finančnega in carinskega urada. Nova je tudi velikanska tobačna fabrika. Vse drugo je staro, ali zame je bilo novo, ker sem si okolico šele tedaj ogledal. V to svrho je najbolje, ako se človek popne na grič, ki se dviga na južni strani mesta in na katerem stoje ostanki »Nehajgrada«. Razvalina je nekoliko popravljena. Na vrhu griča, h kateremu vodijo lepi in zložni poti skozi nasade, ki, žal, ravno tako ne uspevajo, kakor ne uspevajo nikjer na mestih, ki so severni burji izpostavljeni. Grad je podoben malo na notri nagnjenemu odseku piramide iz rezanega kamenja. Na vseh štirih straneh so bili nekdaj štirivoglatni trinadstropni stolpi, ki slonijo v polovinski višini zidovja na trozobčastih kamenitih podstavkih (konsolah), tako. da sta prednja in ena stranska stena nekoliko iz zidovja izbočeni, ostali dve pa v poslopji nevidno skriti. V sredini je od treh strani zazidan pred-zidek. Samo z desne strani vodijo vrata v vežo in odtod na dvorišče zemlje. O svojih potnih utiaih je izdal posebno knjigo, ki je pisana s veliko spretnostjo in je velezanimiva. L. 1884 je bil imenovan za kapitana in poveljnika topničarke »Groza«. Kot kapitan II. razreda je Vitheft v letih 1892 in 1893. poveljeval križarki »Vojevoda« in leta 1893 spremljal carja Aleksandra III. na ladji »Sje-vernaja zvjezda« v Kodanj. O tem potovanju je izdal knjigo »O srečnih in težkih trenotkih križarke »Vojevoda«, ki je vzbudila splošno zanimanje. Aleksander III, ki je Vithefta posebno visoko cenil, ga je 1. 1894. povišal v kapitana I. razreda in ga imenoval poveljnikom križarke »Na-jezdnik«. Pozneje je bil Vitheft poveljnik oklopnio »Dimitrij Donskoj« in »Oalabija«. Car Nikolaj II. pa ga je leta 1899. imenoval za admirala in načelnika mornaričnega oddelka na polotoku Kvantungu. Za časa boksarske ustaje na Kitajskem se je Vitheft posebno odlikoval in dobil v priznanje velikih zaslug red sv. Stanislava. Ko je izbruhnila rusko japonska vojna, je vlada Vithefta imenovala za šefa pomorskega Štaba v Port Arturju. Po tragični smrti admirala Makarova je prevzel Viljem Kar-lovič zajedno s knezom Uhtomskim vrhovno poveljstvo portarturškega brodovja. Admiral Vitheft je bil per-sona gratissima na ruskem dvoru in vest o* njegovem tragičnem koncu je gotovo hudo razžalostila carja Nikolaja! Cesar na Češkem. Praga, 16. avgusta. Danes se je pripeljal cesar Franc Jožef v Marijine vare, kjer biva angleški kralj Edvard. V Budjejovicah in v Plznu so cesarja pozdravili zastopniki oblastni) in razue korporacije. Na kolodvoru v Marijinih varih je sprejel cesarja, ki je bil oblečen v uniformo angleškega admirala, kralj Edvard. Oba vladarja sta se presrčno pozdravila. Mestni zastop je podaril cesarju krasen pokal. Jutri se odpelje cesar v Karlove vare. Radi slovanskih paralelk v Šleziji. O p a v a, 16. avgusta. Na cesarjev roJBtni dan se vrši tukaj velik nemški ljudski shod, ki bo protest o val zoper nameravano ustanovitev slovanskih vzporednio na učiteljiščih v Opavi in v Tešnu Govorili bodo poslanci vseh nemških strank, v imenu Vsenemcev posl. \Volf, v imenu Sehdnererjancev posl T tir k. Dne 21. avgusta bo tak protestni shod v Mostu. Opava, 16. avgusta. V današnji seji občinskega sveta se je soglasno in brez debate sprejela resolucija, da se občinski zastop zaradi usta ovitve slovanskih paralelk zdrži vsakršne lojalnosti, pri kateri bi prišel v do-tiko z vladnimi organi ali ki bi jih vladni organi priredili. Vsled tega tudi povodom cesarjevega rojstnega dne ne gre kakor dosedaj posebna deputacija k deželnemu predsedniku, temuč se županu naroči, da naravnost cesarju brzojavno čestita. Solnograd, 16. avgusta. Posl. Oenminn je govoril na nekem shodu o tedanjem nemškem gibanju ter izjavil, da se krščanski socialni poslanci sa nobeno oeno ne udeleže obstrukcije v državnem sboru. Trgovinska pogodba z Italijo. Dunaj, 16. avgusti. V ministrstvu zunanjih zadev se je vršilo danes pod predsedstvom grofa Golu-ohowakega posvetovanje, da so se dala avstro ogrskim delegatom pri trgovinskih pogajanjih z Italijo končna navodila. Razen delegatov so se udeležili konference: poslanik it Rima grof L ii t z o w, ministrska predsednika dr. K 6 r b e r in grof T i s z a ter minister baron O a 11, kakor tudi razni funkcionarji iz ministrstva in obeh vlad. Med avstrijsko in ogrsko vlado se je glede navodil doseglo popolno sporazumljenje. Odposlanci odidejo jutri zopet v Vallombroso k pogajanjem z Italijo. Rim, 16. avgusta. Glede vinskega vprašanja zahteva Italija od Avstro-Ogrske: da se sme uvažati do 200.000 hektolitrov belega vina is Apuiije pod naslovom »mejna carina« za 12 kron carine. Ta količina vina se razdeli za izvoz enakomerno med tri apulske pokrajine. Izvažalo se bo vino pod kontrolo prefektov in avstro-ogrskega konzula. Nova vstaja v Macedoniji ? Carigrad, 16. avgusta. Kakor poroča grški list »Neon Asty« je pričakovati v okraju Vodena z vsakim dnevom vstaje. 450 vstašev je že zbranih. Gibanje je provzročil baje Sarafov, a vodja vstaje je polkovnik K i čo v. Blagodejne reforme na Ruskem. Petrograd, 16. avgusta. S carskim ukazom se je odpravila telesna kazen; nadalje se olajša kmetska usoda. Istočasno je bilo zelo veliko kaznencev in obsojenih pomiloščenih. Vse to povodom rojstva careviča. Petrograd, 16. avgusta. S cesarskim manifestom se je prestolona-sledstvo uredilo za slučaj, da car umrje tako, da postane do polnoletnosti oareviča-prestolonaslednika veliki knez Mihael Aleksandrović p o • glavar države, dočim dobi varu« štvo nad carevičem carica Aleksandra Feodorovna. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 16. avgusta. General Throtha poroča iz Hamakarija o uspešnem napadu na Hereroje, ki so st- morali umakniti z velikimi izgubami. Nemci so izgubili 5 častnikov in 20 mož, ranjenih pa imajo 5 častnikov in 50 mož. Angleški prestolni govor. L o n d o n , 16. avgusta. Zasedanje parlamenta se je zaključilo s prestol- 248 vojakov, ranjenih pa je bilo 35 oficirjev in 1553 mož. Pogreša se eden častnik in 83 mož. Koliko ladij se je potopilo v zadnji pomorski bitki? Kakor se brzojavlja ii Tsingtava, vzdržujejo ruski oficirji i oklopnice »Cesarevič« v celem obsegu svojo trditev, da se je v bitki dne 10. t. m. potopila oklopna kriiarka »Kasagi«. Naglašajo z vso gotovostjo, da se je potopila pred njihovimi očmi. Poročilo o potopitvi oklopne križarke »Kasagi« smo mi priobčili že v soboto. Admiral Togo pa naknadno poroča, da se je v bitki potopila ruska kriiarka »Palada«. će se upošteva, da je Togo sprva zatrjeval, da se je potopil »Cesarevič«, a da to ni bilo resnično, se tudi njegovemu najnovejšemu poročilu ne more verjeti, zlasti ker se poroča celo iz japonskega vira, da križari sedaj »Palada ob izlivu reke Jangce. Admiral Matusević živi. »D a i 1 v T e le g r a p h« poroča is Tsingtava z dne 14. t. m.: Admiral MatuBevič, ki je bil v pomorski bitki dne 10 t. m. težko ranjen na glavi in na nogah, je bil v tukajšnji bolnici operiran z izvrstnim uspehom in je že sedaj izven vsake nevarnosti. S tem ovržene one vesti, ki so ie vedele povedati o njegovi smrti. Ruska križarka na arabski obali. »D a i 1 y M a i 1 u« se brzojavlja iz Adena, da je neka ruska križarka 8 tremi dimniki — najbrže »Peter-burg« — dospela v Hodejdo in se hotela tamkaj preskrbeti b premogom in živili. Turške oblasti pa so to zabranile, na kar je križarka odplula. Izpred Liaojanga, Kakor poroča »Berliner Tag-blatt« iz Liaojanga, imajo sedaj Japonci na -bojišču v celem 320.000 mož. Od te armade stoji 150.000 mož pred Port Arturjem. Ruska armada se še vedno nahaja v defenzivi. Mukden je sedaj silno utrjen. Vest o padcu Port Arturja. Iz Berolina se brzojavlja: Pravkar je došlo poročilo iz Petrograda, da se tam širi vest, da je Port Artur pa 1. Ta vest še ni od nikoder potrjena in tudi ni najbrže resnična. Admiral Vitheft. V pomorsfci bitki dne 10. t. m. padli ruski admiral Viljem Kar-loviČ Vitheft je bil eden izmed najpopularnejšik admiralov ruske mornarice in znan kot vrlo naobražen in izboren pomorščak. Vitheft je bil rojen leta 1847., dovršivši z odliko pomorsko kadetno šolo, je vstopil v vojno mornarico, kjer je nenavadno hitro avanziral. Kot častnik na raznih vojnih ladjah je večkrat plul okoli Nad tem predzidkom se vzdiguje di-Čen stolp na 6 trozobčastih podstavkih, a samo ena prednja stran se izbija za debeljino vrhovnega konca podstavkov, dočim so ostale strani v notranjščini nameščene. Obe vnanji steni severno • zapadnega stolpa sta povsem porušeni. Trije ohranjeni stolpi imsjo po tri puškarnicd razvrščene po redu eno nad drugo; srednji stolp, v katerem je tudi nameščeno stopnjišče pa ima pu-skarnice, in sicer štiri razvrščene eno nai drugo. Sprednja stran a vhodom ima tri vrste po dvoje oken na vsaki strani veže in Btopnjišča in sicer sta obe najnižji štirioglati, obe srednji se '. od zunaj na notri zožujeta ter imata na gornji strani rahel obok Vrhnji okni sta visoki in imata okrogel lok zgoraj. Ostale tri strani imajo vsaka v vrhovni vrsti po 3 okna, v srednji in nižji po dve enake oblike, kakor na prednji strani gradu Okoli vrh njega nadstropja vodi med prsobra-nom in streho hodnik do stolpov. S teh hodnikov se uživa prekrasen razgled. Proti severu se razprostira mesto in onkraj meata Vel ka Kapela in njena predgorja Vilica, Plan, Pia- nista, Ivakuša, Alino Bilo, Mala Ja-vornica, Drinjak, Smolnik, Bijela Stijena, Jelov vrh, Vetrnjak. Proti vzhodu se vije visoko v brdo srpen-tinska cesta preko Vratnika. Proti jugu se dviguje kameniti Prolog, Jadićeva Planina, Lumbarda in Ostri vrh, pod vznožjem katerih leži v romantični dragi Sv. Jurij, postaja za ladje. Za temi vrhovi se dvigajo v vis Knežji vrh, Markovo, Plešivica (871). Mali Rajnač itd. Onkraj morja je na iztočni strani otok Rab, severno pred njim trije goli otoki »Goli«, »Sv. Gregorja« in »Prvić«. Med Prvićem in južnim delom otoka Krka je senjska boka, ki spaja kvarnerol z morovla-škim kanalom. Tu je zaliv »Beške-nove«, ki ima Živahen promet s Senjem. Proti severu se vidi onkraj morja iztočna obala otoka Krka, dokler se gore Krške navidezno ne spoje s hrvaškimi v daljavi. Proti zahodu vodi nizdol pot do kepa lišča ob morju mimo »Kalvarije«. Kamenite skupine, do katere vodi podstavek peterih stopnic. Skupino tvori Kristus na križu, Mati Božja )na levi) in sv. Janez (na desni). (Konec prih,) Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. (Dalje.) XI. Erazem je bil edini v družbi, ki se ni mogel veseliti z veselimi domačini in njihovimi gosti. Odkar je bil podlegel zapeljivosti gospe Angele, se je le malokdaj mudil v Polhovem gradcu in vselej samo nekaj ur. Izogibal se je tako Angele kakor Anke. Tudi ta dan je bil Magajno pripeljal s seboj poglavitno zategadelj, da bi samega sebe zavaroval, kajti vihar v njegovi dusi se še vedno ni bil polegel. Bal se je gospe Angele, zakaj zavedal se je, da bi ji ne mogel kljubovati in da bi živalski nagoni podrli v kritičnem tre-notku vse njegove dobre sklepe. Bal se je pa tudi Anke, ki v svoji nedolžnosti ni znala prikriti svojega nagnenja do njega. Zavedal se je, da bi pri prvi priliki razkril Anki svojo vročo ljubezen in da bi mu poštenje in resnicoljubje branilo zamolčan* svoje razmerje z za-konolomno gospo Angelo. In to ga je navdajalo 8 strahom. Rekel si je dostikrat, da ni več vreden, poljubiti Anki roko, kaj še to nežno nedolžno bitje nim govorom, v katerem ss obžaluje, da se vojna v vstočni Aziji nadaljuje. Nadalje pravi prestolni govor, da so odnošaji a zunanjimi velesilami trajno Ugodni ter poudarja, da je kralj sklenil splošne volitve za zakonodajni 8vet v Transvaalu. Realka in univerza. Pereče vprašanje, kako naj se zlajša absolviranim realcem vstop na univerzo, je rešilo ministrstvo po dolgotrajnem posvetovanju s strokovnjaki in univerzitetnimi krogi in na prigovarjanje pripadnikov realističnih ved. Slovenci imamo eno mlado popolnoma slovensko realko — to je idrijska; pa tudi ljubljansko realko smemo imenovati svojo, saj imajo slovenski dijaki na nji večino. Ako pomislimo, da obiskuje tudi goriško realko mnogo Slovencev, tedaj je potreba, da se z najnovejšo ministrsko naredbo, ki določa pogoje za vstop absolviranega realca na univerzo, malo natančneje pečamo. Oni absolvirani realec, ki se bo hotel od Šolskega leta 1904 05 dalje posvetiti univerzitetnim študijam (jus, medicina, filozofija), bo moral delati dopolnilni izpit iz latinščine, grščine in hlozofične propaedeutike. Kakor trdijo informiram dunajski listi, bo ta skušnja samo formeloa, in ne bo delala kandidatom nikakib težkoč. Komisije za ta izpit se bodo sklicale v vseh univerzitetnih mestih dvakrat na leto — marca in oktobra. Kdor bo skušnjo prestal, dobi na svoje realčno zrelostno spričevalo pripombo: „Da bienach der Examinand den normierten Forderun-gen . . . entsprocben hat, so vvird ihm hiedurch das Zeugnis der Reife zum Besuche einer Universitat ausgestellt", pravico, vpisati se na univerzo kot reden slušatelj. Dotičniki, ki jih komisija iz enega ali vseh predmetov re-probira, ponavljajo izpit po onih določilih, ki veljajo za maturitetne preskuš-nje na srednjih šolah. Realičnim abiturijentom je prepuščeno, za ta dopolnilni izpit se privatnim potom pripravljati. Vendar se bodo na nekaterih realkah in gimnazijah vpeljali neobligatni latinski in grški kurzi. Enake kurze namerava ministrstvo ustanoviti tudi na univerzah. Poudarjati moram, da se sme realični abi-turijent sele eno leto po maturi na realki oglasiti k dopolnilnemu izpitu za vstop na univerzo, To pa zahteva ministrstvo največ iz vzroka, ker imajo realke samo 7 razredov in bi bili oni realci, ki bi napravili takoj po maturi dopolnilni izpit, gimnazijce za eno leto prehiteli. Omeniti mi je tudi, da se oni semestri, v katerih je vpisan absolvirani realec kot izreden slušatelj na univerzi in se šele pripravlja za dopolnilni izpit, ne vštejejo v redno dobo Študij. Pač pa s tem nikakor ni tangirana ona ministrska naredba iz leta 1897., v kateri se daje absolviranim realkem pravica na univerzah se vpisati kot takozvani „Lehramtskandidaten fiir Realchulen", in to brez vsakega dopolnilnega izpita in z vsemi pravicami rednih slušateljev. Vendar morejo dotičniki delati izpit samo iz naslednih predmetov : naravoslovje, kemija, rizika, matematika, projektivna geometrija in geografija. Tudi doktorji filozofije lehko postanejo te vrste slušatelji, seveda s posebnim dovoljenjem ministrskim. In v tem oziru postopa ministrstvo zelo liberalno . . . Naravna posledica vseh teh pravic pa bo, da bodo postale realke v kratkem času 8 razredne, in če ima že z pritisniti na svoje srce, a vendar je vedno upal, da pride trenotek blažene sreče tudi zanj, prav kakor bi njegov greh zamogel kdaj postati nestorjen. Taka in podobna čutila so trpinčila Erazma sredi vesele družbe. Njegovo bolest so še povečevali goreči in obljubljajoči pogledi gospe Angele, ki so mu oznanjali, da to noc ne uteče njenemu ljubezenskemu hrepenenju. Ko je Šla družba k počitku, je Strniša svojega tovariša Završana Še nekoliko zadržal. — Prijatelj, mu je rekel, ko sta bila sama v sobi, ne zameri, če ti odkritosrčno povem svoje mnenje. Nečem se vtikati v tvoje zakonske zadeve, tvojo soprogo visoko spoštujem in Ma-gajna mi je eden najljubših prijateljev, ali zdi se mi, da imata drug do drugega toliko simpatij, da zna iz njih vzkaliti velika nesreča za vas vse. Jaz sem jih ves večer opazoval in sem v resnih skrbeh. Bodi torej previden in ne zameri. Sodnik Završan ni bil čisto nič presenečen, ko je slišal to resno svarilo pač pa se je začudil Strniša, kajti Završan se mu je brezskrbno smejal in mu ravnodušno rekel: najnovejšo naredbo absolviran realec z malimi ovirami iste pravice kakor gimnazijec, tedaj bo ob otvoritvi 8. razreda ona moderna šola, ki je izšla kot zmagovalka iz boja s humanističnimi zavodi. B. B. Otvoritev »Narodnega doma" v Brežicah. (Konec.) Med zvoki veličastne naše narodne himne „Naprej zastava Slave4* so stopila društva in dragi udeleženci z vseh strani, koder se razlega govorica bIo venska, presrčno pozdravljeni od brežiških Slovencev, na slavnostni prostor na vrtu »Narodnega doma". Hipoma je bil prenapolnjen in do zadnjega kotička zaseden ves vrt, ki je bil kar najokus-neje dekoriran z zelenjem in s svežimi venci. In kar je najbolj zadovoljivo vplivalo na vsakogar, je bilo to, da so te povsodi na slavnostnem prostoru, kamorkoli si se ozrl, veselo pozdravljale zgolj in edino — slovenske tro-bojnice. Tako je prav! Slovenec se zavedaj, da je le v krepki narodni samozavesti njegov spas in da mu servilnost na zgoraj še ni nikoli do nesla nobenih koristi. Skušnja to uči! Odkar se zavedamo Življenja, smo bili ponižni sluge avstrijske misli, a kako se nam plačuje to?! Zatirajo nas in kratijo nam najpriinitivnejše prav Kjerkoli se vgnezdi med nami le pe ščica Nemcev in nemškutai jev, pomaga jim vlada do veljave in moči. Če bi jih vlada ne podpirala, bi že zdavna izginile te nemške postojanke s sloveu skega ozemlja in med rjimi bi ne bila naj zadnja nemčurska trdnjava v Bre Žicah. Zato proč s servilnost)o nasproti takšnemu vladnemu sistemu, pri sloven skih prireditvah plapolaj trobojna za stava slovenska kot znak in spričevalo slovenske samozavesti in ponosa, slovenskega mišljenja in čuvstvovanja ! Saj car je daleko, kakor pravi ruska pri slovica! Na vrtu se je skoro razvilo pestro, veselo življenje. Iz cele Slovenije in sosedne Hrvatske se je zbral tu cvet naroda, vse je prihitelo, da se udeleži slavnosti, ki znači za brežiške Slovencu velik korak naprej. Med mladimi, Čilimi rodoljubi je bilo opaziti tudi mi starih, v službi za domovino že osiveli!:, ki jih je takisto gorka ljubezen do naroda privedla na ta dan v Brežice Med temi omenjamo zlasti svetnika trg in obrt. zbornice gosp. Fr. Hrena in prof. PleteršnikaizLjubljane.Prijatelj pozdravlja prijatelja, Slovenec nudi v pozdrav prijateljsko roko bratu Hrvatu, vsi „ljube se u lice i za junačko pitajo se zdravlje", kakor poje narodna pesem hrvatska. Vmes pa igra godba „Naprej", „Liepo naša domovino44, „Kje dom jc moj", „Zrinski - Frankopanko**, pevska društva pojo, kaj čuda potem, ako siti Širi srce in ti prekipeva radosti iu narodnega navdušenja! — Koncert je otvorilo „Celjsko pevsko društvo", ki je zapelo tri mešane zbore tako ubrano in umetniško dovršeno, da je bilo občinstvo vse vzhičeno in je dajalo izraza svojim Čutilom in svojemu navdušenju z gromkim ploskanjem, nato so se vrstila društva drugo za drugim — slovenska in hrvatska — in ko so vsa društva zapela skupno veličastno himno „Slovenec in Hrvat**, ko se je ta pesem mogočno orila iz sto in sto grl in se končno strnila v eden navdušen akord „Slovenac i Hrvat — za uviek brat i brat", takrat je prikipelo navdušenje do vrhunca in tisoč in tisoč gjCBT" Dalje w onilocH- "ifV.i — Ljubi moj starec, zdaj Šele i dim, da ti sveta in ženstva ne pozna-Ko bi jaz svoji ženi branil občevanje z Magajno, bi šele prav kopal grob svoji sreči. Prepovedani sad ima naj več zapeljivosti. Tako pa se ničesar ne bojim, ker vidim, da mi je žena zvesta. Ko sem jo vzel, me ni ljubila, vdala se je kot pokorna hčer želji svojega očeta. Danes lahko rečem, da sem pridobil njeno naklonjenost. Njena lju bezniva pozornost za mojo osebo, njena vedno topla prijaznost, njena skrbnost in vdanost mi jamči za njeno zvestobo. Vem pa tudi, da je mlada in Če jo je obšla nekaka sentimentalna simpatij., do Magajne, ji jaz tega ne Štejem ^ zlo in tega nikakor ne smatram za ne zvestobo, nego sem prepričan, da to zopet izgine in sicer tem prej, čim manj se bom temu nedolžnemu nag nenju ustavljal. Stari Strniša pa ni bil prepričan. Zmajeval je z glavo in podavši Zavr šanu roko rekel z iskrenim sočutjem : — Verjemi prijatelj, da želim tebi in tvoji ženi vso srečo. Ako res poznan svojo ženo, ako poznaš globine njene duše — potem, blagor ti. Ali meni se dozdeva, da si ti kraj vse svoje filozo lij«- vendar precej površen in da Še nisi Priloga »Slovenskemu Narodu" št 186, dne 17. avgusta 1904. hrvatskih in slovenskih src je prisegalo na sveti zemlji, kjer sta se pred skoro petsto leti borila v bratski ljubavi in slogi Slovenec in Hrvat za svobodo in pravico, tudi v bodoče ramo ob rami stopati proti skupnemu sovragu in si izvojevati, boreč se za zajedničke narodne svetinje, svobodo in prostost. In v tem svečanem trenotku je blagoslavljal genij slovensko-hrvatske ljubavi in sloge to prisego in sankcioniral nanovo to neporušno zvezo dveh bratskih narodov. Nastopili so Sokoli — Slovenci in Hrvatje — in pričela se je javna telovadba. Hrvatski Sokoli so telovadili na konju in z batonom, Slovenci pa na drogu, bradlji in v vzornih prostih vajah. To telovadbo opisovati, bi se reklo nositi vodo v Savo, saj je še vsakomur izza vsesokolske slavnosti v Ljubljani znano, da je telovadba vrlih Sokolov vzvišena nad vsako pohvalo! Ko so Sokoli končali svoje produkcije, je zavladala za hip tišina, potem pa ploskanje in navdušeni klici kar niso hoteli ponehati. In Če je bil na paviljonih, kjer so slovenske dame brežiške pod vodstvom gospe dr. StraŠkove in dr. Srebretove nudile v okrepčilo vse, kar si poželi človeško srce, napis „Za brežiškega Sokola", ni to le fraza, marveč prepričani smo, da bo i v Brežicah v najkrajšem Času razvil krepka svoja krila ponosni „Sokol". Nato je stopil na oder g. dr. Strašek ter v ognjevitem govoru pozdravljal pevska in sokolska društva — slovenska in hrvatska — ter pozval vse, da naj zapojo „Liepo našo domovino". Iz tisoč grl je zado-nela himna in se mogočno orila preko brežiškega mesta, ki je tudi kos naše domovine, dasi si ga je sedaj usurpiral oholi tujec. In tako je tekel Čas v navdušenju, v bratski ljubavi in slogi, dokler ni bila ura ločitve. Ob v* 10. uri zvečer so se poslovili Hrvatje, brat je stiskal roko bratu, in odšli so, navdušeno aklamirani od Slovencev, na kolodvor. Vseh Hrvatov je bilo okoli 1500. S Hrvati se je odpeljalo v Zagreb tudi „Celjsko pevsko društvo" in pevsko društvo „Edino8t" iz Žalca. Prekrasno uspelo slavnost je zaključil animiran ples v čarokrasni dvorani »Narodnega doma", ki je trajal do ranega jutra. Svečanost otvoritve „Narodnega doma" v Brežicah se je završila vele-krasno in brežiški Slovenci smeje biti nanjo ponosni. Vsa Slovenija in Hrvatska se je udeležila te slavnosti, kar je dokaz, kako zelo ve ceniti celokupni narod slovenski in hrvatski hrabri boj, ki ga bijejo Slovenci v Brežicah za svojo narodnost. Te simpatije naj bodo brežiškim Slovencem tudi v bodoče v bodrilo, da naj krepko vztrajajo na započeti poti, podpirani od celokupnega naroda slovenskega, dokler ne zaplapola ne samo nad „Narodnim domom", marveč nad mestom samim ponosna belo-modrordeča zastava slovenska! Otvoritev „Narodnega doma" v Brežicah bi se završila brez vsakega disakorda, ako bi za disonanco ne skrbela proslula — celjska policija! O tem pa na drugem mestu! Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. avgusta. — Sad škofove politike. Iz Sore pri Medvodah: Odkar je prišel k nam gospod Anton Brce župnikovat, so se začele naše trde in ostre šege in navade pri razsodnih župljanih lepo mirno blažiti, ker se naš g. župnik ne vtika v današnjo viharno in obupno politiko klerikalcev. Da bi tukajšnji oratar v lepem in složne m miru obdeloval svoje polje, redil živino, si prislužil tudi kaj v bliŽDJi tvornici, živel krepostno Življenje po nauku Kristovem: »ravnaj I z bližnjim tako, kakor želiš, da bi bližnji s teboj ravnal«, to zdravo in pametno nalcgo podpira tukajšnji župnik, ker ve, da bi b tem izrečeni mu iupljani najbolje koristili sebi in veliki človeSki družbi. Da se ne more po tem potu mirno napraj, je v naši domovini krivo to, ker ravnovrstni »evangeljski najemniki« našemu narodu umetno vcepljajo mnogotere vraže in prazne vera ter potem Ž njimi hujskajo zapeljane ljudi proti svojemu bližnjemu — proti Kristovim naukom. Videlo se je to dne 14. t. m., ko je bil pri nas »bob« ali letno cerkveno žegnanje. Goapcd Župnik je mirno Bedel ter se pogovarjal z nekim možem pred njegovo hišo Kar pri frči z veliko silo kamen k misij potem še drugi in tretji. Sreča, da ni nobeden zadel. Dognalo se je, da so bili kamni namenjeni gosp. župniku. Zločinec, krepki kmetski mladenič, je, umeje se, pristaš škofove po liti k e. Storivši to, je zbežal z vso stlo, a so g i ujeli. Povedal je, da je imel še enega »kompanjona« pri svojem žalostnem poslu. Kdor pozna naša viharno politiško življenje, ve, da je ta dogodek sad škofove politike na Kranjskem. Karanje, s katerim se jehotelo po tolči g. župnika An t. Brceta, je razstavljeno v sorskem župniŠču na ogled. Domače in tuje občinstvo se uljudno vabi, naj si ga ogleda in pri tem kaj na korist družbe sv. Cirila in Metoda podari. Bodite uverjeni go spod župnik, da doboste za ta čin zapeljanega mladeniča v naši fari Častno zadostilo. — Celjska policija t Brežicah. Brežiško nemčurstvo se je pri otvoritvi „Narodnega doma" pokazalo v vsej svoji surovosti in podivjanosti. Kakih 25 naših ljudi je šlo Čisto mirno se sprehajat proti Savi. Kar pridrve za njimi že pripravljeni napadalci ter mečejo vanje za pest debelo kamenje. Član hrvatskega Sokola je bil ranjen na glavi, ukradli 80 mu tudi čepico, Član ljubljanskega Sokola (g. Al. Novak) pa je bil težko ranjen na nogi, da mu je zdravje pokaženo za najmanje tri tedne. Napadalca so orožniki prijeli, a policaji so aretirali naša dva poškodovanca, ki sta morala za svojo nezgodo plačati še globo. Seveda je pomisliti, kdo je bila ta policija. Brežiški mestni očetje niso mogli nič pametnejšega ukreniti, kakor da so poklicali na pomoč celjsko mestno policijo. Glavar je imel na razpolago 40 orožnikov, za varnost je bilo torej več ko skrbljeno, v očigled temu moramo reči, da je bila navzočnost zloglasne celjske policije naravnost nečuvena provokacija miroljubnega slovenskega naroda. In Če je že pogled na tiste znane obraze moral razburiti vsako še tako mirno kri, je povrhu vsega provokato-rični nastop celjskih policajev po zna nem receptu naravnost moral ogorčiti vse vdeležence lepe slavnosti. Ako je prišlo do razburljivih prizorov pred „Nar. dom o m", tedaj je to pisati edino le na rovaš celjski policiji, ki je s svojim obnašanjem storila vse, da bi mogla dobiti čim več žrtev. Že takoj pri prihodu slav- videl svoji ženi v srce. Saj ne dvomim, da te ima rada in da ti je vdana, ali v njeni notranjosti gori plamen in če udari ta plamen na dan, bo zate prepozno. Završan je postal pač nekoliko resnobnejši, a odgovoril je vendar z vsem prepričanjem: — Morda imaš prav ali da bi se Regina meni kdaj dejansko izneverila in se vdala Magajni ali komu drugemu, to je Čisto nemogoče. — Kako slabo si me razumel, je vskliknil Strniša. Tudi jaz se ravno ne bojim, da bi ti Regina postala dejansko ali, Če hočeš, telesno nezvesta, ali njeno srce in njena duša se lahko odvrne od tebe in če se to zgodi, boš nesrečen vse dni. Telesna nezvestoba žali pravzaprav samo moževo samo-ljubje in se sčasoma pozabi in duševna nezvestoba pa je lahko smrtonosna in za moža ni večje nesreče, kakor če se mu žena odtuji. Zdaj pa se je sodnik Završan zo- pet veselo smejal, kajti Strniševe misli se mu niso zdele resne. Smeje se je poslovil od prijatelja in hitel v svojo sobo, kjer je smeje se vse povedal gospe Regini, ne da bi zapazil, kaka bledost se je razlila po njenem obrazu in kak strah je svetlikal v njenih očeh. Česar površni mož ni mogel verjeti in kar je zasmehoval, to je uvidevala gospa Regina in s trepetajočim srcem si morala priznati, da se je to že zgodilo, česar se je sodnik Završan šele bal za prihodnjost. Završan je že davno mirno spal, ko je gospa Regina še vedno bdela Nobenega očesa ni mogla zatisniti, in trpela je doslej nepoznane bolečine vsled duševnega boja, ki se je vnel v njeni notranjosti, vsled boja med hrepenenjem njenega srca in med zavestjo svojih dolžnosti. Ko je končno utrujeno zaspala, je imela trdni namen, da pozabi Magajno in bolestni čut, da svojega namena ne bo mogla izvršiti. (Dalje prib.) nostnega izprevoda v mesto se se policaji kakor raztogoteni gadi zakadili v sokolske vrste, Češ, da ne sme nihče klicati živio. Seveda so dobili primeren odgovor in tudi primerno odleteli, ko so hoteli rušiti krasni izprevod. Nem-čurji so smeli neovirano klicati „heil" in nwindische Hunde", kakor hiiro pa je kateri naših reagoval na predrzno izzivanje, že ga je zgrabil za vrat policaj ter s klicem: „der hot proficirt" gnal v zapor. Policaji so se postavili kar na ogled in nalašč prav pred vhod v „Narodni dom" ter si izbirali žrtve. Imamo priče za to, ko je celjski policaj št. 4 zgrabil nekega Sokola, ki ni črhnil besedice, ter s trditvijo, da je klical Živio, hotel odgnati v zapor. V tem se pa Sokola oprime drugih pet ter v trenotku aretovanca in policaja potegne v vežo „Nar. doma". No uboga št. 4, tako jih menda še nisi čutil, odkar te je tvoja slovenska mati šeskala po tistem delu telesa, po katerem bi še danes zaslužil vsak dan po 25. Seveda drugi policaji hitro z golimi sabljami nad „Narodni dom", že so upali, da bo tekla kri, v tem je bila št. 4 že zopet na svežem zraku — pa sam. To je bil tisti prizor, gospod glavar, zaradi katerega ste se toliko jezili na Slovence j tu imate resnično podobo, ki iz nje razvidite, da je vzorni mož reda in javnega miru kar na lepem povzročil velikansko rabuko. Brez dvoma bi bilo nastalo krvavo klanje, da ni bilo orožnikov, ki jim moramo dati spričevalo, da 80 postopali nepristranski in objektivno. In orožniki so bili tisti, ki so morali miriti — policaje ter jih končno potisniti popolnoma v stran. Potem je bil mir. Ako torej izvzamemo neprijetne prizore in nastope a celjskimi policaji, moramo reči, da je slavnost bila sijajna manifestacija slovenskega brežiškega prebivalstva za krasno svojo lepšo bodočnost, koje podoba je danes odlična stavba otvorjenega „Narodnega doma. — Celjski policaji na potovanju. Iz Rajhenburga: Dne 16. avgusta se je zbralo mnogo tria-nov na tukajšnjem kolodvoru, ki so imeli namen pozdraviti .domov se vračajoče slavne goste. Ko pa so zagledali »slavno« celjsko policijo, zlasti pa tistega, ki se je seznanil s sokol skimi pettaoi, začeli so žvižgati in kričati »Abzug« itd. Policija se je takej poskrila, ali ker razburjena množica vendar ni hotela prenehati, so se policaji zopet prikazali in začeli kazati osle. Posebno jezilo je to kondukterja Grossa in Kovača. Ko je g" i ar. Ilrašovec izstopil iz voza, ukazal mu je Gros9 nemški, vrniti se v voz. Gospod Hrašovec mu je nato odvrnil, naj govori z njim slovenski. Gross mu je pa nato odgovori: »M t mir spricht man deutach und im ubrigen werde ich Ihnen schon in Steinbriick \vindisch zei-gen.« — Kako mu je pokazal »win-diseh«, nam ni znano, vendar pa upamo, da bode gospod II ašovec potrebno ukrenil, da se bjdo taki gospodje naučili s Slovenci vsaj na slovenskih postajah slovenski govoriti. — Šolske vesti. Začasno vodstvo ljudske šcl-3 v Zagorju je prevzel g. Matija P e 1 k o, učitelj v Senožečah, g. Julij CenČič pa je začasno premeščen v Zigorje. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobil šolski vodja v L ubijani g. Avgust Adamič. — Umrla sta v Kranju hišni posestnik Luka Ekar in umirovljeni davkar Pran Petrič. — Umrla je 14 t. m. pri svojem stricu, župniku Aljažu na Dovjem gospa Manica Ovim. rojena Žagar, soproga gosp. Janka Cvirna, nadučitelja v Veliki Dolini. Naj v miru počiva! — Presojevalni odsek za slovenski oddelek jugoslov. umet. razstave v Belgradu. Na sestanku slov. umetnikov dne 7. avgusta v Ljubljani so bili izvo ljeni v jury, ki bode presojeval za jugoslov. umet. razstavo v Belgradu namenjena dela vseh onih slov. umetnikov, ki niso ne člani »Save« ne »Vesne«, sledeči gospodje: Slikar Gvidon Birolla, umet. zgodovinar Ante Gaber, slikar Josip Germ, slikar in učitelj risanja Anton Graiz, slikar Khard Jakopič, profesor in kipar Celettin Mia, arhitekt Vilko Sever, slikar Matej Sternen in slikar Ivan Vavpotič. Ako se do 24 t. m. ne oglasi vsaj petorici sodelujočih umetnikov proti temu, se bo smatral ta odsek kot splošno odobren. Jury bo presojeval dela dne 26 t. m. v Lubljani. Ako je šest članov odseka prisotnih, je ju y sklepčen. Proti od lokom tega odseka ni seveda nobenega priziva. Vai dopisi, ki se tičejo tega jury a, naj se pošiljajo na naslov: »Vesna« v Ljubljani, poste r e s t a n t e. — Slovenske umetnike vabi slov. umet. društvo »Vesna« radi jugoslov. umet. razstave v Belgradu na dogovor dne 24. t. m. ob 6 uri zvečer v hotelu »Idrija« (restavracij«) v L ubijani. — Razglednice II. vseso* kolikega zleta je založii gospod O Ter g lav, ter so prav ukusno izdelane. Djbivajo se po nekaterih trgovinah in pri založniku samem, Kongresni trg št. 14. spodaj, — Postojnski „Sokol11 priredi v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1., pešizlet v Matenjo vas. Gosti dobro došli! Odhod ob polu 4. uri. — Iz Postojne se nam piše: Neznan dopisnik je čutil potrebo, zaganjati se v postojnskega »Sokola« zavoljo postojnske godbe o priliki praznovanja desetletnice postojnskega »Sokola«. Dopisniku prav radi pri znamo, da je postojnska godba za postojnske razmere prav d Ora, a pojasnujemo mu, da nam, ialibog, ni bila na razpolago, — zakaj bila je oddana za Stari trg pri Ložu Svetujemo neznanemu dopisniku, da se drugič bolje informuje! — Požarna bramba na Planini priredi v nedeljo, 21. t. m, ob 5. popoldne tombolo s plesom. Sodeluje postojnska godba. — Vrsta porotnih obravnav za tretje zasedanje v Novem mestu je doseda; Bledeča: 29. avgusta se bodo imeli po § 140 radi uboja zagovarjati Zavodnik Anton, Škufca Anton, Murn Anton, Zel nikar Anton in Markovih Ivan; 30 avgusta Hutter Jožef in Seidnitzer A radi po narejanja denarja, tatvine in goljufije, Prič je poklicanih 16 Predsedoval bo g. višji deielnosodni sretnik Golia Dalje Hočevar Josip radi budodel stva po §§ 127., 131., 128 in 419; Putre Ivan radi hudodelstva proti nravnosti po §§ 125. in 126 ; Moravč France radi hudodelstva goljufije po §§ 197, 199., 200., 203 in radi hudodelstva po § 486 Predsedoval bo višji deželnosodni svetnik Goda. Vršile se bodo pa skoro gotovo še štiri druge obravnave. Zasedanje bo trajalo torej devet dni. — Izpred c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Ant. Gole in France Somrak sta bita tožena, da sta dne 19. julija 1903. pred c. kr. okrajnim sodiščem v Novem mestu v pravni stvari Franceta Cesarja proti Antonu Goletu radi lastninske pravice nalašč pod prisego po krivem izpovedala, in sicer prvi kot stranka, da je o priliki, ko je evi denčni geometer meril parcele kat. občine Zagorica rekel: »Naj bo po sedanji odmeritvi, če sem se moral tukaj umakniti, sem pa drugje nekaj pridobil in da ni pristavil, da bode od lani posekanega drevja plačal, če b de posest tako nanesla«, — drugi kot priča, da je bil tožitelj zadovoljen z odmerjenjem rekoč: »Naj bode v božjem imenu, saj sem v drugih delih pa pridobil če sem se moral tukaj odmakniti«, torej, da so se v tožiteljevi navzočnosti mejniki prestavljali in da je ta dejal, da bo toženca za na prepornem prostoru posekano drevje že odškodoval. France C str bi imel vsled tega trpeti škode nad 50 K. Tožena je zagovarjal dr. Schegula in sta bila oba oproščena. — Feliks, reete Ivan G-abnar je imenoval v delavnici v Kočevju razpelo •Priigelholza Oi> 6. uri zvtČer je bil namreč poklican pred asistenta. Tam je pred razpelom in podobo sv. Bar bare kadil, dasi se je takrat molilo. Pri molitvi pa morajo biti vsi delavci odkriti, a on tega ni storil. Obsojen je bil na 14 dni strogega zapora z 2 postoma. — Anton OberČ je bil tožen radi težke telesne poškodbe. Udaril je Florjana Bizjaka 2. junija po piščali na levi nogi in po roki tako močno, da je bila piščal na nogi ubita. Vsi zagovori toženega ne pomagajo nič. Ker je bil že kaznovan radi tatvine in oskrumbe, ga je sodišče obsodilo na 13 mesecev strogega zapora s 6 trdimi ležišči in v povrnitev stroškov za zdravnika in za bolečine. — Samomor. Pri Gospesveti se je vrgel pod vlak celovški meščan in zidarski mojster Kleindin. Vlak ga je usmrtil. — Predrzni tatje v celjski okolici. V noči od nedelje n* pondeljek so trije možje vlomili skozi okno gostilničarja Lednika v Lopati, a gostilničar se je prebudil in tatove prepodil. Ker jih je hotel zastrašiti, ustrelil je z revolverjem v zrak, na kar so mu tatovi trikrat nazaj streljali. Isto noč so vlomili tudi v Ostrožnem v gostilno Fazarinos, a so dobili le nekaj piva in cigaret. — Saline v Kopru. L nos so v koprskih salinah že dobili 120 000 meterskih stotov soli, t. j. za 40 me-terskih stotov več kot je pogoj za letos. Ker so erama skladišta polna, je finančno ministrstvo odredilo, da se je 13. t. m. pridobivanje soli ustavilo. — Pretep na Martinovi cesti. V ponedeljek so se bili r<*zni »gost:« v neki gostilni sprli »araHi nekega deklet«. Postali so tako rac-burj*>n;, da je eden udaril po svetilki s stolom ter jo je takoi razbil in bi bilo kmalo začelo po tleh goreti olje, da niso takoj pogasili. Ker je bil le en stražnik v službi, ni mogel miru napraviti in so se v temi prav dobro tepeškali, potem pa ušli. Včeraj so pa zopet nekateri prišli v gostilno in se začeli nekaj prepirati ter so zunaj enega napadli. Policijski stražnik je h -.tel enega izmed teh na cesti prijeti, ki se mu je pa ustavil in mu nagajal na vse mogoče načine. Tudi drugi so mu prišli na pomoč, toda došla policijska premoč jih je ukrotila, da so se zopet razpršili. Ss-daj je bilo pa dovolj. Ako bi bila pol cija vse to mirno gledal«, bi se znalo kvečjemu pripetiti, da bi se začeli tepežt ponavljati in javna varnost na Martinovi ceati bi postala taka, kakor v kaki kmetski vasi, ako pridejo fastjt iz drujje vasi na »ko-rajžo«. Aretovau je bil najprvo Fran Črtanec, ključarski pomočnik, ki se je up nI Btr&žniku, potem pa je prišlo na vrsto kar deset p"etepačev, ki danes že preapavsjo mačka v magistrat-nih prostorih Upati j*, da bodo drugič pač vedeli, da spada tudi Martinova cesta pod mesto. Po calo mno-ž'co je prišel odgonski voz s šestimi stražniki, da j h je peljal nemoteno v varno zavetje. — Prijet tat. Kakor smo že poročali, je bilo pretečeno sredo gospodični Tereziji Ž bertovi v Spodoji Š.ški št. 182 pokradenega za 209 K raznega perila, ne da bi se vedelo za krivca. O tem je bila obveščena tudi mestna policija, da zasleduje po tatovih. Včeraj ae je dognalo po oškodovani stranki, da je pretečeni teden neka ženska pri starinarjih prodala nekaj ukradenega perila. Po nekih malenkostnih podatkih se je posrečilo policijskim detektivom navedeno žensko izslediti in aretov^ti še istega dne, in sicer v osebi tovarniške delavke Ane Šavsove. Pri preiskavi se je dobilo še sioraj vse pokradeno perilo. Nadalnje poizvedbe bo dognale, da je S*vsovi prinesel perilo domov njen ljubimec, mizarski pomočnik Aleksander Kavčič, s katerim je skupaj živeU v priležništvu. Tudi ta je bil aretovan. Kakor vsak tat, tako se tudi Kavč č izgovarja, da je vse perilo našel za železniško ograjo V Spodnji Š.ški. Videl je stati pred hišo dva neznana človeka, ki sta pazila na perilo, a on pa vkljub temu, dasi je vedel, da se je zgodila :sto noč tatvina, je ni hotel prinesti oškodovani stranki nazaj. Kavčič je bil že predkaznovan in mu bode puhli izgovor preklicano malo pomagal. — Aretovan dimnikar. Včeraj je vzbudil neki dimnikar na južnem kolodvoru splošno veselost. Bil je to Anton Zebre, ki je bil Že od 1. 1902. zasledovan v policijskih listih. Orožnik ga je prijel v Kranju in ga pripeljal v celi »gala« obleki ukle-njenega k deželnemu sodišču v Ljubljani v preiskovalni zapor. Ljudje se niso mogli nagledati »črnega moža«, ki je kazal svoje bele zobe, oči pa obračal sedaj na tega, sedaj na onega, kakor levi »Sahare. Na roti mu je višala bela orožnikova verižica, v dokaz, da se mu ne bode mogoče iztrgati in dflati oblastvom zopet dve leti sitnosti. — Ukradeni otroški voziček najden. Dne 14. t. m. je bil ukraden otroški voziček starinarju Ambroža Cirku Včoraj ga je policija našla pri 7ietnem Ivar.u M. Deček je voziček ukradel najbrže za igračo. — Tatvina. Delavec Franc Žsbnikar je ukradel svojemu sodelavcu Antonu Močilnikarju, ko sta v Kašlju delala skupaj, 4 krone vreden Buknjič. — Iz zapora ušel je dne 11* t. m. Ivan Zavašnik, 27 let s'ar delavec, pristojen v Šmartno pri Ljubljani. Navedenec se je nahajal zaradi nekega delikta v zsporu v Spitalu, a ker je še lepo vreme, je bil zadobii veselja po prostosti. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 47 Slovencev, 18 Hrvatov in 12 Macedoueev, nazaj pa je prišlo 121 Slovencev in Hrvatov. — 11 ll.-vatov je Šlo iz Zagreba v Hi-ušico 60 Hrvatov pa z Reke rav-notja. — Izgubljene reci. Gična. Marija RepiČtva, posestnikova hči iz Polzele, je iigubiU do dolenjskega kolodvora srebrno žeosko uro z verižico v dve plemeni, vredno 20 K. — Natakar Ivin Kamperi je izgubi srebrno, po robu pozlačeno moško uro s ča?t?ii3ko vprižoo, vredno 16 K. Ura ima 67 850 — Našla je Jera Gorjupova za-p 'stnico z granati. * Najnovejše novice. — Umrl je na Angleškem grof H o y o s, solastnik tovarne za torpe-dovke na Reki in tast kneza Herberta Bismarcka. — V Turkestan je poslala Rusija Čete, ki jih je zadnji čas mobilizo-vala. V Turkcstann so se namreč zadnji čas mejne garnizije podvojile. — Gardni kapitan Zvczni-Ški, ki je bil pri atentatu na lMelivcja nevarno ranjen, je imenovan za carjevega pobočnika. — Ustrelil se je v L i p i k n sin ogrskega poljedelskega ministra Bela pl. Tallian. — Železničarji niso javni uradniki. Sodni dvor v Szegcdinu je oprostil 10 železničarjev, ki so bili obtoženi zaradi štrajka. Oprostitev je sodišče utemeljevalo s tem, da železničarji niso javni uradniki. — Mleko se podraži. Več sto •zastopnikov velikih mlekarskih proda-centov iz obeh Avstrij, Moravske, Sle-zije in Ogrske je sklenilo, da se od 15. septembra 1904. do 15. maja 1905. podraži mleko za 4 vinarje. — Velikih vojaških manevrov najbrže ne bo. Češki namestnik je poizvedoval po južnem Češkem ali bi bilo zadosti pitne vode za kakih 70.000 vojakov ter je šel o tem poro čat cesarju v Karlove vare. — Zverski sin. V Levikn pri Bolcann je kmečki sin Taverniui s sekiro ubil svojega očeta, močno ranil mater ter streljal na sestro, nato pa je zbežal v gore. — Marija Enz ersdorf, znani romarski kraj pri Dunaju, je od včeraj v plamenu. ^ * Finsko časopisje. Do leta 1900. je izhajalo na Finskem 228 ča sopisov in perijodičmh tiskovin. Do letos j« cenzura ustavila 28 listov, a tudi 200 časop sov je za 21 /4 milijon ski narod ogromno število, kakršno dosezajo le v Ameriki. * Japonska kopališča so še skoraj po*s>d primitivna, ki bi Evropejcu delala muke in skrbi. Vdik gost pripelje z volom ali z oslom svoje potrebno pohištvo in živež ter si najme za šest novČičev sobico. Kuha si vsak dcma svoj riž ter ga uživa pri stolčku na tleh. Kopljejo se skupnu, in sicer pon^ kod v tako vroči vodi. pred katero bi Evropejec zbežal. * Ruski veliki knezi. Ka kor marsikje drugje so tudi za Ru sijo carski princi velik davek. Ruska carska rodbina ima 33 moških čia nov. Vsaki teh ima že po svojem rojstvu pravico na letni doh dek 2,300.000 K. vei dobivajo potemtakem okoli 77 milijonov kron. R.zen tega imajo veliki knezi mnogo go tovega premoženja, in sicer skupno 5000 angleških kvadratnih milj zemlje, tedaj štirideseti del vse evropske Rusije. Razen tega imajo 325 palač in gradov ter 20 000 uslužbencev. Veliki knezi uživajo vse pravne in družabne privilegije. Na morejo b t. toženi niti biti poklicani za priče v javni pravdi. Za nje je posebno sodišče, ki se bavi s pravnimi spori članov carske hiša. Ako je v kaki pravdi potrebno pričanju katerega velikega knezi, mora sodna komisija priti v njegovo stanovanje ter tam prositi za njegovo izpoved. Velikemu knezu ni treba priseči, nje gov podpis ima vrednost prisege. * Čuden japonski običaj. Za časa sedanje vojne je nastal med Japonkami čuden običaj. Nekatere vdove — vse seveda ne! — v vojni padlih vojakov si odrt žejo lase ter jih obesijo nad vhodom v tempelj. S tem storijo slovesno obljubo, da sa nikoli več ne omože. Ko jim lasje zopet dorastejo, si jih znova povežejo, in to se ponavlja, dokler ni toliko las skupaj, da epleto iz njih primerno vrv. V kak namen, ni znano, a cbe sile se gotovo ne bodo. * Moderni poklici anglež-kih žensk. Na Angleškem je 16 779 230 ženskega prebivalstva; izmed teh jih je skoraj cela četrtina nad 10 let starih, ki delujejo v raznih poklicih. Med temi jih je zopet 3,254 242 t. j. 78 odstotkov neomc-ženih in le 917.509 omožerih, 0*1*. vdov. Mnogo teh žensk je že pro drlo v take poklice, ki so jih imeli dosedaj izključno moški. Tako je med ženskami 39 sodnih slug, 316 kovačev, 3071 pri izdelovanju opeke, 54 dimnikarjev, 9693 tiskarjev, 745 postreŠčkov, 3 ženske živinozdrav-nice i. t. d. * Novo tekmovanje v Ameriki. V Nevv Jersevu je stavilo več mož, kdo izmed njih ostane najdalje brez spanja. Prvi je zaspal neki policaj, namreč že po 23 urah. Stavo je dobil neki nočni čuvaj, ki je prečni 83 ur in 27 minut. Seveda je porabljal vsa mogoča razburljiva sredstva, kakor tabak, Črno kavo itd., a proti konen so ga tovariši zbadali z iglami, Škropili z mrzlo vodo itd., toda po 83 urah je postal sploh neobčutljiv. ' Strahovanje otrok. Črtica »O strahu pred šolo« je napotila ne kega zdravnika, da se je izjavil o t. i točki, bil je namreč dolgo dobo otroški zdravnik in kot tak )e imel tu4i daljšo prakso za sabo. Koliko krat so zgodi, da stariši, pestunje ali pa dekle atrahujejo otroke, ako niso mirni, kakor bi ene hotele. S rašijo jih i »b*u-b*u«-om, s peklenačekom, v.ir.-s.-.i; deoi vcepljajo v gUvo strahovito sliko učitelja s palico, tako da postane otrokom učitelj nekaka višja nemisis, še predno prestopijo pr-g šolske sobe, mesto da bi ga smatrali svojim prijateljem že od začetka. To provzri ča pa še v poznejših letih nekako neodločnost, bojazen v značaju Siabo znamenje za stariše, ki si morajo pomagali I duhovi, da u*rote nemarna otroke, ko bi morala pač le beseda zadoščati. Večkrat služi takim eUrišcm tudi zdravnik kot strašilo, ako hočejo pomiriti svojo neubogljivo dto, To je pa nepre gledna napaka v vzgoji, napaka, ka tero se bi khko imenovalo »hudo-del>tv • &ki se pomisli na posledice. Otrok, kateri si predstavlja po izjavah starejših ljudij zdravnika kot nekakega rabeljna, bode gotovo v kaki boleini, pri kateri mora priso štovati zdravmk, kričal in se upiral in na ta način ctežkoČM, če ne celo preprečil marsikatero preiskovanje ali pa operacijo. Zdravnik mora biti prijatelj otroku že iz tega vzroka, ker je zaupanje v zdravnika večkrat prvi korak k izboljšanju. * Moderni zakon. Žena: »Edvard, tako ne gre več, dekla nam noče niti vinarja posoditi«. — M.ž: •Petem jo smemo odpustiti, vzrok je tehten.« Književnost. — Slovenski Trgovski Vcstnik" ima v štev. 8. naslednjo vsebino: 1. O pou'e^anju trgovino-slovja. 2. Vpogled v opravilne knjige in zikon o osebnih davk h. 3. Naše mekarstvo. 4 O občni pridebnini. 5 Prvi razvoj trgovine in denarja 6 Raznoterosti. 7. Društvene vesti 8. Konkurzi. 9 Ivstnica uredništva. 10. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. avgusta- Sestanek cesarja Franca Jožefa z angleškim kraljem v Marijinih varih se smatra vzlic resnosti mednarodnega položaja povse konvencij onalnim. Dinaj 17. avgusta. V rrrni-strstvu zunanjih d jI je bila včeraj popoldne pod predsedstvom grofa Goluchowskega dolga konferenca, v kateri so dobili avstro ogrski pooblaščenci definitivna navodila glede pogajanj za avstro-italijansko trgovinsko pogodbo. Ti pooblaščenci so danes odpotovali v Vallom-brosa. Petrograd 17. avgusta. Car je s posebnim ukazom odpravil telesno kazenf napovedal različnih o'ajšav kmetskemu prebivalstvu in odredil obsežno amr.estijo. Petrograd 17. avgusta. Ve liki knez Boris, o katerem se je poročalo, da je imel ostre nastepe s Kuropatkinom, je dobil ukaz. da se vrne v Petrograd. Rusko-japonska vojna. Petrograd 17. avgusta. 0 zadnjih pomorskih bitkah še vedno ni uradnega poročila. Samo admiral Rejcenstejn poroča, da je bila križarka „Askold" tako poškodovana, da se je morala zateči v Sanghaj. Petrograd 17 avgusta Vest berolinskega „Localanzegerja", da je Port Artur že padel, je izmišljena. Doslej so bili vsi japonski naskoki sijajno odbiti. Petrograd 17. avgusta. Namestnik Aleksejev je odpotoval v Vladivostik, ker je admiral Bezobrazov nevarno obolel. London 17. avgusta. Ćuje se, da ima Kuropatkin že blizu 400 000 mož na razpolaganje. 0.4rog Ljaojanga je vse mirno. Poslano/1 Blagom inemu gospodu Ivanu Bo« ži£u| deželnemu poslancu ▼ Podragi. Letos, ko Čutijo ne-le naše sosedne, ampak tudi oddaljenejše vasi, grozo pomanjkanja ciste, zirave vode za ljudi in Živino, izpolnjujem podpisani v imenu posestnikov vasi Salo, občine Vrabce dolžnost izreči Vam javno najiskrenejšo zahvalo za Vašo naklonjenost, požrtvovalnost, trud in delo pri isposlovanju deželne podpore za zgradbo našega vod njakd. Oprostite, blagorodni gospod poslanec, da to storimo še le danes. Vedite pa, da do letos nismo znali še prav eeniti Vaših zaslug za naš blagor. Letos, ko vidimo, s kakim trudom, naporom in zamudo časa je zveeani za druge soiodnje in od daljenejŠe vasi preskrbovanje slabe, kalne, nezdrave vede, ko vidimo, kako dolgo in zaman se obračajo naše vasice na poslance in droge gospode, od kojih mislijo, da jim ▼ svoji svetosti gotovo izpolnijo njih upe in nade, ko moramo žal opažati, da je danes izposlovanje vsake podpore vsled osebne vladoielnosti onih, ki bi morali ščititi korist malega kmeta, onemogočeno, odpirajo se nam oči. Sprejmite to ej našo zahvalo, ki je četudi pozna, pa tem prepričanega, odkritejša, izraz prave pre-srČne hvaležnosti. Obenem izrekamo svojo iskreno zahvalo tudi vsem onim gospodom in uradom, ki so nas in gospoda deželnega poslanca Božiča v dosegi za nas tako neobhodno potrebne življenake zahteve podpirali. Z najodlicnejšim spoštovanjem vdani za p s ustnike vasi Selo, občine Vrabce Andrej Brajdih. Poslano.*) Napreden učitelj. Pod tem naslovom se je sobotni »Slovenec« št. 184 zaletel v mene. Očita mi takorekoč neko goljufijo; odgovar jam gospodu dopisniku samo toliko, da se bodeva o tem na pristojnem mestu prav kmalu zmenila. Oi t* mi, da sem jaz otroke pretepaval. Gospod dopisnik, ko bi bilo to res, ne bi bili vi molčali toliko časa, da sem šel na počitnice Tcžli bi me bili najprej prt g. nadučitelju, potem tudi dalje, toliko časa, da bi me bili odstranili iz Št. Vida. Toda niti radi službe, niti radi pretepanja mi niste mogli blizu. Napadli ste me zavratno in me obrekujete. Povejte mi osebe, proti katerim sem rekel, da ne ve rujem v Bogi? Povejte mi oni oseb», ki sta me pri belem dnevu peljali p janega domov, ne da bi bil imel nogo zlomljeno? G. dopisnik, z imeni na dan! V vaš klerikalni rog nisem hotel trobiti, za to ste me napadli. Povem vam pa odkritosrčno, da ostanem vedno narodno - napreden. Mene je pač lahko vsakdo spotna), ali vas spoznati — to je težavna reč. Pri vas se skriva sama hinavšČina in škodoželjnost. Pustil sem vse klerikalne šentvidske glave pri miru, kakor se pusti neka smrdljiva reč na cesti pri miru, vendar ste se s gromom in bliskom zaleteli v mene. Po časopisih me ni treba več opravljati; če ste pa mož, zahtevam odločno, da izvršite ono grožnjo, ki ste jo stavili na konou dopisa v »Slovencu«. Ce tega ne storite, vas imenujem (iga-moža. V Žireh, 16 avgusta 1904. Božič Hajko, učitelj. Poslano/ > Obsojen sem 8 poročilom „Slov. Naroda" pretočenega tedna, da podpiram oziroma vzdržujem ali še več, izvršujem ▼ Ribnici točenje na drobno čez ulico. Tistim, ki o meni kaj takega mislijo, moram naravnost povedati, da sc mi o enaki trgovini še sanjalo ni, ker imam s svojo trgovino na debelo dovolj opraviti, ter mi ni potreba ukvarjati se z malo prodajo. Za prodajo na debelo pa je moja klet otvorjena vsakomur, ter priporočam svojo bogato zalogo trgovcem, gostilničarjem in privatnim, ki kupijo čez 56 1. Da so mi dopisovalci Škodoželjni, se jim lepo zahvalim, vzrok pa si tolmačim da je ta, ker sem Slovenec. Da sem nemški Žid, bi se ne brigal nihče za to, ako bi še več prodal v Ribniško dolino, kot prodam sedaj. Anton Kajfež veletržec z vinom v Kočevju. Filialke na Duuaju, v Ljubljani, Črnomlju in Novselu. 2321 *) Za vaebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Mnogostransks poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostran sko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje i" sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tucblauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno nam ko in podpisom. 6 8-11 tfJST Slabotne^ nervozna in malo-krvna osebe, bledične, slcko In otroze, ki slabo izgledajo, okrepča žeieznato vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani na Dunajski cesti. — 8 Zunanja naročila po povzetju. 11 strjeno in {ef^eče napravijo, l^pžo belo in nežno* Dobi se povsod. |,£e Crijfon4 ■ najboljši cigaretni papir. »M j lfydrove žitne kave -_>:'. 6 .t »-i. .. . 4 K SO b J DOMAĆI PRIJATELJ" IjireCt loCtffit JifBe tgVt ■Prirfm 17// Proti pleMaioMtl, tvoritvi luskin, izpadanju, osivljenju in vsem drugim boleznim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotovejSe sredstvo Fr. Kollmanna (Vilimov pri Litovelti na Moravskem), ki rast pospešuje, zgosti lase in brado, jih ojači in dela voljne, ym daje lep blesk in naravno barvo in zatorej ne ohranjuje je že obstoječih las, ampak tudi z velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3 —. 5 — In 10*—. Dobiva se ta preparat pri iznajditelju, pri mnogih brivcih in v trgovinah z materijalnim blagom. Pri nakupu glejte na firmo, varujte se malovrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne svete in prospekte pošilja iznajdit Ij na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 207i*—5 Oblastveno konces. vzgajališče javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1849. 219 -31 Zahtevajte Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje* najbolj««* prlanana Taie-clim tinktura katera ol&rrpeuje la«l«*V, ouMfra-■ajuje limite in prepreetaje Izpadanje Imm. f steklenici* z narodom I 14. Ha;; p ožilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnlh obvez, svežih mineralnih vod I. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka i Ljubljani, Resijeva cista št. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefevega jubiL mosta 37—33 Darila. UpravniStvii našega lista bo poslali: Za družbo »v. Cirila In Metoda: Oosp. Ignacij Kline v Črnomlju 3 K 02 v, katere so darovali tarokisti v Semiču. — Gospod Ji-žef Bergaut v Vinici 2 K, katere je daroval gosp. Peter Majerle iz Poljan z geslom: „Zora puca, bit ča dana.* — Gospod Fran Štele v Kamniku 10 K kot globo g. Franje Štele roj. Samec. — Gdč. Kriaa 14 K, katerih 7 K, so darovali nje vosčilci, 7 K je pa nabrala gospica Martinka Frančič, pri g. Heltetu na Uncu. — Gosp. Peter Sire, učitelj v Mengšu, 2 K 10 v, nabranih v veseli družbi ob priliki godovanja gospice Anice Perkon. — Skupaj 31 K 72 vin. — Živeli darovalci in Labiralci! Družbi av Cirila In Metoda so od 16 julija do 16. avgusta 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravniatvo „S1 h venskega Naroda* v listih od 16, 20 27, 30. julija, 6, 10. 13. avgusta izkazane zneske skupaj 179 K 89 vin., upravnistvo oz. uredništvo „Slovenca" 297 K 90 v, upravnistvo „Mira" v Celovcu v listih It, 4, 15, 27 in 31 izkazana d »rila. skupaj 9H2 K 70 v, podružnice: v Gorici 303 K 40 v, ženska v Ribnici 200 K, moška v Ribnici 200 K, Sentjakobako-trnovska moBka v Ljub ljani 112 K, ženska v Kranju 392 K, ženska fientpeterska v LJubljani 203 K, moika v Kranja 92 K, v St. Petru na Krasu („Pivka") 34 K, v Gradcu 60 K, prva belo kranjska ženska v Črnomlju 63 K, za Slo-venji Gradec in okolico 48 K 66 v, (med temi dar g. I. Lenarta v Smartinu), ženska v Celju 300 K. v Škofji Loki 167 K 36 vin, društva: Prvo alov. pevsko druAtvo „Lira* v Kamniku čisti donesek veselice v Domžalah 10 julija 77 K 15 h, „Mladoat" pjev. i tamb. klub hrvat, sveuč. gradjana u Zagrebu 416 K 62 h, Kmet. bralno društvo v Bočni 4 K, akademicno druHvo ,pro sveta" za prodani narodni kolek 6CX) K, pevsko društvo ,Zvon" v Litiji 100 K, g. I. Jtbačin prispevek od prodaje Ciril-Metodove kave 200 K, Janko Caal v Spitaliču zbirko 2 K 60 v, Franc Pokom iz Besnice 6 K, Josip Levičnik v Železnikih 30 K, Valentin Zabret v Jesenicah 4 K, Vaso Petričič prispevek od prodaje Ciril-Me-todovega mila 17 K Ivan Dernovsek iz Za gorja zbirko od dneva sv. Ane na Sf. Pli nini 10 K 41 v, župnik Ivan Sachser ob 25 letnici magništva 10 K, topličarji daro vali na dan skupščine v Žalcu, in sicer g. Hočevar 4 K, Bayr 2 K, Simonovič 2 K, Praunaeis 2 K, gdC. Katica Šterk 1 K, gg Pfeifer 10 K, J. N. Resman 10 K, Schmiu 5 K, Rotner 5 K, Zamida 6 K, Podboj 4 K Petek 3 K, župan Sitar 3 K, dr. Weibl 3 K Sterk 2 K, dr. Kopfiva 2 K, Lenaasi 2 K Sitar 2 K, Natlačen 2 K. Katko 2 K, skupaj 71 K, gospica Ljudmila Rjblek, iz Litije skupilo pri glavni skupščini prodanih društvenih znakov 224 K, Fran Zacherl v Ljutomeru zbirko 6 K, Jan Pretner z Jeasnic po gdč. Mici Schrejevi nabranih 20 K 70 v, Anton Kociper v št. Lorencu 75 v, Vodstvo Bole na Muti 21 K 90 v Za ml a dinake spise: 7^6 K 43 v, (med tem: šolske sestre pri Sv. Jakobu v Trstu 441 K 50 vinarjev.) - Vsem darovalcem prisrčna hvala! Blagajništvo družbe av. Cirila In Matoda I___ I Slovenci In Slovanka I Na zabita družba av. Cirila Ir. Matoda I Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. 0radni kursi dun. borze 16. avgusta 1904. Saloabenl papirji. 1°, majeva renta . . . i "2"/o srebrna renta . . 1° o avstr. kronska renta !•/. „ slata t°/0 ogrska kronska ,, o zlata r „ posojilo dežele Kranjske V / o posojilo mesta Spljet !•/,•/• h » Zador J,/»'/* bos.-herc. Zel. pos. 1902 4°/, ceakadež. banka k. o. . l/9 ff n m aVa» t11c o zsL pisma gal. d. hip. b. V / „ pest. kom. k. o. s 10% pr..... 4' / 0 zast. pisma Innerst hr. it/ i o Trske cen. dež. hr. 47i'/« s. pis. ogr. hip. ban. l*/a U obl- °aT. lokalnih železnic d. dr..... 4'/•'/• obl. češke ind. banke !•/, prior. Trst-Poreč lok. žel 4*/t prior. dol. žel. . . . SV. „ luž. žel kup. % Vi iViVcavst.pos.zažel.p.o. . •r«ek«. Srečke od L 1854 .... H S 1860V| . . . N tt 1884 .... tizske...... zem. kred. I. emisije M M SjL M ogr. hip. banke . srbske k trs. 100 — turske . . • . « Sasilika srečko . . . Kreditne „ • . • Inomofike „ • . . Krakovske „ . . Ljubljanske M . . . Avst. rud. križa,, ... Ogt. „ mm < • Rudolfove „ . . Salcburske M . • Dunajske kom. „ ... tir I ulrf Južne železnice .... Državno železnico .... Avstr.-ogrsko bančne delnico Avstr. kreditne banko . . Carske w n . . Živno8ten&ko „ . . Premogokop v Mostu (Brna) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranji..... Irbovljske prem. družbo avstr. orožno tovr. družbo Cesko sladkorne družbo . . Valute C. kr. cekin...... 20 tranki 20 marke....... Soveroigns ....... Marke........ Laski bankovci..... Rubtfi ........ Dolarji........ Dmumi Blafo 99-3R 10015 100-35 19*0 fc»v 11920 11940 97 15 97-i* 119-- 1192 9950 101 — IULT26 101J6 100-- lOrr . 100 65 10165 f9 80 100- 9960 99 <' 10115 10215 108-65 107 66 1C0 6C> 101.- 101- ioa- 100-- 1CO-80 100-- 101- 100-7* 101T 96 h 99 1 10010 MM 304 90 101- 102 - 18375 18V76 1 267 - 261 - ! 181-75 163 292- 302 268 - 274 - 91 - 96 127- 128 21- 2210 480- 47150 77'- 83 78- 83 V 67 - 71 Mi 65 2' 29» 30:'t) 87-- 71 - 75 - 7* 508 - 618 - 88- 87 - 631 7b 832 75 1606 - 16 6 ~ 84* 5i 843 N 754 - 786 1^ 249 51 26060 638- 643 - 435 21 43620 2303-- 46t) n »Pri! 1906 . . M 50 „ „1091 Rž „ oktober 1904 . „ 60 „ „ 827 Koruza „ september . . H 60 „ „ 7 4v Oves . oktober ... M 60 „ oktober . . . Efoiatlv. 6 vin. vižje. 1» M H tt 7 3*3 Meteorulogičuo poročilo. Avgust I i Čas opazi vanja Stanja barometra v mm. cL ** B * Vetrovi Neo<> 15. 9. zv. 735 7 221 Isl jzahod soparno 16. n 7. zj. 2. pop. 736 2 7364 18 3 si. svzhod 28 0 p. m. jug jasno pol. oblač. n 9. av. 738 3 211 si sever del. jasno 17. N 7. z) a. pop. 73SO 7368 174 27 6 si. jug Si. VZ8VZ. megla jasno Srednja temperatura ponedeljka in torka 22 in 22 5°, — normale: 189° in 18 8°. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in 1 8 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naša preljuba hčerka, oziroma sestra, gospodična Amalija Pogačnik danes bb pol 7. uri zjutraj, po dolgi in težki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 23 let mirno preminula. Pogreb drage rajnice se vr§i v četrtek, dne 18. avgusta, ob b. uri popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št. 57 na pokopališče k Sv. Krištofu. 2o'25 Sv. maše po smrtnice se bodo brale v več cerkvah Priporočamo jo v blag spomin. V Ljubljani, 17. avgusta 1904. Žalujoči ostali. Prostorna, in lepe. to cm se takoj odda na Brep št. 2. se sprejmeta dve deklici. Naslov pove upravništvo r81ov. Naroda". Sprejme se učenec za špecerijsko trgovino A. GERJOL v Vodmatu pri Ljubljani. 2315-1 Oženjen vrtnar brez rodovine, z dolgoletnimi izpričevali, praktično vajen gojitve sadnega drevja, cvetic, sočivja in preprožnih cvetic išče v kratkem času prime nega mesta. Šel bi tudi za hišnika k hiši z manjšim vrtom. Vprašati ie pri grofici Ceeonl v »Oh. 15 Ui riri. 22s5-3 Mlad mož začetnik za kontor, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi zmožen, se išče za Štajersko. 2317 Vprašanja na uprav. „Slov. Naroda". Stanovanje s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigatetovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja. Več se izve istotam. 2324—1 4 pari čevljev za gamo t*SO. se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo za to smešno nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja s kapicami za zavezovanje z močno zbitimi usnj. podplati, najnov. oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, ve-leeleg., ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo gld. 260 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev A. Greli), Krakov, fit. 40/3. -Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen. 2322 Hiša n Mi Zaradi odpotovaoja v Ameriko se proda na Javomiku biša, ki stoji tik državne in občinske ceste in tik tovarne. Ima 7 oral gozda in srenjske pravice. Hiša je pripravna za vsako obrt in še posebno za pekarja ali za urarja in je naprodaj za 3200 gld. Več pove lastnik Anton Jalen na Javomiku št. 8 na Gorenjskem. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najrazno vratnoj Bih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očim i se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ww tt 2i sl 3 & xxi n a. zavarovalna banka v Pragi, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnine In kapitalije: 78,324.62317 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b v m »»Mitozi Hlavaniko-naroduu upravo. 3-94 Vu pojasnil* daj*. Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lsstnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Prava tenaruMa psica v 4. letu, s kratko dlako, močna in lepo rasla, za pleme preizkušeno izvrstna, ubogljiva in čujeca, pa ne budobna. Odda se le v dobro biso. Cena K 40. Vpraša se v Mvili Theresa" v Savijah pri Ljubljani. 2313 Popravila šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceno in dobro izvršujejo; prodajajo se tudi različni deli strojev, Šivanke in olje za mazanje. SINGER Cle. « šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. 2e 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-frpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne I. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -uamki. 543—50 Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" !■>*. Goldgchmidt *V sin kot namestnik mojstra se takoj sprejme. Vpraša naj se na Vodovodni cesti št. 28 v Ljubljani. 2316-1 55 Grenčica Florian" in liker 6~m Florian" najboljša kapljica za želodec. 55 P. 124/1/110. 2240-3 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku je po prošnji lastnic gospe Marije Fischer stare še in nedoletnih, Marije, Ane, Helene in Josipine Fiscber naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek štev. 224, kat. obč. Kamnik tvoreči „hotel Fischer"; k istemu spada hiša št. 99 v Kamniku, vrtni salon, ledenica, drvarnica, kopalnica, gospodarsko poslopje (obstoječe iz remize za vozove, hleva in supe za steljo), velik, lep senčnat vrt in vsa za obrat hotela potrebna pri-tiklina, kakor tudi premičnine; za vse to se je ustanovila izklicna cena v znesku 50.000 kron. Dražba ge bo vršila dne 25. avgusta 1904, dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izknpilo je založiti pri tem sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču v sobi št. 3. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, oddelek I. dne 5. avgusta 1904. i Avstrijsko-ameriška Linija. Edina, domače-avstrijska, direktna brzoparobrodna vožnja Trst-New-York. Oceanska vožnja ca. 8 dni. Prosta, dobra, domaČa hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Vsa vožnja Ljubljana-New-York samo Ta domača družba je edina, katera sme nastaviti povsod svoje zastopnike. Pojasnila in vozne liste za za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri 2269—3 JOS. PAULINU v Ljubljani, Marijin trg št. 1. 100 % Notarski kandidat z nad poldrugoletno prakso, Želi pod ugodnimi pogoji premeniti dosedanje mesto. 2226—4 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda". 2 z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, tik državne ceste v Spod. Šiški št. 26, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove upravništvo „SI. Naroda". Vinske sode od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2260-3 Fran Gascio Vegove v*Uc*e lO. Razglas. V Spodnjih Gorjah, tri četrt ure nad Bledom (pri Kodrasu) se takoj odda v najem ali pa se tudi proda hiša št. 28 z vrtom, v kateri je gostilna in mesarija, pripravna pa je tudi za trgovino. S to hišo se prodasta tudi dva gozdiča. K tej hiši pripada tudi stara hiša št. 21 s polovico zemljišča, dvema gozdoma in enim pašnikom. Ta hiša se posebej ali pa z zgoraj imenovano gostilno skupno proda. Lega je jako ugodna, ker ste imenovani posestvi oddaljeni le 20 minut od bodoče železniške postaje Bled (Veldes). Natančneje se izve pismeno pri lastnici teh posestev g. Mariji Javor-šek, v šoli v Šiški, ustmeno pa pri g. Jožefu Slivniku (Čebularju) v Spod. Gorjah. 2312-1 sprejme v oskrbo boljša rodbina. Posebna soba ter glasovir in vrt v porabo. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2276 -2 Še mnogo denarja leži na cesti! PowNod stalen, lahek zaslužek brez truda s pismenimi, obrtnimi in domačimi deli brez vsakrSnega predznanja, za osebe vsakršnega stanu in vsake starosti. R. Rast, Lipsko, Pfaffendorfstr. 20. prede 5C popolna oprano za trgovino z moko obstoječa iz 15 predalkov vsak za 150 kg moke, iz treh delov, za vsak prostor pripravnih, tehtnice (balance) in sklede za 25 kg moke in decimalke za 200 kg. Vsa oprava je v popolno dobrem stanju in je bila 3 leta v porabi. Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2279 -2 Odgojiteljica energična, strog red ljubeča oseba z lepimi obČevalnimi oblikami, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna se išče k nemško ljudsko šolo obiskujo-čemu dečku. Obširne ponudbe le s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod ODGOJITELJICA' na upravn ,,Slovenskega Naroda". 2291 2 Ces. i^r. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. veijaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PriOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni v-.ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzen.-i ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez SeLzthal v Ans&ee, Solnograd, čez K'0in-Reiflim, v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v SoLaograd, Inomost, čez Klein -Reifltng v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 86 m popoldne osobni vla^ v Trbiž, Boijak, Pontabelj, Celovec, Pranzensleste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo. Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Pranzensleste. Inomost Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBI/ \. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monako • • j ubijana direktni voz I. in II, razr.) Inomost. Franzensfeste. Solnograd, Line, Sleyr, assee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smobor, Pontabel. — Ob 4- uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Soinograda. - Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobm vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob tt. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi f>9 m dopoludne, ob 6. ari 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem Času ki je za j min. pred krajevnim, časom v Ljubljani. Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake o 6 3sdg I CM pri BRATIH EBERL Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 == tovarna za oljnate barve, lake in firneže. p 0 77 093254198485 9681 Zveza slovenskih posojilnic v Celju razpisuje s tem službo uradnika. Zahteva se spretnost v vseh strokah posojilniškega in po možnosti drugega zadružnega poslovanja sploh ter zuanje trgovskega knjigovodstva in korespondence. Vojaščine prosti prosilci, ki so vešči stenografije in bi se usposobili za revizijski posel, imajo prednost. Plaža in pogoji po dogovoru. Nastop službe takoj, oziroma do 15. septembra 1904, event. tudi pozneje. Prošnje z izpričevali in dokazili dosedanjega službovanja se sprejemajo do 25. avgusta 1904. 23 5-2 Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Izvoz Razpošilja se carine prosto in popolnoma brez vsakih stroškov. po 12, 14, 15 in 16 K. Najboljša kava5 * nlamirrnn nI i D (sodček okoli 30 litrov lldlUimU U1JC (25 kg po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (25 kg.) po okoli 25 K) T7] fin (sodček primeroma 30 litrov) Vlila dalmatinska, Istrijanska, Italijanska 'Brundizij), rdeča (krvna) ali bela, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1011 19 Cenik zastonj in poštnine prosto. „HOTEL ILIRIJA tt Kolodvorske ulice štev. 22. V četrtek, dne 18. avgusta v proslavitev STOLETNICE postanka avstrijskega cesarskega dostojanstva ELITNI KONCERT popolne LJUBLJANSKE DRUŠTVENE GODBE z docela novim sporedom in pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika POULA. Pričetek ob 8. uri. Vstopnina 30 h. Za mnogobrojni obisk prosi z odličnim spoštovanjem F. NOVAK hotelir. _9 - G_ Že 17 let obstoječa, dobro vpeljana urarska obrt s prodajalno v Ljubljani se vsled bolezni ugodno Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". 2232—3 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za sinu tke iz jantarja. 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nužek s pripravo, 1 par man&etnih gumbov, I naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 3(5 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, iO predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 4U0 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno j trebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1 80 Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2319 se denar naprej posije Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungvvirth, Krakov št, 105, NB. Za neugajajoče se vrne denar. Restavracija v »Narodnem domu" 2314-1 1W se da v najem takoj, ali pa s I, novembrom t. L pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in ponudbe sprejema društveno predsedništvo. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1904. ODBOR. - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši in najboljši Čaj na svetu. Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293 —2 Najbolj§e sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospe&uje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva ae v boljših ilroit«*rij uli in lekarnah. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko poSilja Indra Tea Import Company Trst 3. BrezskrbM ^^rodovinsko srečo jamči prevažna knjiga o pre« obilem blagoslovu z otroki. Z več kot tisoč zahvalni-B| cami poSilja diskretno za^ ^80 h v avstr. znamkah a« gospa A. Kaupa, Berlin, SW. M0, Iiindeuatr. 51). Velespostovanim damam vljudno naznanjam, da je nahaja ✓-\fT|»* * odslej naprej M* hm3 Gosposke ulice štev. 3. 5 * m Po visoki kralj o deže_u* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo čista alkallsko-mnrlatiSka Pozor, mizarji! Radi bolezni se razproda več vrst različnega mehkega in trdega lesa, dalje popolnoma novo, pred d meseci naročeno, kompletno mizarsko orodje za tri delavce. 2318 1 Oglasiti se je pri mizarskem mojstru Ivanu Hočevarju v Metliki Apatovačka kiselie Pariška svetovna razstava 1900. ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # xd.r»a v£I*st m ■ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod i ^ obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom \r Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne I polnimi 13o ^"Isb od »to 1942 6 naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 979—39 Jranc Stupica Ljubljana Marije Temszije cesta I. ; Ančnikovi hlsi zraven ,Figovca' priporoča slamoreinlce, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnlce, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake lage in kotle za klajo in žganje- Portland in Roinaiirrim'iil železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109—18 IflisurMlto. IfMiirMko in Ulju-ca«nlctar«ko orodje ter vse droge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. Kaj je in kaj obsega m ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni m dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. C. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino : Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko r A'- w w w obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kapljo : Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-72 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tndi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovBke, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13- — Zv. IS. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . H 10.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8. — Sv. VI. PRIM. I. DALM. . K 6.60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. — Zv. Vili. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv. IX MOR I ^LEZIJA „ 25.— Zv. X. CAL. I. BUKOV. . „ 27.— Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. izdajatelj in odgovorni vcunik: Dr. Ivan Ta visi. Laitnina in uak „Narodne nakanio".