279. številka
Ljubljana, v sredo 4. decembra 1901
XXXIV. leto.
Ishaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 S 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedonkrat tiska, po 10 h Se ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se urvola frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvu naj se.bla« govolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»e administrativno stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Še nekoliko črtic o slov. pravoslavnih predavanjih v Ljubljani 1849.
(Poroča Janko Pulec.) I.
Kakor znano, dovolila je vlada z razpisom z dne 5. oktobra 1849 slovenska predavanja o civilnem in kriminalnem pravu v Ljubljani. Na predlog slovenskega društva je leta potem 8. grudna poverila aktuarju Antonu Mažgonu in pl. Lehmann u.
Prvi naznanja svoja predavanja v 20. številki »Slovenije« tako le: Oznanilo. Visoko c. kr. ministrstvo javniga uka je z ukazam 8. Grudna p. 1. Nro. 7478 javno memoredno razlaganje avstrijansko deržav-ljanske pravde v slovenskim jeziku meni izročilo.
Ker sim tedaj sklenil to razlaganje 10. dan tekočiga mesca ob osmih zjutraj v sobi slovenskiga družtva začeti, ino po-tiej vsak dan zvunaj nedelj in praznikov od 8.—9. zjutraj ino od 3.—4. popoldan nadeljevati, povabim tiste gospode, kateri želijo taisto, ko redni poslušavci obiskovati, se popred pri meni v stanovališu pred Šolami — No. 295 oglasiti.
V Ljubljani 2. dan Sušca 1849.
Anton Nlažgon, c. k. krim. Aktuar.
Vendar se ta predavanja niso pričela 10., ampak vsled raznih ovir šele 20. sušca. O pričetku teh predavanj poroča 34. list »Slovenije« tako le: »Osemnajst dni pred veliko nočjo je začel naš slavni gospod Mažgon v bravnici slovenskiga družtva splošne državljanske postave v slovenščini razlagati. Zavoljo različnih napotij se to ni moglo poprej zgoditi. Uk, po kterim je 26 učencov hrepenelo, je začel gospod Mažgon s krasnim nagovoram, ki tu okrajšan sledi:
»Kdo ne previdi, koliko koristi, koliko lepiga sadu mora to naše početje za naš jezik sploh ino za razsnovo domačiga pravdoslovstva obroditi? Vi sami veste, koliko nasprotnikov, koliko znanih ino skritih sovražnikov de šteje razvitje naše narodnosti ino našiga jezika. Vradniki se močno zoperstavljajo vpeljanji slovenskiga jezika v sodnije, rekoči, de ta jezik še ni opiljen ino*■rAoripraven za uradne opravila. Mi jiaM^^emo torej skazati, de ti njihovi vgovori nimajo podstave, de naš jezik, ako se ravno do sedaj v sodnici ni rabil, je že dan današnji zadosti omikan in na vsaki način tako razviten, de se za sleherni pravni zapopadek lahko umljiva beseda iz domače korenine izpelje. — Le • tako bomo sčasama zopernike prepričali, de je njih terdenje prazno. — Nadalje, v novi ustavi je izrečeno, de bo sodniška obravnava pravilama javna in ustna. če !>o pa obravnava javna ino ustna, bo morala biti v deželnim jeziku, drugači bi bila sama na sebi nespametna ino bi svojiga namena nikakor ne dosegla. — Če je pa gotovo, de bo v kratkim javno-ustna obravnava vpeljana, je treba, de se za njo za časa pripravljamo, de bomo zamogli času primerjenimu terjanju ino sodniškimu stanu veljavnost ino čislanje pridobiti, brez kterih v novi obliki njegoviga imenitniga poklica nič koristniga dopernesti ne more«.
»Dragi prijatli! jaz sim prepričan, de se povzdiga naše narodnosti, napredovanje v znanostih ino vednostih glede na naš jezik ino sploh oživljenje narodniga za-
vestja le od mladosti pričakovati za-more, ktera še ni z zastaranimi oblikanci dozdajniga nemškiga opravništva preveč soznanjena. Le od nje se sme čista, brez-sebična ljubezen, gorečnost in navdušenje za nove naprave upati. Nje je tedaj prihranjeno omikani jezik iz učiliša v pi-sarnico, v življenje, med ljudstvo popolnoma presaditi ino tako narod k pravimu živetju obuditi in izgojiti.«
»Gotovo današnji dan bo imeniten v zgodovini naše dežele. Z njim storimo pervo stopnjo k prihodnji politiški odra-šenosti in k zavestju narodnosti naše. Iz serca Vas tedaj s tega kraja pozdravim in prosim, de se z vso ljubeznijo, z vso vdanostjo z mano vred trudite«.
Slava, slava! zaženo z ginečim gla-sam po končanim nagovoru učenci in drugi poslušavci.
Slehernimu so se občutki serca in spoznanje visoke pomembe tega trenutja na obrazu brali. Zares imeniten bo ta dan za Slovence še v poznih poznih časih! Popisati pa čutleje, ki so se v mojim sercu obudili, ko sim zaslišal deržavljanske zakone v maternim jeziku razlagati, mi ni dano. Zastonj išem izrazov. Le tisti me more umeti, kteri je bil z enakimi čutleji navdušen. Nehotoma so mi solze v oči stopile mislijočimu, kako dolgo, de je krivica čez pravico gospodarila, kako dolgo de je ošabna nemšina milo slovenšino z nogami teptala, in de jo — žalibog! — še zdaj tepta, kako dolgo se je ljudstvu po-naravna pravda (natürliches Recht) kratila, postave in vradne spise v svojem jeziku dobivati! Misel, de se to še zdaj godi, in de vresničenje te pravde (pravice) narveč tisti zavirajo, ki zavoljo ljudstva po sodnicah in drugih vradih sedijo — ta misel mi je hotla serce raznesti. Ozir na nadepolne mladenče pa mi tamno oko kot solnčni žar černo noč zopet razjasni. Zakaj upati je, da bo tisto drevo obilo in dober sad nosilo, ki se že v mladosti dobro obdeluje. Z nerodovitim, starim dre-vesam boš malo opravil Slovenski mla-denči! Vi ste mlado drevje, ki se mu po naravi skerbno streže, ki se primerjeno dobro obdeluje. — Ne dvomim tedaj, de bodete obilo in dober sad rodili. In toraj se mi je seroe umirilo, tamno oko razjasnilo. —
Gospod Mažgon uči razun nedelje in četrtka popoldne vsaki dan po 2 uri. Redni in izredni poslušavci ga s toliko pazljivostjo poslušajo, de učenci višjih šol morde nobeniga učenika tako. Ker je gosp. Mažgon pervi prestavljavec deržavljanskih postav, se je v rabi novih slovenskih izrazov že tako izuril, de mu teče beseda gladko kot med.
če se pomisli, koliko ima g. Mažgon kakor uradnik c. kr. mestne in deželne sodnice opraviti in de brez izlehkotenja v teh opravilih deržavljanske postave prestavlja in jih poverh vsak dan po dve uri iz gole ljubezni do domovine razlaga: zasluži očitno s posebno pohvalo imenovan in njegovo ime z zlatimi čer-kami ponosne klione v domačo zgodovino zapisano biti. —
De se že tudi strahovavne postave ne razlagajo, je samo to krivo, de je gosp. Lehmann pomagavni vradnik (Aushilfsbeamter) in tako silno potreben, de mu je njegova vradnija časa za pripravljanje in razlaganje ne more dovoliti. Slovensko družtvo je zastran tega do minislerstva pisalo. Kakor smo zvedeli, se ne more
ministerstvo uka z ministerstvarn denar-stva tudi zastran plačila poravnati. Ne vemo, kako dolgo se bo še ta reč vlekla.
Slednjič je ljubljansko sodišče moglo za nekoliko ur pogrešati dr. pl. Lehmanna, tako da je lahko začel s predavanji dne 1. rožnika. »Slovenija slavi ta dogodek z naslednjimi vznesenimi besedami v 45. št. 1. 1849. V Ljubljani 1. junija. Danas smo zopet par lepih, spominja vrednih ur užili, v kterih je domorodna Vila krasen god rodoljubja obhajala — g. dr. pl. Lehmann je svoj uk deržavljanske strahovavne pravde v slovenskim jeziku v licealnim poslopju pričel, in naš ljubljenec, slavni gosp. Mažgon se je s svojim ukam civilnih deržavljanskih postav tudi v licealno poslopje preselil. Kdor ve, kako je popotniku, ki ga je dolgo dolgo žareče solnce ptujiga neba palilo, in ki po dolgim hrepenenju v blagi senčici domače lipe na enkrat bistri vir žlahtne vodice ogleda, katere se napiti sme; kdor ve, kako je sinu, ki ga je nemila osoda od drage mamice ločila, in po dolgim ločenju jo v prerojeni podobi zopet dobi in ljubljeno podobo objeti sme, bo čutil, kako je bilo nam pri sercu pred dvema mescema, ko je slavni g. Mažgon svoj uk v slovenskim jeziku pričel, bo čutil, kako je bilo nam danes pri sercu, ko smo iskreniga gosp. dr. Lehmanna pervikrat zaslišali. Kakor svoje dni gosp Mažgon nas je danes g. Lehmann s krepko, lepo okinčano in pre-serčno besedo pozdravil. Enoglasno »Slava« mu je nasprot donelo. Prav o očeh se mu je lahko bralo, kako živo to tudi v sercu občuti, kar nam z ustmi prijazno pripoveduje, in naše serca so bile že pri per-vih besedah njegove.
O kako je vunder lepo, kako neizrekljivo sladko je resni uk življenja v milim materinskim jeziku poslušati! Slava, slava Vama draga rodomila, ki sta prve iskre iz domačiga kremena izkresala, slava Vam — pri veliki sodbi slavja n-ske zgodovine ne bosta na levi stala. Vaj ne imena bliše v veličanskim zvezdopisu na nebu slavjanske prihodnosti. — Kar nas je posebno še v srcu razveselilo, je bilo, de nas je vse časti vredni licealni vodja g. korar Pavšek, ki je gosp. Lehmanna vpeljal, z milo slovensko besedo nagovoril. Od detinstva znani glasovi, enkrat zaslišani, si serca silama pridobijo, in ginjeni smo vrliga si v cika gledali in poslušali. Sreberni las mu čelo kriva, al serce je mlado in mamici vdano. Bog ga živi!
V lijiililjnnl, 4. decembra.
K položaju.
Parlamentova bolezen so nujni predlogi, a vendar je bil parlament te dni baje rešen z novim nujnim predlogom. Najprej so Vsenemci, ki nenadne izgube Wolfa še niso preboleli, umaknili svoj nujni predlog glede vojne z Buri; potem so se umaknili Malorusi s svojo univerzo, na to Slovenci s svojim vseučiliščem in ostal je še predlog glede kmetijskih zadrug. Ali ta Koerberjev načrt je izdelan baje tako slabo, da bi bila njegova obravnava sila dolgotrajna ter bi gotovo izzval celo vrsto izpreminjevalnih predlogov, tako da bi za proračunski provizorij končno vendar nedostajalo časa. Ker pa mora biti proračunski provizorij s 1. januvarjem že v veljavi, je bila vlada zopet v stiski. Zato je Koerber naprosil načelnike nem-
ških klubov, da so stavili nov nujen pred log, zbornica naj postavi proračunski provizorij kot prvi predlog na dnevni red. To se je tudi sprejelo. Obravnaval se bode torej proračunski provizorij, predloga o kmetiških zadrugah je odgodena, nujni predlog glede ljubljanske univerze pa je porinjen na najdaljšo klop. Ali najlepše pri tem je, da so dr. Susteršič in tovariši šli zopet enkrat strahovito na led. Slovensko vseučilišče so odrinili radi kmetiških zadrug, a niti s tem niso dosegli svojega namena, kajti budgetnemu provi-zoriju se je moralo umakniti vse.
Vojaštvo in sodišče. Francoska zbornica je sprejela brez debate nov, jako važen zakon, ki določa, da ima vojaško sodišče posla le z izključno in čisto vojaškimi zadevami, da pa spadajo tudi vojaški prestopki pred navadna sodišča, ako se ti prestopki ne tičejo discipline ali internovojaških vprašanj. Poslej bodo torej vojaška sodišča, ki so bila do sedaj vzvišena nad vsako kritiko, v svojem delokrogu jako omejena ter se bo večina vojaških zadev obravnavala pred civilisti, kar bo jako dobro. Dogodki v Drevfusovi aferi so vero v vojaška sodišča docela omajali. — Sklep francoskega parlamenta se je izvršil soglasno, kar kaže, da vojaškim sodiššem ne zaupa nobena stranka. V drugih državah pa so vojaška sodišča vzvišena nad vsako kritiko in vmešavanje civilnih sodnikov, kar se večkrat maščuje.
Vojna v Južni Afriki. Preko  dve  leti  sta  minuli, odkar traja ta vojna in eno leto je preteklo, odkar je  za   Robertsom   nadpoveljnik angleške armade v Južni Afriki lord Kitche-| ner. Angleško časopisje se seveda bavi z uspehi Kitchenerjevega vojevanja. Pri tem naglasa   sosebno,    da   se   je takozvani »blockhaus« sistem obnesel tako, daje železniški promet od luk do središč republik — t. j. v daljavi okroglih 2300 milj — docela varen in da je Burom onemogočeno, napadati vlake.   Ali  pa je rešil Kitchener glavno svojo nalogo?   Ali je premagal Bure in ustanovil mir? Ne, nasprotno;   danes je  v  tem  oziru še vse tako, kakor je bilo sedaj osorej, če ne še slabše. Pred letom so močne angleške kolone neprestano preganjale in lovile Del weta, Botho, Delareya, Kruitzingerja k Ar. Ti boji so se seveda izjalovili, toda kazali so vsaj energično ofenzivo Angležev. Danes pa leži 3\ angleške armade po mestih in trgih ter ob železniških progah, o velikih ofenzivnih operacijah pa ni slišati že več mesecev ničesar več. Kitchener se je kakor Roberts  že po  preteku enega leta obrabil in utrudil, ne da bi bil dosegel končni popolni uspeh, tako da se umakne sedaj Hamiltonu. — Iz Kapstadta poročajo, da je imel kaplandski ministrski predsednik Gordon Sprigg govor ter dejal, da šteje armada v Kaplandiji 18000 mož med temi  J/* jezdecev.   Vlada in vojna uprava postopata docela složno. Položaj v deželi se boljša vsak dan, Buri in ustaši se počasi umikajo poraženi.  Treba pa bo še jako znatnega posojila. Angleška vlada je s proklamacijo razveljavila razne zakone prejšnje burske vlade.   Iz Pretorije poročajo, da so hoteli Buri zahodno Mid-delburga prodreti dalje, toda angleški oddelki so Bure s hudimi izgubami vrgli nazaj. Londonci proslavljajo sramotno odstavljenega Bullerja z banketi, toda Buller mora molčati.
Shod za vseučilišče.
Na shod, ki se je vršil v nedeljo v »Mestnem domu«, so došli še naslednji brzojavni pozdravi:
Celje: Le vztrajno naprej v boju za sveto narodno stvar. Smrt sovragom, ki nam kratijo naše pravice! Živilo slovensko vseučilišče! — Celjski akademiki.
Celje: Mi dajemo, kar zahtevajo; zahtevamo pa, da dajo, kar nam gre. Vsaka pravična stvar slednjič zmaga. Nevstra-šeno naprej! Kdor nas opovira, ni patrijot, kajti moč in ostrost uma svitlih mečev je danes moč države. Za Celjsko politično društvo »Naprej«: — Dr. Karlov še k, dr. Dečko.
Celje: V duhu prisostvujemo vele-pomenljivemu shodu, strinjajoči se z gorečimi željami in opravičenimi zahtevami zavednih bratov središča Slovenije. Borimo so neustrašeno za najvišji cilj za prosveto slovenskega naroda. To je naša zahteva, to je spas države. — Narodna Čitalnica v C e 1 j i.
Celje: Vrle Ljubljančane, zahtevajoče slovensko univerzo v Ljubljani, pozdravljamo z navdušenjem ter kličemo bratski Na zdar! — Celjski Sokoli.
Celje: Zahtevajmo odločno in neizprosno slovensko vseučilišče v Ljubljani, pogoj in temelj kulturnemu napredku in narodnemu obstanku. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. — Dr. Iv. Dečko, Adela Dečko Celje: V duhu napredka pridružujemo se vam tudi me, zahtevajoč, da se dovoli slovenskemu narodu vseučilišče. — Celjske Slovenke.
Celje: Učiteljstvo celjskega in laškega okraja, zbrano pri svojem današnjem zborovanji, navdušeno pozdravlja prevažno manifestacijo za toli potrebno slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Celje: Slovenska univerza v Ljubljani: To je naša želja, to bodi naš smoter. — Celjsko dijaštvo.
Celje: Krepko dvignimo glas, in morajo slišati nas! Pozdrav zborovalcem!
— Društvo slovenskih odvetniških in   notarskih uradnikov.
Celje: Navdušeno pozdravljamo zborovalce manifestacijskega shoda za slovensko univerzo, želeč skorajšnjega uresničenja naših najvišjih kulturnih teženj. — Uradništvo zveze slovenskih posojilnic, posojilnice v Celju in j u ž n o š t a j e r s k e hranilnice.
Celje: Zbranim zborovalcem naj-iskrenejše simpatije! Slovan na dan! Naj-radikalneje naprej! Živela slovenska univerza! — Celjski narodni obrtniki.
Celje: Želeč najboljšega uspeha Vam kličemo krepek: Na zdar! — Delavsko podporno društvo.
Celje: Zbranim zborovalcem naj-prisrčnejše pozdrave. Vztrajajmo pri delu in uspeh bo gotov! — Fran Lajovic, gostilničar v »Narodnem domu«.
C e 1 o v e c : Slovenci Gorotana, boreči se na najnevarnejših mejah in bridko čuteči pomankljaj slovenske zavedne inteligence, spoznavamo slovensko vseučilišče za naš jedini spas. Ono je naša prisrčna zadeva. Reši nas, slovenska alma mater. Gromoviti »Na zdar!« vseslovenski stolnici in rodoljubnemu prebivalstvu! Kdor ni z nami, je zoper nas. Gorje omah-ljivcem! — S lo v e n s k o p o 1 i t i č n o društvo Celovec.
— C e 1 o v e c: Priboritev slovenskega vseučilišča bodi naša narodna naloga. Držimo se, bratimo se v dosego zvišene te zahteve. Naprej, nikoli nazaj! — Za slovenski celovški klub: starosta profesor Šraj.
Celovec: Globoko nam v duši klic žije glasan, Navdušena pesem: Ilirija vstan! Živela jugoslovanska univerza! — V imenu celovških Slovenk: Roza in Rožica Legatovi, A n i c a K r a u t o v a Julika Šraj eva.
Celovec: Jugoslovanska pobrati-mija naj rodi kot najblažji sad jugoslovansko vseučilišče naše. — Dr. Kraut, dr. Kušej, Vekoslav Legat, profesor Šraj.
Celovec: Živela slovenska univerza!
— Tamburaško društvo Bisernica.
Cerknica:   Iz vsega srca želimo zborovanju  zaželjeni  uspeh. —■ Župan-tvo občine Cerknica.
Cerknica: Da bi glas današnjega javnega shoda, »univerzo hočemo!« v parlamentu odmeval! Živel javni shod za slovensko univerzo v Ljubljani! Živela univerza Ljubljanska! — Napredni Meni-ševci v Begunjah nad Cerknico.
Cerkno: Obmejna županija Cerkljanska, pridružujoča svoje najiskrenejše želje za uresničenje slovenskega vseučilišča, kliče vsem zborovalcem prisrčni: Na zdar! «— Kosmač, župan.
Cerkno: Simpatizujemo s krasno idejo z vročo željo, da bi se ista kmalu uresničila. — Narodna čitalnica.
Cerkno: Dal Bog, da si priborimo prepotrebno vseučilišče. — Kmetijsko društvo.
Cerkno: Slovenci, !e krepko zahte vajmo prepotrebno vseučilišče! — M u-rovec, dekan.
Dob: Vaši pravični zahtevi po univerzi v Ljubljani se pridružuje tudi občina v Dobu. Živeli zborovalci! — Zamik, župan.
Domžale: Dal Bog, da bi se izpolnile srčne želje slovenskega naroda in sklepi javnega shoda! Bog obudi slovensko vseučilišče v Ljubljani! — Posojil niča in delavsko društvo v Domžalah.
Dunaj: Akademično društvo »Slovenija« z oduševljenjem pozdravlja zavedno meščanstvo ljubljansko, videč v njem mogočno falango, na katero oprto se hoče še dalje boriti za vzvišeni naš ideal.
Dunaj: Živi ideja slovenske univerze! Prešini vse sloje! Ob tebi naj se dvigne ves narod iz mrtvila, kakor se je dvignilo slovensko meščanstvo. Slava mu! — Vseslovenski dijaški komite.
Dunaj: Navdušeno pozdravljam zborovalce za ustanovitev slovenske univerze v trdni nadi konečne zmage. Živela univerza v beli Ljubljani! — Vitez Berks.
Dunaj: Žalibog, nujno zadržan, pridružujem se navdušeno slovesni manifestaciji za univerzo v beli Ljubljani z iskreno željo, da se čim preje uresničijo opravičene zahteve vsega slovenskega naroda. — Pfeifer, poslanec.
Dunaj: V duhu z vami. Trkajmo neprestano, da se kmalu otvori univerza v beli Ljubljani. V to pomozi Bog! — Dr. Žitnik, poslanec. (Dalje prih)
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 3. decembra.
Seji je predsedoval župan Hribar overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika D i m n i k in dr. S t a r e.
Župan je prečital naznanilo praškega župana dr. Srba, da je praški obč. svet sprejel nujni predlog zastran ustanovitve vseučilišča v Ljubljani (Živahni dobro-klici). Župan je izprosil privoljenja, da se za ta sklep priškemu županu zahvali v imenu ljubljanskega obč. sveta.
Dalje je župan prečital brzojavko akad. društva »Slovenija«, s katero izreka to društvo obč. svetu zahvalo za energično postopanje v zadevi vseučilišča.
Končno je župan naznanil, da je peticijo obč. sveta glede vseučilišča izročila deputacija, v kateri sta bila poleg župana obč. svetnika dr. Majaron in dr. Požar, naučnemu ministru. Deputacija je dobila utis, da naše prizadevanje sicer ni brezupno, da pa je pot do cilja jako trnjeva in bo treba še veliko delovanja, predno se doseže vseučilišče. Da pa ostane stvar v evidenci, je župan predlagal, naj se izvoli poseben vseučiliški odsek. Ta predlog je bil sprejet in so bili po nasvetu podžupana dr. vit. Bleiweisa izvoljeni v ta odsek župan Hribar, dr. Majaron in dr. Požar.
Predno je obč. svet začel razpravo o dnevnem redu, je župan še v toplih besedah omenil dogodbe Wrzesny, kjer so bili poljski šolarji do krvi pretepani, matere pa, ki so proti temu hrupno protestirale, na krute kazni obsojene. (Klici: Škandal!) Župan je dejal, da ima Ljubljana dolžnost, izkazati poljskemu narodu bratske simpatije in je predlagal, naj se dovoli 200 K za obsojence.
Ta predlog je bil soglasno in z dobro klici sprejet in se je po nasvetu obč. svet. dr. Kušarja izreklo županu priznanje, da je to zadevo spravil v občinski svet.
Po poročilu mestnega komisarja S e-mena je bilo občini ljubljanski dano prebivatno dovoljenje za mestno jubilej-sko uboinico v Vodmatu in dovoljenje za porabo novega skladišča za orodje.
Obč. svet. dr. Stare je poročal o zadevi gradnje domobranske vojašnice. Dež. odbor zahteva namreč, naj se mestna občina zaveže, da bo plačevala gotovo vrsto let prispevka po 8000 gld. na leto. Poročevalec je pojasnil, da mestna občina po veljavnem zakonu ni dolžna ničesar prispevati. Mestna občina se je vendar odločila, da deželi pomore; še več, kakor je sklenila, ne more storiti. Sklenilo se je, da ostane obč. svet pri svojih sklepih z dne 9. julija t. 1., da je pa pripravljena prevzeti skrb za nastanjevanje vojaštva, če dežela zagotovi mestni občini primeren prispevek.
Ko je obč. svet. Kozak povdarjal da je občina za vojašnice toliko storila, kakor malo katera druga, je bil stavljeni predlog sprejet.
Poročilo o žrebanju ljubljanskega loterijskega posojila se je vzelo odobruje na znanje. (Poroč. obč. svet. S e n e k o v i č).
Za nakup še jednega stroja za iz-praznjevanje greznic se je po poročilu obč. svet. dr. Stare ta dovolilo še 700 kron k lani že dovoljenemu kreditu.
V priredbeno komisijo za osobno dohodarino sta bila izvoljena kot zaupnika občinskega sveta gg. Avgust Jenko in Simon Pogačar. (Poroč. dr. Stare).
Poročili o porabi dotacije 200 K za okrajno učiteljsko knjižnico in o porabi dotacije za šolsko delarno na II. mestni ljudski šoli sta se odobrili. (Poroč. Dimnik).
Za napravo vodovodnih cevij v sod-nijskih ulicah se je dovolilo 3500 kron. (Poroč. G r o še 1 j).
Za škropljenje na teritoriju tabačne tovarne, katero škropljenje je jako potrebno iz ozirov na zdravje delavk, ki so vsled svojega dela zelo podvržene tuberkulozi, se je za dobo jednega leta in s pravico do preklica dovolila poraba vode proti pavšalni svoti 1200 K. (Poroč. dr. vit. B1 e i w e i s).
Ostale točke dnevnega reda se rešijo v prihodnji seji.
Koncem seje je obč. svet. Türk interpeliral, kaj je z razširjavo Poljanske ceste do sejmišča.
Župan je izjavil, da odgovori v prihodnji seji na to interpelacijo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. decembra.
— Za vseučilišče v Ljubljani
so poslale mestnemu magistratu peticije na ministrstvo za uk in bogočastje sledeče občine: Šmarjeta na Kranjskem, Brstje, Cogetinci, Dram lj e in Mestni vrh pri Ptuju na Štajerskem, Bovec na Goriškem, Vesice na Koroškem. Prošnji sta tudi poslala: »K r a j n i šolski svet za ptujsko okolico« in »P rostovoljna požarna bramba v Šmartnem pri Litiji«.
— Pesek v oči. Klerikalni poslanci čutijo, da mora njih postopanje zastran ljubljanskega vseučilišča obuditi vsakovrstne sume — da se že ne izrazimo ostreje — in zato so v sinočnjem »Slovencu« priobčili gostobesedno opravičevanje svojega koraka. To opravičevanje nima dru-zega namena, kakor prevariti javno mnenj e. Torej pesek v oči! Opravičevanje klerikalnih poslancev kulminira v trditvi, da bi bila vlada razpustila državni zbor, če bi se ne bil umaknil predlog glede vseučilišča, in suče celo zadevo tako, kakor da bi dr. Körber ničesar bolj ne želel, nego povoda za razpust, dr. Šusteršič pa da je spoznal Körberjeve naklepe in jih preprečil ter tako rešil parlament. Bolj otročje-smešnega zavijanja že dolgo nismo čitali. To opravičevanje klerikalcev utegne morda imponirati kakemu mežnarčku v deželi tako, da bo verjel, da so Šusteršič in njegovi jogri pretrumjali ministrskega predsednika, razumni ljudje pa tega zavijanja ne morejo smatrati za drugo, kakor za dokaz, za kako slaboumne in nevedne imajo klerikalci svoje volilce. Ministrstvu ni bilo kar nič na tem, da se predlog umakne. OGciozna »Wiener Allgemeine Ztg.«, »Arbeiter-Zeitug« in drugi listi po-
ročajo ravno nasprotno, da je grof Vetter odločno silil na to, naj se vzame predlog že v ponedeljek na razpravo ali pa naj se popolnoma umakne. Najmanj pa je vlada mislila radi predloga o našem vseučilišču razpustiti državni zbor.   Vladi je na tem, da državni zbor dela.   Državni zbor tudi res dela, in je torej toliko manj vzroka, ga razpustiti, ker ni prav nič upanja, da bi prišli v državni  zbor vladi pokornejši poslanci  kakor so  sedaj.   Morda bi bilo prišlo  do razpusta,  ko bi se  bil dnevni red zabarikadiral z načrtom o kmetijskih  zadrugah,  kateremu  načrtu so klerikalci dali prednost pred vseučiliškim predlogom, kajti če bi se bila začela razprava o kmetijskih zadrugah, bi ne bil mogel budgetni  provizorij na vrsto priti. Da bi pa bila vlada z a r a d i v s e u č i-liškega predloga razpustila drž. zbor, to jenavaden švindel in nič druzega. Sicer pa ne vemo, zakaj bi se klerikalci bali novih volitev,  ko vendar vedno in vedno zatrjujejo, da imajo vea narod za seboj.   Kdor ima narod res na svoji strani, ta pač lahko možato in   odločno   nastopa,   zlasti kadar ve, da mu mora možato  in odločno nastopanje pridobiti le simpatije in spoštovanje ter utrditi stališče. Klerikalci pa niso nastopili ne možato, ne energično, ampak kakor  možje,   katerim   sploh  nič  ni za vseučilišče, ki so se v tem velikem gibanju le delali navdušene zato idealno zahtevanje, da bi vjeli na svoje limanice nekaj tistih, ki sploh nimajo vere  v klerikalno narodnjaštvo, in da bi za nos vodili tiste res narodno misleče ljudi, ki stoje v njihovem taboru. Postopanje klerikalnih poslancev je marsikomu, zlasti slovenskim akademikom prineslo bridko razočaranje in prava sreča je, da se je napredni jugo-slovenski klub še pravočasno uprl sklopu obeh  drugih  jugoslovanskih   klubov ter protestovai proti temu da se  je prodi", zastran vseučilišča umaknil. Le temu protestu naprednega kluba  se je zahvaliti, da predlog še   ni  pokopan.  V včerajšnji seji klubovih  načelnikov  je   bil namreč določen naslednji kalendarij za delovanje zbornice  do Božiča: 2 seji  za budgetni provizorij, 5  sej   za   kmetijske zadruge, 1 seja za obrtni  red, 1 seja za zakon o avskultantih in diurnistih in 1 seja namreč 20. decembra za vseučiliške predloge. Prezident Vetter je rekel, da bo poskusil urediti delovanje zbornice po tem ka-lendariju in izrazil upanje, da bo morda mogoče pred Božičem  še   obrtno novelo rešiti. Na to, da bi pred Božičem  bil rešen zakon o avskultantih in diurnistih ter da bi prišli na razpravo vseučiliški predlogi, prezident torej ne misli.
— Slovensko akad. društvo Slovenija"   na   Dunaju   priredi v
sredo svoj 3. izredni občni zbor. Povabljeni so vsi poslanci, vsa slovanska akad. društva. Program: Vseučiliška akcija. Postopanje državnih poslancev pri vseučiliški akciji. Eventualia. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Local: I. Restavr. »zum Magistra (velika dvorana).
— »Zur Lage und den slowenischen Abgeordneten zur Richtschnur", je bil naslov jako dobremu članku, ki ga je že minuli teden priobčila »Südsteirische Presse«; v katerem je bilo nekako proroško povedano, kako kla-vern konec vzame nujni predlog zastran vseučilišča v Ljubljani. Kar je bilo v tistem članku namignjeno, se je večinoma izpolnilo.
— Mestno jubilejsko uboinico, katera je sedaj popolnoma dograjena in tudi v notranjem že pO večini urejena, ogledal si je, kakor smo že omenili, predvčerajnjem popoludne dež. predsednik baron Hein v spremstvu okrajnega glavarja Haas a. Gospod dež. predsednik, katerega je spremljal po zavodu župan Hribar, ogledal si je ubožnico prav natančno ter je z velikim zanimanjem sledil pojasnilom županovim, kakor tudi onim stavbnega voditelja asistenta Žemljica in ubožničnega nadzornika komisarja Robide. Ne le stavba — prva te vrste v naši državi; — temveč tudi notranja uredba in način, kako se bode v njej uravnavala skrb za uboge, našel je polno priznanje gospoda deželnega predsednika.
CÜC Dalje v prilogi. H
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 279, dn6 4. decembra 1901.
— Obmejni duhovniki. »Soča«
piše: V Istri so se ravnokar izvršile prvotne volitve za deželni zbor. Izvršile so se tako, da bo kakor doslej slovansko večino prebivalstva zastopala le peščica poslancev, vsa moč pa ostane v rokah italijanskih iredentarjev. Da oe tak vspeh more doseči le z nasilnim postopanjem ob asistenci vladnega aparata, to je umljivo. V težki borbi za obstanek naši slovanski bratje v tužni Istri nimajo pomoči od nikoder. Celo prevzvišeni katoliški škof v Poreču stoji na strani židovskih in požidovljenih ter res liberalnih Italijanov in jim pomaga pri volitvah. Vera za to nič ni v nevarnosti. V Kanfanaru so zmagali Lahi z enim glasom večine in tako obdržali važno postojanko. Trije duhovniki slovanske krvi niso šli volit. Ob tem dogodku piše tržaška »Edinost«: »Do-tičniki bi bili gotovo radi prišli, volja je bila dobra; ali močneja, nego dobra volja, je bila gotovo misel na prevzvišenega v Poreču«. Le-ta je slovanski duhovščini zabičil, da ne sme poseči v volilno gibanje, da ne sme priskočiti na pomoč bednemu ljudstvu, ki se v težki borbi skuša osvoboditi laškega tiranstva. V svetem strahu pred svojim višjim pastirjem vero, ljubezni in pravice pa so oni trije duhovniki storili še več — niti volit niso prišli, in so tako izročili zmago krutemu sovražniku njih lastnega rodu. »To je neodpustno, to je žalostno, to boli, pravi »Edinost«. Ko o tem britkem dogodku premišljamo, nam prihaja v spomin, da je poreški škof pod-ložnik našega prevzvišenega v Gorici, in da deluje svest si soglasja svojega imenitnega predstojnika. Ta prvak svete katoliške cerkve pa vendar dobro ve, kako je treba postopati, da »vera ne bo v nevarnosti«! Naš kardinal je iz Furlanije odzval duhovnika Zanettija, ki se je ondi potegoval za vero zoper liberalne Italijane, v Istri se slovanski duhovniki ne smejo zganiti zoper laške tirane na korist svojemu rodu, na Goriškem pa je isti kardinal naščuval slovenske duhovnike, da so zasejali med Slovenci brezmejno sovraštvo, in strastno zganjali ljudi na volišče, grozeč s peklom in hudičem onim, ki hočejo naš slovenski narod pod geslom »za omiko, napredek in svobodo« oteti tujčevega jarma! In kakor vrhovni katoliški poglavar na Goriškem nastopa zoper Slovence, enako delata poreški škof v Istri in koroški v Celovcu, tako je škof v Mariboru pozabil, da je Slovenec, tako ljubljanski škof dopušča, da se cerkev zlorablja zoper one, ki trdijo, da vera nima nič opraviti z de-želnozborskimi volitvami, in tudi tržaški Slovenci ne dobe potrebne zaščite na škofijskem ordinarijatu zoper svoje narodne nasprotnike! Kjerkoli je narodni obstanek Slovencev v nevarnosti, povsodi je katoliška hierarhija protislovenska. Zatorej je povsem opravičen vedno krepkejše se pojavljajoči odpor proti vplivu duhovščine v politiki in kar je z  njo v zvezi.
V cerkvi gremo za duhovnikom, a v politiki hodi on z nami, ne mi za njim!
—,,Slovenec" pred sodiščem.
V petek in v soboto se bo pred ljubljanskim porotnim sodiščem vršila zanimiva kazenska obravnava zaradi častikraje. Tožena sta odgovorni urednik »Slovenca« Ivan Rakovec in izdajatelj »Slovenca« dr. Evgen Lampe. Tožbe proti njim so vložili občinski svetniki ljubljanski, potem župan Hribar, poslanec dr. Tavčar, gospa Fra nj a dr. Tavčarjeva in »Žensko telovadno društvo«.
— 24.9 %• »Gerichtszeitung« z dne 30, novembra 1901, št. 49, objavlja članek, ki pritiče avstrijsko kazensko statistiko iz leta 1896. Iz tega izkaza posnamemo uprav grozne številke, da odpade namreč, ako se število radi hudodelstev in pre-greškov obsojenih, v posameznih krono-vinah na 10.000 prebivalcev razdeli, na Češko 8 6, Galicijo 108, Tirolsko in Pred-arlsko 116, Gorenje Avstrijsko 119, Sp. Avstrijsko 13 0, Primorsko 131, Dalmacijo 139, Moravsko 141, Bukovino 144, Šle-»ijo 158, Koroško 160, Solnograško 171, Štajersko 177, Kranjsko 24*9 obsojen cev. Ako se vzame v podlago število 10.000 v dotični kronovini rojenih obsojencev, oziroma, ki so pristojni v dotično kronovino, pripade na Kranjsko v prvem slučaju 23*8, v drugem slučaju 248 obsojencev. Kljub temu, da so planinske dežele radi hudodelstva tatvine divjačine zelo engažirane, je v tem oziru namreč
pri tatvini Kranjska na 7. mestu; seveda niso pri tem uračunjene tatvine, s hranilnimi knjižicami. Radovedni smo na statistiko iz 1. 1900. Toda po tem soditi, da je višje deželno sodišče v Gradcu leta 1900 po statističnem izkazu dognala, da pripade na Kranjsko radi hudodelstva težkih telesnih poškodeb in ubojev izmed vseh kronovin 4°/0 komisij, dočim druge dežele izkazujejo k večjem 1% do lVa°/o» nadalje po tem soditi, da se je v klerikalnih šnopsarijah konsum alkohola pomnožil in da so pretepi v konsumih na dnevnem redu, se more sklepati, da se je v zad njih letih število hudodelstev na Kranjskem podvojilo. Vprašamo, kje tiči vzrok tej razdivjanosti? Ali morda v pobožnosti, katero lastnost naši duhovniki kot najlepšo čednost našega ljudstva v zvezde kujejo, ali morda res v isti Volksverdummung, o kateri dr. Tavčar trdi, da je našemu ljudstvu skozi stoletja zajamčena? Tu imate, klerikalci, tisti svoj narod, katerega Vi reprezentujete in od katerega imate 40000 analfabetov na svoji vrvici. Nam pa odpirajo te številke gorjupo perspektivo in živ dokaz, da je v tistih deželah, v katerih vlada duhovščina nerazsodno maso, največ hudodelstev. Missija in Jeglič, ali so to sadovi vajinih misijo nov, Marijinih družeb, tretjerednikov, kon-sumov in bratovščin ?
— Klerikalno zveličanje po deželi. Piše se nam: Zadnjič ste omenili v svojem listu, da je na Kranjskem 65 konsumnih društev, danes Vam dodam jaz še, da so to samo konsumna društva, pa gospodarske in kmetijske zadruge, dočim je hranilnic in posojilnic 23. V večini teh konsumov se prodaja blago tudi na neude, uganja švindel ponoči in po dnevu, kmet pehari s starim, zaležanim, plesnji-vim in smrdljivim blagom, kaplani pa, mestu da bi pridige študirali in spovedo-vali, pohajajo po teh štacunah in brijejo norce s kmetskimi dekleti. Pred očmi po litične oblasti in žandarmerije se gode po teh klerikalnih beznicah, kakor se nam z Dolenjskega poroča, nezaslišani prestopki obrtnega zakona, ali — gode se večinoma v kleteh, pri zaprtih durih in stranskih uhodih! Svoje somišljenike prosimo, da strogo pazijo na te klerikalne kontraban-tarje in vsak slučaj semkaj naznanijo!
— Trgovsko in obrtno društvo. Gg. členi na deželi, ki za III. društveno leto še niso členarine doposlali, a imajo poštne čeke že v rokah, se prosijo, da to takoj store, ker je koncem leta treba urediti račune in knjige. Zajedno se opozarjajo, da se pri svojih vlogah na društvo ravnajo po prvotnem navodilu. Pri vsaki pritožbi ali prošnji navesti je konkretne slučaje kakor tudi osebe in dejanja. Le tak popolen obseg zamore odboru omogočiti uspeh pri njegovih korakih.
— Slovensko gledališče. Sinoči smo imeli zopet dobro predstavo! Bilo je smehu v izobilju, in očividno se je občinstvo izvrstno zabavalo. »K o n-trolor spalnih vagonov« je obre-del že precej vse odre po Evropi, dasi je šele par let star. Igrajo ga povsod z največjim vspehom, saj je Bisson renomiran francoski burkež, ki zna izmisliti vedno nove komične situvacije ter se poslužuje v svoj namen najnovejših iznajdb, n. pr. fonografa, samo da je zmešnjava še večja in komika še drastičnejša. »Kontrolor spalnih vagonov« je pendant »Martina Smole« ali »Kinematografa«, dejanje se vrši na sličen način in igrajo v njem precej iste osobe. Mož vetrnjak spozna končno, da je zakonska ženica vendarle najboljša, žena pa ga sprejme, zatisnivši eno oko, zopet srečna v svoje ljubeče naročje. Kakor vse francoske burke, odlikuje se tudi ta z živahnim dialogom, frapantnimi zapletkami in s pristno situvacijsko komiko, katera deluje zmagovito in vzbuja najzdravejši smeh. Globokoumne ideje gotovo ni niti v tej burki, zato pa nudi s svojim tehnično mojstrsko razdeljenim dejanjem vseskoz mnogo zabave. Kontrolorja spalnih vagonov« je cenzura, ki je napram igram na slovenskem odru vedno ginljivo tankočutna, nekoliko oščipala in obstrigla, torej tudi nekoliko oslabila, vzlic temu pa je spričo dobrega ensembla učinkovala burka docela. Kakor v vseh takih igrah, je nagel tempo conditio sine qua non, zato pa je pripomogel k sinoč-
njemu vspehu največ zopet g. D e v 1, ki je igral z elegantno bravuro ter v prvi vrsti pripomogel do živahnosti. Kar se tiče perfektnega memoriranja in temperamentne igre je g. Deyl lahko vzor svojim kolegam. Prav dober pseudo-kontrolor je bil g. L i er, ki je sinoči dokumentiral, da je tudi vrl salonski komik. Igral je vseskozi imenitno ter žel mnogo zasluženega priznanja. Pohvaliti je tudi našo marljivo ljubimko, gdč. Rück ovo, simpatično in ljubeznivo Lucienne ; tudi gospa Lounska in gdč. Ter še v a sta dobro rešili svojo nalogo. Aurore je paradna uloga, za katero se povsod igralke komičnih stark trgajo. Gospa Danilova pa hoče igrati mlade in nekomične junakinje. Prepričani smo, da je gospa Danilova vzlic temu dobra igralka, kadar le hoče. V ensemblu sta bila dobra g. Bo-leška in g. Dragutinovič; zadoščala sta g. Danilo in g. rež. Verovšek, ki pa bi bila gotovo izborna, ako bi v tempu hotela posnemati g. Deyla. Končno ni pozabiti še režije gosp. Dobrovolnega, ki je bila zopet v vsakem oziru prav skrbna in okusna. »K ontrolor spalnih vagonov« privabi prihodnjič gotovo še več ljubiteljev lahkotne zabave, pikantnega dialoga in prisrčnega smeha.
P.
— Učiteljske vesti. Nad učiteljem v Negovi je imenovan ondotni učitelj g. Mihael Vreča; šolski vodja pri Sv. Jerneju nad Muto je postal gosp. Josip Peitler. Stalni učitelji oziroma učiteljice so postali gospodje in gospodične: Friderik Bernard pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Matilda Bernard pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, Josip Kosi pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Marija Kos pri Negovi, Ljudmila Poljanec pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Katica Pire na Stari gori pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Ida Stedry v Koprivnici, Kristina Šuler na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Marija Vavpotič v Olimju. Učiteljica ročnih del pri Mariji Velki je postala gdč. Avgusta Kos.
— V pokoj je šel nadučitelj v Št. Jerneju g. Janez Saje. Služboval je trideset let v št. Jerneju ter si za ljudsko izomiko pridobil velikih zaslug. Za časa njegovega službovanja in po njegovem prizadevanju razširila se je jednorazrednica v štirirazrednico s paralelko. Želimo vrlemu g. nadučitelju, da bi dolgo užival pokoj, ki si ga je s težkim delom pošteno zaslužil.
— Slovensko društvo v Mariboru. Ker zadnji občni zbor ni bil sklep čen, sklicuje »Slovensko društvo« s sedežem  v  Mariboru,   novi   občni   zbor na nedeljo dne 8. grudna t. 1. ob 3. uri po-poludne v restavracijo »Narodnega doma« v Mariboru.  Dnevni red:   1. Citanje in odobrenje   zapisnika   zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poro čilo blagajnikovo. 4. Volitev novega od bora. 5. Slučajni nasveti in predlogi.
— ,,Naprej" v Gradcu priredi dne 8. decembra v dvorani »Stadt Triest« Miklavžev večer.
— Ciril-Metodov koledar za
leto I902. V zalogi tiskarne A. Slatner v Kamniku je izšel jako lično in okusno narejen stenski koledar, in sicer v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Poleg koledarja obsega tudi kolkovo lestvico in kroniko družbe sv. Cirila in Metoda.
— Adresna knjiga za Ljubljano. V zalogi knjigotržnice O. F i s c h e r izišla adresna knjiga za leto 1902 je urejena prav tako, kakor za letošnje in za lansko leto. Poleg natančnega zapiska vseh cest, ulic in trgov z vsemi hišami in njihovimi posestniki vred, ter zaznambo, v katero faro da spadajo, obsega knjiga tudi zapisek vseh hišnih posestnikov občin Gornja Šiška in Spodnja Šiška, dalje za pisek vseh eblastev in njihovih funkcionarjev, vseh javnih in privatnih zavodov, šol, društev, prometnih in zavarovalnih zavodov, imenik vseh trgovcev in obrtnikov, urejen po obrtih, imenik vseh trgov-sko-sodno protokoliranih firm, imena vseh še živečih častnih meščanov ljubljanskih in končno imena vseh ljubljanskih prebivalcev in njih stanovanja. Knjiga je spretno urejena in vseskoz zanesljiva.
— Šupevčevo hišo v Prešernovih ulicah je, kakor je bilo povedano v včerajšnji seji obč. sveta, kupila Mestna  hranilnica  za 76000 kron.
Hiša se podere, in se na njeno mesto sezida lepo uradno poslopje za mestno hranilnico. S tem bodo končno tudi Prešernove ulice regulirane, kar je postalo jako nujno potrebno, zlasti odkar je stekla električna železnica.
— Porotne obravnave. Pri včerajšnji prvi obravnavi bila je 28 let stara gostija Jera Juvančič iz Področja, ki je bila obtožena hudodelstva težke telesne poškodbe, od obtožbe oproščena, ker je dokazala, da je le v silobranu pijanega Jožefa Rozmana udarila z motiko po glavi ter mu izbila oko. — Pri drugi obravnavi bil je 26letni tovarniški delavec Henrik Poklic iz Grobelj, ki je bil obtožen hudodelstva uboja, iz istih razlogov od obtožbe oproščen.
— Ptičar na Golovcu. Pred par dnevi prinesli smo notico o ptičarju \Yin-disehu, češ, da je neopravičeno lovil ptiče na Golovcu in pri tem neusmiljeno postopal. Včeraj pa se je vršila pri tukajšnjem kazenskem sodišču obravnava proti Janezu Windischu po § 460. kaz. zak., pri kateri se je izkazalo, da smo 64 let staremu možu krivico delali. Ptičar Windisch ima namreč oblastveno dovoljenje na Golovcu ptiče loviti, in vsled tega je državnega pravdništva tunkcijonar tudi takoj umaknil obtožbo po § 460. kaz. zak. Nato je bil g. Windisch oproščen to obtožbe. Pri tem je le še opomniti, da sta se v zadnji notici omenjena gospoda popolnoma neopravičeno lotila starega ptičarja in mu vrhu tega vse ptičarsko orodje razmetala in poškodovala. Vsak se drži svojih pravic in si ne prisvajaj oblasti, katere nimaš.
— Mejnarodna panorama. Moskva s svojimi čudovitimi zgradbami, zlasti pa nebrojnimi cerkvami, ki so okrašene s pozlačenimi kupolami v pristnem domačem zlogu, mika že tujca, Neslovana. Slovanu pa sploh ni treba, se nadejamo, priporočevati, da si ogleda ta teden razstavljeno Moskvo v mejnarodni panorami, Slovana itak zanima in vleče, da spozna veličasten Kremi, svetovnoznani samostan sv. Trojice, Izveličarjevo velekrasno cerkev in osobito ta blišč v prelestnih dvoranah in prostorih Kremla. Torej, vsak Slovan naj si Moskvo ogleda, slike so pogleda vredne.
— Šivanje. Delo s šivanko, kakor se je izvrševalo v tako imenovanih dobrih starih časih, je bilo precej težaven poklic Šivilje po poklicu so bile vseskozi blede, pohabljene stvari, kojih telo je bolehalo od dela. Kako drugače se je vse zasukalo v naši moderni dobi! Danes stojimo v znamenju stroja! Kar je prej trudapoln napor izvršil še le po mučnem, dolgotrajnem delu, to izgotavlja sedaj hitro in kakor bi se igral, lehko, vse premagujoči stroj. Neprestano naraščanje prebivalstva v vseh delih zemlje zahteva dandanes hitrejše delo, ker konzum stopa v nedo-merno in človeške roke niso vsemu kos. In kako dovršeno obliko je dosegel v današnjem času šivalni stroj! Primerimo le enkrat prav prvi, od Singerja Co. na prodaj postavljen kalup šivalnega stroja z izdelki, kakor jih Singer Co. izdeluje dandanes v tako mnogostranskih varija-cijah! Kako ogromen napredek se tu kaže v tehniki našemu očesu! Prvi kalup, prvi šivalni stroj je bil le okoren, neličen kolos, današnji stroj pa je čedna mizica, okras sobe. Dočim se je moglo s prvim strojem šivati le najpriprostejša in samo ravno-črtna dela, ni ga zdaj dela, in če je še tako komplicirano, katero bi se ne moglo izvršiti s kakim od Singerja Co. nalašč za to sestavljenim šivalnim strojem. Če se prevdari, da Singer Co. izgotavlja 700 vrst šivalnih strojev za vse mogoče namene in še vedno ima pred očmi, vselej novo in boljše ustvariti, potem še le moremo razumeti, kako velikansko premembo je napravil šivalni stroj takorekoč v vseh strokah šivalne industrije. Osobito v industriji za obleke je iznajdba šivalnega stroja napravila pravo prekucijo. Šivalni stroj daje tudi najmanjšemu delavcu in delavcu v domačiji možnost, da se more ohraniti v protiutežju.
' Katoliška univerza v Sol-nogradu. »Vaterland« naznanja, da so avstrijski škofje pri zadnji škofovski konferenci sklenili, da se ustanovi že toliko let projektirana katoliška univerza v Solnogradu. V ta nameo so ustanovili poseben odbor škofov.   V njem sedi tudi
kardinal Miss i a. V očigled temu ni čuda, da pri gotovih ljudeh ni nič pravega navdušenja za vseučilišče v Ljubljani.
' Tiskovna pravda dr. Franka
proti dr. Tresič-Pavičiču. V petek, 29. m. m. se je dovršila dolgotrajna tiskovna pravda drja Josipa Franka, urednika »Hrvatskega Prava«, in Martina Lovrenčeviča proti drju Anti Tresič Pavi-čicu in tovarišem radi žaljenja časti. Obsojen je bil Tresič-Pavičič na 3 mesece Ivan Barbič na 2 meseca, Stjepan Zago-rac na en mesec in Josip Žafran na šest tednov ječe. Vendar so bile izpremenjene te kazni v denarne globe. Tresič-Pavičič mora plačati 360 K globe. Ta pravda je razkrila iznova, da so politične razmere na Hrvatskem žalostne in da prevladujejo večinoma osebnosti.
' Vsa rodbina — zblaznela.
Iz Berolina javljajo, da je ustanovil v Datteju kmet Kaschka nekako versko družbo. Molil je veliko ter se postil s svojo obiteljo po cele dneve. Nedavno pa so prinesli listi vest, da je mučil Kaschka taho dolgo svojo ženo, da je vsled bolečin umrla. Daroval jo je Bogu v spravo, kakor je sam rekel. Skliceval se je na Lesede sv. Pavla : »Brez prelivanja krvi ni odpuščenja.« Kaschka je bil seveda blazen. Tudi dva njegova sina, hči, dekla in svakinja so vsled prevelike pobožnosti zblazneli. Prepeljali so vse v blaznico.
' Nesreča na železnici. V ponedeljek zvečer sta pri postaji Sollenau na Aspang-železnici trčila dva vlaka. Kriv je strojevodja, ki je prezrl signale, menda vsled razburjenosti, ker je prvič samostojno vodil vlak. Pet oseb je bilo težko ranjenih, šestnajst oseb pa lahko poškodovanih.
* Obiteljska drama. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Curiha, da je mestni knjižničar Biederman iz Winterthurja v čolnu na jezeru ustrelil svojo ženo, otroka in potem še samega sebe. Storil je to bržas v blaznosti.
' Recept namesto zdravila.
Neki dninar, ki je delal pri zgradbi simplonskega predora, je občutil, da ga trga v desni nogi. Ker pa bolečina ni ne-havala, je poklical zdravnika. Ta mu je predpisal zdravilo, s katerim je imel delavec mazati bolno nogo. Toda delavcu to ni pomagalo in zdravnik je predpisal močnejše zdravilo. Ker pa tudi po tem ni odjenjala bolečina, je zdravnik vprašal, kako uporablja bolnik predpisani recept. Zdaj še-le je zdravnik izvedel, da si je delavec drgnil nogo s papirjem — z receptom !!
* Sodnik, ki se je sam obsodil. Sodnik Cowrtright v mestu Winni-pegu v Kanadi je že 20 let opravljal prav zvesto svojo službo, strogo je varoval red in poštenje. Tekom teh 20 let je obsodil več nego 500 oseb zaradi pijančevanja. Nedavno se ga je pa sam nasrkal, ob priliki, ko ga je obiskal po dolgem času neki prijatelj. Drugi dan je prišel v pisarno, občinstvo pa je že izvedelo o njegovem nočnem junaštvu. Sodnik si je vsedel ter s strogim glasom zaklical: »Fran Cowrtright naj vstanea. — Ker je poklical svoje lastno ime, je vstal ter dejal : »Cowrtright, vi ste sinoči prestopili zakon, vi ste se upijanili ! Ne tajite tega! Ne odgovarjajte! To je istina, vi ste bili »trčen«. Žal mi je, toda obsoditi vas moram h globi 20 dolarjev. — Občinstvo je poslušalo tiho, in sodnik je še dodejal: »Cowrtright, ker ste se pa vedli 20 let vselej dostojno, torej vam kazen odpuščam«. Občinstvo je sprejelo razsodbo s hrupnim ploskanjem, in sodnik je začel obravnavati drugo sodno zadevo, ne da bi kaj izgubil na svojem vplivu.
Književnost.
— ,,Ljubljanski Zvon". Vsebina decembrskega zvezka: 1. O. Zupančič: Znamenja. Legenda. 2. Fr. Dolinčan: Kmečka osveta. Drama. 9. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. 7. V hišici Petra Velikega. Spomenik mladega Puškina. 9. V kupeju. 10. Ruska vas. 11. Na »Vrabčjih hribih«. 12. Samovar. 13. Teče Dnjeper. 4. Milan Mar j an o vič: Noviji hrvatski pri-povjedači. 5. Fran Valenčič: Brez zamere! Pesem. 6. Pfemysl Haje k: Voditelji kitajskega   duševnega   življenja 7.
E. Gangl: Moje gosli. Pesem. 8. A. Aškerc: Za vseučilišče v Ljubljani. 9. V. Bežek: Zaščitnikoma Levčevega pravopisa vnovič v prevdarek. 10. E. Gangl: Moje tiho hrepenenje. Pesem. 11. E. Gangl: Rdeči nagelj, rožmarin. Pesem. 12. Josip K o s t a n j e ve c: Utrinki. 13. V. S. Fedo-rov: Zimsko jutro. Pesem. 14. V. Bežek: S potovanja v Jeno 15. Književne novosti. A. Aškerc: Knjige »Družbe sv. Mohorja«. — Janka Kersnika zbrani spisi. 16. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: »Novi akordi«. — Dr. Gojmir Krek: Koncert »Glasbene Matice». 17. Slovensko gledišče. Onjegin: A. Drama.— B. Opera. 18. Upadobljajoča umetnost: Kipar Gangl. — Kipar I. Zaje. — Slikar Strnen. — Slikar Grilc. 19. Naše ob neb j o. Astronomski koledar za mesec december. 20. Splošni pregled. Ljubljansko vseučiliško vprašanje. — A. A.: Maruličeva slavnost. — Druga ljubljanska državna gimnazija. — Javna predavanja v Ljubljani. — Švedski pesnik grof Karel Snoilsky in Ljubljana.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj. 4. decembra. Odločnemu nastopu naprednega jugoslovanskega kluba se je zahvaliti, da se je predlog zastran vseučilišča rešil, in da pride že v petek na razpravo. Na protest, ki ga je v včerajšnji seji klubovih načelnikov izrekel dr. FerjančiČ, je izgovoril dr. Šusteršič, da si pridržuje popolno prostost, storiti, kar mu bo kazalo. Danes je prišel do spoznanja, da mu kaže, ukloniti se protestu naprednega jugoslovanskega kluba ter se izrekel, da se naj takoj vrši dotična razprava. Razprava je določena za petek. V imenu Cehov bo govoril podpredsednik poslanske zbornice dr. Ž ä č e k.
Gradec 4. decembra. Danes opo-ludne se je vršil shod slovenskih akademikov, ki so po obširnih poročilih soglasno sklenili izreči nezaupnico slovenskim državnim poslancem zaradi ljubljanske univerze. Izjava se priobči jutri.
Dunaj 4. decembra. V današnji seji proračunskega odseka je prišlo do izredno ostrih nastopov proti vladi. Ministrski predsednik dr. Körber se ni udeležil seje. To je dalo dr. Kramä*u povod, da je označil postopanje ministrskega predsednika kot bagateliziranje parlamenta ter poživljal vlado, naj ali odstopi ali naj dela boljšo politiko. Še ostreje je govoril dr. Herold, ki je svoj govor tudi končal s pozivom, naj Körber odstopi. Seja se je na to pretrgala. Nemški člani so imeli koj na to posvetovanje zastran novih volitev v državni zbor ter so poslali svoje zaupnike k ministrskemu predsedniku z naročilom, naj ga pregovore, da pride popoludne v sejo budgetnega odseka. Doslej se še ne ve, če se dr. pl. Körber temu odzove.
Dunaj 4. decembra. „Wiener Zeitung" javlja, da je cesar podelil slovenskemu pisatelju profesorju Josipu Stritarju viteški križec Franc Jože-fovega reda.
Dunaj 4. decembra. Češki agra-rec Rataj je v včerajšnji seji izrazil, da pojdejo agrarci v gotovem slučaju z Mladočehi. Ta izjava se tolmači tako, da hočejo agrarci v slučaju novih volitev skleniti z Mladočehi kompromis, ki bi bil naperjen proti Dunaju.
Lvov 4. decembra. Maloniski vi-sokošolci so izročili rektoratu spomenico s 400 podpisi akademikov vseh štirih fakultet, s katero naznanjajo, da ne bodo več obiskovali lvovskega vseučilišča, ker se čutijo po rektorjevem oklicu žaljene na časti. Pričakuje se, da vlada sistira predavanja za tekoči semester.
Novi York 4. decembra. Poslanica preži denta Eoosevelta na kongres priporoča iztiranje vseh inozemskih anarhistov iz Zjedinjenih držav, se izreka proti trustom in kartelom ter naznanja, da se poostre predpisi glede priseljevanja v svrho, da se to omeji.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilančni izkaz za mesec november 1901. Aktiva: Gotovina v blagajni 29.955 K 63 h, naloženi denar 457.036 K 79 h, posojila 2,818.879 K 86 h, vrednostne listine 6.200 K prehodni zneski 817 K 83 h, inventar 917 K 42 h, zaostale obresti od 31. decembra 1900 38.010 K 72 h. Pasiva: Zadružni deleži 23.990 K, rezervni zaklad 55.970 K 80 h, pokojninski zaklad 3.250 K 99 h, hranilne vloge 3,162.148 K 36 h, pred-plačane obresti od 31. decembra 1900 9 292 K 39 h. Denarni promet 12.939.592 K 09 h. Upravno premoženje 3,354.118 K. 25 k.
— Mestna hranilnica v Kranji.
V mesecu novembru 190L vložilo je 281 strank 66.613 K 11 h, vzdignilo pa 235 strank 67.835 K 99 h, 5 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 6000 K. Stanje vlog 2.586.033 K 35 h, stanje hipotečnih posojil 1.729.049 K 05 h in denarni promet 173587 K 57 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1901 je 184 strank vložilo 74 521 K 20 h, 156 strank vzdignilo 53402 K 94 h. 22 strankam se je izplačalo posojil 25.338 K, denarni promet 235651 K 35 h.
Darila.
Družbi   sv.  Cirila   In   Metoda   80   od 9.
do 30. novembra peslali prispevke p. n. gospoda in korporacije: Upravniätvo „Slov. Nar." 15321 K, uredništvo „Slovenca" 32 20 K, Jour fixe" obeh Sentpeterakih podružnic v Ljubljani 210 K, Marija Pesjak v Kamni gorici volilo t Mih. Pesjaka 900 K, moška podružnica v Trbovljah 6824 K, ženska podružnica v Črnomlju dohodek veselice 10458 K, (po SI. N.) solčavski župnik Mil. Šmid dar Mohor-janov 19 80 K, kapi. Fr. Gomilšek pri Sv. Barbari pod Mariborom ob sestar ku prijateljev in čestil-cev novega doktorja J. Somreka za mutsko Solo nabranih 17 20 K, podružnica za Šteben in okolico 21 K, Kolarič na gostiji Mikl-Kočevar v Središču nabranih 35 K, posoj. revizor Fr. Jošt v Velikovcu nabranih 6 K. — Meseca novembra je družba imela 214163 K dohodkov in 2391 56 K stroškov. Blagajništvo družbe  sv. Cirila   in Metoda.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Evgen Vilhar, v Kalcu 10 K mesto venca dragemu prijatelju gosp. Viljemu Dolencu iz Orehka. — Gosp. prof. S. Rutar v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto prijatelju prof. Kragelju. — Skupaj 20 K. — Živela!
Za vseučiliško akcijo:  Gospod Flor. Rozman v Krškem 10 K,  katere je nabrala gosp. Ivana Končan ob odhodu g.  Slaparja v veseli družbi pri Kosarju v Rajhenburgu. — Živeli! I____I
Slovenci in Slovenke 1  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
i
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (2—17(
Se dobiva povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme
vzrtlt-žtgje ~4>t>e čiste, f»ele im utirat:f.
Meteorologiöno poročilo.
Viiiii. u»d morjem 806 3 m. Srednji «ract>l tlak 786*0 mm.
Stanje Čas opa- baro-zovanja j metra
v mm.
Vetrovi
Nebo
0
9. zveCer
7. zjutraj 2. po pol.
737 2
737 6 7384
Srednja včerajšnja temperatura male: 01°.
2 0 si. szahod oblačno | d
0 4 al. szahod del. jasno1-
3 0 si. szahod pol. oblaß. 0
0-3°, nor-
Dunajska borza
dne 4 decembra 1900.
dkupni državni dolg v notah   .... 89 —
Skupni državni dolg v srebra .... 08*85
avstrijska zlata renta....... 118-80
avstrijska kronska renta 4°/0  .  .  .  . 96'85
Ogrska Blata renta 4C/, ....... 118 55
Ogrska kronska renta 4\B..... 94 —
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1005 —
Kreditne delnice  . '........ 660 50
London vista.......... 239 35
■srnlki državni bankovci na 100 mark. 117'15
80 mark............ 2344
80 frankov........... iv05
Italijanski bankovci........ 88 20
0. kr. oskmi........... 1131
Zahvala.
Za preerčne in nebrojne dokaze sočutja povodom smrti našega iskreno
ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Antona Papež-a
c. kr. davkarja v p.
za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku predragega ranjkega izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prečasti-
tej duhovščini, gg. c. kr. uradnikom si. c. kr. glavarstva, davkarije in sodnije, slavnemu poveljstvu pnv. meščanske garde,, si. mestnemu županstvu, g. ravnatelju meščanske šole in gg učiteljem čast. usmiljenim bratom v Kandiji pri Rudolfovem gg. krškim pevcem za njih prekrasno in ginljivo petje, vsem daro-vateljem prekrasnih vencev in sploh vsem meščanom, kateri so izkazali preljubemu ranjkemu zadnjo čast.
Krško, dne 3. grudna 1901. (2670)   Globoko žalujoči ostali.
Deklica
(1088)
iz poštene rodbine, stara 15 let, ki je dovršila 5razredno ljudsko šolo ter poldrugo leto strokovne šole želi vstopiti v trgovino kot u^enku. Ponudbe pod „Š* na uprav. „Slov. Naroda".
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti pri-merni_ ceni hišni posestnik na Tržaški cesti št. 55. (266—1)
600 gld.
se išče na osebni kredit z zagotovljen-jem varnosti, 100 gld. se vsako leto povrne in plača 6 odstotkov.
Ponudbe pod  „M.  Z." upravništvu
»Slov. Naroda.«
Proda se izvrsten
1x3, arm. o
z enajst registri, eno leto rabljen, in sicer tudi na obroke. (2644—2) Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Radi  odpotovanja   proda so po jako nizki ceni (2664-d
damsko kolo
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Božičnica
»ar
najprikladnejša za prijatelje in prijateljice citer, koji ljube domačo svojo glasbo, je Album skrbno odbranih najlepših in priljubljenih slov. napevov za citre s podstavljenimi besedami. — Dražestni, v kolikor mogoče lahkem slogu pisani napevi, najbolje in najhvaležneje te zbirke, prirajeni so vsi osebito efektno. Cena knjige s 40 pesmi 3 K, s 85 pesmi 6 K, s pošto 50 vin. več. Naslov:
Josip  Sorg (2668)
Dunaj, III., Kölbljraase Nr. \T.
cvetlični med
iz čebelnjaka Babnlkovegs v Dravljali,
z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po »fü It in Vi kilo
Edmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (12—240)
Ob ravni okrajni cesti, 8 minut od kolodvora dolenjske železnice stoječa
z novimi stroji, cirkularjem in stopami, se da ob novem letu 1902 v najem za več let. V 24 urah zreže se 120 desk.
Ponudbe sprejema lastnik grada Ma-laloka, z. p. Velikaloka, do 20. decembra t. I., kjer se izvedo natančni pogoji.
(1012-27)
Sloveči profesorji zdravilstvs in
zdravniki priporočajo
^ tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot ielodee
in teti vzbu-
jajo««, dalje kot preba -
IJenJe in tr-
le m ii o o ti-
li r tj«* pospe-
šujoče sredstvo posebno onim, ki trpč na navadnem
t«'! f mim-1m
zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po IL 12 in več stekleničic. (1368-51)
•Talanda
Ceylon-ča}
Je jedrnat, aroniatiren, eist,
Št. I v zavojčkih ä K -'20, K -'50, K 125 Št. 2 „ „ „ „ -'24, -'60, „ l'50 Sta 3 ii    n    . i ii    '32, n   '80, n 2.
se dobiva v neh veejlh špecerijskih trgovinah. (2593—4)
Nogavice, obujke, jopice, spodnje ki kij e itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke
ima fsjotowe^ kakor tudi po meri naprodaj
(2656—2)
Jnci Daring
strojno pletenje in konfekcija za otroke Ouer^Hj trg 5t. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
Posebno opozarjam svoje čestite odjemalce na moje nogavice lastnega izdelka, katere navzlic povišanih cen volne prodajam po s arih navadnih cenah.
C. kr.
dražbeni urad
i2374)   —*»- Dunaj (ii) I., Dorotheergasse 17
prevzema za licitacije: glaso-virje, harmonije, dobro pohištvo, okrasne komade, vozove, ekvipaže, premične reči iz zapuščin in preseljevanja, kakor sploh vsakovrstne predmete, izvzemši novo blago.
Zglasi se vsak dan od 8.—12. ure.
Cenetovo posestvo
v Zagorji za Savo
86 bo
dne 16. t. m. ob 10. uri dopoludne
na lici mesta
prostovoljno prodajalo.
Kdor hoče kaj kupiti, naj pride ob določeni uri na lice mesta. (2650—1)
I
I
Priznano naravna
Iistrska vina -pošiljata po nizki ceni    (2010—24) H Bebec & Zalaznik, Pulj. I
Išče se mladenič.
Kot vajenec išče se inteligenten in zdrav, okoli 15 let star mladenič, kateri bo dobival skozi 4 letno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko.
Ponudbe: Henrik Bremiiz, c. kr. dvorni zalagatelj glasovirjev v Trstu, Borzni trg št. 9. (2609-4)
Svežo jeguljo
Dunajske klobasice
kakor tudi viak teden ivtie
žgano kavo
ima (2448-5)
F—an Bergant
trgovec na Sv. Jakoba trgu št. 6.
Isknonja s* ei -vosa*!* «tan,
da je darilo tem vrednejše, čim je za nas praktičnejse, čim bolj nam rabi. Elegantni božični kartoni, vsak s tremi komadi Doerlng-ovega mila s sovo so potemtakem dvakrat toliko dragocen pridatek k božičnim darilom, ker 1.) oni so najboljši, kar nam nudi milarska obrt 2) kartoni so jako lepo iz-gotovljeni, 3.) isti so kakor v damskih, tako tudi gosposkih krogih kot darilo zelo priljubljeni, 4.) njih porabnost je vsled njihovega ugodnega vpliva na nežnost kože in čistost polti priznano velika. Doe-ring-ovi božični kartoni se dobivajo povsod brez podražbe cene. (2516-1)
Jl   j.   a   X   .>.   x u.
• »(. *1»
Rudolf Kirbisch-eva slaščičarna
£jubljanaf kongresni trg št. 8
priporoča (2623—3)
ffčST se. Mifelavž^vp
svojo največjo, bogato založeno skladišče kram-pusov, Miklavžev, šaljivih predmetov (attrappov), bonbonov, košičkov  in zavitkov,  napolnjenih z najfinejšimi bonboni. J*aro£tla vsake vrste se izvrše kar najskrbneje.
.  . .-. .-. i-. ... ... Si »..J* ... .......        »i* A*» .J. j.i»:«i«.«+«..i.:.i#--..ir
V "»''■« »*"•'»'•*    u+i»*i) f c      xt-t       xtn **i »*tV*-t »SV* >«^i«VtAW ***5^* tättr&'fttKttT&Z
T T, T T T T T T T T T T T T T T T T T T * T T T T T T T T
Zaga se odda v najem.
se
Enostavna žaga kranjskeora verskega zavoda v Stari fužini (Gorenjsko odda za dobo od 1. sušca 1902 do konca svečana 1905 zopet v najem.
Reflektanti na tisto žago naj oddajo svoje pisane ponudbe pri podpisanem oskrb-ništvu, kjer tudi leže na vpogled pogodbeni pogoji, do najdalje petka, 20. dec. t. I. 12. ure pred poldnevom. (2631—3)
G. kr. gozdno in domensko oskrbništvo.
Radovljica, dne 29. novembra 1901.
Oznanilo trgovine!
Usojam si cenjenemu občinstvu kakor tudi slavni garnizoni uljudno naznaniti, da Tgjj sem prevzela edino na svoj račun po 62 let od gospoda \ikoIaja 11 ofrutinami «J v tukajšnjem mestu, .Vi«-*«iii trs: nt. oskrbovano
nožarnico m orožarnico
kojo sem 22 let vodila in si pridobila temeljito znanost in bom tisto vodila pod imenom prejšnje tvrdke Hf. BI o Umi mihi a nespremenjeno dalje.
Zahvaljujoč se p. n kupcem in odje >alcem za njih v obilni meri izkazano zaupanje prejšnjemu lastniku obrti, prosim, da tisto tudi meni izkažejo. Prizadevala si bom, vsem naročilom z mesta in z dežele s točno postrežbo, z najskrbneje izbranim blagom in z nizko ceno vstreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. (2632—2)
I.Jul»lJana, dne 30. novembra 1901.
Marija Kalan.
Cn. kr. avttrijsfci jfe držam žttaln.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1901. lata. Odkod ls LJubljano jo*, kol. Proga osi Trbls.
Ob 12. ari 24 m po noči o sobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selathal v Aosaea, Solnograd, čas Klein-Rainiog
v Stojr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzenafeste, Ljubno,  Dunaj, čez Selzthal
v Solnograd, Inomost, eez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob d. ari 58 m popoldne oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Paria, Oes Klein-Reifung v Steyr, Line, Bude je vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove v are, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frana ensfeste, Inomoet, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi* I in Ii. razreda.) — Proga v Novo cie6to In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzena-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakavo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi L ia II. razre.ia , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenta, Inomcsta Zells ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludna osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Ii Hovega mesta in Eoöevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 85 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. koi. n Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob U. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih ia samo v oktobru. (1395)
Zahvala.
Jaz podpisana naznanjam s tem javno, da je bil ranjki Ivan Čuk, krojaški mojster v Idriji, »/« leta zavarovan pri vzajemni zavarovalnici
na f)unajt.
Glavno zastopstvo v Ljubljani, Pred skotijo št. 19, mi je zavarovano glavnico že v tem kratkem času izplačalo, da morem v resnici najtopleje priporočati zavarovalnico
9i
Janus"
vsem tistim, kateri se žele zavarovati. Idrija, dne 22. oktobra 1901.
(2669-D      Ivana Sternen.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
tkakor tudi     (2626 —2)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. M
i Amila
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal,
šip itd. itd. po najnižjih cenah. 49
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane ,,UunaJNkr želodčne kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Baby.puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna Skat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h.
Hlentliol-prasek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih Skatljicah ä 60 h.
K temu Menthol zobna In utstna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zanesl|lvo motna, elsta kemična
sodovica in polcalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
X-.astn.llc: 49
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
IO ubij an a, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 49
1» <» na fnlii fils cenah«
II. Iran Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni atarojl po najnižjih cenah. JBlelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno._49
fgmT" Vnanja naročila se točno izvrač. "W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah  bi*ez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blag. je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 49
različnih vrat aa polovico cene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
.________
Dragotin
49
Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
VeliU« zaloga
razne zlatnine
in prstanov.
Popravila in vsa ▼ mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše".
isstiBB^tAaiaissscuisf
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnaga Izdalka za dame, gospode In otroka ]• vedno na Izbero.
*f Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in *■ po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 49
^      as ii as aš Šm% as  m  ■ au a*. 4«.
Josip Reich ►
likanje snkna, barvarija in > kemična spiralnica
Poljanski nasip — Ozka ulic« št, 4 ^
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 49 dela.
Poatreiba. točna. — Gene olike.
•jr       ^ "v        ytmr^ur-v "sjr
Fran Heiler
LJUBLJANA, Stari trg si, 1. 49 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine presti.
i TfBo^mo 3»0 o«c o«c(J
\ Avgust Repič, sodar
I Ljubljana, Kolizejske ulioe štev. 16
(■v 1" r n o     e m) ' izdeluje, prodaja in popravlja vaakovratne $
I PST sode -gaj j
i po najnižjih eenah. 49 ^
i. Eupu'e In prodaj* staro vinsko posodo. | ajiiimiii isi^»eisja<«^iüaw£W»<a>!i.|iM|J»ii'f. MWan 5
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahiami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb.
Itllacl
trgovski pomočnik
želi premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki.
Ponudbe   sprejema  V.  D. poste resiante Ribnica. (2653 - 2)
Mlad trgovec
z dežele želi takoj vstopiti kot volonter v komptoir kake večje trgovine z deželnimi pridelki ali mešanim blagom, najrajo v Ljubljani. Ponudbe pod šifro Trgovec" upravništvu »Slov. Naroda«. (2646—2)
£epo predivo
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
ter
vsako množino suhih gob
&«i es 5» sa g «- na|tli*ažje •
finlon l(olenc
trgovec v Celji na Štajerskem.
£ESF~ Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. 2182—17)
I
G-otov \ispeli
imajo splošno preizkušene
karamele iz poprove mete
proti nedoMtujniiju apetita, želodčnemu bolu, Hlabeinu in poltvar-(2344 — 4)    Jrncmii xclodeu. a
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri Mr Pr. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Levstek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnközy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl Sladojevlč.
Prosim službe.
Bil sem več   let  pri  trgovini z
lesom ter imam dobra spričevala.
Ponudbe   prosim   pod   „sluzba" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2661—1)
Prod«, se
dobro ohranjeno, eno leto rabljeno
„Puch"-kolo
proti takojšnjemu   odplačilu  ali  tudi na obroke. (2645-2> Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«.
ffajlepše
božično darilo za stare in mlade je brez dvoma lepa fotografija. — Za izdelbo najfinejšega   in   najnovejšega na tem polju se
priporoča fotografski zavod
Sv. Petra cesta št. 27.
Sv. Petra cesta št. 27.
QnnnJIQliinio. Slike v naravni velikosti umetniško izdelane po uUuulJdll lulu i   najnižji ceni. — Brez konkurence! (2536—4)
Sagoo^
eA» »A» »A. rA» #A» »A. rA» eA* #A» rA» rw» »A. r> rA» ew» fi. rA» rk+ #A» »A» »A. «A» »A» »A. .A. «A» eA» «A»
-----rBäL-
Primerno
za Miklavža, borna m novoletna darila!
Šolske potrebščine, papirnate izdelke in tiskovine, kakor: razglednice, papir za dopisovanje, knjige s slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, račune, etikete, poročna naznanila itd. itd.
izgotavlja urno in rrno (2617—2;
akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem
JCarol 7111
v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
Jaz nisem Izraelit
kakor trde nekateri. — To mnenje je postalo zato, ker svoje blago, kakor:
pali tote za dame, jope. ovratnike, plašče, obleke za gospode in dečke, zimske suknje, haveloke, športne suknje itd. itd.
xr istinl za čuda nizko ceno prodajam.
Imam vselej le sifie in  moderno  blajvo, prevzemam narorila po meri. katera se izvršujejo na Danaju urno ter so jako rino in moderno izgo- y ± tovljena in pošiljam blago na Izbero brez postnega povzetja na vae strani.
Z velespoštovanjem
(2662-1)
Oroslav gernatovič
^Angleško skladišče oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št 3.
TT T T T  T  T T
T  T  T T
T T
Najpripravnejše
božično darilo
lepa zimska jopica ali ovratnik
kar se dobi v največji izberi po čudovito nizki ceni
pri
Antonu Schuster-ju
Cjubljana, Špitalske ulice.
Nadalje izooy—i)
fine obleke za dame in gospode veliko ceneje, kot nalašč za to narezani ostanki.
Unoleum-preproge,
(2667—1)
Velika izbera naglavnih serp in rut vsake vrste.
Miklavž
Čudi letos naj se
Z. Schwentnerju v Cjubljani
ter naj si kos zvrhoma naloži najmičnejših, najvrednejših in najcenejših daril.
Izbor je pri Mj* ScHwen*ai«?rjmi mnoK«vratrn  In obilen,
obilo je pa tudi otrok, ki po pravici pričakujejo, da jih Miklavž zaradi njih pridnosti bogato obdari.
Največje veselje bo napravil otrokom zlasti, če jim prinese:
Dic4ni^a Peani za mladino, zložil Oton Zupančič. Cena kart. 80 h, po r~l5>dMSUtJ.   po8ti 86 hv
Medvedji lov. Cukova gostija. ?*£ J^iRj.r,ÄJi£
niče".  Cena kart. 80 h, po poŠti 85 h. IVI o   mir r\\ir\   r\r\rrr\    Spisal Ivan TroSt.   II. zvezek „Mladinske knjiž-IMd   IdKUVU   IlUgU.   nlce   Cena kart. 80 h, po posti 86 h. HaKpi   aIpmmJ     Kolorirane  slike s pesmicam*:  Za najne2nejäo mladino. UVD1 I   Uli ÜUI.    cena 24 b, po posti 29 h.
N0Xa rlnmoAck 4iwoli Kolorirane slike iz demačega živalstva za naj-aoo   UUlMdUC   £IVdll.  nežnejšo mladino.  Cena 40 h, po posti 45 h.
Otročičem v zabavo, g £*M t\e pesmi0Mi- C8na broä-
nirnAIAam   */   7QKaurt    Leporello-izdaja  slike so napete na močni \J\l OCICem   V   ZauaVU.   i9penki s platnenimi hrbti.. Cena 1 K 50 h, po pošti 1 K 70 h.
Ms^a+sxw«* e\#^r-Lr^» Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. IMOeiOVa   Udi Kd.   Cena 1 K 50 h, po pošti 1 K 75 h.
CI-JL; Är<Äk»; Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in OldUKI   Ol eni.   kartonirani izdaji 1 K 60 h, po pošti 1 K 80 h.
Pa tudi druzih koristnih stvarij naj Miklavž ne pozabi, n. pr ••
■ peres, svinčnikov, držal, barv, papirja, ; ~ zvezkov,  bfciežnic,  črnilnikov itd. itd. Z
sploh preskrbi naj se z vsem. česar treba za dom in za šolo. Turej, pridni otroci, le priporočajte se Miklavžu, da Vam kaj prinese iz trgovine (2587—5)
£• Schvienltter
h> Dvorski trg.
hiUjnH1] in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Laataiaa in tisk »Naroda« tiskarne«.