Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za‘/2leta 90 din, za •/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovinof industriio, obrt in denarništvo
Številka 129.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
f_fvsak ponedeljek, sredo in petek
Liubliana. petek 17. novembra 1939
£4»«.— posamezni 4'EA številki din ■
Boi proti draginii
Stara in tisoč in tisočkrat izpričana resnica je, da rastejo cene vedno, kadar primanjkuje blaga. Vedno je bilo tako in ne more biti drugače niti sedaj. Vsi ukrepi, ki ne bi sloneli na tej resnici, so zaman, pa naj se naglašajo še tako glasno in s še tako kričavimi gesli. Če ni blaga, cene rastejo in naj se izdajo kakršni koli ukrepi.
Zalo pa je edino pravilno, če se hoče draginja zajeziti, da se trg oskrbi z zadostnimi količinami blaga. Zato je treba trgovcem dati možnost, da lahko kupijo v tujini blago, ki ga potrebujejo. Zato naj se dajo uvoznikom za uvoz potrebnega blaga potrebne devize. Nič ne pomaga vse stikanje za zalogami, če pa ne morejo naši trgovci uvoziti blaga, ki ga imajo naročenega in ki jim leži v Trstu, ker ne morejo dobiti deviz. Še nikdar se ni zgodilo, da trgovci ne bi hoteli prodajati blaga, ki ga imajo v zadostni količini v zalogi. Saj je vendar bistvo trgovine v tem, da se blago Čim hitreje proda, da se blago iz trgovin čim prej odda potrošniku. Osnovna zahteva za odpravo draginje je zato, da se omogoči uvoz blaga, ki ga v deželi primanjkuje.
Da pa se more to blago tudi plačati, je treba istočasno pospeševati tudi izvoz. Zato bi se morali dati izvoznikom potrebni vagoni, zato se ne bi smela izvajati izvozna kontrola tako, da se izvoz zavlačuje. Zato bi se moral ves postopek zlasti pri našem najbolj izrazitem izvoznem blagu na vso moč poenostaviti, da bi se razvijal izvoz čim bolj gladko. A niti pri hmelju, lesu in drugih naših izrazitih izvoznih predmetih se ne ravna tako.
Cene žitu rastejo horendno, a žito je glavni predmet prehrane. Nič ne bi rekli, če bi bil ta dvig cen v korist kmetovalcu. Toda silno malo verjetno je, da bi le majhen odstotek kmetovalcev od tega imel kaj dobička. Kajti takrat, ko so kmetovalci takoj po žetvi prodajati pšenico, je bila ta pod intervencijskimi cenami Prizada. Danes, ko žita ne prodajajo kmetovalci, temveč znani gospodje iz žitnih krajev, pa je ta cena mnogo nad Prizadovo ceno in ne kmetovalci, temveč dotični gospodje, ki v veliki večini niso našega rodu, imajo glavni in edini dobiček. Na drugi strani pa morajo milijoni kmetskega ljudstva plačevati drago pšenico, ker velik del kmetskega ljudstva ni pridelal dovolj lastnega žita za prehrano.
V tem času, ko so nagnane cene žitu že skoraj do viška, pa se pač ne bi smeli forsirali še nakupi občin za ustvarjanje sicer potrebnih rezerv. To se pravi iti naravnost špekulantom na roko.
Tudi takšne neskladnosti ne bi smelo bili, da bi se na eni strani pospeševat dvig cen, pa čeprav kmetijskih proizvodov, na drugi strani pa grozilo z najtežjimi kaznimi za vsak dvig cen, pa čeprav je ta diktiran od drugih ali pa celo iz tujine, .le čisto prav, če se nastopi proti navijalcem cen, toda nastopi naj se proti resničnim na-vijalcem, ne pa proti onim, ki so dejansko le njih žrtve. Kaj je trgovec v Jugoslaviji kriv, če je italijanski riž dražji? Kaj je naš trgovec kriv, če mora plačevati za kolonialno blago vsak dan višjo ceno?
Boj proti draginji je čisto lepa stvar, a ta boj se mora tudi pravilno voditi. S kampanjo in hujskanjem proti trgovcem se v tem boju nič ne opravi, kvečjem da se poveča število žrtev draginje še z nekaj trgovci. Za uspešen boj proti draginji je treba silno mnogo znanja, silno mnogo izkušenj, a tudi silno mnogo krepke ter čiste volje. Za takšen boj je treba, da je človek odločen in trd ne le
proti malemu trgovcu, temveč tudi proti takšnim gospodom, ki odločajo v kartelih, ki delajo z velekapitalom!
Slabo pozna vzroke draginje, kdor misli, da se draginja začenja in neha pri naših trgovcih. Pravi povzročitelji draginje so čisto kje drugje. Kdor se bori proti draginji s lem, da nastopa proti našim malim in srednjim trgovcem, pa tudi proti našim ve-
likim trgovcem, ta je res podoben junaku, ki se je boril z mlini na veter.
Ne z bojem proti trgovcem, temveč samo s sodelovanjem trgovcev se more zatreti draginja! In dokler to spoznanje ne bo zmagalo, tako dolgo tudi nihče ne bo ustavil draginje. Nobene iluzije, nobene fraze, nobena gesla te resnice ne spremene!
Akciie
Seia ožiega odbora Zveze trgovskih združeni
ndarmerijski
V torek ob pol devetih zvečer je bila v Ljubljani v Trgovskem domu seja ožjega odbora Zveze trgovskih združenj. Seja je pokazala razveseljivo delavnost Zveze ter je mogla Zveza poročati tudi o nekaterih lepih uspehih, ki so bili v zadnjem času doseženi za
trgovstvo. Seje so se udeležili vsi člani ožjega odbora razen gg. Čeha, Koširja in Lenarčiča, ki pa so svojo odsotnost opravičili.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Stane Vidmar, ki je tudi podal obširno poročilo o vseh akcijah Zveze.
Poročilo	predsednika	Vidmarja
Na urgenco glede rešitve našega predloga o spremembi kolko-va 11 ja kreditnih knjižic smo prejeli odgovor ministrstva za finance, oddelka za davke, da se bo naš predlog upošteval pri izdaji event. sprememb oz. dopolnitev zakona o taksah.
Na nujno predstavko glede ureditve uvoza riža je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine odgovoril, da bo ukrenil vse potrebne korake, da se to vprašanje čimprej ugodno reši. Stanje glede dobav riža se je že v resnici nekoliko zboljšalo.
Z odlokom za znižanje cene soli je bila ukinjena maloprodaja živinske soli po maloprodajaleih. Zveza je proti tej neumestni, nesmotrni in celo škodljivi ukinitvi predložila tehtno utemeljeno pred-slavko na vsa pristojna mesta.
Po predlogu združenja Maribor-mesto glede ureditve zakupopro-daje soli je Zveza pokrenila korake na vseh pristojnih mestih, da se vprašanje zakupoprodaje soli vendar že enkrat reši. Predlagali smo, da se zakupoprodaja soli ukine iu sol prepusti prosti trgovini. Če pa to ne bi bilo takoj mogoče, naj se začasno uvede zakupoprodaja soli po političnih oz. sodnih srezih, da odpade torej povsem nepotrebni vmesni banovinski zakupnik.
O obeh naših predlogih glede ureditve prodaje soli smo obvestili tudi Centralno predstavništvo in ostale Zveze trgovskih združenj s prošnjo, da tudi oni podpro naše zahteve.
Predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministru trgovine in industrije, ministru financ, pomočniku ministra financ in banu dravske banovine je Zveza odposlala prošnjo za popolno davčno amnestijo za vse prestooke in kazni po zakonu o neposrednih davkih (izvzemši čl. 137.), po zakonu o skupnem in splošnem davku na poslovni promet ter luksuzni m davku in po zakonu o taksah.
Kraljevski banski upravi dravske banovine je Zveza predložila predstavko za amnestijo banovinskih trošarinskih prestopkov.
Zaradi velikih težav, ki so jih imeli gospodarstveniki ob vpoklicu na orožne vaje, smo prosili g ministra za vojsko in - mornarico, da se dovoli samostojnim podjetnikom iu davčnim zavezan-
cem vsaj nekaj dni dopusta za
ureditev poslovnih odnošajev.
V zadevi teritorialne razmejitve zasebnih bolniških blagajn je bila Zveza odločno za to, da pripada bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani izključna pravica izvajanja bolniško-nezgodnega zavarovanja za vse trgovske in druge privatne nameščence na območju dravske banovine. Za rešitev, tega vprašanja se je Zveza obrnila ha ministra socialne politike in ljudskega zdravja g. dr. Sriljana Bu-disavljcviča.
K protidraginjski uredbi je stavila Zveza potrebne spreminjeval-ne predloge. Zvezi ni bil do sedaj sporočen še noben primer, da bi bil obsojen po tej uredbi kak trgovec v dravski banovini. V »Trgovskem listine smo odločno nastopili proti očitkom, da trgovci zvišujejo cene. Priznati pa je treba, da je protidraginjska uredba nezadostna, ker ne zadene tistih, ki dejansko zvišujejo cene. To so karteli, kar dokazuje zopetna podražitev bencina in še vrste drugih predmetov — in pa tuje — kapitalistične veletrgovine, večinoma v Zagrebu.
Cene nekaterim življenjskim potrebščinam so se v zadnjem času en gros krepko dvignile, vendar nam ni znano, da bi oblast nastopila preti temu. Ves odij pa pada na malega slovenskega trgovca.
Minister za trgovino in industrijo je izdal potrebno navodilo glede pojma kopičenja blaga po či. 2. protidraginjske uredbe. Navodilo je bilo objavljeno v »Tr-gevskem listu« št. 121. »Trgovski list« je objavil tudi seznam luksuznih predmetov, ki ne spadajo pod uredbo o zatiranju draginje.
Omeniti moramo tudi sporazum ti kstilnih industrijcev iu trgovcev glede medsebojnih plačilnih in dobavnih razmerij, dosežen dne 27. oktobra v Zagrebu. Trgovce so zastopale zbornice.
Na zadnji seji glavnega odbora odobreni enotni pravilnik pomočniških zborov je bil potreben še nekaterih dopolnil.
V zvezi z našo največjo nadloge, to je krošnjarstvom, bom opozoril na nekatera dejstva, ki kažejo, da smo pri zatiranju tega zla sami premalomarni. Od spomladi dalje smo prejeli od združenj le 2 pritožbi, ki sta bile po
komandi ugodno rešeni. Na naša vprašanja, kako je s kaznovanjem krošnjarjev po posameznih združenjih, smo prejeli odgovore, ki nikakor niso bili dovolj jasni in izčrpni.
Da se čim širši krog naših ljudi spozna s krošnjarskim vprašanjem z vseh strani, smo ponatisnili referat zvezinega tajnika dr. Ivkota Pustiška. Združenja, ki še nimajo te brošure, naj jo nemudoma naroče.
Glede volitev v Pokojninski zavod moram poročati, da bo 26. novembra občni zbor delegatov sporazumne politične kandidatne liste. Neodvisna gospodarska lista je vložila tožbo na upravno sodišče. To tožbo je lista izgubila in se je proti razsodbi pritožila na državni svet, ki po naših informacijah dosedaj še ni razpravljal v tej zadevi.
Kraljevska banska uprava je končno ustregla dolgoletnim zahtevam trgovskega stanu, da se uvedejo legitimacije za nakupovalce. Zveza je v tej zadevi prejemala in- oddajala predloge skoro vsako leto. Sedaj je priznana obveznost legitimacij, čim to sklene združenje, za sadne, lesne in hmeljske nakupovalce. Zasluga za sedanjo rešitev gre zlasti poslednjim intenzivnim prizadevanjem naše Zbornice. Potrebno je torej le, da združenja čimprej sklenejo obvezno uvedbo legitimacij.
Zveza je v času po 26. septembru izdala 5 okrožnic na vsa združenja, osrednji lesni odsek 3 — v njih je sporočila članstvu najvažnejše vesti glede razvoja in pogojev za izvoz lesa; osrednji od-
sek trgovcev s tekočimi gorivi pa je izdal 5 okrožnic.
Sekcija drogislov ima v petek 17. t. m. svoj redni letni sestanek in tedaj bo tudi ustanovni občni zbor društva drogistov za dravsko banovino. V obliki društva lahko namreč bolj prosto zastopajo interese drogistov.
Debata
Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je obširneje poro-' čal o novi ureditvi zakupoprodaje soli g. Milko Senčar, ki je skupno s predsednikom murskosoboškega združenja g. Čeliom ter predsednikom mariborskega združenja Osetom interveniral v tej zadevi v Beogradu.
V glavnem bo ustreženo zahtevi slovenskega trgovstva ter ne bo več v vsej Sloveniji le en vele-zakup soli. Uvedenih bo 8 do 9 velezakupov, in sicer po gospodarski pripadnosti krajev. Da bi se rajonirala za sol Slovenija po sodnih ali političnih okrajih, je iz tehničnih razlogov nemogoče.
Sedanja preureditev soli je zelo znižala dohodke monopolske uprave in ni bila uiti prav potrebna. Izvršila se je predvsem iz političnih razlogov. Verjetno je, da bodo s 1. aprilom cene znova revidirane.
V debati se je nato sklenilo, da bo Zveza predlagala, da se dovoli prodaja živinske soli vsem trgovcem.
Seja je nato sklepala o raznih dopisih združenj ter sklenila:
Ker se govori o novi ureditvi kmetskih dolgov, bo Zveza nastopila, da se zaščitijo trgovci in da se več ne izvaja zaščita kmetov na njih račun.
Solno knjižice naj ostanejo.
Glede uredbe o pravici službo-jemalca, da mu mora dati službo-dajalec prosto za iskanje službe, je Zveza mnenja, da sme imeti službojemalec v ta namen največ 6 dni prosto (v 6 tednih).
Zvezi pomočniških zborov se dovoli 500 din podpore.
Predsednik Vidmar je še poročal o akciji slovenskega trgovstva v korist obmejnega šolstva. Akcija lepo napreduje. V posebni okrožnici bo sporočila Zveza vsem združenjem potrebna nova navodila.
V Uubiianl ni bencina
Vprašanje bencinskemu kartelu
V Ljubljani je zmanjkalo bencina — na črpalkah. Kartelne črpalke dobe na dan te 250 litrov bencina. Tudi nafte je zmanjkalo.
Istočasno pa se poroča, da je v Ljubljani zadosti bencina, ki pa se ne daje v prodajo. Tako se trdi, da je samo v javnih skladiščih več polnih cistern bencina oz. tekočega goriva.
Vprašamo zato bencinski kartel za blagohotno pojasnilo, zakaj manjka v Ljubljani bencina in nafte.
Vprašamo nadalje, kaj je z bencinom v javnih skladiščih? Zakaj se la ne spravi v rezervoarje i:i nato v prodajo?
Upamo, da nam bencinski kartel na ta vprašanja odgovori, saj je pojasnitev teh vprašanj v javnem interesu.
Pripomnimo še, da se moramo čuditi, da bi pri nas nastalo pomanjkanje bencina, saj se je vendar bencinski kartel zavezal, da bo imel vedno zadostne zaloge. Te
bi morale znašati skupno s potrebami za vojsko najmanj 5500 vagonov. Ne moremo si misliti, da bencinski kartel teh zalog ne bi imel, saj se vendar oficialno nenehoma poudarja, da je pri nas uvedena kontrola nad karteli.
Nadalje moramo pripomniti, da postavljajo interesenti še druga vprašanja, ki so tudi v zvezi s cenami. Zaenkrat pa teh vprašanj 5 ne ponavljamo in se zadovoljujemo, če da bencinski kartel zadostna pojasnila na gornja vprašanja.
Na vsak način pa smo mnenja, da je kartel dolžan dokazati, da je sedanje pomanjkanje bencina in nafte v Ljubljani upravičeno!
Javnost se nad nenadnim in malo razumljivim pomanjkanjem bencina in nafte zelo razburja in zato je te > bolj potrebno, da bencinski kartel z zadovoljivim pojasnilom javnost pomiri.
Besedo ima sedaj bencinski kartel!
■
Rodni letni občni zbor
Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«
Ir Ljubljani bo v nedeljo dne 26. novembra 1939 ob pol deseti uri dopoldne v Ljubljani, »Trgovski dom«, Gregorčičeva 27.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Računski zaključek za 1. 1938.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Proračun za 1. 1939-
5. Določitev letnine za 1. 1939.
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.
Event. samostojni predlogi morajo biti najmanj 8 dni pred občnim zborom predloženi upravnemu odboru. Ce občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, je pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število članov.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani.
Predsednik: K. A. Kregar s. r. Tajnik: Leo Franke s. r.
I Potrebna je seja lesnega strokovnega odbora
Stalna delegacija lesnega gospodarstva kralj. Jugoslavije je na predlog Združenja lesnih trgovcev in industrialcev Bosne in Hercegovine naprosila dr. Savo Obra-doviča, pomočnika ministra za trgovino in industrijo, da skliče strokovni odbor za lesno gospodarstvo pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Ta seja naj bi bila v torek, dne 21. t. m. v Beogradu, njen dnevni red pa naj' bi bil naslednji:
1. Izvozna dovoljenja;
2. Plačilo izvoza v neklirinške države po pooblaščenih zavodih;
3. Postopek z dinarji, prejetimi vnaprej po kliringu;
4. Postopek za odstopanje deviz Narodni banki;
5. Menična jamstva za prejete predujme na blago;
6. Uvedba terminske prodaje deviz.
Ker je jasno, da je v sedanjih časih sestanek strokovnega odbora nujno potreben, upamo, da bo prošnji Stalne delegacije in vseh lesnih organizacij v polnem obsegu ustreženo.
Kako izigravajo nekateri tujci naše predpise
Ustanavljanje delniških družb za izkoriščanje naših rudnih ležišč, se v naši državi dovoljuje le pod pogojem, da je majoriteta družbe v rokah domačega kapitala. Zato je tudi predpisano, da se mora večina delnic glasiti na ime, ne pa na prinosnika. Kljub tem [jasnim predpisom pa tujci ne delajo tako in če le mogoče izigravajo te predpise. Zalibog pa jim pri item redno pomagajo oni naši nezavedni ljudje, da ne uporabimo hujšega izraza, ki se dajo kupiti kot slamnati možje. Tako poroča »Jugoslov. Kurir« naslednje: Neka tuja družba je hotela ustanoviti delniško družbo, ki bi izkoriščala bakrena in svinčena ležišča v južni Srbiji. Tujci so se pogajali z lastnikom ležišč ter mu ponudili 45% delnic, dočim bi družba dobila 49% delnic, 6% delnic pa bi dobil neki naš državljan, ki bi pa bil seveda samo slamnati mož tujcev ter bi ti dejansko imeli 55% delnic v svojih rokah. »Jugoslovanski Kurir« zato pravi, da bi se •morali zelo poostriti zakonski (predpisi za udeležbo tujcev pri delniških družbah, da ne bi mogli biti naši slamnati možje jeziček na tehtnici v delniških družbah v Jcorist tujcev.
Kako nai se spremeni obrtni zakon
Iz poslovnega poročila
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje nove zadruge: Delavska stavbna zadruga v Ljubljani, Stavbna zadruga »Prosvetni dom Dravlje-Siška« in Električna zadruga v Stari Novi vasi pri Ljutomeru.
Med konferencami, na katerih je sodelovala Zbornica za TOI po svojih delegatih, je izredno važna konferenca zbornic v zadevi noveliranja obrtnega zakona, ki jo je sklicalo trgovinsko ministrstvo koncem maja v Beogradu. Ker je obrtni zakon osovina, ki ureja javnopravne pogoje za izvrševanje pridobitnih poklicev, smatramo za važno, da poročamo o toku te konference. Gradivo za to konferenco se je pripravljalo, zbiralo in obravnavalo v zbornicah polnih 7 let, odkar je novi obrtni zakon v veljavi ter so bili že pred leti na medzborničnih konferencah formulirani konkretni predlogi za dopolnitev sedanjega zakonskega besedila. Razprave so trajale 7 dni in so pokazale dokaj nasprotujočih si stališč. Konferenca je seveda v tem zasedanju mogla obdelati komaj polovico obsežnega gradiva in je bilo zato določeno, da se naj mesec, dni pozneje nadaljuje. Nato je bila preložena na jesen in bi morala biti sredi septembra v Ljubljani. Ker pa z ustanovitvijo samostojne hrvatske banovine v obrtno-pravnem oziru položaj Se ni bil dovolj prečiščen, je bila konferenca ponovno odgode-na in doslej še ni bila sklicana.
Konference so se udeležili poleg zastopnikov vseh zbornic v ,državi tudi zastopniki Centrale industrijskih korporacij, Centralnega predstavništva gostilničarjev ter zastopniki vseh prizadetih ministrstev.
Program konference je bil, da se na njej razpravljajo vsi predlogi, ki jih je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo k načrtu novele obrtnega zakona od posameznih ministrstev, banskih uprav, inženirskih in apotekarskih zbornic, najrazličnejših stanovskih zvez in združenj, sploh vseh prizadetih uradov in ustanov.
Že v teku načelne debate, ko se je govorilo o načinu dela na konferenci, so posamezniki vprašali zastopnika trg. ministrstva, ki je vodil konferenco, ali se bo razpravljalo tudi o določbah o pomožnem osebju in o določbah drugega dela zakona. Predstavnik ministrstva je na to vprašanje izjavil, da se na konferenci o tem ne bo razpravljalo, ker bo to vprašanje urejeno z uvodnim zakonom k trgovinskemu zakonu. Obljubil pa je, da bo skušal doseči od pravosodnega ministrstva, da se skliče v ta namen posebna konferenca.
Delitev obrtov
Pri razpravi o predlogih za izprcmcmbo § 3. so zastopniki trgovinsko-industrijskih zbornic tolmačili alternativni predlog, ki je bil sprejet na lanskoletni majski konferenci. Po tem predlogu bi se obrti delili:
1. glede na način, kako se pridobiva obrtna pravica na:
a) obrti, ki se izvršujejo na osnovi pooblastitve,
b) obrti, ki se izvršujejo na osnovi dovolitve;
2. z ozirom na vrsto poslovanja na:
a) trgovinske obrle,
b) rokodelske obrte,
c) industrijske obrte,
e) ostale obrte, ki nimajo izrazitega značaja niti trgovinskih, niti rokodelskih, niti industrijskih obrtov.
V alternativnem predlogu se je pod točko 2. stavil naslednji predlog: Obrti se delijo na:
a) trgovinske,
b) rokodelske,
c) industrijske,
č) gostinske,
d) denarne zavode, pod katere spadajo tudi zavarovalnice,
e) prevozne obrte,
f)	ostale obrte, ki nimajo izrazitega značaja nobene od prej naštetih vrst obrtov.
Izčrpna debata se je vršila glede predlogov zbornic k § 19., ki se tiče
pogojev za samostojno izvrševanje trgovine.
V kompromisnem predlogu vseh zbornic se zahteva triletna učna doba in dvoletna pomočniška doba; po dovršeni učni dobi mora napraviti učenec prvi izpit, po dovršeni pomočniški dobi pa drugi.
Glede določb, ki se tičejo prehoda iz rokodelskega obrta k trgovskemu se v predlogih trgovinskih zbornic zahteva, da more rokodelec po 5 letih samostojnega izvrševanja rokodelskega obrta preiti brez dokazov usposobljenosti k trgovinskemu obrtu, toda samo k sorodni stroki in poil pogojem, da je bil v dotični trgovski stroki zaposlen najmanj eno leto.
Debata o teh predlogih je bila precej ostra, zlasti se je vidno pokazala nejevolja vseh zastopnikov skupnih zbornic, ko je predstavnik ministrstva izjavil, da je ministrstvo sploh proti vsakemu dokazu usposobljenosti za izvrševanje trgovine.
Nepovoljno je bila tudi sprejela izjava predstavnika ministrstva, da se mora iz zakona črtati §145., dasi to ni bilo predvideno v načrtu novele. Zato smo v svojih izvajanjih podčrtali, da predstavlja prav ta določba, po kateri so posli trgovinskih potnikov, sklenjeni z osebami, pri katerih ni bilo dovoljeno isknti naročil, nični, ena izmed glavnih pridobitev novegn zakona o ohrtih in da bi « črtanjem te določbe zopet na široko odprli vrata inozemskim trgovskim potnikom in zastopnikom.
Živahnejša debata se je vršila tudi glede dopolnitve § 32., glede katerega so stavili posebne predloge: ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, odsek za strokovno šolstvo, glavna uprava Udruženja inženirjev in arhitektov, Zveza inženirskih komor itd. Zastopniki zbornic so zagovarjali tekst, ki je bil sprejet na majski konferenci, dočim je predstavnik Centrale industrijskih korporacij
zahteval, naj se temu tekstu doda še določba, da more minister trgovine in industrije dajati potrebna navodila banovinam radi koordinacije in da se mora glede poslovodij pri industrijskih podjetjih radi jasnosti izrečno predvideti, da mu ni treba dokazati strokovne izobrazbe.
Pri razpravnh o dopolnitvi §60. smo zlasti pobijali predlog Apote-karske zbornice, ki gre za tem, da se monopol lekarnarjev razširi tudi na najbolj nedolžna kozmetična sredstva.
Pri § 95. smo se zavzemali za prestilizacijo tega paragrafa, kakor je bila sprejeta na skupni konferenci zbornic. V tekstu je zlasti tudi določba, da sme imetnik zborničnega potrdila po §95. obrt. zak. vrniti potrdilo proti povračilu zbornične takse, po odbitku odškodnine za manipulativne posle zbornice v 6 mesecih od dneva izdaje.
Pri §§ 96., 97. in 98. smo skušali prepričati referente ministrstva, da so predlogi zbornic utemeljeni in v svrho odstranitve nejasnosti pri izdajanju pooblastil za prakso obrtnih oblastev nujno potrebni.
S poudarkom smo zahtevali, da ministrstvo usvoji predloge zbornic k § 143., ki se tiče iskanja naročil po trgovskih potnikih. Stilizacija zborničnih predlogov gre za tem, da bo v znkonu jasno rečeno, da je iskanje naročil pri zasebnih strankah za vsakršno blago brezpogojno prepovedano.
Daljša debata je bila tudi k predlogom za spremembo § 160., glede podružnic in pomožnih lokalov sploh. Zastopnik Centrale industrijskih korporacij je zagovarjat stališče, da so prodajathtee industrijskih podjetij pomožni lokali, za katere ni treba niti pooblastila, niti usposobljenega poslovodje ,marveč običajna prijava pri obrtni oblasti, dočim so zastopniki trgovinskih zbornic zahtevali, da se morajo tudi take prodajalnice obravnavati tako, kot se obravnavajo podružnice trgovskih podjetij. Razprava se je ustavila pri § 176. tako, da je obdelana komaj polovica gradiva. Izdaja novele je že zelo pereča, in bi bilo v splošnem interesu, da se čimprej izvrši.
.Akciia nabavlialnih zadrug drž. uslu
Ta lepi podnaslov smo čitali v »Slovencu« v članku: »Cene življenjskim potrebščinam se dvigajo«. Tisti, ki čitajo samo naslove v listih — in teh ni malo — so najbrže dobili vtis, kakor da na-bavljalne zadruge pripravljajo velikansko akcijo za omiljenje draginje. če bi pa članek prečitali, bi doživeli silno razočaranje. Kajti vsa zahteva oz. vsa akcija nabav-ljalnih zadrug je v tem, da zahtevajo uvoz dotičnih predmetov, ki so za življenje najbolj potrebni. In nadalje je akcija v tem, da zahtevajo višje plače. Moramo kar odkrito reči, da je akcija nabav-ljalnih zadrug takšna revščina, da sploh ne zasluži napisa akcije. O vsem tem so gospodarske in zlasti
trgovske organizacije že davno in mnogo bolj jasno povedale, kaj je treba storiti. In celo za zvišanje uradniških plač so se trgovci izjavili že davno in mnogo pred na-bavljalnimi zadrugami.
Pričakovali smo, da bo »Slovenec« povedal, kako so nabavijalne zadruge znižale cene, kako so polne njih zaloge in kako velikansko korist imajo zadružniki, ker so nabavljalne zadruge dosegle direkten stik med producenti in kon-sumenti. O vsem tem pa ničesar ne slišimo.
Kje so torej one velikanske prednosti nabavljalnih zadrug in konsumov? Sedaj v stiski bi se morale predvsem pokazati 1
Industrija usnja zahteva prepoved izvoza surovih kož
Prejšnji teden je bila v Beogradu konferenca zastopnikov usnjarske industrije. Na konferenci se je konstatiralo, da so postale zaloge surovih kož zaradi velikega izvoza zelo majhne. Poleg tega so se kože tudi zelo podražile. Surove telečje kože, ki so veljale v av-
gustu 9 do 11 din, veljajo sedaj 17 do 22 din. Usnjarska industrija pa trpi zelo tudi zaradi podražitve vseh kemikalij, ki jih potrebuje. Njih cena je narasla za 50%. Rastlinski ekstrakti za strojenje pa so se podražili celo za 100%. Na konferenci so zato zahtevali, da se prepove izvoz surovih kož ter da se dovolijo kompenzacijsko kupčije za uvoz surovin in kemi kalij, ki jih potrebuje usnjarska industrija.
Politične vesli
Balkansko konferenco napovedujejo švicarski listi. Najprej pa je treba rešiti vprašanje Dobrudže. Romunija naj bi se zavezala, da odstopi Bolgarski po vojni Do-brudžo. Bolgarska pa zahteva, da ji vse balkanske države jamčijo, da se bo to res zgodilo. Na negotovo namreč Bolgarska noče pristati na vstop v balkanski blok. Med Romunijo in Bolgarsko posredujeta z uspehom Jugoslavija in Italija.
Sovjetska vlada je predlagala turški vladi, da se obnove pogajanja. Turška vlada pa je odgovorila, da se mora o tem najprej posvetovati s francosko in angleško vlado.
Francoski finančni minister je izdelal načrt za gospodarsko federacijo med Anglijo in Francijo. Načrt bi pomenil prvi korak k ustanovitvi združenih evropskih držav.
Mussolini je v odgovoru na pozdrave in aklamacije mladine pred. palačo Venezio v svojem govoru naglasil, da je treba iz previdnosti imeti poleg knjig tudi orožje. Italija je za mir, toda za oborožen mir.
Italija nikakor ne more dovoliti,
da bi Sovjetska Rusija prišla čez Karpate ali da bi se vrinila na Balkan. Tako poudarjajo italijanski listi.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop Je sprejel v svojem kabinetu belgijskega in nizozemskega poslanika ter jima po naročilu Hitlerja izjavil, da smatra nemška vlada po francoskem in angleškem odgovoru na belgljsko-nizozemski predlog za mirovno posredovanje ta predlog kot brezpredmeten. Ni pa izključeno, da bo Hitler vseeno s posebnim pismom odgovoril nizozemski kraljici in belgijskemu kralju. Njegov odgovor pa bo nedvomno negativen.
Vsi nemški listi ogorčeno zavračajo francoske in angleške pogoje za mir. Poudarjajo, da ne more biti niti govora o tem, da bi pristala Nemčija na razpravo o obnovi Avstrije ali Češkoslovaške. Takšna zahteva postavlja med Nemčijo in zaveznike nepremostljiv prepad.
Govori se, da bo nemški odgovor silno kratek in da bo naglasil, da bi pomenila obnova Poljske in Češkoslovaške (o Avstriji odgovor nploh ne bo KovorllUk bi. Nemčija izgubila svoj življehjski prostor. Zato Nemčija o takšnih pogojih ne more niti razpravljati.
Vznemirjenje na Nizozemskem se je poleglo. Nekateri nizozemski listi in politiki ostro napadajo nizozemsko vlado, ker ni znala pomiriti ljudi, temveč celo sama dala povod za razburjenost dežele.
Nemci so začeli delati na belgijski in nizozemski meji_ utrdbe.
Na zapadni fronti še vedno ni bilo nikakih pomembnejših dogodkov. Angleška letala so izvršila mnogo uspešnih poletov nad Nemčijo. Tudi nemška letala so povečala svojo aktivnost.
Angleži poročajo, da so bile te dni potopljene tri nemške podmornice.
Pomorski strokovn jak »Daily Te-legrapha« piše, da dokazuje potopitev britanskega rušilca, danske linijske ladje, kanadske ladje in mnogih drugih trgovskih ladij, ki so vse zadele ob mine, da spuščajo Nemci svobodno plavajoče mine.
Neka nemška volna ladja je zaplenila finsko ladjo »Jesi« in jo odvedla v Hamburg. Ladja je imela na krovu blago za Ameriko.
Iz Berlina se uradno demantira vest, da bi nemška vlada zahtevala. da napove Ceško-Moravska vojno Franciji in Angliji ter da ustanovi češki in moravski armadni zbor, da bi se s tem diskreditirala akcija Cehov v Franciji.
Pooblaščenec nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da nima Nemčija proti švedski nikakih posebnih zahtev. Gospodarska pogajanja s švedsko se bodo nadalle-vala, kakor hitro dobi nemška delegacija nova navodila iz Berlina.
Veliko poljsko industrijsko mesto Lodz je z vsem okrajem, ki je popolnoma poljski, priključeno k po-znanjski pokrajini in s tem k Nemčiji.
Predsednik poljske vlade general Sikorski in poljski zunanji minister Zaleski sta bila sprejeta, od angleškega kralja. Njima na ^ast je priredil angleški kralj po avdienci zakusko.	,	_	,,
Napetost med Finsko in Rusijo se je povečala. Ruske vesti, da je mobilizacija povzročila Finski velike finančne težave, je zavrnil guverner finske Narodne banke. Na meji se je zgodilo več incidentov.
Zaradi smrti nekega dijaka, ki je bil aretiran ob priliki demonstracij 29. oktobra v Pragi, so priredili njegovi tovariši velike demonstracije.
Za predsednika laburistične parlamentarne delegacije je bil znova izvoljen major Attlee.
Plenarna seia Zbornice za TOI
je bila v sredo dopoldne. O poteku seje smo že poročali v svoji prejšnji številki. Zaradi tedenskih naročnikov pa je treba, da vsaj v glavnih obrisih podamo potek seje.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Ivan Jelačin. Seje se ni udeležil del obrtnikov, ki se je začel v zadnjem času zelo ogrevati za ločene zbornice. Vendar pa se je tudi ta del obrtnikov po predsedniku odseka Ivanu Ogrinu izjavil za novi proračun. Jasno pa je, da večina obrtnikov ni za ločeno zbornico.
Predsednik Jelačin je najprej podal predsedstveno poročilo, nato pa poslovno poročilo. Zlasti obširno je govoril o protidraginj-ski uredbi in sedanjih razmerah ter krepko naglasil, da sedanje draginje niso krivi trgovci, ki od sedanjih razmer najbolj trpe.
Zbornični svet je nato soglasno sprejel novi proračun v višini 3,871.754 din. Zbornične doklade ostanejo neizpremenjene.
Sledil je referat zborničnega tajnika dr. Pretnarja o izpopolnitvi strokovnega nadaljevalnega šolstva. Referat je zaradi svoje temeljitosti vzbudil splošno odobravanje. (V eni prihodnjih številk ga bomo objavili v celoti.)
Zbornični svet je nato razpravljal in sprejel samostojne predloge zborničnih svetnikov in nekatere še izpopolnil.
Skupno je bilo vloženih 11 samostojnih predlogov, in sicer naslednji:
Zbor. svet. Jože Hrastelj zaradi sezonskih delavcev iz Prekmurja
in severne meje, da se zaposlijo doma.
Zbor. svet. Jože Hrastelj za zboljšanje gmotnega položaja drž.
nameščencev, zlasti srednjih in nižjih.
Zbor. svet. Milko Senčar, za zboljšanje naših cest.
Zbor. svet. Milko Senčar glede dostave prodanega blaga na dom odjemalcem izven kraja trgovčevega obratovanja.
Zbor. svet. Anton Fazariuc za uvedbo avtomatske telefonske centrale v Celju za Celje in okolico.
Zbor. svet. Anton Fazarinc za decentralizacijo delavskega in na-meščenskega zavarovanja. Enak predlog je stavil tudi zbor. svet. Anton Krejči.
Zbor. svet. Ivan Škrl za zopetno uvedbo ukinjenih potniških vlakov.
Zbor. svet. Mirko Peterlin za zboljšanje gostinstva v tujsko prometnih krajih.
Zbor. svet. Gorjanc, da bi mogli podružnici Narodne banke v Ljubljani in Mariboru samostojno izdajati izvozna dovoljenja.
Zbor. svet. Zadravec za spremembo določila § 219. obrtnega zakona.
(Vse samostojne predloge zborničnih svetnikov bomo zbog njih važnosti objavili v »Trg. listu« v celoti.)
VELIKA
BLASNIKOVA
ie izšla 19 40
Samostojni
zborničnih
Razširitev kompetenc podružnice Narodne banke
Predlog zb. svet. F. Gorianca
Med težavami, ki v prav občutni meri zavirajo normalni razvoj poslov ob izvozu lesa, so tudi formalnosti, ki so v zvezi z izvozno kontrolo. Proti izvozni kontroli, če je ta iz devizno političnih ali drugih ozirov nujno potrebna, v načelu nimam pomislekov, toda način izvajanja te kontrole nikakor ne bi smel po nepotrebnem zavirati in oteževati izvoza samega. Narodni banki mora biti znano, koliko vagonov posameznih vrst lesa se v določenih časovnih razdobjih izvaža iz območja ene ali druge podružnice. Zato bi mogla Narodna banka brez vsakih pomislekov pooblastiti svoje podružnice, da smejo v okviru določenih mesečnih kontingentov, izdajati same dovoljenja za izvoz lesa. Iskanje teh dovoljenj v Beogradu za vsak vagon posebej je zamudno in večkrat celo onemogoča izvozniku točno izpolnitev prevzetih obveznosti. Tudi smatram, da je pri lesu tak način
kontrole nepotreben. Podružnici Narodne banke v Mariboru in v Ljubljani naj bi same izdajale dovoljenja za izvoz, ker bi se s tem znatno olajšal položaj naših izvoznikov. Gre za navaden administrativen tehnični ukrep, ki bi se dal izvesti brez vsakih pomislekov za učinkovitost kontrole. Ako bi se izkazala potreba, bi mogla Narodna banka tako pooblastilo ob vsakem momentu preklicati. Tudi ima Narodna banka možnost dnevne kontrole nad izdajanjem takih izvoznih dovoljenj. Zato smatram, da proti ugoditvi tem zahtevam naših izvoznikov ne bi smeli biti nobeni pomisleki.
Predlagam, da blagovoli plenum skleniti, da se zbornica ponovno obrne na Narodno banko s prošnjo, da se pooblastita podružnici v Ljubljani in v Mariboru, da. bi smele vsaj za les izdajati predpisana izvozna dovoljenja. (Odobravanje.)
Za zbolišanie naših cest
Predlog zb. svet. Milka Senčarja
Cesta Maribor—Ptuj je v zelo slabem stanju. Vedno bolj in bolj propada, toda odločujoči faktorji očividuo tega ne vidijo, ker bi sicer že davno kaj ukrenili, da bi se na nji ne delala škoda, ki je vedno večja in ki se brez izdatno zvišanih stroškov ne bo dala popraviti. Danes je propadanje te ceste že tako napredovalo, da go tovo ne bo več dolgo trajalo, ko bodo nastale škode, ki bodo nemoteno porabo bistveno ovirale.
Za človeka, ki potuje po tej cesti s kakšnim vozilom, je potovanje prava muka. Cesta kaže toliko reber, da se tudi vozila sama do skrajnosti kvarijo. Za pešliojo je cesta v času deževja, ko je luknja pri luknji zalita z vodo, katero brizgajo vozila na vse strani, že sedaj jako neuporabna. Danes se ljudje že ogibljejo te ceste. Ce le mogoče, vozijo rajše po sicer daljši, toda bolje vzdrževani banovinski cesti preko Vurberga ali preko Frama.
Da je cesta v tako slabem stanju, je glavni vzrok ta, da se že več časa v redu ne vzdržuje oz. ne popravlja in posipa. Radi tega bi bilo na njej nujno potrebno temeljit« popravilo in posipanje.
Predlagam, da zbornica skleni opozoriti bansko upravo na obupne razmere na tej cesti in jo prositi, da posveti popravilu vso pozornost, odnosno vse ukrene, da jo v najkrajšem času spravi v [>ora-ben stan.
Ko je zbor. svet. Senčar zaključil svoj referat, ki je bil od vseh sprejet z odobravanjem, so se od vseh strani oglašali klici, da je treba popraviti vse drž. ceste v Sloveniji, ker so vse v enako žalostnem stanju. Zato je zbornični svet sklenil, da se predlog g. Senčarja razširi in da zbornični svet ponovno opozori odločujoče čini-telje na veliko škodo, ki jo ima gospodarstvo zaradi skrajno slabih cest v Sloveniji.
Vprašanie sezonskih delavcev
Predlog zb. svet. Jože Hrastelja
Ko se danes rešujejo zelo važna vprašanja naše ožje domovine Slovenije, smatram za svojo dol/most, da naslovim na zbornični plenum opozorilo na nerešeno ali bolje rečeno zelo napačno rešeno vprašanje naših sezonskih delavcev v tujini.
Gospodje, to ni samo gospodarsko vprašanje Prekmurja in naših severno-obinejnih krajev, to vprašanje je narodnega in državnega pomena.
Nad deset tisoč mladih dela-željnih in kruha potrebnih sinov in hčera slovenskih družin pošiljamo po posebni za to ustanovljeni organizaciji spomlad za spomladjo v tujino za zaslužkom in
Zahvala
Podpisani se iskreno zahvaljujeva Trgovskemu dobrodelnemu društvu „POMOC' v Ljubljani, „Trgovski dom", za vestno izplačano posmrtnino po pokojnih zavarovancih. Pri tej priliki priporočava to društvo vsem trg. pripadnikom in izjavljava, da s članstvom pri Pomoči zagotovite svojcem prvo najnujnejšo pomoč ob svoji smrti. V teh resnih časih, bi moral biti vsak član tega prepotrebnega društva!
V Ljubljani dne 16. novembra 1939
Albina Zvolenk,
nečakinja Franje Rihtaršič, trg. s sadjem
Katarina Cernii,
žena Ivana Černiča, zavarovalnega nadzornika
nikdo se ne vpraša, če je to prav ali ni prav. In ko se na zimo zopet vračajo nazaj k svojim družinam, telesno izčrpani, mnogokrat razočarani, praznih rok in z grenkimi občutki, da jim mati domovina, kljub zdravju, kljub pridnosti in volji do dela ne more dati vsakdanjega kruha, šele spoznamo, da to ni prav.
In kljub temu spoznanju dopuščamo, da se leto za letom naši obmejni prekmurski mladini pod silo tujih razmer jemlje čut ljubezni do domovine, do rodne grude in do vsega, kar je domačega.
Zelo žalostna slika se razkrije človeku, ki ima priliko, da gleda dan za dnevom v jedro teh žalostnih razmer. Dobro in pošteno prekmursko in obmejno prebivalstvo ob severni meji je številno, gosto naseljeno in revno, ter mu sama zemlja v resnici ne more dati vsega za življenje, dasiravno živi v najskromnejših razmerah.
Mnogo je družin, ki so po vrsti tekom let poslalo v tujino za zaslužkom vse svoje številne sinove in hčere. Tuje razmere in domača revščina so jim vtisnile pečat o grenkosti življenja ter s fiksno idejo, da je drugače sploh nemogoče.
Odločujoči činitelji so bili večkrat opozorjeni na ta žalostna dej-
stva. Bila so tudi že razna posvetovanja, vendar se do danes to važno gospodarsko in narodno vprašanje naše meje ni premaknilo z mrtve točke. Prekmurski in obmejni sezonski delavci so še vedno prepuščeni na milost in nemilost svoji usodi.
Ali je res nemogoče najti možnosti, da se tem delovoljnim ljudem ne more nudit kruha in zaslužka doma v domovini? Ali je ravno prekmurski in obmejni mladini usojeno, da mora pod silo razmer iskati svoj borni vsakdanji kruh v tujini? čas, v katerem živimo, nas je v marsičem prehitel; danes mora biti narodna zavest obmejnega prebivalstva močna in jačja kot je bila kdaj koli preje.
To ni vprašanje samo nas obmejnih Slovencev, ki živimo na meji, to vprašanje je in mora biti sveto vsakemu Slovencu. Kjer koli in kadar koli mora pomagati vsak Slovenec, da se to vprašanje pametno reši.
V tem cilju naslavljam na zbornični plenum naslednje predloge:
1.	Zbornica za TOI v Ljubljani naj opozori odločujoče oblasti in
činitelje na slabe gospodarske in socialne razmere prekmurskega in obmejnega prebivalstva Slovenskih goric.
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
2. Iz posojila za večja gradbena dela naj se takoj predvidijo večja javna dela v teh krajih, da se vsaj delno zaposlijo delavci, ki so bili dosedaj navezani na zaslužek v tujini.
3. Ostali delavci iz Prekmurja in obmejnih krajev, ki se ne bi mogli zaposliti v domačem krajit, naj se zaposlijo pri raznih večjih javnih delih v ostalih krajih Slovenije. V to svrho naj se preosnu-je dosedanji urad za sezonske delavce v tujini, ki naj s pomočjo oblasti priskrbi tem delavcem delo doma.
Ker je samo na ta način mogoče v bodoče zaustaviti izseljevanje sezonskih delavcev iz naših krajev, prosim visoko zbornico, da na odločujočih mestih tolmači potrebo, da se prizadetim delavcem ustvarijo doma v domovini boljše življenjske razmere, kakor jim jih je dosedaj nudila tujina. (Odobravanje.)
leie zborničnih
Trgovinski odsek
V torek, dne 14. novembra t. L, dan pred plenarno sejo je bila seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI |kk1 vodstvom odsekovega predsednika Albina Smrkolja. Po predsednikovih naznanilih o odobritvi zborničnega sklepnega računa je predsednik Smrkolj poročal o imenovanju zborničnih zastopnikov v razne ustanove in odbore itd.
Po njegovih naznanilih je podal referent odseka dr. Ivan Plesa obširno poročilo o akcijah, ki jih je izvedla zbornica v trgovinskih zadevah od zadnje odsekove seje. Poročal je o anketi, ki je bila na poziv ministrstva glede zakona o obrtih in o predlogih, ki so jih stavili zastopniki zbornic k posameznim določilom tega zakona, zlasti glede pogojev za samostojno izvrševanje trgovine, glede iskanja naročil pri zasebnih strankah, glede šiišmarstva itd. Tudi je poročal o konferencah, ki so bile za normalizacij« kreditnih prilik, glede pritožb trgovcev de-tajlistov proti tovarnarjem zlasti tudi radi izprcnionjenih dobavnih rokov ter o sklepih, ki so bili storjeni na osnovi te ankete. Nadalje je obširno poročal o predlogih k novemu pravilniku o krošnjarje-nju, o uputnicah za prevoz ljudske hrane v pasivne kraje, glede tarifnih olajšav po železnicah za trgovske potnike, glede anket in priprav za sadno izvozno sezono, glede nelegalnega prekupčevanja z živino. Poročal je tudi o uspešni zaključitvi akcij zbornice za obvezno uvedbo legitimacij za nakupovalce, nadalje o uvedbi legitimacij za sejmarje, o nedopustnem poslovanju nabavljalnih zadrug z nečlani ter o razširitvi poslovanja konsumnih zadrug državnih nameščencev na privatne stranke, glede novih uzanc za trgovino z lesom, glede trgovine z živinsko soljo, glede trgovskega nadaljevalnega šolstva itd.
Po razpravi o poslovnem poročilu je poročal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin o proračunu zbornice za leto 1940. Proračun predvideva za specialne potrebe trgovinskega odseka kredit v iznosu din 291.000'—.
Na predlog zborničnega svetnika Fazarinea je bil proračun soglasno sprejet.
Sledilo je poročilo referenta dr. Plessa o predlogih za uredbo glede pravice službojemnika do prostega časa, ki mu pripada po odpovedi za iskanje druge službe, nadalje o predlogih k uredbi o minimalni odškodnini za delo vajencev ter o predlogih za izdelavo novih sejmskih redov.
Izčrpno poročilo o davčnih zadevah je podal tajnik Žagar. Rešile so se nato številne prošnje za podpore ter porazdelil znesek din 50.000'— za trgovsko-nadaljevalne šole. Po predlogu zborničnega svetnika Pinterja se je obširno razpravljalo o reorganizaciji veli-koprodaje soli. Zbornični svetnik Joža Hrastelj je nato govoril o ureditvi vprašanja naših sezonskih delavcev ter o zvišanju prejemkov državnim in avtonomnim nižjim nameščencem. G. Fazarinc je govoril o poštnih razmerah v Celju ter o potrebi decentralizacije socialnega zavarovanja, g. Milko Senčar o cestnih razmerah, zlasti o cesti Ptuj—Maribor ter o dostavljanju blaga po tovornih avtomobilih, g. Gorjanc o razširitvi kompetenc podružnic Narodne banke. Na osnovi teh poročil je odsek sklenil, da se bodo o vseh teh vprašanjih stavili samostojni predlogi na jutrišnji plenarni seji. Ob četrt na 3 je predsednik odseka g. Smrkolj zaključil sejo.
Industrijski odsek
V torek dne 14. t. m. je zasedal industrijski odsek in razpravljalo važnih industrijskih zadevah. Sejo je vodil zbornični podpredsednik g. R. Skubee, ki je uvodoma podal splošno poročilo o položaju.
Nato so sledila predsedniška naznanila in razprava o proračunu za 1. 1940..Odsek je po vestnem preudarku ter zlasti po proučitvi vprašanja, če je pričakovati, da bo zbornica proračunjene dohodke tudi v resnici prejela, sprejel proračun v obliki, v kakršni ga je sestavil zbornični finančni odbor. Ob tej priliki je odsek razmotrival položaj, kakršen bi eventualno nastal, če bi se obrtniki izločili ie skupne zbornice.
Poročilo o akcijah zbornice v zadevi preskrbe industrije s surovinami, o težkočah radi izvoznih omejitev in uvedene kontraband-ne kontrole ter o pritožbah trgovskih krogov proti izprcine-
■fenrm dobavnim pogojem in cenam za industrijske proizvode je podal generalni tajnik Ivan Mohorič. V svojem zelo zanimivem poročilu se je dotaknil vseli vprašanj, ki so v sedanjih kritičnih časih važna za industrijo. Razpravljal je o težkočah vsake panoge posebej, posebej je podčrtaval tež-koče, ki jih ima pri nabavi surovin naša železarska, naša predil-niška, kovinska in druga industrija. Dotaknil se je tudi vprašanja protidraginjske akcije in razpravljal o njenem pomenu in uporabi za industrijo. Poročilo, ki je bilo podprto s statističnimi številkami, je vsebovalo tudi razne nasvete, kako bi se razne težave omilile, če ne docela odstranile. Poročilo je vzbudilo v odseku splošno zanimanje vseh članov odseka in je tvorilo podlago za poučno debato, v kateri je poročevalec dal še nadaljnja pojasnila.
Nadalje je gen. tajnik Mohorič poročal o ureditvi službenega razmerja pri vpoklicu delojemalcev na vojaško službovanje. V svojem poročilu je navedel predloge in pripombe konference zbornic k temu vprašanju, ki je toliko nujno, da bi se moralo pospešno reševati, ker so gospodarski, posebno pa industrijski krogi na njem živo in-teresirani.
Nato je poročal g. žagar o postopanju davčnih oblasti pri pregledu poslovnih knjig. Poročilo je vzel odsek soglasno na znanje. Pri slučajnostih je predlagal zbor. svetnik Krejči, da zavzame industrijski odsek svoje stališče glede osamosvojitve naših okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in predloži tozadeven predlog. Nadalje je g. ing. Kiepach predlagal, da se zbornica zanima za osnutek uredbe o pogonskih sredstvih. Obe iniciativi je odsek soglasno odobril. Končno je dr. Pavlin predlagal, da se g. dr. Lazareviču, načelniku industrijskega oddelka v ministrstvu trgovine in industrije ob vpoko-jitvi izreče pismena zahvala za vse, kar je tekom svojega dolgoletnega službovanja storil za industrijo. Dr. Lazarevič se je ves čas svojega službovanja živo zanimal za slovensko industrijo in mnogo pripomogel za njen razvoj. Industrialci so pri njem vedno našli razumevanje za svoje težave in v mnogih primerih tudi pomoč, kolikor je bila ta od njega osebno mogoča. Bil je pravi mož na pravem n estu. Slovenska industrija ga bo težko pogrešala, posebno pri raznih trgovinskih pogajanjih, ker ima malo tako dobrih, uvidevnih in požrtvovalnih prijateljev, kakor ga je imela v osebi dr. Lazareviča. Odsek je predlog dr. Pavlina soglasno odobril.
Gostinski odsek
Včeraj dne 14. novembra je bila seja gostinskega odseka, ki jo je otvoril in vodil predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen. Po podanem poslovnem poročilu posameznih akcijah, ki jih je gostinski odsek vodil v pretekli poslovni dobi, je odsek obširno raz pravljal o letošnji tujskoprometni sezoni, ki je kljub izrednim razmeram bila po številu gostov boljša kot lani, v finančnem oziru pa je bila vsekakor šibkejša kot sezone prejšnjih let. Z ozirom na težak položaj gostinstva v turi stičnih krajih je odsek stavil pred loge za plenarno sejo, da jih zbornica dostavi na odločujoča mesta. Gostinski odsek je dalje razpravljal o omejitvi izdajanja gostinskih dovolil ter o osnutku uredbe o pravici službojemalca da izostane od dela v svrho iska nja nove zaposlitve po odpovedi službe in o načrtu uredbe o mi niinalni odškodnini za delo vajen cev.
Proračun gostinskega odseka za leto 1940. znaša din 180.000 proti din 161.000 za lansko leto. Po obrtnopravnih zadevah je končno razpravljal gostinski odsek o raznih prošnjah za podpore, med njimi predvsem za strokov-
Živahna delavnost Združenja	trgovce
Pretekli teden je bila seja uprave Združenja trgovcev v Kranju. Sejo, katere so se udeležili prav vsi člani uprave, je vodil predsednik Bcrjak, ki je tudi poročal o dveh važnih članskih sestankih. Na prvem sestanku se jo razpravljalo o ustanovitvi lesne zadruge, da bi se s tem zagotovile gozdnim posestnikom boljše cene. Sestanek pa se je izrekel proti ustanovitvi takšne zadruge, in to iz,zelo tehtnih razlogov. Boljše cene omogoči gozdnim posestnikom najlaže zdrava konkurenca med lesnimi obrati. Žage so večinoma v rokah malih posestnikov, ki zaslužka od žag nikakor ne bi mogli pogrešati. Ustanovitev nove zadružne žage bi te male posestnike uničila. Poleg tega pa bi bila zadružna žaga tudi nepotrebna, ker niti sedanje male žage niso polno zaposlene. Upoštevati pa je še to: Država potrebuje denar, ki ga dobi le od obratov v zasebni lastnini. Privi-giji zadrug pa državi samo škodujejo. Ker se sedaj odpira lesu nekoliko boljša konjunktura, bi že tudi nekateri hoteli ustanoviti zadrugo, ki naj izkoristi to konjunkturo. Ko pa te ne bo več, pa bodo klicali državo na pomoč, da pomaga z denarnimi podporami. Zato ni z zadrugo nič!
Na drugem članskem sestanku se je razpravljalo o novi proti-draginjski uredbi. Kot zastopniki pododbor, ki se ustanovi po tej uredbi v Kranju, se izvolijo kot zastopniki združenja Anton Adamič kot član in Ivan Rekar kot namestnik. Pri tej priliki se je razvila tudi daljša debata o uredbi sami in o sedanjih tržnih razmerah. Ugotovilo se je, da so prodajne cene tudi za blago iste kakovosti zelo različne, ker prodajajo nekateri še blago iz stare zaloge, drugi pa že novo, po višjih cenah nabavljeno blago. 0 kopi-enju blaga pri trgovcih ni govora, ker je blaga sploh premalo. Pač pa so se ugotovili nekateri primeri neupravičenega kopičenja pri proizvajalcih in dobaviteljih. Trgovci na drobno pa so dostikrat v zadregi, ker ne morejo v vsem ustreči niti svojim stalnim odjemalcem. Na sestanku so se kon-statirale tudi naslednje nelogičnosti: Zakaj se je podražilo jedilno olje, ko pa je bilo kupljeno seme še po starih cenah. Tudi ni razumljivo, zakaj je vedno dražja moka, ko vendar »regulira cene« že od nekdaj povsod »priljubljeni« Pri-zad. Tovarne mila ne dobavljajo. Govorilo se je tudi, da nekatere tekstilne tovarne ne izvršujejo naročil, čeprav so njih skladišča polna.
Glede cen bi morale pristojne oblasti upoštevati tudi to, da je sicer izkupiček za staro blago višji, da pa se kljub višjemu izkupičku ne more nabaviti ista količina novega blaga. Trgovanje je v sedanjih razmerah silno težko. Izda naj se uredba, s katero bi se cene fiksirale ter tudi čisli dobiček.
Glede označevanja cen je treba pripomniti, da se cene čez noč spreminjajo.
Nikakor pa ni mogoče razumeti, zakaj bi morale biti v proti-draginjskem odboru zastopane tudi zadruge. Te imajo tako velike privilegije, da bi morale prodajati vse blago vsaj 10 %> ceneje. To pa se ne dogaja.
Razpravljalo se je tudi o tržnem redu mesta Kranja ter se je ugotovilo, da je zastarel in da ne ustreza niti prodajalcem niti kon sumentom. Zato naj se modernizira!
Uvedbo obveznih legitimacij za
nakupovalec lesa je sestanek pozdravil. Takšne legitimacije pa bi se morale uvesti tudi za nakupovalce deželnih pridelkov, živine, surovih kož itd. Na ta način bi se sedaj zelo razpaslo šušmarstvo znatno omejilo.
Uprava je razpravljala o akciji trgovstva v korist obmejnega šolstva. Soglasno se uprava pridružuje tej akciji, ki je zelo potrebna ter bo zato apelirala na svoje članstvo, da krepko podpre obmejno šolstvo.
Splošno nezadovoljstvo je sprožila redukcija vlakov, ki je zelo malo preudarjena. Ugotovilo se je, da ima večerni vlak, ki odhaja proti Ljubljani ob 21.22 samo iz Kranja 60 stalnih potnikov. To so večinoma delavci, ki obiskujejo tekstilni tečaj. Tudi za redukcijo vlaka, ki je odhajal ob 19.08 iz Tržiča in se je vračal iz Tržiča ob 20.27 ni bilo razlogov, ker je bil ta vlak vedno dobro zaseden. Ta vlaka naj se zopet uvedeta, vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30 in pride v Škofjo Loko ob 14.09 pa naj se podaljša do Kranja.
Na seji uprave se je nato raz-
pravljalo o prodaji živinske soli. Napačno je, da bi se ta prodajala le pri veleprodaji v Kranju, ker vendar ne gre, da bi morali iti kmetovalci za par kg soli tudi po 30 km daleč. Znižanje cene soli ni dosti pomagalo revnejšim slojem. Mnogo bolj bi bilo pomaga-110 ljudem, če bi se znižala cena sladkorja. Ljudje kupujejo zato zelo malo sladkorja, niti ne ene četrtine njih potrebe. Mnogo je tega kriv tudi cenejši saharin.
Seja je odobrila pismeno intervencijo uprave na ministra za soc. politiko, da se izvede razmejitev območja zasebnih bolniških bla-#?ajn.
Na koncu se je razpravljalo še o slavospevih, ki jih je objavil o nabavijalnih zadrugah »Naš glas«. Na podlagi trdnih argumentov se je ugotovilo, da je ta slavospev brez vsake cene, ker ne zadruge, temveč zdrava konkurenca skrbi za nizke cene in za dobro blago. Kljub vsem privilegijem zadrug ne prodajajo te blaga ceneje, temveč draže ko trgovci.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Berjak zaključil sejo.
Ukinieni vlaki
nai se	ob
V zadnji številki »Trgovskega lista« smo razpravljali o posledicah ukinitve cele vrste potniških vlakov, ki jo je odredila generalna direkcija v Beogradu, češ da je treba štediti in da so nekateri vlaki baje itak slabo zasedeni. Videli smo, da vlaki, ki so še preostali, nikakor ne morejo biti nadomestilo za izpadle zveze, najmanj pa bo v nadomestilo avtobusni promet zaradi pomanjkanja bencina.
Redukcija potniških vlakov, ki je bila tako nepričakovano izvedena dne 28. oktobra, je menda najbolj prizadela severno Slovenijo. Maribor, ki se sploh ne more ponašati z kdo ve kako ugodnimi železniškimi zvezami s svojim zaledjem, kar dokazujejo tudi številni predlogi na vsakoletnih anketah za sestavljanje voznih redov, je nenadoma izgubil kar šest potniških vlakov.
Ta nepričakovana ukinitev je mestu samemu povzročila veliko škodo. Cim manj je možnosti za potovanje, tem manjši je seveda dotok tujcev v mesto in tem močneje pada poslovni promet, t' Pred očmi imamo zlasti progo Maribor—št. Ilj ob državni meji ter železnico v Dravski dolini. Na prvo imenovani progi smo izgubili dva vlaka, ki sta odhajala iz Maribora ob 7. zjutraj ir. ob 10. dopoldne, ter v obratni smeri s prihodom v mesto opoldne in po 17. uri popoldne. Na tej progi je frekvenca zelo velika. Iz Maribora se vozijo na dežele meščani, zlasti v Slovenske gorice, kjer se prideluje najboljše vino in najboljše sadje. V Maribor pa prihajajo v velikem številu, razen šolarjev, delavcev in uradnikov, kmetje in revni viničarji, ki prinašajo na trg mleko, sadje in poljske pridelke, ali pa prihajajo po drugih opravkih.
Enako je v Dravski dolini, kjer smo izgubili dva vlaka proti Pre-
valju, enega, ki je odhajal iz Maribora ob 10.12 in so ga uvedli šele lani, drugega pa s prihodom v mesto ob 16.47. Ker odhaja prvi |
vlak v Dravsko dolino zgodaj zjutraj, mora čakati okoličan do 13.39 popoldne, da se more vrnili domov, dočim se je doslej lahko po-služil vlaka že sredi dopoldneva. Kdor hoče popoldne v Maribor, mora čakati dolge ure, ker pride en vlak kmalu po 12. uri v mesto, drugi pa šele skoraj ob 21. uri. Vse popoldne ni potniškega vlaka.
Kar se tiče donosnosti reduciranih vlakov, zagotavljajo na pristojnih mestih, da niti eden teh vlakov ni bil pasiven, čeprav eden ali drugi ni bil vedno popolnoma zaseden. Sicer je pa državna železnica javna ustanova, pri kateri ni gledati samo na rentabilnost, temveč tudi na potrebe prebivalstva in na gospodarsko važnost občil, če pa nobeden reduciranih vlakov ni bil pasiven, potem je lo tem večji dokaz, da so bili vsi vlaki potrebni, saj jih je občinstvo doseglo šele po hudih bojih. Zato je nujno potrebno, da se vsi ukinjeni vlaki nemudoma zopet uvedejo.
Na odločilnem mestu se je sedaj izvedelo, da bo na progi Maribor—Št. J1j že v par dneh zopet uveden vlak, ki je doslej odhajal iz Maribora ob 7. zjutraj in se vračal v mesto ob 17.40 popoldne. Pri odločujočih činiteljih je torej prodrla uvidevnost, da so ti vlaki res nujno potrebni.
Ker reaktiviranje le nekaterih ukinjenih vlakov nikakor ne. zadošča, se je z gospodarske in tujsko-prometne strani uvedla akcija, ki naj bi v Beogradu izposlovala, da železniška uprava nemudoma zopet uvede vse ukinjene potniške vlake. To je nujna gospodarska potreba Maribora in vsega zaledja.
A. B.
Redukciia vlakov zlasti
prizadela	Slo
in Dravograd ■
no šolstvo kakor tudi za razne turistične organizacije in društva. Seja, ki se je začela ob 9. uri dopoldne, je bila zaključena po 2. uri popoldne.
w	barva, plesira in
Ze v 24 urah “v*;:
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovrat uikc in manšete. Perc, suši, monga in tika domafe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šetenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Menda ni kraja v dravski banovini, ki bi bil z redukcijo vlakov tako hudo prizadet kot Slovenji Gradec z Mislinjsko in Mežiško dolino. Ako je bila redukcija v sedanjih kritičnih časih potrebna, bi vendar morala železniška uprava, preden se odloči za ta korak, stopiti z dotičnimi kraji v stik ter vozni red prilagoditi tako, da bi imeli še obstoječi vlaki kljub redukciji nekaterih vlakov dobre zveze z drugimi progami. Železniška uprava pa je kar ukinila vlake tako, da se po sedanjem voznem redu prav za prav iz Slove-njega Gradca nikamor ne more drugače potovati, kakor da se mora prenočevati, in to ali v Mariboru, Dravogradu ali pa v Prevaljah. Ob tej priliki naj omenimo, da tako slabih železniških zvez iz Slovenjega Gradca od ustanovitve Jugoslavije še nismo imeli.
Po tem novem voznem redu ne more potnik v enem dnevu iz Slovenjega Gradca v komaj 22 km oddaljeno Prevalje in nazaj, kajti vlak, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 10.05 uri, nima zveze s Prevaljeni; če pa že potuje s tem vlakom v Prevalje, mora v Dravogradu čakati najmanj 5 ur, da pride šele ob 16. uri v Prevalje.
Istotako je skrajno neugodna zveza z Mariborom. Ako potuje potnik ob 10.05 uri iz Slovenjega Gradca v Maribor, prispe tja ob '/a 13. uri, a vlak se vrača iz Maribora že o.' 13.39 uri, tako da v tem času, ko so v Mariboru vse trgovine in uradi že zaprM, ne more nič opraviti. Ako pa potujemo zvečer v Maribor ob 18.20 uri, pa je to potovanje radi prenočišča zvezano s prevelikimi stroški.
Najhuje pa so z redukcijo vlakov prizadeti šolarji, ki posečajo tuk. meščansko šolo, posebno oni iz Guštanja oz. Prevalj. Šolarji iz Guštanja morajo odpotovati od doma že ob 5. uri zjutraj, a vrnejo se lahko iz šole šele ob 21. uri
Svoječasno je vozil mešani vlak
ob 11. uri iz Dravograda, tako da je imel postanek na vseh. postajališčih ter imel v Velenju zvezo na potniški vlak proti Celju oz. Ljubljani. Sedaj pa je železniška uprava uvedla za nadomestek ukinjenega potniškega vlaka istotako mešani vlak, ki nima postanka na postajališčih in za eno uro daljši vozni čas do Velenja in tudi ne v Velenju zveze na potniški vlak proti Celju oz. Ljubljani.
Na podlagi vseh teh razlogov upravičeno zahtevamo, da ugodi železniška uprava našim zahtevam in zopet uvede ukinjene vlake. Co pa pod nikakimi pogoji ni mogoče obnoviti voznega reda, ki je bil v veljavi do 28. oktobra 1939., naj se vsaj zopet uvedejo naslednji vlaki:
Vlak št. 9124 naj bi zopet vozil ob 5.29 uri iz Slovenjega Gradca v Dravograd.
Vlak št. 9137 naj bi zopet vozil iz Dravograda ob 20.37 uri, kakor je vozil sedaj že dve leti, ker je vseeno, če stoji garnitura čez noč v Dravogradu oz. Otiškem vrhu ali v Slovenjem Gradcu.
Vlak št. 9112, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 10.Oti uri v Dravograd, naj bi zopet vozil do Prevalj in bi se zopet vračal ob 16.15 v Slovenji Gradec.
Mešani vlak št. 9133, ki odhaja ob 11.05 uri iz Dravograda, naj bi imel na vseh postajališčih od Dravograda do Velenja postanek ter s skrajšanim voznini redom tako, da bo že ob 14. uri v Velenju, kajti sedaj v zimskem času je ta vlak s tovorom manj obremenjen ter ni potrebno, da bi imel postanek na vsaki postaji po pol ure. Ta vlak bi tudi imel zvezo z vlakom v Ljubljano.
S tem predlaganim voznim redom bi bilo v naših krajih kljub redukciji vlakov potnikom potovanje bistveno olajšano ne da bi železniška uprava imela večje stroške, nasprotno bi se njeni dohodki še znatno zvišali.
Davčni svetovalec
Pobiranje cestnega izrednega prispevka v primeru nakupa franko vagona
G. L. M. v Z. — Vprašanje:
Kupil sem les franko vagon, vendar pa bom moral, kakor ču-Jem, za njegov prevoz na kolodvor plačati izredni prispevek. Prosim, ali ni, kakor se temno spominjam, enkrat v tej zadevi razsodil državni svet?
Odgovor; Kakor nam znano, je o tem vprašanju odločil državni svet pod št. 22692/34 od 22. septembra 1934. Tema te razsodbe se glasi: >Po zakonu (čl. 22. zakona o državnih in čl. 83. zakona o nedržavnih cestah) je dolžna plačati prispevek oseba, katera cesto neposredno izkorišča, a ne ona, katera indirektno daje povoda za tako izkoriščanje, za kakršno gre.
Besedi ,kdor povzroča*, porabljeni v tekstu navedenih zakonov, se morata razumeti v smislu ,kdor izkorišča*, ker se z izkoriščanjem ceste povzroča tudi njeno kvarjenje. V prilog te razlage govori tudi besedilo drugega odstavka navedenih zakonov, po katerem se izmera prispevka določa sporazumno med oblastjo ,in onim, ki cesto ukorišča*. širše tolmačenje, po katerem bi pod pojem ,kdor povzroča* prišli v poštev tudi nadaljnji povzročitelji, ki dajejo indirektno povod za čezmerno porabo ceste, ne more obveljati, ker se zakon v vprašanju obvez iie more ekstenzivno tolmačiti, ampak obstoji obveza samo, v kolikor je z zakonom predvidena. Ker v zakonu ni izrečno določeno, da mora prispevek plačati tudi oni, ki posredno s svojim nalogom ali naročilom daje povoda za prekomerno porabo ceste, se mora smatrati, da takšne obveze ni. Ker tožilec v tem primeru ni neposredno izkoriščal ceste, ni dolžan plačati prispevka, kateri mu je bil naložen...« Pripominjamo, da se zakon o drž. ali nedržavnih cestah med tem ni izpremenil in je torej gornja razsodba državnega sveta še vedno porabljiva.
Popravi!
V članku »Nedopustna hujskanja proti trgovcem« v zadnji tedenski številki se je zgodila neljuba tiskovna pomota, da so bile zamenjane cene masti in riža. Članek je treba zato popraviti takole:
Riž:	nabavna	prodajna
cena
17.	7.	1939.	6*40	8—
30.	10.	1939.	8—	10—
Mast:				
17.	7.	1939.	16-50	18'—
30.	10.	1939.	18-50	‘20’—
Prof.	inž	Friderik	Degen	
Trnovskemu naraščaj«!
Pisemska
(Konec)
Izbira papirja
Tudi za izbiro papirja velja, da se odločimo že pri naročbi po svojem okusu, ali uporabimo dražjo vrsto in v kakšni barvi. Odsvetuje se pretenek papir, ker se na njem pozna že najmanjše radiranje, brez česar ne gre niti pri še tako dobri tipkarici. Predrla mesta pisemskega papirja in prosojna mesta pa poslovno pismo docela onemogočajo ter tudi sicer narede na prejemnika slab vtis. Razne barve in vrste obdelanega papirja so za trgovinska pisma enako uporabne kakor v zasebnem dopisovanju. Barva je včasi lahko intenzivna, močna, ker še bolj privlačuje. Seveda je treba vse te lastnosti papirja skladno upoštevati pri uporabi: pri pisavi, podpisu ter ostali bpremi in tudi lepo preganiti pismo.
Podpisovanje
Podpisujte se vedno s črnilom, svojeročno. Torej mora biti papir takšen, da drži črnilo, a ne da preveč pije in razliva. Kako je prišlo v navado, da se pri podpisovanju uporablja svinčnik, kopirni ali tintni svinčnik ter celo barvasti svinčnik, si je težko razložiti, ker je to zelo grda razvada in bi se morala čimprej odpraviti. Dejansko ni niti prihranjen s tem čas. fte slabše pa učinkuje svinčnik pri eventualni štampiljki. Le))še je izpisati nad podpis kar s strojem celo besedilo tvrdke. Za dolga besedila si je treba najti primerno okrajšavo, V nekih državah izpišejo tvrdkin naziv z velikimi črkami, kar olajša delo tipkarici.
Olajšave veljajo seveda glede podpisa pri velikih nakladah razmnoženih pisem. Pa tudi tu ni dobro uporabljati štampiljko iz kavčuka.
Zgibanje pisem
Za zgibanje pisem so štiri glavne možnosti: trodelno, štiridelno na križ, dvodelno s prigibom in trodelno s prigibom enega roba. Ker imajo ti načini vsak svojo napako, se je še najbolj uveljavil pregib na štiri dele, kakor se zgibajo prošnje. Ovojnice z oknom že tako niso več v navadi. Izpisati je torej treba naslove s strojem na ovojnici, kar daje dosti več dela, zato je pa bolj varno urejeno.
Pri starem trodelnem poslovnem pismu brez ovojnice se je na-
vadno ena tretjina papirja zelo izrabila, zamazala ali zmečkala, če ni bil papir izredno krepak. Pri dvodelnem zgibu s prigibom roba je slabo to, da mora biti ovojnica izredno velika, večja ko pri navadni pošti in se zato zgornji del ovojnice (kuverte) navadno pokvari. Skoraj isto velja za tro-delni zgib s prigibom roba. Pri-gib roba splošno odsvetujejo že zalo, ker se v naglici taka pisma zelo slabo zgibajo in so na pošti z njimi velike težave.
Kdor se želi o tem prepričati, naj pošlje tako pismo na fingiran naslov kam daleč in bo videl, kakšno dobi nazaj. Poskušnja se splača pri večjih nakladah. Tako se ugotovi, ali je papir dovolj čvrst, ali so pisma dobro lepljena in če je sploh lepilo kaj vredno. Važno je pa tudi, kako so nalepljene znamke, ki naj se ne lepijo prenizko ali celo viseče na svojem voglu. Za poslovno pismo je treba največje vestnosti in skrbnosti, kajti le tako vam pridobi prejemnikovo prijaznost. Prijaznost ali dobrohotnost pa je v poslovnem svetu — kapital, je nekakšna moralna glavnica v usodi podjetja.
Praktiini
Navaditi svoje odjemalce na boljše blago!
Ceneno blago se na vsak način laže prodaja ko drago. Toda ceneno blago navadno ni dobre kakovosti In zato dostikrat trgovec izgubi odjemalca, če prodaja samo ceneno blago. Stvar pa je tudi v naslednjem. Če kdo navadi kupca na dobro blago, potem se bo ta le stežka navadil zopet na slabo blago. Kdor je enkrat nosil elegantne čevlje, jih bo hotel nositi vedno. Pa še iz drugega razloga je važno, da privadi trgovec odjemalce na dobro blago. Ves trg se poživi, če se ljudje privadijo na višjo življenjsko ravan, ker potem ljudje potrebujejo več. Zato mora tudi trgovec, ki prodaja ceneno blago, imeti v zalogi tudi boljše blago, ki ga naj kupcu tudi pokaže ter opozori na njegove prednosti. Dober trgovec ni tisti, ki pokaže samo to, kar kupec zahteva, temveč tisti; ki zna kupcu vzbuditi zanimanje tudi za drugo
*	'•V,	•	p	•	vi	'	•	°
blago. Seveda nevsiljivo.
Ne se jeziti zaradi pritožb!
Nikakor ni res,, da bi bile vse pritožbe odjemalcev utemeljene. Mnoge so tudi čisto iz trte zvite, vendar pa .je napačno, če se trgovec nad pritožbami jezi in jih ne upošteva. Vsaka pritožba daje trgovcu priliko,, da spozna pomanjkljivosti v svoji trgovini. Ce ni nobenih pritožb, potem trgovec tudi ne ve, kje so napake. To je ravno tako kakor z bolečinami. Ce se ne oglasijo, človek sploh ne ve, da je bolan. Šele bolečine opo-zore na bolezen. Tako tudi pritožbe opozore na bolezen v trgovini. Zato je za trgovca mnogo bolje, če se kupec pritoži, kakor
Vzbujati je treba v ljudeh veselje do nakupa
Nekateri trgovci pravijo: Na trgu nimam nobenega pravega konkurenta, kaj mi bo zato reklama! To mnenje pa ni pravilno. Ne dela se reklama zato, da bi se drugemu trgovcu odvzemali odjemalci, temveč zato, da se vzbudi med ljudmi zanimanje za določene predmete. Kaj koristi, če je človek brez konkurence, če pa ljudje nimajo nobenega veselja za kupova nje. Ustvariti je treba med ljudmi voljo za nakup in zato ni reklama nikdar odveč, večinoma pa nastaja škoda, če ni nikake reklame.
če ni zahtevanega blaga, je treba ponuditi drugo
Ze v normalnih časih velja nepisan zakon, da je treba ponuditi kupcu, če ne dobi zaželeno blago, drugo. V današnjih časih se večkrat dogodi, da zahtevanega blaga zmanjka. Treba pa je dobro premisliti, katero blago se ponudi. Dobro bi bilo, če bi sam šef poučil osebje, katero blago naj ponudi kot nadomestilo in seveda tudi razloži, katere so prednosti ponujenega nadomestila. Vendar pa pri tem besede »nadomestilo« ne hi smel *^iporabiti, ker kupci nadomestil ne marajo, v prepričanju, da je vsako nadomestilo na vse zadnje le samo nadomestek. Pri tem bi se mogel uspešno propagirati marsikateri domači izdelek, ki je morda popolnoma enakovreden tujemu. Pa tudi naši deželni pridelki bi mogli imeti od tega dobiček. Tako se še mnogo premalo cenijo naša jabolka, naše sadje in tudi drugi pridelki. Sedaj ko tujega blaga manj-pa da gre kupovat v drugo trgo-1 ka, je čas za propagando domačih vino.	proizvodov.
Denar
(Nadaljevanje.)
Tudi ta stvarni denar ni zadovoljeval potrebam razvijajočega »e gospodarstva in trgovine. Te dobrine, v svojstvu denarja, se niso mogle dolgo časa ohraniti, ker so postale kmalu neuporabne, bo se hitro pokvarile in imele zelo nestalno vrednost. Zato so skušali ljudje dobiti denar s stalno vrednostjo, z veliko odpornostjo, primerno deljivostjo in splošno uporabnostjo. Take lastnosti so imele le kovine. Kovine je poznal človek že v najstarejši dobi zgodovine, poznal njihovo uporabljivost ter vrednost, a kot menjalno sredstvo jih je začel uporabljati šele sčasoma. V tej najstarejši dobi so imele kovine še mnogo večjo vrednost, saj so bile še zelo redke.
Kovine so uporabljali za menjalno sredstvo že Asirci, Babilonci, Fenicani, razni narodi Male Azije, Rimljani ter Grki. Te kovine so služile prvotno v surovem stanju in poljubni obliki kot ■aenjalno sredstvo, pozneje pa že
v neki določeni obliki. Sprva se je določevala menjalna vrednost kovin sproti in pri vsaki zamenjavi s tehtanjem ter kosanjem kovine. Najprej se pojavijo kot menjalno sredstvo nežlahtne kovine, zlasti železo ter baker. Zlato ter srebro se uveljavita kot splošno priznano menjalno sredstvo šele v tretjem stoletju pred Kristom, čeprav so posamezno že preje kovali zlatnike ter srebrnike. Pri Grkih je imelo veliko veljavo železo, posebno v Šparti, pri Rimljanih pa baker ter pozneje obe plemeniti kovini. V naslednji dobi se uporabljajo kot menjalno sredstvo že zmesi raznih kovin in ne samo čiste kovine. Prvenstveno pa se uporabljajo kot menjalno sredstvo zlato, srebro, baker, redkeje železo in le kratko doob je imela prejšnja Rusija platinaste kovance (1828—1845).
Čeprav pomeni uporaba kovin za menjalno sredstvo veliko napredovanje v tej smeri, vendar s tem še ni bilo doseženo idealno stanje. Tehtanje kovin, njih nestalna vrednos' ter neprimerna oblika niso trgovinski promet baš
najbolje pogodovale — zlasti ker je dobivala trgovina vedno večji razmah. Potreba časa je zahtevala kovance določene oblike, vrednosti in teže.
V šestem stoletju pred Kristom se pojavijo prvi kovanci določene oblike, teže ter vrednosti. Ta zasluga pripada vladarju maloazijske države Lidije Krezu (vladal 555—541), ki je pričel prvi kovati kovance v svoji rezidenci Pho-caea. Krezovi kovanci so baje že imeli okroglo obliko s sliko vladarja in bili celo iz zlata. Nekoliko pozneje so pričeli kovati kovance v Šparti in to iz železa ter nato iz bakra v Rimu. Tudi Foni-čani so že poznali v 0. stoletju kovance. Prav v tej dobi je bila v Rimu znamenita kovnica »Juno Moneta« (od tod izvira tudi izraz monnaie za francoski denar). V večjem obsegu se pojavijo kovanci iz srebra okoli leta 268. pred Kristom v Rimu ter v Galiji, a zlat denar se pojavi kot obče menjalno sredstvo za dobe vladanja Julija Cezarja. Iz Grčije ter Rima so se širili kovanci v druge pokrajine, dežele ter države.
V starem veku so prevladovali grški, zlasti pa rimski novci oz. kovanci. Rimski kovanec, zlasti srebrni denarius, je postal mednarodno plačilno sredstvo svoje dobe. V srednjem veku so kovanci pridobivali na svoji veljavi, ker so jih začele kovati vse države. Germanske države so imele zelo dobro izgrajen denarni sistem. V trinajstem stoletju je uživala velik sloves znana kovnica Zccca iz Firence, po imenu katere so dobili ime tudi cekini, to je zlatniki. S kovanjem denarja so se predvsem bavili vladarji, deželni knezi, papeži in drugi posvetni glavarji. Danes je ta pravica, tako zvani novčni regal, pridržana državi. Nekoliko so zgubili kovanci na svojem pomenu, ko se pojavi v trinajstem stoletju papirnati denar. Z uvajanjem papirnatega denarja oz. bankovcev je pojemal pomen kovancev, zlasti ko so v vojni ter povojni dobi domala zginili kovanci iz prometa.
Pravila glede kovancev.
V najstarejši dobi seveda ni bilo posebnih predpisov ter običajev glede kovanja kovancev, zla-
Dobave - licitacije
Nabava pelerin in delovnih halj.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za dobavo pelerin in delovnih halj. Ponudbe se sprejemajo do 20. novembra ob enajstih v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji po din 20 — v pisarni direkcije.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 20. novembra ponudbe za dobavo turbinskega in cilindrskega olja; 24. novembra odvijačev pre-napona; 28. novembra železniških peči; 7. decembra bo licitacija za dobavo jamskega lesa; 12. decembra rudarskega orodja; 15. decembra kompletne izvozne naprave za rudnik.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 22. novembra ponudbe za dobavo stekla za okna; dne
29. novembra zakovic, žice in razne pločevine; 6. decembra konopljene vrvi, amonijak-sode, krede, gorilnega špirita, voska, kopalnih kadi, bakrenih kotlov, raznih cevi, ventilov, kavčukastih podlog, klobučevine za izolacijo, raznega električnega pribora, kavčukastih plošč in cevi.
Dne 28. novembra bo pri komandi pomorskega arzenala v Tivatu licitacija za dobavo preprog, lanene tkanine, sukna, platnenih vrvic;
30. novembra ponudbe za dobavo tekočin in maže za čiščenje; fos-for-bakra, mangana, ferosilicija, specialnih manometrov in termometrov, peska za čiščenje in formiranje, papirnate in izolacijske lepenke, raznih ščetk, jeklene žice;
2.	decembra metel in metlic iz sirkove slame in brezovih metel, bombažnega platna, kavčukastih cevi;
5.	decembra brizgalnic za olje, ročnih sesalk, oglja, trstik, kavčuka-sto-cevnega kabla, stroja za bru-
.*?rusov za gornji stroj, ni-kelin žice, raznega kabla, ročnih električnih svedrov in vrtiljakov.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. novembra ponudbe za dobavo raznega konstrukcijskega jekla.
LICITACIJE
Dne 20. novembra bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo repičnega olja, smirkovega platna ter nekrišpanega usnja; 23. novembra navadnega kartona, dne 25. novembra pa steklene glazure.
Dne 20. novembra bo v in ten-danturi štaba jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za dobavo premoga in petroleja.
Dne 21. novembra bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija za dobavo 16 zin :kih sestavljenih barak.
Dne 30. novembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena licitacija za dobavo dveh motorjev za motori e čolne.
Dne 2. decembra bo pri 1. oddelku vojno-tehničnega zavoda v Han-rijevu pri Skoplju pismena licitacija za dobavo žice, zakovic, vijakov idr.; 6. decembra vazeline!, okra, sikativa, mita za pranje, fir-neža, cinkovega belila, šelaka in cilindričnega olja.
Dne 5. decembra bo v pisarni obmejne čete v Skoplju licitacija za dobavo nalivnih telefonskih elementov.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
sti pa ne v tej obliki ter v taki smeri kakor v sedanji dobi. V teku zgodovinskega razvoja se je kovanje kovancev izpopolnjevalo in sčasoma so nastala prva pravila ter določbe. Znano je, da se ne kujejo kovanci nikdar iz same čiste kovine, zlasti srebra ter zlata, nego iz neke zmesi, ki ji pravimo zlitina. Kovanec ima svojo določeno težo. Cista kovina v kovancu se imenuje zrno, primes (neplemenita kovina) pa robelj. Razmerje med zrnom ter robljem imenujemo čistino. Naš novi pet-desetdinarski kovanec tehta 15 g in ima čistino 750/1000. Zrno znaša tedaj 11*25 grama, a robelj 375 grama. Od čistine zavisi tudi vrednost kovanca. Pri nas se navaja čistina v tisočinkah, v Angliji pa v karatih. Srebro čistine 750 pomeni, da je od tisoč delov zlitine 750 delov čistega srebra ter 250 delov neplemenite kovine, na primer niklja, aluminija itd. Angleško 14 karatno zlato (1 karat — 0‘‘2 grama) je ono, pri katerem je od 24 delov zlitine 14 karatov čistega zlata, 10 delov pa zlitine.	(Dalje	prihodnjič)
Za decentralizacijo soc.
zavarovanja
V Beogradu je bila konferenca vseli delodajalskih in delojemal-skih zbornic izven banovine Hr-vatske. Konferenca je sprejela naslednje predloge: Delavska zakonodaja mora biti tudi v bodoče enotna za vso državo. SlIZOR naj se likvidira, v osrednjem uradu pa naj se vpostavi samoupravno načelo soc. zavarovanja na podlagi sorazmernega zastopstva interesentov iz vse države.
Povrnitev razlike cene soli
Na vprašanje številnih trgovcev, če bodo dobili razliko cene soli v zalogi, ki je bila pri njih ugotovljena ob pocenitvi, se nam sporoča:
Ta zadeva bo. v kratkem rešena, ko uprava monopolov uredi ves material, ki ga je prejela od pristojnih finančnih organov. Ko bo to storjeno, bo vsakemu trgovcu plačana razlika.
Težkoče za ureditev naših trgovinskih odnošajev s Španijo
Iz Beograda se poroča, da se pripravljajo trgovinska pogajanja s Španijo. Obnova trgovinskih od-nošajev s Španijo pa zadeva na razne in velike težkoče. Španija namreč ponuja za naše agrarne proizvode, v glavnem za bukov les in živo živino, neke svoje industrijske izdelke, ki jih mi dosti ne potrebujemo. Poleg tega pa zahteva, da bi naše blago prevzemala v Španiji in ga tam tudi plačevala, dočim bi morali mi prevzemati špansko blago v Španiji. Pri sedanjih prometnih razmerah pa je nemogoče, da bi mi ta pogoj spre jeti.
Neugodni izgledi za izvoz našega lesa v Nemčijo
Izvoz lesa v Nemčijo se je popolnoma ustavil. Ta zastoj je nastal, ker z Nemčijo dogovorjene cene nikakor ne ustrezajo v primeri s cenami, ki se sedaj plačujejo v državi. To se je sicer tudi že poudarilo na zadnjih trgovinskih pogajanjih v Beogradu, a nemški delegati tega opozorila
niso upoštevali. Zato je nastala nevarnost, da se ne bo mogel izvozili les, ki bi ga mogli izvoziti na podlagi izrednih kontingentov v višini 4'7 milijona RM.
Zaradi neugodnih cen predlagajo slovenski lesni industrialci, da se znova začno pogajanja z Nemčijo. Vse pa kaže, da ne bodo ta pogajanja prej ko v januarju, ko se na Dunaju sestane Nemško-jugoslovanski gozdni odbor.
Nova p dobre
— pa ie zveze
Letošnja žetev tobaka za 20°/o večja
Po cenitvi strokovnjakov državnih monopolov bomo letos pridelali okoli 18'5 milijona kg tobaka proti 15'5 milijona kg lani. Proizvodnja bo torej letos za približno z0% večja. Odkupno ceno za tobak je monopolska uprava povečala za približno 30%, da bo znašala povprečna odkupna cena namesto 15 okoli 20 din za kg. Sadilci tobaka bodo na ta način prejeli letos okoli 350 do 400 milijonov din. Da se poveča odkupna cena, je na Vsak način pravilno, ker je bila dosedanja cenp mnogo prenizka.
Stanovanjske hiše s trgovskimi lokali in vile na Bledu proda Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Kakor da še ne bi bilo zadosti težav, je železniška gen. direkcija ukinila še celo vrsto vlakov. Nijj-večje težave so zaradi tega nastale po vsej Sloveniji. Posebno drastičen je primer ukinjanja vlaka na progi Trebnje—Sevnica. Ta proga je bila šele lani slovesno otvorjeua in vse prebivalstvo je mnogo upalo od te nove proge. Sedaj je doživelo težko razočaranje. Kajti kakšne so posledice te ukinitve, kaže zgovorno poslovno poročilo Zbornice za TOI, ki je bilo podano na torkovi plenarni seji in ki pravi o tej redukciji naslednje:
Trgovske kroge je zelo prizadela tudi redukcija vlakov na progi Sevnica—Trebnje. Potniki, ki prihajajo iz smeri Zagreba ob pol 7. uri zjutraj in oni iz Celja in Maribora ob 8. uri, morajo v Sevnici čakati do 11. ure, ker takrat odhaja prvi vlak proti Trebnjem. Prihod v Novo mesto je torej' šele ob 16. uri. To je menda edina prega v državi, ki začne tako pozno obratovati. Tukajšnjim trgovcem, ki imajo često posla v Novem mestu, je popolnoma nemogoče, da se poslužujejo železnice, ker zamudijo sicer dva dni.
Dobro je edino, da imamo v Novo mesto zjutraj avtobusno progo, vendar je povratek v Krško že ob 12. uri. Ta čas je prekratko odmerjen, zbog česar prosijo, da dobijo v Trebnjem priključek na večerni vlak iz Novega mesta tako, da ni treba v Novem mestu prenočevati. Istotako moramo dobiti zjutraj zvezo za Mokronog. Vlak, ki odide ob 11. uri iz Sevnice, prihaja po 12. uri v Mokronog, a se vrača kot zadnji vlak že po 14. uri. Ce se računa, da znaša razdalja med kolodvorom in Mokronogom 3 km, je umevno, da v teh dveh urah ni mogoče prehoditi (S km in še izvršiti kak trgovski posel. Na loj progi bi bil torej neobhodno potreben jutranji vlak iz Sevnice v Trebnje in večerni vlak iz Trebnjega v Sevnico.
Zelo prikladna sta bila tudi ukinjena brzovlaka na progi Ljub-
ljana—Beograd in nazaj, ki sla imela postanek v Krškem. Z odhodom iz Krškega ob pol 6. uri in prihodom v Ljubljano ob 8. uri je bil ta vlak za trgovce in drugo publiko zelo prikladen. Istotako pa tudi kot nočni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 22. uri in prihodom v Krško ob 24. uri.
Kakor znano, so bili vsi ukinjeni vlaki dobro zasedeni in ni bilo razloga za ukinjenje.
Poročilo navajamo v ilustracijo razmer, kako se izkorišča novo zgrajena in šele lani otvorjena železniška proga, kjer bi rentabilnost investicij zahtevala vse drugačno izkoriščanje naprav kot pa je opisano.
Zunanja trgovina
Znova se opozarjajo vse firme na razpis finančnega ministrstva, da se mora vse nemško blago za državne ustanove ponuditi v nemških markah in ne v dinarjih.
Pripravljata se nova trgovinska pogodba in nov plačilni sporazum med Turčijo in Španijo. Turčija je zlasti zainteresirana na izvozu jajc v Španijo.
Tudi v Romuniji so se kmetijski proizvodi zelo podražili. Tako so se cene surovemu maslu in jajcem podražile za 75%.
Turška vlada je obnovila pogodbo z družbd ža uvbz brazlll Janške kave ter j hvoz kave v Turčijo še na dalje svoboden. Zaloge kave v Tur čiji zadostujejo še za štiri mesece.
V Grčiji se je v Pireju ustanovilo veliko kovinsko podjetje »Grška d. d. za jeklene plošče in belo pločevino«. Kapital družbe znaša 60 milijonov drahem.
Francoski državni monopol je odkupil 400.000 kg grškega tobaka. Za kasneje pa je naročil v Grčiji še 600.000 kg tobaka.
Romunija je dosedaj prodala 71.500 vagonov pšenice nove žetve,
Damske zimske plašče
že izgofovltene ati po meri (za močneiše == osebe posebno dober kroj) ima največjo izbiro tvrdka
F. I. GORIČAR LJUBLJANA, SV. PETRA C. 29
Ob enem priporoča tudi veliko izbiro manufakturnega blaga za suknje, plašče In obleke, kakor tudi svoj Specialni oddelek na sv. Petra cesti 30, za perilo in stanovanjske opreme.
""N
Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke
Si/. Detca c. 19
Telefon štev. 22-62
KNIIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
B reg. zatlr, z o. lav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, journale, šolske zvezke, mape, o d i e m a I n e knjižice, risalne bloke itd.
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z. LJUBLJANA Tyrieva cesta 33
od tega 10 tisoč vagonov Italiji. V primeri z lani se je izvoz pšenice iz Romunije letos povečal za 40%.
Italijanski izvoz v Etiopijo je v prvih petih mesecih padel za 15%. dočim se je uvoz povečal za 22% od 99 na 121 milijonov lir.
V britansko-sovjetskih gospodarskih pogajanjih je nastal zastoj, ker sovjetska vlada še ni odgovorila na seznam surovin in proizvodov, ki bi jih mogla Velika Britanija dobavljati Rusiji. Ta seznam je bil sovjetski vladi izročen že pred 10 dnevi.
Promet skozi Sueški prekop nazaduje še naprej. Vzrok je tudi v tem, ker so premije za zavarovanje okoli Rta dobre nade znatno cenejše kakor pa za potovanje skozi Sueški prekop.
Največji ameriški avtomobilski koncern General Motors Corporation izkazuje za prva tri letošnja četrtletja 109,6 milijona dolarjev čistega dobička proti samo 38,39 milijona v istem času lani.
Doma in po svetu
Z ukazom kralj, namestnikov so bili imenovani novi senatorji. Od Slovencev sta bila imenovana dr. Anton Korošec ter bivši minister dr. Kulovec.
Med iwvo imenovanimi senatorji so tudi skoraj vsi ministri, nadalje dr. Dragoljub Arandjelovič, dr. Milan Gavrilovič. dr. Krnjevič in inž. Košutič, Dimitrije Magaraševič, prota Ostojič, dr. Josip Smodlaka, dr. Ivo Tartaglia in drugi.
Senator Fran Smodej je praznoval te dni svojo 601etnico ter je bil ob tej priliki odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Zaslužnemu narodnemu delavcu na Koroškem tudi naše čestitke.
Novi volivni zakon za banovino Hrvatsko je že gotov. Po tem načrtu se bodo volili poslanci po okrožjih. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli en poslanec, ostanek nad 25.000 da pravico do še enega mandata. Aktivno volivno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 24. leto, pasivno pa moški z dovršenim 30. letom. Glasovanje bo tajno. Glasovalo se bo s kroglicami in na voliščih po občinah. Volitve bodo tajne. Vsaka kandidatna lista bo imela nosilca liste in enega kandidata za okraj. Poslanci se bodo volili za dobo treh let.
Proti avtonomiji Bosne se Je iz-
javilo prebivalstvo Banjeluke na
več zborovanjih. Na konferenci vseh strank v hotelu »Bosna« je bila sprejeta resolucija proti ločitvi od Beograda. Zastopniki vseh srbskih društev so sklenili protest proti predlogom ministra dr. Kule-noviča o posebni banovini in proti mejam na Drini.
Senatnih volitev v vrbaski banovini se je od 172 upravičencev udeležilo 148, od katerih so pa štirje izjavili, da ne glasujejo za potrjeno kandidatno listo.
Vesti, da bi bil dr. Milan Stoja-dinovič zepet sprejet v radikalno stranko, je Miša Trifunovič odločno zanikal. Potrjuje pa se vest, da razvijajo dr. Milan Stojadinovic in njegovi tovariši v zadnjem času živahno politično aktivnost.
Na Hrvatskem so začeta ženska društva živahno akcijo za uveljavljenje ženske volivne pravice. Zenske organizacije HSS se tej akciji ne bodo pridružile. Pravijo, da je ženska volivna pravica v HSS in zato vedo, da bo tudi uv ljavljena, kadar pride čas za to.
V Beogradu se pripravlja občna revizija davčnega sistema. O tem le govoril tudi finančni minister dr šutej na svoji zadnji konferenci z vsemi desetimi ravnatelji finančnih direkcij.
Ministrstvo za gozdove in rudnike je najelo pri sarajevski bratovski skladnici 15 milijonov din posojila, da bi zvišalo proizvodnjo v državnih premogovnikih.
Za zgradbo izseljenskega doma v Ljubljani je odobril niin. dr. Bu-disavljevič posojilo 2 milijonov di •
V Beogradu se je ustanovila delniška družba Sever & Komp. z d<d niškim kapitalom pol milijona dl . Namen družbe je, da kup^]e' ?ove
deluje in prodaja semena za vrtove
in polja ter vse druftepl? ^ Ma "
južno sadje. Ustanovitelji so Maks Sever iz Ljubljane, odvetn k di. Kisovec v Beogradu m drugi.
Kruh v Zagrebu se je podražil..
Hlebec kruha velja odslej 4 dinj Hlebec belega kruha je težak 1 kg, polbelega 108, črnega pa 1-20 kg.
Mleko v Mariboru se je podražila cd 150 do 2 na 2 do 2 50 din za liter.
Nova mednarodna avtomobilska cesta Zcmun-Horgoš, ki bo del
mednarodne avtomobilske cesta London—Carigrad, bo slovesno izročena prometu dne 23. novembra.
V tvornicah jute v Kalkuti stavka 35.000 delavcev. Industrija jut-nih vreč je z naročili preobložena in je zato stavka tem bolj neprijetna.
Vstaja v severnozapadni Indiji
se širi. Verjetno je, da je bila ta vstaja organizirana od zunaj.
Japonske čete so se izkrcale ▼ pristanišču Pakhoj. S tem je prišlo še zadnje kitajsko pristanišče v roke Japoncev.
V vcnccuelski petrolejski pokrajini Lagunilas je nastal požar, zaradi eksplozije neke plinske svetilke. Požar se je z neverjetno naglico razširil in je bilo v kratkem času vse mesto Maracoibo v plamenih. Boje se, da je zgorelo 500 do 800 oseb. Jezero Maracoibo, ki je pokrito z debelo plastjo nafte, se je spremenilo v ognjeno jezero. Vsak boj z ognjem je nemogoč.
Dva polno zasedena potniška vlaka sta trčila pri Ratiboru v Gornji šleziji. Pod razbitimi vagoni so našli 43 mrtvih in 60 ranjenih potnikov.'
Velika petrolejska eksplozija je bila v Ploestiju v Romuniji. Zaradi eksplozije so se vžgali številni vrelci. Dosedaj so našli 15 trupel ponesrečencev. Nad 100 ljudi še pogrešajo.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. novembra objavlja: Dopolnitev pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo — Dopolnitev odst. 5. čl. 10. pravil o tari — Vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic — Poročilo votivnega odbora za dravsko banovino o izidu volitev senatorjev.
Sejmi
19. novembra: v Raki, Podsredi, Slov. Gradcu, Sv. Juriju, Ce-Iju-okolica.
20. novembra: v Šoštanju, Ormožu, Rajhenburgu.
21. novembra: v Ptuju, Podčetrtku, Sv. Juriju ot) Taboru, Dolnji Lendavi.
22. novembra: v Celju, Ptuju, Trbovljah.
23. novembra: pri Sv. Lovrencu na Temenici, Slovenjski Bistrici, Turniši u.
24. novembra: Mariboru, Tehar-jih.
25. novembra: Cistercijanskem samostanu v Stični, Domžalah, Gradacu, Krškem, Škofji Loki, Brežicah, Celju, Trbovljah, Dobju, Guštanju, Lembergu, Čakovcu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
l_2°/0tl Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
llslega * rdeilml srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.