GOSPODARSTVO ^To XIV ŠTEV. 334 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 19. FEBRUARJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Petroleja za 20 let dovolj Vsaj 30 milijard ton ga je še pod zemljo j, ansko leto je proizvodnja surovega k, , Ja narastla v vseh državah pro-istil Cah- I7 podatkov, ki jih je ob-sL a organizacija Petroleum Press vodVl.ce smo povzeli podatke o proiz-k nt' surovega petroleja na najvažnej-ti^trelejskih področjih. Podatki so v jivcjh ton (v oklepaju povečanje pro-c aaje v primeri z letom 1958, in si- odstotkih): c V'4 Amerika J- 'n Juž. Amer. Aah; Evropa fr>ka $r®dnji vzhod ya'tni vzhod *2hodne države ®kupaj 371.300 (38,0%) 187.500 (19,2%) 13.220 ( 1,3%) 3.050 ( 0,4%) 231.260 (23,7%) 24.375 ( 2,5%) 146.230 (14,9%) 976.935 (100,0%) . . Praševanje po surovem petroleju Se ■ r ižvJe lani po vsem svetu povečalo. Pro-IcfeTnja je narastla v primeri z letom Oj . Za 88%. Kljub temu niso čistilni-2arokoriščale vse svoje zmogljivosti. da tega je upravičeno pričakovati, tjjj °do čistilnice mogle v bodočih le-Povečati svojo proizvodnjo brez po-ltd.nia težav. Vsi opazovalci namreč tJ10, da se bo povpraševanje, po pe-|0 %.skih derivatih še znatno razvija-sc . tuk novim energetskim virom, ki S|, Cedalje bolj uveljavljajo v vseh go-v . arskih vejah, v prvi vrsti seveda ^hstriji. Petrolejska ležišča zado-^ Jej° še za 20 let. Računajo, da vse-ii^ doslej raziskana petrolejska le-tf^. še 30 milijard ton surovega pe- P()TROšNJA bencina in drugih petrolejskih derivatov V ITALIJI poprav niso bili piodatki o italijanski l^snji petrolejskih derivatov v letu °bjavljeni, je. gospodarski tednik šl ^do Economico« iz Milana v svoji » V' ki z dne 6. februarja 1960 objavil ' Ve 2a potrošnjo v 1959 in dokonč-, Podatke o potrošnji v prejšnjih treh G' Podatki za lansko leto so zaokro-1 (vse v tisočih ton): 1956 1957 1958 1959 6.400 6.835 7.500 8.300 1.732 1.865 2.128 2.300 1.445 1.560 1.765 2.000 1.340 1.390 1.924 2.200 10.917 11.650 13.317 14.800 fag10 o1^ Sin Si deriv. Haj Vs ?ni se je torej povečala potrošnja 1| k/ Petrolejskih derivatov, in sicer za 'ija ° V primcri z letom 1958. Potroš-,darilnega olja se je povečala za ' '°' potrošnja nafte za 8,1%, bencina ^Postavljanje Trsta pred Benetkami Trstom in Benetkami dan- Hu es ne, bije več boj z orožjem kakor rnih časih, ko so se morali Tržača-d' v strahu za svojo gospodarsko bo-.«°st zateči pod okrilje Habsburža-dnV’ pač pa izpodrivajo Benetke posre-“.ivžaške gospodarske postojanke s p ,11111 močnejšim vplivom na rimsko i. lt>ko. Ali bo v tem pogledu kaj bo- Jjg - — - ---- * ^— - Oj’ «0 dobi poleg poslancev Tržaško Poved^6- tri senator3e> Jc težko na' p3* dvoma, da se tekma med obema Sj s|aniščema na morju nadaljuje, in v okoliščinah, ki so se po obeh ^ ‘ovnih vojnah za Trst poslabšale. G^šnji položaj obeh pristanišč se ja-ske Zrca'* v podatkih o razvoju pomorca Prometa. . ‘uisko leto je pomorski promet čez (i asko pristanišče znašal 4,141.395 ton jp | »58 4,444.762, leta 1957 5,138.439 p ‘eta 1938 3,380.866 ton). Pomorski Olt r*64 » torei lani uPadel v Trstu za a ‘ 300.000 ton nasproti letu 1958. ako se je razvijal lansko leto pro-pri v Benetkah? Promet čez beneško ls%nišče se je lani povečal, in sicer s. j^-OCO ton, to je za 3,2% ter je do-tr' ! 8>657.000 ton. Lanski promet čez i. i to pomenilo zvračali nanje litino 2a 0(](, svetovni vojni in za po-vSe 0 rimskih vlad nasproti Trstu. Pri ča T 4eitl smo Bili v zadnjem času pri-!ia ao.g°dka, ki kaže, da nam Benečani ojt^^oščijo niti drobtin, ki so nam še Eiu la izmed teh je odsek za pomor-Pri Tehničnem uradu (Genio Ci- stv0 0dspiV 4 rslu- Eega so te dni podredili koi ?krbi ,-^ku za pomorstvo v Benetkah z za-n.°m, s katerim je bilo ustanovljeno ^...'alštvo za javna de'a v Furlaniji-^'Jski krajini (Provveditorato alle o-(j. Pubbliche per il Friuli - Venezia v u *a). Tržaški odsek za javna dela gorski stroki ne bo več pri vsem |,e avtonomen, temveč bo p odrejen k0 es*!eniu. Čudna zadeva! Prav z za-ta k?' ^ ustanav'ja posebno sekcijo kr ,4°dočo deželo Furlanijo - Julijsko ... J'no, vam podredijo pomorsko sek- 'ijo v Trstu Benetkam, ki sploh ne za 13,3%, drugih derivatov pa za 14,3%. Kljub povečanju potrošnje derivatov, kakor nafte, gorilnega olja in zlasti bencina, je današnja potrošnja teh proizvodov v Italiji precej nižja od potrošnje v drugih zahodnih državah. V prihodnjih letih se bo potrošnja prav gotovo dvigala vsaj s hitrostjo, ki je značilna za pretekla leta. Konec decembra 1959 je krožilo po italijanskih cestah 3,400.000 vozil, od tega 1,421.247 osebnih avtomobilov 393 tisoč 141 tovornjakov, 22.098 avtobusov in 3,564.000 motornih koles, to je 10% več vozil kakor v letu 1957. VEČ NAFTE IZ VOJVODINE Jugoslovani računajo, da bodo letos iz petrolejskih vrelcev v Vojvodini pridobili 150.000 ton nafte; prihodnje leto naj bi pridobili še 50.000 ton nafte več. Letos bodo še razširili področja, na katerih iščejo nafto. Na področju Elemira so lani odkrili vrelce lahke nafte; iz teh bodo pričeli pridobivati nafto prihodnje leto. Pri tem pridobivajo tudi zemeljski plin; tega bo približno 5 milijonov kub. metrov na leto. Uporabljala ga bodo industrijska podjetja v Vršcu. Nedavno so odkrili plin tudi v Plandištu, ki ga bodo speljali v tovarno dušika v Pančevu. UVOZ PETROLEJA V ZDA ŠE VEDNO OMEJEN Tajnik ameriškega notranjega ministrstva Seaton je izjavil, da ostane še vedno v veljavi nadzorstvo nad uvozom petroleja v Združene ameriške države. Petrolej bo kontingenti-ran še prihodnja leta. Po njegovem mnenju je kontingentiranje uvoza dalo ugodne rezultate. Prav zaradi te količinske omejitve uvoza petroleja so bila raziskovanja v Združenih ameriških državah pospešena. ‘Izdajanje listov je viskantno Kakor drugod po svetu je izdajanje listov združeno s finančnimi težavami in nevarnostmi. Po večini so časniki pasivni in povzročajo finančne zgube. Tako na primer je v bilanci družbe Societa per Azioni Editri-ce »Avanti« v Rimu, ki izdaja znano glasilo Nennijeve socialistične stranke, nastal primanjkljaj 7,2 milijonov lir. Založništvo rimskega lista Gior-nale dTtalia, ki razpolaga z delniško glavnico 180 milijonov lir, je imelo v letu 1958 zgubo 13,6 milijona lir (prejšnje leto 1 milijon). Družba Societa Editrice La Stampa (z delniško glavnico 5 milijonov lir) v Turinu, ki izdaja list »La Nuova Stampa« je imela leta 1958 500.000 lir zgube, prejšnje leto pa 900.000 lir. Podobno kakor z listi je z agencijami, ki jih je silno mnogo zlasti v Rimu. Zaradi velikih zgub je založništvo biltena agencije Italia odpisalo delniško glavnico 30 milijonov lir in nato izdalo delnice za novih 30 milijonov lir ter tako obnovilo svoj kapital. Pogonska energija do leta 1975 zagotovljena Premo u, nafta, elektrika, zemeljski plin, jedrska energija V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) deluje poseben posvetovalni odbor za e-nergijo, ki ga vodi prof. Austin Robinson z univerze v Cambridgeu. Sodelavci tega odbora so izdelali poročilo o energetskih virih v Evropi, ki vsebuje predvidevanja do leta 1975. To poročilo je toliko bolj zanimivo, ker so v zadnjih letih nastale velike spremembe v celotnem gospodarskem razvoju v Zahodni Evropi pa tudi na področju pridobivanja pogonske energije. Tako prisostvujemo v zadnjem času obilnim ponudbam mineralnega olja pa tudi odkritjem plinskih in petrolejskih ležišč. Med novimi petrolejskimi viri je treba navesti zlasti Saharo. Ta nova odkritja potrjujejo domnevo strokovnjakov, da bo mogoče s pridobivanjem energije iz novih virov z lahkoto pokriti nove potrebe, ki nastajajo zaradi pospešitve splošnega gospodarskega razvoja. KAKOR V AMERIKI? Na področju pridobivanja energije nastajajo, kakor rečeno, važne spremembe, ki seveda povzročajo na določenih sektorjih prave pravcate razvojne krče, to velja zlasti glede premogovnikov, ki so zašli v krizo zaradi odkritja novih virov, kakor zlasti podzemeljskih plinov in večje uporabe nafte. Najnovejši razvoj kaže na nekatere ugodne okolnosti prav glede na to, da bodo v Evropi zagotovljeni novi viri pogonske energije. Ta okolnost vliva upanje, da se bo povpraševanje po pogonski energiji na področju OEEC od leta 1955 do 1965 povečalo za 25 do 30%, v času od leta 1955 do 1975 za 58-83%. Povpraševanje po energiji se bo povečalo — ako ga izrazimo v premogu — od 777 milijonov ton v letu 1955 na 810 milijonov ton v letu 1958, do leta 1965 na 970-1050 milijonov ton, do leta 1975 pa na 1225-1425 milijonov ton. Poročilo upošteva tudi okolnost, da se bo doma pridobljena dražja energija zamenjala s cenejšo uvoženo energijo. Povečal se bo delež uvožene energije na celotni porabi energije v doma čih državah. Ta delež se je že povečal v razdobju 1938/1955, in sicer je znašal v letu 1938 6%, v letu 1955 23% ter je. leta 1958 dosegel skoraj 30%; do leta 1962 se bo dvignil na 28-36% in do leta 1975 na 33-45%. Navajamo podatke o potrebi proizvodnje energije, in sicer protivrednost v milijonih ton premoga: POTREBA IN PROIZVODNJA ENERGIJE V ZAHODNI EVROPI 1955 1965 1975 Celotna potreba 777 970-1050 1225-1425 Proizvodnja energije: Črni premog 477 440-480 430495 Rjavi premog 30 45 60 Mineral, olje 13 30 50 Zemeljski plin 7 Električna energija 25 50-60 iz hidrocentral 56 95 140 Jedrska energ. — 15-20 30-90 Ostala 20 20 20 Celotna proizv. Uvoz: 630 670-715 780-915 Mineral, olje 146 260-310 380-500 Zemeljski plin — 5 10-75 Črni premog 28 10-60 10-60 Celotni uvoz 174 275-375 400-635 Razpoložlj. kol. 777 945-1090 1180-1550 jj^a^ajo deželi Furlaniji - Julijski So^° s° pripravljali ta prečudni zakon, gn1'6 ^r7a^ani pritožili pri ministru To-'»..Proti takšnemu načrtu in mini-jA i'h je pomiril, češ da bo tržaški da odsek ohranil avtonomijo in r_ podrejen neposredno Rimu. V ^/Uci pa je zakonski osnutek ostal peJZl,reinenjen in Benetkam je bila zo-dana prednost pred Trstom. Se Pamo, da se ne bo našel nihče, ki „1 0 uPal trditi, da je tudi to okrnje-* v škodo Trsta nujna posledica o-Vq. e*Jskih sprememb v zadnjih dveh p'".‘'B in da zato ni bilo mogoče pre-n ®lli tega novega ponižanja Trsta d Benetkami. nergiji. Ni verjetno, da bo razvoj šel v tem koraku dalje, toda delež mineralnega olja na celotni porabi energije bo še vedno naraščal. Leta 1938 je znašal 8%, leta 1958 pa že 25%. Do leta 1975 se utegne povečati na 35-39%. Ker ni mogoče računati, da bi se temu razmerno povečala proizvodnja v Evropi, bo gotovo narastel uvoz mineralnega olja v Evropo. V tej zvezi utegnejo petrolejska ležišča v Sahari odigrati važno vlogo; saj bodo do leta 1965 lahko dajala 30-50 milijonov ton in leta 1975 50-100 milijonov ton. Kljub temu se bo uvoz v evropske države tudi iz drugih vrelcev povečal. VLOGA ZEMELJSKEGA PLINA Zaradi nizke cene se bo zemeljski plin vedno bolj uporabljal ter bo pridobil večji vpliv na celotno evropsko energetsko gospodarstvo. Ako se bo posrečilo dobavljati zemeljski plin iz Sa- hare in iz drugih virov, kakor s Sred-nje-vzhodnih Antilov, bo verjetno zemeljski plin leta 1975 pokril že okoli 10% celotne energetske potrebe. POČASNA PROIZVODNJA JEDRSKE ENERGIJE Do leta 1970 ni po mnenju posvetovalnega odbora mogoče računati na jedrsko energijo. V začetku bodo to uporabljali predvsem za razne poskuse. Vsekakor je težko napovedati bodoči razvoj, toda niti v najboljšem primeru ne moremo računati, da bi z jedrsko energijo leta 1975 pokrili več kakor 10 odst. celotne evropske potrebe. Za zagotovitev povečane energetske proizvodnje bodo v bodoče potrebne večje investicije. Delež teh investicij (na skupnih investicijah) je leta 1955 znašal 11,3%, v razdobju 1955/65 naj bi dosegel 12,2% in v razdobju 1965/75 12,6 odstotkov. Hamburg in Bremen napredujeta Med najbolj nevarne tekmece tržaškega pristanišča na severu je treba prištevati Hamburg in Bremen. V obeh najvažnejših nemških pristaniščih je promet lansko leto napredoval. Med pomembnejšimi nemškimi pristanišči je lansko leto samo Liibeck doživel manjše nazadovanje prometa. V glavnem so nemška pristanišča že prebolela večjo ali manjšo krizo, ki je nastala v veliki meri zaradi zmanjšanja dovoza premoga iz Amerike, ker je nemška vlada zaradi kopičenja premoga pred lastnimi premogovniki zavrla dovoz premoga iz tujine z zvišanjem carin. Lansko leto je promet čez Hamburg dosegel najvišjo povojno raven, to je 28,7 milijona ton; nasproti letu 1958 je napredoval za 1,3 milijona ton, to je za 4,7%. Zanimiva je okolnost, da se je povečal promet kosovnih pošiljk, ki prinašajo več dohodka kakor promet z množičnim blagom, in sicer od 10,2 na 10,8 milijona ton. Promet s premogom je zopet nazadoval; v zameno se je povečal dovoz žita in oljnatih semen. Gradnja hamburških petrolejskih čistilnic je bila zaključena. Petrolejski promet čez Hamburg se je povečal za 8,3%. Nazadovanje prometa iz Vzhodne Nemčije čez Hamburg se je ustavilo, ker vzhodnonemška pristanišča ne zmorejo naraščanja prometa v Vzhodni Nemčiji. Tudi Bremen se je lansko leto bolje odrezal, saj se je promet čez to pristanišče povečal za 5,4% ter dosegel lani 14 milijonov ton. Povečal se je tudi promet prevoza kosovnih pošiljk," in sicer za 1 milijon ton ter dosegel 7,26 milijona ton. število odhodov ladij iz Bremena se je lansko leto povečalo od 610 na 660 povprečno na mesec. Prevoz množičnega blaga je nazadoval za okoli 300 tisoč ton ter je znašal 6,5 milijona ton. Zmanjšani promet s premogom je zadel predvsem pristanišče Emden, ki je glavno izvozno pristanišče za Porurje; vendar je lani izvoz premoga zopet nekoliko napredoval, in sicer od 520.000 na 640.000 ton. Povečan je bil tudi promet z rudninami, in sicer od 4,94 na 5,07 milijona ton. Celotni promet je lani znašal 7 milijonov ton, to je nad 1 milijon več kakor v prejšnjem letu. Promet čez Liibeck je lani znašal 2,28 milijona ton ter je bil za 270.000 ton manjši kakor leta 1958. Tega je kriv predvsem zmanjšan dovoz lesa iz Skandinavije. Porurje potrebuje manj jamskega lesa. Zmanjšal se je tudi tranzit papirnega lesa za Švico ,ki je lani porabljala bolj domači les. Sestava prometa se je zboljšala, ker naraščajo kosovne pošiljke, tako je. bilo vkrcanih lani 78.300 avtomobilov, prejšnje leto pa 73.700 vozil. AVSTRIJCI PROTI IGE NA USLUGE Dunajski tednik »Verkehr« je v eni izmed zadnjih številk objavil poročilo, da so avstrijski prevozniki protestirali proti namenu, da bi italijanska uprava uvedla 1%-tni davek na poslovni promet (IGE) ad valorem na vse usluge v prostem pristanišču na Tržaškem. Avstrijski prevozniki naglašajo, da bi tržaške oblasti morale rajši dovoliti razne olajšave tržaškemu pristanišču, da bi tako izvabile še več avstrijskega tranzita čez Trst. Tudi državnike je treba vtakniti v pustni sprevod! To je bila misel italijanskega kiparja Silvana Avanzinlja. Eisenhovver in Hruščev sta očitno zadovoljna z vlogo, ki jo bosta odigrala na maškeradi v Viareggiu, saj se že tako zadovoljno režita. Kateri je močnejši vojaško in gospodarsko? Kdo pravzaprav ve? Vsekakor sta na čelu dveh najmočnejših držav na svetu in sporazum med njima bi prinesel svetu pomirjenje in blaginjo za dolgo vrsto let. Od časa do časa se na nebu prikaže zvezda, ki naznanja sporazum ali vsaj ublažitev medsebojnega trenja, a nato zopet prekmalu zaide. Oboroževanje se še nadaljuje; po izstrelitvi zadnjih sovjetskih raket proti Tihemu oceanu je predsednik Eisen-hovver povečal kredite za raziskovanje na tem področju. Pomirljivim izjavam o možnosti sporazuma sledijo čez nekaj dni ostrejše besede. Svet si mnogo obeta od sestanka na najvišji ravni med predsedniki štirih velikih držav. V o-zračju splošnega popuščanja ostaja še vedno uganka, kaj bodo storili Kitajci. Ali bodo sledili Francozom in pripravili atomsko bombo? Eisenhorver je izjavil, da mora biti sporazum o razorožitvi obvezen tudi zanje. Tik pred obiskom Hruščeva v Ameriki, je neki ameriški časnikar orisal osebnosti in razmerje sil nekako takole : Hruščevu je 65 let. Ta se je po lestvici komunistične stranke povzpel na najvišji klin. Gotovo bi v tem ne uspel, ako bi ne bil vztrajen, premeten in drzen. Ima pa tudi druge lastnosti: živ razum, velikansko življenjsko moč in družabnost rojenega politika. Poleg tega je duhovit, smel in žilav. Načeluje državi, ki šteje 210 milijonov ljudi ter ima 3,900.000 oboroženih mož in narodni dohodek 2C0 milijard dolarjev na leto. Hruščev je vodeči glasnik komunističnega sveta. Eisenhovver je star 68 let ter je že sedmo leto na čelu države. Poprej se je bavil samo z najnujnejšimi vprašanji ter je ostalo prepuščal svojemu štabu. Napravljal je vtis, da je daleč od dnevnih vprašanj. V zadnjih mesecih pa se je lotil najrazličnejših zadev z vso odločnostjo in budnostjo. Njegov položaj v predsedništvu je močnejši kakor kdaj poprej. Je na čelu države s 177 milijoni prebivalcev in z oboroženo silo 2 milijona 500 tisoč mož ter narodnim dohodkom 475 milijard dolarjev na leto. Čedalje več sovjetskega zlata na zapad švicarski Le Journal de Geneve je priobčil te dni zanimivo poročilo o položaju na svetovnem trgu z zlatom in o vlogi sovjetskega zlata. V zadnjem času je zavladal strah, da bo na trgu premalo zlata in da se bo njegova cena dvignila. Zdaj pa kaže, da je na razpolago dovolj zlata ;n da je nastopilo ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo. Ponudba zlata je čvrsta. Lansko leto je proizvodnja v Južnoafriški zvezi presegla .250 milijonov funtov šterlin-gov; upravičeno je upanje, da bo pridobivanje zlata v tej državi v prihodnjih letih napredovalo približno za 25 milijonov funtov šterlingov. Ta uspeh je bil dosežen, ker so v svobodni državi Orange odprli nove rudnike in so bile izboljšane tudi naprave za pridobivanje v rudnikih, o katerih so poprej domnevali, da so bili že izčrpani. Z druge strani je ugodno vplival na položaj močan priliv zlata iz Sovjetske zveze. Sicer je znano, da so podatki o sovjetski proizvodnji in sovjetskih zlatih rezervah zaviti v tajno; po neuradnih podatkih je Sovjetska zveza glede pridobivanja zlata druga država na svetu. Velika Britanija je zopet pričela priobčevati podatke o uvozu in izvozu zlata. Lansko leto je uvoz sovjetskega zlata v Veliko Britanijo presegel 8 milijonov unč (unča tehta 28,3 g) v vrednosti okoli 100 milijonov funtov šterlingov, medtem ko so Rusi izvozili v Veliko Britanijo leta 1958 6 milijonov unč zlata. V teh podatkih ne bi smeli videti bistvene spremembe sovjetske politike. Povečanje izveza sovjetskega zlata je posledica povečanja uvoza potrošnega blaga in opreme v Sovjetsko zvezo. Da bi Sovjetska zveza ohranila ravnotežje v zunanji trgovini plačuje povečani uvoz z zlatom. Ker se Sovjetska zunanja trgovina razvija v funtih šter-lingih, izvaža Sovjetska zveza zlato predvsem v Veliko Britanijo, kjer ga prevzema angleška Narodna ,banka. Naj bo vzrok povečanja sovjetskega izvoza zlata ta ali drugi, dejstvo ostane, da je njegov vpliv velik. Tako je prišlo do znatnega povečanja zlatih rezerv v zahodnih državah, in sicer v trenutku, ko je to dobrodošlo Združenim ameriškim državam. Zaradi priliva sovjetskega zlata raste apetit nekaterih in ta se da zadovoljiti, ne da bi Američani segli po svojih zlatih rezervah. Prav zaradi tega dotoka sovjetskega zlata se je dolar zopet okrepil in to ustvarja ugodno razpoloženje v letu 1960, ki bo prineslo sestanek na najvišji ravni. Povpraševanje po zlatu je do neke mere popustilo, v kolikor gre za zasebno kopičenje zlata. Poleg tega je Mednarodni denarni sklad dovolj močan, da lahko poveča mednarodno likvidnost. ve tovarne na Primorsfeem Velike investicije na Goriškem in Krasu = Gradbeni delavci iz Prekmurja EVROPSKI PREMOG JE PREDRAG Zanimive so pripombe k poročilu o gibanju cene črnega premoga. Ta je od leta 1913 do 1953 v Združenih ameriških državah in v Evropi poskočila za 50% bolj kakor druge. cene. V Združenih državah se je premog od leta 1946 pocenil, medtem ko je cena evropskega premoga še napredovala. Cene mineralnega olja so se dvignile, v istem razmerju kakor druge cene. Prav ta relativna podražitev evropskega premoga prispeva čedalje bolj k izpodrivanju premoga s strani drugih energetskih virov. Iz tega sledi, da bo treba v bodoče zapreti tiste premogovnike, v katerih je pridobivanje premoga predrago in pospešiti pridobivanje tistih, kjer je cenejše. Posvetovalni odbor za energijo priporoča, naj bi v bodoče bolj uporabljali črni premog za pridobivanje drugih energij, kakor električnega toka, plina in koksa. Prav tako bi bilo priporočljivo še bolj uporabljati tudi rjavi premog za proizvodnjo električne energije; saj poraba te čedalje bolj narašča. Leta 1955 je znašala 358 milijard kilovatnih ur ter se bo do leta 1965 dvignila na 700 milijard, do leta 1975 pa na 1200 milijard kilovatnih ur. Položaj električne energije iz hidro-central se ne bo spremenil zaradi pridobivanja jedrske energije, ker bo potreba po električni energiji še vedno naraščala. VEČJA PORABA PETROLEJA Uporaba mineralnega olja se je v zadnjih desetih letih za 3,5-krat bolj povečala kakor celotna potreba po e- Zgodi se ti, da doživiš presenečenja, ako ne obiščeš nekaj mesecev nekih predelov Slovenije. Stojiš pred novimi industrijskimi objekti, pred stanovanjskimi naselbinami, pred globoko izkopanimi jamami, v katerih rijejo buldožer! in razni mehanizirani goseničarji, ki premetavajo zemljo, kjer je še pred pol leta zelenela trava ali pa se zibalo žitno aJi koruzno polje. Razvoj nove industrije postaja čedalje hitrejši, a izgradnja stanovanj se čedalje bolj industrializira. Se celo na Primorskem, ki ne spada skupaj s Prekmurjem in Dolenjsko v območje visokoindustrializira-nih predelov osrednje Slovenije, obstaneš dostikrat začuden nad novimi dosežki na področju novih industrijskih obratov. Ob novem letu bodisi goriške občinske in okrajne oblasti, bodisi politične organizacije pretresajo napravljeno delo in predlagajo načrte za nove vire dela in zaslužka. Zanimajo nas tokrat tisti načrti, ki so že opravili dolgo pot preučevanja na sejah raznih oblastnih forumov, izdelave nadrobnih načrtov v projektivnih uradih in dodeljevanja kreditov v finančnih in bančnih uradih. Dela že tečejo na izgraditvi moderne predilnice v Ajdovščini na površini 10.385 kvadratnih metrov, ki ho dajala prejo ne samo ajdovski tkalnici, ampak tudi drugim slovenskim tkalnicam, saj bo predelala na leto 20.000 ton preje. Iz gornje Vipavske doline bo spet stopilo v vrste industrijskih delavcev 270 žensk. Tudi v veliki cementarni v Anhovem, ki so si jo v lanskem letu ogledali tudi vaši mladinci s Tržaškega, hitijo z obnovo cementarne, ker velikanske in številne zgradbe po Jugoslaviji terjajo čedalje večje množine cementa. Pretekle jeseni se je na prenekaterem gradbišču v Sloveniji dogajalo, da so morali začasno prenehati z delom, ker je zmanjkalo cementa. Zmogljivost cementarn v Sloveniji sicer precej prekaša predvojno, toda potrebe spričo obsežne gradnje doma in spričo izvoza v tujino pa tudi rastejo iz leta v leto. Velika tovarna pohištva v Novi Gorici tik pod zelenimi kronberškimi vinogradi je bila videti po vojni, ko so jo zgradili, kar nekam prevelika, toda izvoz, in sicer v glavnem v zahodne države, narekuje, da jo je treba povečati in modernizirati, ako bo hotela zadostiti številnim naročilom. Goriška tovarna pohištva je znana po svojem serijskem industrijskem izdelovanju in spričo tega po svojih cenah, ki se lahko spuščajo v konkurenčni boj z vsemi tujimi podobnimi podjetji. Kdo more na primer konkurirati z njeno spalnico tip 3 D-60, ki stane po tovarniški ceni samo din 63.000. Kako dolgo pot so napravili solkanski mizarji, raztreseni po neuspelem predvojnem poskusu »Mizarske zadruge« v posamezne obrtniške delavnice, ki so prišla s svojim pohištvom največ in najdalje do tržaškega trga. Med drugimi večjimi industrijskimi podjetji na Goriškem, v katera bodo tudi vložena milijardna sredstva, je idrijski rudnik, ki gradi novo moderno topilnico. Doslej so morali idrijski rudarji vsako l®to izkopati več rude, da bi obdržali količino pridelanega živega srebra na primerni višini. zdaj pa bodo z najnovejšim tehnološkim postopkom iztisnili iz siro- mašne rude tisto, kar zaenkrat ne morejo dati rudnikov! jaški. Obnovo so končno doživele tudi »Strojne tovarne in livarne« v Novi Gorici, ki so se stiskale na neprimernem mestu in v neprimernih prostorih onstran železnice na solkanski cesti. Milijardne investicije v okviru proračunskih možnosti in kreditov krajevnih goriških oblasti in podjetij, ki smo jih navedli, hodo predvsem dvignile industrijsko proizvodnjo na Goriškem, ne pa število novozaposle-nih v industriji, ker gre pač za modernizacijo obratov. Bruto-proizvod-nja je znašala 41 milijard letno in se bo povzpela na 51 milijard. Novo delovno silo na primorskem podeželju pa bodo pobirali predvsem obrati dopolnilne dejavnosti velike industrije iz Slovenije, ki je že dalj časa v pogajanjih skoraj z vsemi občinami na Goriškem, o ustanavljanju novih o-bratov. - MANJŠA INDUSTRIJSKA PODJETJA TUDI V KOMNU Posebno pa nas veseli, da so se začeli ustanavljati industrijski obrati tudi na Spodnjem Krasu okoli Komna. Vsa pozornost je doslej bila posvečena kraški metropoli Sežani In priznati morate, da smo iz nje napravili ne samo lepotico, ampak tudi bogato nevesto, ki ima kot v »Prodani nevesti« polno skrinjo svojih proizvodov. Občina Sežana obsega skoraj ves nekdanji Gornji in Dolnji Kras; spričo njegove gospodarske celovitosti in zaokroženosti spadajo pod sežansko občino tudi vss vasi nekdanjega komenskega sodnega okraja. Po predolgem spanju bo Komensko dobilo nenadoma kar štiri sicer manj- lirez refklame ni uspetka V prostorih Kluba časnikarjev v Milanu je bila pred kratkim razstava najboljših osnutkov za reklamne risbe, ki bi pospešile potrošnjo piva v Italiji. Nagradno tekmovanje je organiziralo Italijansko združenje pivovarn. Prve. nagrade sta prejeli dve publicistični agenciji (Sirpi in Sigla). Njune osnutke bo združenje porabilo za propagando svojih proizvodov med letom 1960. Ob tej priliki so spregovorili tudi strokovnjaki s področja reklamne tehnike. Ti so poudarili, da je reklama v današnjem času bolj namenjena potrošnikovi podzavesti kakor pa neposredno življenjski potrebi. Na vsak način je reklama v listih, po radiu in televiziji koristna. Zlasti reklama v listih razširja poslovni promet podjetja, ki oglaša. Predstavnik združenja italijanskih pivovarn je priznal, da se je potrošnja piva po zadnji reklamni akciji povečala za 25%. »ČITALNICE« NA VLAKIH. Na nekaterih mednarodnih vlakih, s katerimi potuje mnogo turistov, bodo po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti uredili posebne vozove »čitalnice«. Potnikom bo na razpolago dobro založena knjižnica. Za zdaj je vse samo pri načrtih, vendar predvidevajo, da se bodo uprave železnic posameznih držav sporazumele brez posebnih težav. še industrijske obrate: podjetje za izdelavo ženske in otroške konfekcije v Komnu, v katerem bo delalo ob začetku trideset delavk, dalje dodatni obrat koprskega podjetja »Iplasa«, ki bo odprt v sosednji škrbini in še obrat izolskega podjetja »Mehanoteh-nika« v Gorjanskem ter obrat Okrajnega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Komnu. Letošnjo pomlad bodo tudi asfaltirali glavne ulice v Komnu. Doslej so hodili s Komenskega na delo ali v Sežano ali pa na drugo stran v Novo Gorico, Miren in druge kraje v spodnji Vipavski dolini. Precej ljudi so pobrale tudi industrije na Koprskem. Marsikateri moški in še bolj ženske, ki niso šle doslej na delo v industrijo, ker je bila vsakdanja pot dolga in naporna, bodo poprijeli za delo, ko bodo možnosti zaposlitve v domačem kraju. RENŠKIH ZIDARJEV NI VEC Ko so ob začetku leta pretresali v Novi Gorici življenjske pogoje delavcev, so ugotovili, da nimajo stavbin-ski delavci nobenega pravega doma, v katerem bi lahko udobno stanovali in so zato sklenili, da bo med številnimi novimi zgradbami v novem letu tudi Delavski dom v Novi Gorici. Pri tem razpravljanju so javno ugotovili, kar sicer goriški domačini že vsi davno vedo. Velika večina gradbenih delavcev v goriških gradbenih podjetjih niso več domačini z Goriškega, temveč Prekmurci. Tradicije renskih zidarjev, zidarjev iz Vol-čjedrage, Bilj in tolikih drugih vipavskih vasi ni več. še se tu pa tam drži kakšen starejši izkušen zidar iz goriške okolice, toda tistih nekdanjih zidarjev, ki so bili poznani po vsej Avstriji, ki so pozidali precejšen del Trsta, ki so dali prve socialiste socialističnim vrstam na Goriškem začasa dr. Tume in Petejana, teh zidarjev ni več. Pod Italijo so še hodili renski zidarji v Švico in drugam (Nadaljevanje na 2. strani) nn nase I I aenje V morje z uro! Nekoč sem že zapisal, da mi je neki sopotnik v openski vzpenjači posebno ljub, ker še danes plašno govori po naše med tolikimi tihimi domačini. Danes bi rad dodal, da ga imam rad še iz drugega razloga. Ko se stiskamo in tresemo od mraza pri 7 stopinjah ali se kisamo v februarski megli ter seveda temu primerno zabavljamo čez vreme in »mizerijo«, ki nam ne privošči niti vozila »500«, nam on nenadoma pričara pomlad, pomladno sonce in prekrasen pogled čez zelena pobočja na sinje morje v Tržaškem zalivu. Pravi čudodelnik! In kako preprosto vse to napravi. »Cernu ti vaši kisli obrazi, čez poldrugi mesec bo že Velika noč, nato pomlad« — poseže nenadoma v razgovor. Kako učinkuje ta krepka in naivna beseda iz preproste duše! Kar toplo ti postane pri srcu, potegne te kar za seboj kakor nalezljiv smeh v prijetni družbi. Verjetno tudi vi sredi zime in megle radi prebirate propagandne prospekte o letovanju ob sončnem Jadranu in prijetnih izletih po morju, toliko bolj, če ste se morali odpovedati smučanju na Goriškem, Gorenjskem ali nekje na Pohorju v čistem planinskem zraku in bleščečem soncu. Letos me je nekaj zbodlo na teh turističnih prospektih. Poprej je bil za živčno izmučenega meščana — vsaj tako mislim — višek notranjega zadoščenja in pomiritve, ko se je na ladji zleknil na ležalni stol ter je zadonel kapitanov zvonec — znamenje za odhod. Tisti trenutek si se ločil od nemirnega mestnega življenja, ločil si se od najbolj značilnega simbola današnjih živčnih časov, ki mu pravimo ura. Ura te ne bo več vrgla iz postelje, ne gnala v urad ali delavnico ter rezala življenja na strogo odmerjene kose po želji drugih. Nesrečen človek, ki je izumil tega tirana! V trenutku, ko si doslej stopil na ladjo za količkaj daljšo pot, je ura ob monotonih tresljajih ladijskega motorja ter šumenju morja pod udarci ladijskega vijaka in ostrine kljuna ladje postala prav drobcen predmet, protislovje in nesmisel. Kaj je ura pri teh razdaljah med nebom in morjem, med ladjo in obalo, sredi neukročenih naravnih sil, v toploti žgočega sonca in nemirnega morja! Kako boš izmeril s tem človeškim izumom to neizmernost in neskončnost, ki ti zajame dušo in srce. Prav v tej neizmernosti in neskončnosti je počitek. In letos? Tudi tega 'bo konec, tega blaženega spajanja človeka z naravo sredi morja ne bo več? Gotovo ste že lani brali, na pomolu Sv. Karla: Iz Trsta v Benetke v dobri uri na »aliskafu«. In letos ste gotovo že či-tali: Prevozno turistično podjetje Slavnik v Kopru nabavi dva »hidro-gliserja« (vodobrzca) v Messini za hitre vožnje ob Istri tja do dalmatinske obale. Pa tudi z Reke v Zadar bodo brzeli hidrogliserji, ker je vožnja po novi obalni cesti očitno še zastarela za turista 1960. Ti krilati motorni čolni iz aluminija vozijo s hitrostjo najmanj 75 km na uro. Brzina, rekord in kronometer torej tudi na morju, a v brzini ni mogoče razpreči. Sicer je tudi turizem postal že moda. Njegova bodočnost je s tem že zagotovljena, kakor ni dvoma, da bodo res sodobne ženske tudi pri 12 stopinjah pod ničlo kljub vsem zdravniškim svarilom nosile nogavice iz prozornega najlona. — Ib — SAMO NA KOROŠKEM? Dnevno se dogaja, kjerkoli na cesti, v vlaku ali avtobusu, da je ljudstva strah in sram govoriti domači slovenski jezik in da rajši lomi neko trdo, prikrojeno nemščino. Dva vzroka te hlapčevske miselnosti navajamo. Premalo poznamo lastni svet in njegovo bogastvo, zgodovino, moč in bodočnost; narod — sosed pa nam po nadutosti in domišljavosti nekaterih svojih članov vceplja čut manjvrednosti in lastnega omalovaževanja. Ne odklanjamo gospodarskega in političnega sodelovanja in nikakor ne zagovarjamo kulturne izolacije od drugih narodov. Smo pa za možatost in narodno zavednost zato, ker more le zaveden narod navezati plodne vezi s svojimi sosedi in tvoriti občestvo narodov na političnem in duhovnem področju. (»Naš tednik« — Celovec) USPEH GRONCHIJEVEGA OBISKA Zaradi nemškega vprašanja je med obiskom državnega poglavarja G. Gron-chija v Moskvi sicer prišlo do precej ostrih prask, vendar je predsednik G. Gronchi srečno prestal ogenj v katerega ga je spravil zunanji minister Pella s tem, da je načel nemško vprašanje — če je poročilo nemške poročevalske agencije DPA točno. Predsednik Gronchi je vajen ostrejših debatnih nastopov že iz italijanskega notranjega političnega življenja in zdi se, da ga niti bogati besedni zaklad, ki ga rad uporablja Hruščev, in njegove prispodobe niso presenetile, kaj šele spravile iz ravnovesja. Po svojem povratku je predsednik Gronchi izrazil prepričanje, da so osebni stiki med državniki samo koristni. Medtem je že prispel v Moskvo odposlanec italijanske vlade, ki se pogovarja z Rusi o izvedbi najnovejšega trgovinskega sporazuma. V Moskvi so tudi podpisali kulturni sporazum, a hkrati so Rusi Italijanom omogočili, da podrobno poizvedujejo o u-sodi italijanskih ujetnikov po Sovjetski zvezi. Italijanski desničarji so hoteli iz čisto notranje političnih računov prikazati Gronchijev obisk kot neuspeh, vendar se jim to ni posrečilo. HRUŠCEV ODLOČNO PROTI REVIZIJI SEDANJIH MEJA. Nemška poročevalska agencija DPA navaja podrobnosti O' napetem razgovoru med predsednikom Gronchijcm, zunanjim ministrom Pello in Hruščevom. Na očitek Hruščeva, da se uspehi italijanske krščanske demokracije ne dajo niti zdaleč meriti z uspehi komunizma v Sovjetski zvezi — danes plapola na Luni komunistična zastava — je Gronchi odgovoril, da se z denarjem da vse doseči. Hruščev je na to pripomnil: »Mi ne prodajamo nobenih idej, ki niso dobre; ideje, niso salame«. Gronchi je dodal, da so naravna bogastva v Sovjetski zvezi raznovrstna in velika, medtem ko ni narava tako obdarila Italijo. »Seveda, mi imamo vsega,« je vpadel Hruščev. Pella naj bi nato pripomnil : »Ker že govorimo o idejah, moram reči, da se z vami glede Berlina in Nemčije ne strinjam.« Nato je Hruščev prešel v protinapad. Vprašal je Italijane, zakaj ne sklenejo mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Pelli je očital nacionalizem. »Ce vi trdite, da so italijanski makaroni najboljša jed na svetu,« je nadaljeval Hruščev, »potem trdimo mi, da ni to res in da je najboljša pijača naš kvas (mešanica iz moke, kvasa, sladkorja, in vode).« Preden je Gronchiju Hruščev napil je zopet pozval Italijo, naj sklene mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Izjavil je, da Sovjetska zveza in njene zaveznice ne bodo nikdar dovolile revizije današnjih meja med Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo. Treba je skleniti mir, ki naj priznava to, kar je bilo dosežer no v drugi svetovni vojni. Nemci so sicer prodrli do Stalingrada in Moskve, toda na zadnje so prišli Rusi v Berlin. SMRT KARDINALA STEPINCA V sredo, 10. februarja, je v svoji rojstni vasi Krasiču pri Zagrebu umrl kardinal dr. Alojzij Stepinac v starosti 62 let. Pokopali so ga slovesno v zagrebški katedrali Sv. Štefana v soboto. Rajni je postal zagrebški nadškof leta 1937. Leta 1946 je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na 16 let zapora pod obtožbo, da je sodeloval s Paveličem in da ni nastopil proti prisilnemu prestopanju pravoslavnih vernikov v katoliško Cerkev. Cez nekaj let so ga izpustili iz zapora ter mu dovolili, da se naseli v svoji rojstni vasi. Leta 1953 ga je papež Pij XII. imenoval za kardinala, nato je Jugoslavija prekinila diplomatske odnose z Vatikanom. Na poti na pogreb se je dunajski kardinal Koenig s svojim avtomobilom zaletel blizu Varaždina v tovornjak ter se hudo poškodoval. Šofer je bil ubit. Po zadušnici za dr. Stepinca je, papež v svojem govoru izrazil željo, da bi prišlo do pomiritve med cerkvenimi in državnimi oblastmi v Jugoslaviji. UUBLJANSKI ŠKOF V VATIKANU. Novi ljubljanski škof. A. Vovk je prišel v Rim poročat papežu Janezu XXIII. »ad limina«, to je o verskih razmerah v svoji škofiji. VISOKO ODLIKOVANJE. Beograjski nadškof dr. J. Ujčič je prejšnji teden obhajal' svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je posebno odposlanstvo maršala Tita izročilo odlikovanje I. stopnje reda za zasluge za narod. Maršal Tito je nadškofa odlikoval za njegovo prizadevanje, da se uredijo odnosi med rimsko-katoliško Cerkvijo in državo. Član Izvršnega sveta D. Radosavljevič, ki je slavljencu izročil odlikovanje, je pri tej priložnosti omenil, da v odnosih med katoliško Cerkvijo in državo prevladuje vedno bolj realno gledanje in želja po sodelovanju, ki bo gotovo pripeljala do normalizacije odnosov. Država si bo še nadalje prizadevala, da se rešijo še nerešena vprašanja ter pričakuje, da bodo tudi predstavniki rimsko - katoliške, Cerkve upoštevali splošne koristi Cerkve in države ter pokazali dobro voljo, da se ta vprašanja dejansko rešijo. Cerkev ima tudi v novih družbeno političnih razmerah v smislu ustave in zakona vse možnosti za vse svoje versko delovanje. Vernikom, duhovnikom in verskim funkcionarjem vseh veroizpovedi je dana možnost, da ostanejo zvesti svoji Cerkvi in lojalni in pošteni državljani socialistične Jugoslavije, Nadškof se je, zahvalil predsedniku republike za njegovo pozornost ter naglasil, da bo tudi v bodoče delal za normalizacijo odnosov med rimsko-katoliško Cerkvijo in državo. Zvest je svojemu duhovnemu poglavarju sv. očetu papežu kot katoličan, kot državljan Jugoslavije pa vdan državi in njenemu poglavarju. Kot duhovnik moli za napredek in še večji ugled Jugoslavije, za njen notranji in zunanji mir. DR. KREISKV V LONDONU IN PARIZU. Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky je te dni obiskal London in Pariz. Spremljal ga je državni podtajnik Gschnitzer, ki je, znan izvedenec za Južno' Tirolsko. Dr. Kreisky je v svojih razgovorih v Londonu in verjetno tudi v Parizu načel južnoti-rolsko vprašanje. V Londonu je Kreisky izjavil, da je rešitev možna samo tako, da Italija prizna avtonomijo bocenski pokrajini, kjer živijo po večini Nemci. Londonski Observer je objavil življenjepis dr. Kreiskega pod naslovom »Evropejec novega stila«. Mednarodna trgovina JEesni trg Cene avstrijskega mehkega rezanega lesa namenjenega v Italijo so ostale skoraj neizpremenjene. Nakupovanje s strani italijanskih uvoznikov ni bilo razgibano. Smrekove deske tipa O/IH notirajo 26.500-28.500 lir za kub. m. f.co meja, carina nevračunana. Tramovi »uso Trieste« se prodajajo po 15.000 lir za kub. m. Deske tipa HI/IV se le slabo prodajajo. Jugoslovanski les je ohranil čvrste kvotacije. Čez tržaški trg gre še vedno precej lesa proti Vzhodu in državam ob Rdečem morju. Tržaški trg je v lanskem letu kupil neposredno od avstrijskih žag okrog 125.000 kub. metrov mehkega rezanega lesa (leta 1958 94.000 kub. m). ska zveza Indiji že lansko leto, Indijci so ponudbo sprejeli, do končne ureditve tega vprašanja pa je prišlo šele sedaj. V političnih krogih vzbuja pozornost obisk Hruščeva v državi, ki je hudo sprta s Kitajsko zaradi Tibeta in drugih obmejnih pokrajin. Kaže, da bi si Sovjetska zveza rada zagotovila prijateljstvo Indije za primer, da bi prišlo do kakršnih koli nesoglasij med Moskvo in Pekingom. Hruščev je že poprej poskušal pomiriti obe državi ter je to prav gotovo storil tudi sedaj. Zanimivo je, da je Nehru, predsednik indijske vlade, povabil Cuenlaja v Indijo, da bi sporazumno rešili obmejne spore. SOVJETSKO LESNO SKLADIŠČE V TRSTU? Po še nepotrjenih vesteh, namerava sovjetsko podjetje »Exportles« ustanoviti v Trstu skladišče mehkega rezanega lesa in hlodovine .Tudi Brazilija bi rada postavila v našem pristanišču skladišče eksotičnega brazilskega lesa. NEMCI OB SUEŠKEM PREKOPU. Neka zahodnonemška družba bo zgradila ob Sueškem prekopu veliko skladišče, ki bo lahko sprejelo do 35.000 ton raznega blaga. Skladišče, ki ga bodo dogradili leta 1961, bo stalo 13 milijonov nemških mark. ,2 n (il''tfini('0 Itn'/ib ti intlbtuibltih fi'iibtmitbi' V soboto je bil v Benetkah sestanek županov Skupnosti jadranskih pristanišč v Italiji pred pristanišči ob Tiranskem morju. Pod okriljem te skupnosti deluje Center za preučevanje, in dokumentacijo, ki ga vodi prof. Roletto iz Trsta. Do zadnjega sestanka v Benetkah, katerega se, je udeležil tudi tržaški župan dr. Franzil, je prišlo na pobudo tega centra; ta je namreč na svoji zadnji seji v Anconi proučil nov načrt za obnovo dogovorov med plovnimi družbami in državo, ki zadeva tudi vprašanje državnih podpor za posamezne proge. Gre za to, da se bolj pravično razdelijo pomorske proge med jadranskimi in tirenskimi pristanišči, med katerimi ima prvo besedo Genova. Poročilo po zadnjem Sestanku župana v Benetkah opozarja rimsko vlado na to vprašanje. NOVA TOVARNA CELULOZE. V Banja Luki je pričela obratovati nova tovarna celuloze, ki bo lahko izdelala 40,000 ton celuloze, na leto. UVOZ MASLA PREKINJEN V zadnjih tednih je cena masla v Italiji pričela nazadovati ter je dosegla najnižjo raven (730 lir za kg), ki je določena za ustavitev uvoza masla iz tujine. Carinske oblasti so zato prekinile uvoz masla za nedoločen čas, to je do takrat, ko se, bo cena masla ponovno dvignila čez 730 lir pri kg. Lani je Italija uvozila manj masla kakor prejšnja leta. To je posledica povečanja domače proizvodnje in omejenega povpraševanja na notranjem trgu. Po drugi strani pa so bile tudi cene masla na tujih trgih vse leto precej višje kakor sicer. Trgovina z ZSSR povečana za 25% VELIKO POVPRAŠEVANJE PO BAKRU V zadnjem tednu je cena bakra na londonskem trgu najprej poskočila na 281, a se je pozneje ustalila pri 274 funtih šterlingih za tono. Ta kvotacija je za 4 funte šterlinge višja od prejšnjega tedna. Skok cene je iznenadil gospodarske opazovalce, ki so pričakovali, da bo cena po poravnavi spora z delavstvom v družbah Anaconda in Kennecott nazadovala. Nasprotno, cena se je pričela dvigati zaradi velikega povpraševanja po rdeči kovini. Pomanjkanje bakra se bo verjetno zavleklo najmanj še za tri mesece. Ameriško povpraševanje po bakru je še vedno veliko; evropska industrija pa je v tem pogledu »nenasitna«. Tudi predstavniki Kitajske in Sovjetske zveze, so zelo aktivni na mednarodnih trgih in tako tudi Japonci. Svetovna proizvodnja bakra je kos tudi sedanjemu povpraševanju, vendar se dobave bakra vršijo počasi in temu ustrezno bo njegova cena po predvidevanju ameriških strokovnjakov ostala še dolgo visoka. MOČNA SOVJETSKA FINANČNA POMOČ INDIJI Obisku maršala Vorošilova v Indiji je sledilo potovanje Hruščeva v N. Delhi. Med njegovim bivanjem v Indiji je bil podpisan sporazum o podelitvi velikega sovjetskega posojila v znesku 1,5 milijarde rubljev proti 2,5% obrestim. Indija bo sovjetski denar porabila za finansiranje graditve raznih tovarn in še posebej jeklarne Bhilai. Posojil v tem znesku je ponudila Sovjet- Te dni je v Rimu zasedal odbor za industrijo in trgovino, ki je sestavni del poslanske zbornice. Ob tej priložnosti je minister za zunanjo trgovino Dino del Bo navedel podatke o italijanski zunanji trgovini v prvih enajstih mesecih preteklega leta. V tem času se je italijanski uvoz povečal v primeri z istim razdobjem 1958 za 3,9%, izvoz pa je napredoval za 12,1%. Vrednost uvoza je dosegla 1.894 milijard lir, vrednost izvoza pa 1.618 milijard lir. Po vsem tem se je primanjkljaj v trgovinski bilanci zmanjšal na 275 milijard lir. Minister je tudi dejal, da se trgovina razvija ugodno bodisi z državami članicami Evropskega skupnega trga, kakor tudi z državami, ki pripadajo Področju svobodne trgovinske menjave; vendar bi bilo treba v bodoče poskrbeti za to, da se bo trgovina med prvo in drugo skupnostjo razvijala bolj skladno kakor doslej. Pri tem bodo imele glavno besedo Združene ameriške države, ki si prizadevajo, da bi uvedle tesnejše gospodarsko sodelovanje v trikotu ZDA, Skupno evropsko tržišče in Področje za svobodno trgovinsko menjavo. Poljska in Češkoslovaška pa bosta odprli podobne urade v Italiji (predvidoma v Milanu). POSPEŠITEV IZMENJAVE MED STALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO Minister Del Bo je nato podrobno o-risal razvoj italijanske zunanje trgovine z državami, ki pripadajo vzhodnemu bloku. Italija si prizadeva, da bi kolikor mogoče povečala menjavo s Sovjetsko zvezo. Pri tem pa je treba omeniti, da skuša Sovjetska zveza plačati svoje, nabave industrijskega blaga z izvozom kmetijskih pridelkov. Italija pa mora braniti svoje kmetijstvo tudi s tem, da čim bolj omeji uvoz teh pridelkov iz tujine. Zaradi,tega se menjava s Sovjetsko zvezo razvija zelo počasi. Ob zadnjem obisku predsednika G. Gronchija v Rusiji so bili tudi razgovori o povečanju menjave,, roed obema državama. Razgovori so bili zlasti živi glede treh točk; razširitev spiska kontingentiranih vrst blaga, organizacija razstave sovjetskega blaga v Milanu in razstave italijanskega blaga v Moskvi (za skupno 2 milijardi lir vred- ne. Vložiti bo treba precejšnje itff re, da boda te v celoti uresr aiee»e' Toda glede na razumevanje in danost delovnih kolektivov, ki se Večje investicije v industriji in kmetijstvu v letu 1960 vedajo v poim men, da je os. Maribor, februarja nov111 ®5lfHS BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNIC A. LIR GOO.ODO.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABID FILZI ŠT. 10 TELEFON oT. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED KOVANCI NAMESTO BANKOVCEV. Dosedanji bankovci po 500 lir bodo zgubili veljavo s 1. januarjem 1962. 2e sedaj jih vsi kreditni zavodi, banke, posojilnice itd. zbirajo in izročajo zavodu Banca dTtalia, da jih sproti uničuje. V zameno izdaja Banca dTtalia kovance. Konec 1959 je krožilo za 21 milijard 320 milijonov lir kovancev po 500 lir. V načrtu je, da bo danih v promet za 40 milijard teh kovancev. V zadnjem času jih je v prometu nekaj več, sicer jih nekateri še vedno hranijo. Združene ameriške, države so sporočile Italiji željo, da bi ta odpravila vse zapreke, s katerimi se ovira uvoz ameriškega blaga v Italijo. Francija, Zahodna Nemčija in Vel. Britanija so že. skoraj popolnoma odpravile podobne zapreke. V letu 1959 je, Italija odpravila le dve omejitvi in bo v prihodnosti nadaljevala po tej poti. Vendar je treba poudariti — je nadaljeval minister Del Bo — da bo na nekaterih področjih italijanska vlada le težko odpravila omejitve,. Tako na primer pri uvozu mesa, železarskih proizvodov in zdravil. Glede teh vrst blaga je italijanski trg zelo občutljiv in bi vsako omiljenje zaščite pred tujo konkurenco povzročilo resne težave na notranjem trgu. Minister za zunanjo trgovino je, načel tudi vprašanje italijanskih trgovinskih predstavništev v tujini. V zadnjem času je Italija odprla dve novi predstavništvi v Afriki, in sicer v Leopoldvillu in v Jo hannesburgu. V prihodnjem letu ali v letu 1961 naj bi odprli nova predstavništva tudi na Poljskem in na Češkem. nosti); sporazum o posebnih dobavah industrijskega blaga Sovjetski zvezi proti odplačilu na dolge obroke. S tein se bo menjava blaga med Italijo in Sovjetsko zvezo povečala za 25%. Italija bo izvažala v Sovjetsko zvezo proizvode kemične in strojne industrije, uvažala pa bo petrolej in derivate (2 milijona ton surovega petroleja), naftalin, les itd. S tem bo Italija zasedla tretje mesto med kupci sovjetskega blaga, in sicer za Anglijo in Zahodno Nemčijo. Glede sporazuma o posebnih dobavah, ki predvideva izvoz italijanskega industrijskega blaga v vrednosti 100 milijonov dolarjev (60 milijard lir) v Sovjetsko zvezo, je minister Del Bo dejal, da je Italija podpisala sporazum šele tedaj, ko je Sovjetska državna banka, zagotovila plačevanje izposojenih vsot. Pri tem je Sovjetska zveza načela vprašanje vojne odškodnine, ki ga ima še vedno za nerešenega. Minister je v tej zadevi omenil, da je to Vprašanje za italijansko vlado že popolnoma odpravljeno. Okraj Maribor je značilen po svoji zelo močno razviti industriji, in to predvsem tekstilni, kovinski, elektroindustriji, papirni, lesni ter proizvodnji električne energije. Zaradi velikega vlaganja družbenih sredstev ter povečavanja delovne storilnosti se proizvodnja dviga iz leta v leto. Hitrejši razvoj opažamo v zadnjih letih tudi v kmetijstvu, in to predvsem v družbenem sektorju. Gospodarstvo okraja Maribor je doseglo v letu 1959 185 milijard din bruto proizvoda, kar pomeni povečanje nasproti letu 1958 za 11.7%. Po družbenem planu za leto 1960 se bo proizvodnja bistveno povečala tudi v letošnjem letu ter se predvideva, da bo znašal družbeni bruto proizvod 207.5 milijard din, to je 12.4% več kakor v letu 1959. Nasproti letu 1956 se bo s tem povečal družbeni bruto proizvod za 67.4%; s tem bo ta nekoliko prekoračen že letos, namesto v letu 1961, kakor je bilo predvideno v petletnem planu gospodarskega razvoja okraja. Večji dvig proizvodnje se predvideva zlasti v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu ter obrti. Od industrijskih panog bodo letos prav posebno dvignile proizvodnjo: kovinska industrija, proizvodnja električne energije, industrija usnja, lesna industrija, elektroindustrija, kemična itd. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabljala prvenstveno za čim hitrejšo dovršitev že začetih objektov, dan pa bo večji poudarek razvijanju gospodarskih dejavnosti, ki so doslej zaostajale, zlasti kmetijstvu, kakor tudi vseh dejavnosti družbenega Standarda, v mejah teh pa še posebej šolstvu, zdravstvenim ustanovam ter obnovi in modernizaciji cest. Predvideva se, da bodo znašale gospodarske investicije v letu 196;} 13.630 milijonov dinarjev, to je za 20% več, kakor v letu 1959, investicije družbenega standarda pa 5325 milijonov din; te bodo povečane za 9% nasproti letu 1959, Samo za graditev stanovanj bo porabljenih 2.825 milijonov din. družbenih sredstev; tako bo močno pospešena graditev stanovanj. V industriji bo dan še nadalje poudarek investicijam v proizvodnji električne energije, obnovi v večjih in manjših podjetjih, razširitvam zlasti v črni metalurgiji, metalurgiji barvastih kovin, kovinski, papirni in živilski industriji. V kmetijstvu bo pretežni del sredstev porabljen za pospešeni razvoj živinoreje, zlasti za graditev hlevov in nabavo živine ter za graditev večjega vrtnarskega objekta pri Mariboru pa tudi za mehanizacijo v poljedelstvu. Z izgradnjo vrtnarskega objekta se bo pridobivanje povrtnin močno približalo velikemu protrošnemu središču — mestu Mariboru. Družbeni plan okraja Maribor računa, da se bo povečala delovna sila le za 2.6%; pri vsem tem se bo proizvodnja povečala za 12.4%, ker se bo bistveno dvignila storilnost dela. To pričakujemo povsem upravičeno, odkar se je ustroj nagrajevanja po učinku dela razširil na vsa delovna mesta. Poleg tega nadomeščajo gospodarske organizacije iztrošeni strojni park z novimi sodobnimi stroji ter uvajajo avtomatizacijo. »^^Diii^iria in cjo sp o clinjsto o t96C« Obsežne priprave za mednarodni zagrebški spomladanski velesejem (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, febr. 1960 že dlje časa so v teku v Zagrebu obsežne priprave za letošnji mednarodni pomladanski velesejem (od 30. aprila do 15. maja). Poleg same uprave, velesejma se bavijo s pripravami tudi številne organizacije in strokovnjaki, in sicer v samem Zagrebu, v Beogradu in po vsej Jugoslaviji. Prireditev na zagrebškem sejmišču je velike važnosti za ves jugoslovanski trg tako zaradi preskrbe s proizvodi široke potrošnje, kakor tudi zaradi važnega prispevka k splošnemu dviganju življenjske ravni. MEDNARODNA RAZSTAVA IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE Da bi bolje prišli do izraza nameni zagrebškega pomladanskega sejma, bo prireditev razdeljena na dva dela, ki se bosta razlikovala po svojih značilnostih, a se bosta dopolnjevala v skladno celoto. Prvi del bo posvečen rednemu mednarodnemu velesejmu izdelkov široke potrošnje. Na tej razstavi bodo jugoslovanska in tuja podjetja razstavljala svoje izdelke za široko vsakodnevno uporabo in izdelke trajnejše uporabe. ki so v prvi vrsti namenjeni družini in gospodinjstvu in vsem gospodarskim in družbenim organizacijam, s katerimi je vezano življenje in delo po-edinca in njegove družine. Na drugem delu razstave bodo isti proizvodi prikazani v njihovih stvarnih funkcijah. Zaradi tega bo celotna prireditev pod naslovom »Družina in gospodinjstvo 1960«. sebno konservne. industrije. Prav tako bodo lahko kupovali opremo za obrtniške delavnice in obrtniške izdelke za gospodinjstvo. Na velesejmu bodo razstavljeni tudi razni vzorci sodobnega pohištva in druge stanovanjske opreme. Tekstilne, tovarne bodo prikazovale najnovejše vzorce oblek in dopolnilnih oblačil. S tem še zdaleč nismo našteli vseh predmetov, ki služijo k dviganju življenjske ravni. Na drugem mestu bodo razstavljena sredstva in opreme za embalažo v trgovini, opreme za zdravniške ambulante itd. Turistična podjetja bodo sodelovala z razstavo opreme za krajevni in turistični promet; razstavljena bo tudi športna oprema. jemala šest popolnoma opremljenih prostorov sodobnega otroškega vrtca, šolske mlečne kuhinje, pionirskega filmskega kluba itd. Povezana s to razstavo bodo tudi tri otroška igrišča in otroški zabavni park s popolno opremo, kakor z mehaniziranimi objekti za razvedrilo otrok. Poleg tega bo tudi organizirana mednarodna razstava igrač. DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO 1960 Skladno s to opredelitvijo razstave bodo domači in tuji razstavljavci razstavili aparate, stroje in opremo, namenjeno gospodinjstvu, splošnim menzam, gostinstvu, trgovini in raznim servisom. Nadalje bodo na sejmu razstavljeni tudi proizvodi iz kovine, stekla, plastike, kože in drugih vrst blaga, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. Predstavniki gospodarskih organizacij bodo lahko na sejmu nabavili proizvode splošne prehranjevalne industrije, po- PREGLED DOSEŽKOV IN NOVIH NAČRTOV Med tem ko se bo na prvem delu sejma razvijalo navadno komercialno poslovanje, bodo na drugem, razstavnem delu, prikazani dosežki dosedanjih prizadevanj in napredovanja pri gradnji stanovanj, sodobnih trgovin, servisnih postaj in na področju splošnih prizadevanj, da bi se olajšalo življenje delovnega človeka, v prvi vrsti zaposlenih žena, ter novi načrti za dosego postavljenih smotrov. Tako si bodo obiskovalci sejma ogledali uspehe dela komun in stanovanjskih skupnosti pri reševanju družinskih in gospodinjskih vprašanj; posebno pa bo prikazano, kako so bila ta vprašanja rešena v republiških prestolnicah Jugoslavije. V paviljonu bodo postavili 12 raznih stanovanj, in sicer v naravni velikosti in seveda tudi popolnoma opremljena. Predmete, kakor razne gospodinjske stroje in naprave, pohištvo itd. bodo poskrbela podjetja, ki bodo razstavljala v komercialnem delu razstave. Posebno zanimiva bo razstava pralnih, sušilnih, likalnih in podobnih strojev, strojev za pospravljanje in čiščenje stanovanj, strojev za razna obrtniška dela, priprav za nego bolnikov, za dostavo na dom mleka, kruha, kuriva, časopisov itd. Vsestranska skrb za predšolsko in šolsko mladino bo prikazana na posebni razstavi, ki bo za- ŽIVLJENJE NA VASI S komercialnimi proizvodi bo opremljena tudi družbena restavracija in restavracija z samopostrežbo. Poleg tega bosta na sejmu prikazani tudi sodobna izletniška in gostinska oprema. Posebej bo opremljena prodajalna prehranjevalnih proizvodov, prodajalna pohištva, gospodinjskih strojev, otroških igrač in športnih artiklov. Vse te »trgovine« bodo organizirane na osnovi samoizbire in samoposluževanja. V tem delu razstave bo tudi razstava turističnih organizacij. Posebno pažnjo bodo prireditelji sejma posvetili družini na kmetih. Prikazali bodo poleg karakterističnega življenja na vasi v sedanjih časih, tudi življenje bodočnosti. Za časa sejma bo poslovala tudi »Stolica družine in gospodinjstva«, na kateri bodo strokovnjaki postregli obiskovalcem z nasveti za pripravljanje hrane, ureditev stanovanj, uporabo gospodinjskih aparatov, nego otrok itd. ODLIČNA PRILOŽNOST ZA VSE Sodobni način življenja, čedalje bolj razširjena industrializacija in splošni Vzporedno z razvojem gospodarstva se dviga tudi življenjska raven; ljudje zaslužijo več in zato tudi več porabijo. Predvidevajo, da se bo realna osebna potrošnja v letu 1960 povečala za okrog 9% nasproti letu 1959. Nominalne plače delavcev in uslužbencev se bodo povišale za 3.470 milijonov dinarjev. Povečanje proizvodnje, kakor tudi povišanje prejemkov delavcev in uslužbencev ter zvišanje dohodkov kmečkega prebivalstva bodo seveda dvignili tudi promet v. trgovini na drobno, in sicer računajo, da se bo ta dvignili od 30.800 milijonov v letu 1959 na 35.400 milijonov dinarjev v letu 1960. V tej zvezi se bodo povečale tudi gostinske usluge, in to za 9%. Gospodarstvo okraja Maribor igra pomembno vlogo tudi v zunanji trgovini, saj proizvaja industrija v veliki meri tudi za izvoz; v tujini so zelo cenjeni tudi kmetijski pridelki iz mariborskega okraja, kakor zlasti sadje in vino. Zato je povsem utemeljeno pričakovanje, da se bo povečal tudi izvoz v tujino. Naloge, ki jih postavlja pred delovne kolektive družbeni plan — ta je bil v pretežni meri že sprejet na sejah delavskih svetov, v kolikor gre za poedina podjetja — seveda niso majh- pogoj za stalno izboljševanja življ6;1! skega standarda neprestano PoV' eč<>' rvYVYVWWYYWVVVvVVYVVVVYYVYYVYWVvVVVvVv>WVYY\ love tovarne na Primorskem (Nadaljevanje s 1. strani) SKRB ZA STROKOVNO ŠOLANJE Zaradi vse večjih potreb po kadrih glede na nagli razvoj gospodarstva bo dan v letu 1960 glavni poudarek razvijanju srednjega in višjega šolstva, razširitvi zmogljivosti obveznega šolstva in pospeševanju šolanja odraslih. Tako se spreminja delavsko mesto Maribor tudi v mesto z vrsto višjih strokovnih šol, ki se sproti polnijo, saj ima samo Višja komercialna šola, ki je bila ustanovljena lani, nad 800 slušateljev. razvoj ustvarjajo nova vprašanja. Posebna vprašanja ustvarja tudi vedno bolj izrazito zaposlovanje žene-matere v industriji. Treba je opustiti stari način življenja in sodobneje organizirati delo, proizvodnjo in počitek. Pomoč v gospodinjstvu zahteva nove možnosti, a skrb za vzgojo otrok in splošno zdravje državljanov hitrejše rešitve. Posebna vprašanja se pojavljajo na področju prevoza, gradbene-politike, oskrbe in prehrane ter na področju razvedrila. Vse to povzroča vse večjo koncentracijo prebivalstva v velikih industrijskih središčih. Kako rešiti ta vprašanja, bo naloga razstave »Družina in gospodinjstvo 1960«. Kakšne možnosti nudi jugoslovansko gospodarstvo in kaj morajo še nuditi tuja podjetja, na ta vprašanja bo odgovoril pomladanski sejem, ki bo tudi organiziran pod geslom »Družina in gospodinjstvo 1960«. Zaradi tega je ta prireditev odlična prilika, za vse: posamezni državljani in organizacije bodo našle na tem sejmu rešitve mnogih vprašanj v zvezi s sodobno organizacijo življenja družine in lastnega doma, na delovnem mestu, v šoli, med počitkom. Domača jugoslovanska podjetja bodo pokazala, kaj vse nudijo povpraševanju po najrazličnejših vrstah blaga široke potrošnje; izbor bodo dopolnjevali tuji razstavljavci. Trgovinska mreža bo na sejmu našla bogat izbor izdelkov, po katerih povprašujejo njeni kupci. Trgovinskemu poslovanju na tradicionalnem zagrebškem pomladanskem sejmu bo pridružena tudi informativna razstava. Celotna prireditev pa nudi vse možnosti, da se ob zanimanju najširših krogov razvije v uspešno poslovanje. M. V. vanje proizvodnje in delovne storli» sti, ne dvomimo, da bodo zastavi ne naloge tudi izpolnjene. R. 30.11-151 Medjunarorini proljetn' Zagrehački i/elesajam i i/lo^3 PORODIC A 1 DOMfiČINSTVO 1961 ZAGREB Jf klaUadifiji hoteli he plipotoecift Hotel COLOMBIA po svetu. Zdaj mladi fantje ne marajo več samo sezonskega dela, zdaj hočejo biti zaposleni celo leto na enem mestu — v tovarni. Zelo hitro so se spremenile prilike v gradbeni stroki, še pred nekaj leti so goriška gradbena podjetja izgradila velike stanovanjske in tovarniške objekte na Jesenicah, zdaj so v srcu nekdanje zidarske republike — v goriški okolici — večidel stavbinci Prekmurci. PERUTNINSKA FARMA V NEVERKAH Ako izvzamemo veliko kmetijsko zadrugo v Volčjidragi z njenimi breskovimi nasadi in vinogradi, ki se bodo razširili po vseh tistih zamotanih številnih biljenskih gričih, so od vseh podjetij zdaj , najbolj zanimive Neverke. Stavim, da ne veste, kjer so Neverke, toda ni treba, da vas bi bilo zaradi tega sram, ker so redki doslej sploh vedeli, da stoji pod progo, ko se peljete iz Pivke proti Divači, v dolini vasica Neverke, na južno-vzhodni strani Vremščice. Italijanske vojaške oblasti so tam zgradile vrsto vojašnic in vojaških skladišč, ki vse doslej niso mogle biti primerno uporabljene. Lani julija so začeli postavljati v Neverkah prve temelje za velikansko perutninarsko farmo, že sedaj imajo nad deset tisoč kokoši in poberejo vsak dan osem tisoč jajc dnevno, v načrtu imajo sto tisoč kokoši nesnic, dvajset tisoč milijonov jajc na leto, deset milijonov enodnevnih piščancev in tri in pol milijona brojlerjev, to je piščancev zgodnih za zakol. Okoli sto ljudi iz bližnjih krajev že dela na graditvi poslopij za farmo in v številnih že postavljenih kurnikih. V bližnjih Zabičah pri Ilirski Bistrici so že imeli pitališče za piščance - brojlerje, ki so ga Neverke že prevzele. Prostora je dosti po kraških gmajnah tam okoli, toda kurje piče, kot veste, vomaj za nekaj kokoši. Zato bodo zidali samo za svojo farmo posebno tovarno za 16.000 ton močnih krmil letno. Ker mislijo rediti letno nad tri milijone piščancev - brojlerjev bodo gradili še posebno klavnico z zmogljivostjo 4.000 ton kurjega odnosno piščancevega mesa letno. Zdaj so se zbrali perutninarski strokovnjaki iz vse države, toda prav v kratkem bodo odprli tu prvo perutninsko srednjo šolo v Jugoslaviji. V Sremu imajo nekaj podobnega, tudi velikansko perutninsko farmo »Kokin grad«, ki je poznana po vsej Jugoslaviji m pri številnih klientih v tujini. Kmalu bodo doslej nepoznane Neverke nov pomemben zemljepisni in gospodarski pojem. V maloblagov-nem obmejnem prometu igrajo veliko postavko kokoši kraških in goriških kmetov na trgih Trsta, Vidma in Čedada. Za zdaj ne kaže, da bi Neverke vplivale na perutninarski trg v obmejnem pasu, ker bo šla njena proizvodnja verjetno na širša pota, na evropski trg. Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in ^ II. kategorije. « Sedemdeset P°s|e Vse hotelske udobnosti. EnoposteLT sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljn6 2200-2600 (davki in postrežba čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) . Ri' 24-157. — Vse udobnosti, mrzla & pla tekoča voda, centralna kuri8'^ telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon - . do 46. — Priporočamo obiskoval0^ svoje obrate: kavarno, restavrscll in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpol*®8 100 udobno opremljenimi soban*1' partmani, sobami s toplo in mrd0 kočo vodo, telefonom, restoran010 b* domačo in tujo kuhinjo, kavarn0' rom, salonom za bankete in konfor ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine I llltltllllllllllllllllllllllllll!!IIIIIIIUIIIIIIll||||||||;|||||lllllll|||||||||lllllillil6li »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — URfiD11! ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. GepP8 tel. 38-933, — CENA: posamezna vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. NAROČNINA: letna 850 lir, pollet” 450 lir. Pošt. ček. račun »GospodatslTj št, 11-9396. Za Jugoslavijo letna 5 din, polletna 300 din; za ostalo zemstvo 3 dolarje letno. Naroča s° L ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVET^’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/I>__. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE SOV; za vsak m/m višine v širini eI ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Odgovorni urednik: dr. Lojze B°ice Založnik: Založba »Gospodarstva® Tiskarna »Graphis« v Trstu. * ' /s^\ 1 v u \ ■ . ^ MM Hf M U 4 MM A 29IV-8V 1960 i. .... -j XXVII MEDNARODNI KMETI15KI SEJEM NOVI SAD HoUt Med Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico; Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAS z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Sankališča • Smučišča - Žičnica. Tuldka SIE. A uvo z JOŽEF IZVOZ TRST Riva Grumula 6*1 Telefon 37-004 Telefon 55-689 I intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE a. POŽAR TRST - ULICA MORERI ST. 1 Tet. 28-373 Prevzemamo vsakoureM* preveze za tn In inozeO>' etve. — Peetrežba hit*®’ Cene ugodne jOSPODARSKEGA ZORI ITRNJAl 0 obveznih trgovskih knjigah b^e. Večkrat so nas člani prosili, naj iiv. ^ pojasnili pojnen in koristi, ki lr iaio iz vodenja teh knjig tudi za r|JJVca, ki jih ni dolžan voditi. Zato Djj PleJ nekaj o teh knjigah na sploš- (li|i*v*bii zakonik določa, da mora vo-(žu °bvezno knjigo dnevnih poslov in inventarno knjigo vsak pod-ki opravlja trgovinsko dejav- • **« iiost 1x1 °Pravlja irgovinsKO aejav-tj ' Poleg omenjenih knjig mora ime-e Vse druge računske listine, ki jih (t eva narava in velikost podjetja. mora dalje v redu, za vsak ieti 'zv*rnike pisem, brzojavk in pre-(), 1 (faktur) pobotnic, ter še prepise V «S*anih pisem, brzojavk in faktur. ^skg iistjne<(j vsekakor pa je nujno, IjjliJJtta trgovec tudi vse razne druge ^ razume, da ta obveznost ne veže if^lših podjetnikov in podjetij. Tu os ,atll° takoj podčrtati, da odgovarja dj no za vse vknjižbe in vpise v ome-stA- kojigo lastnik ali zakoniti predlo Pocljetja- Zakon ne določa toč-f,' "taj misli pod imenom »druge ra- a Ske 1 a ima Hej.ne> ki vsak trenutek omogočijo toč-sk« ! Pregied gospodarskega in trgov-poslovanja nekega podjetja. >vnik ali žurnal mora vsebovati Hg dan sproti zabeležene vse poslov-let' rie,Vne operacije posameznega pod-q la in ga je treba vidirati vsako leto. loč *nv'entarne knjige pa zakon do-^a' da mora biti inventar sestavljen Vsako podjetje ob začetku poslova- potem vsako leto. Inventar mo- ‘n ysebovati točno določeno aktivo in p 'v° Podjetja in tudi druge aktive in lVe omenjenega podjetnika. Inven- tar mora podpisati podjetnik in ga je treba v roku treh mesecev predložiti v vidiranje notarju ali sodišču. Torej splošno pravilo za vse, obvezne trgovske knjige je, da morajo biti oštevilčene na vsaki strani zaporedno pred uporabo, kolkovane na vsakem listu in na koncu mora biti uradna izjava o številu strani, ki jih knjiga vsebuje. Niso dovoljeni izbrisi, v kolikor je to potrebno, je treba pustiti nedotaknjeno čitljivost izbrisanih besed. Vse knjige je treba hraniti vsaj deset let po zadnji registraciji in za isto dobo je treba hraniti tudi fakture, pisma in prejete brzojavke ter prepise odposlanih faktur, pisem in brzojavk. Kakšne koristi izhajajo za tiste, ki vodijo trgovske knjige? Redno in pravilno vodenje trgovskih knjig koristi vsem podjetjem, ker omogoči: 1. pregled vseh poslov, posojil in dolgov ter točno sliko gospodarskega in premoženjskega stanja podjetja; 2. izpis iz knjig, če ga sestavi notar, velja kot uradni pismeni dokaz, s katerim lahko dosežemo plačilno povelje; 3. z njim v primeru stečaja dosežemo predhodni konkordat ali mirno poravnavo ; 4. v primeru določitve višine zapuščinskega davka, dosežemo z njimi odbitek od aktive trgovskih dolgov; 5. finančna uprava dopušča dokumentacijo za določitev davčnega bremena s trgovskimi knjigami. Vsak delodajalec, ki ima zaposleno v svojem podjetju osebje, ki ga je treba obvezno zavarovati, mora imeti še sledeče knjige: 1. poimensko knjigo zaposlenih, v kateri morajo biti vpisani zaporedno, po času sprejetja v službo, vsi nameščenci. Vpisati je treba poleg priimka in imena, dan, mesec, leto in kraj roj- STRAH PRED Deželno avtonomijo j. času, ko parlamentarni odbor pro-jvtJe vprašanje dokončne podelitve ^ °pomije deželi »Furlanija - Julijska sk f>na«, je Franco Bozzini v milan-ljr’nt »Corriere della Sera« nastopil )e- Po dokončnemu priznanju avtonomi- njegovem mnenju je izkušnja p avton0mij0 na Siciliji in v Zgornjem ^ižju (Trident in Bočen) pokazala lij'ar.nost separatizma. Celovitost Ita-j,c bila še bolj ogrožena, ako bi tu-j.. deželi Furlanija - Julijska krajina, J r živijo narodne manjšine, dovolili onomijo. Poleg tega bi avtonomne ia^r • uPrave stale tudi mnogo denar-' Ust je objavil ta članek na uvod-^ mestu. bal r olctol3ra 1959 je Dino Fresco-di v svojem dopisu iz Trsta za isti je‘ nastopil proti avtonomiji. Opozoril » r‘mske kroge, da gre za obmejne Združitev videmske, goriške in srvvSke Pokrajine v eno deželo bi omočila 60.000 Slovencem, da se v prime-^ Volitev združijo. ‘‘Corriere della Sera« sodi med naj- Ni .a „“"Janškim liberalnim krogom, ter je razširjene liste v Italiji in pripada °čno nacionalistično pobarvan. Pripo-lnjamo samo, da je bilo vprašanje I^Unomije dežele Furlanija - Julijska “JUta načelno rešeno že z ustavo, ki tdvideva ustanovitev te avtonomne ^zele. A tržaškem arzenalu podalj- v “ElO LADJO »Cuyano«. Ladjo, ki je »Liberty«, so prerezali na dvoje. at° so med obe polovici vdelali 21 Jtrov dolg podaljšek. Ko bodo dela končana, bodo ladjo ponovno splo- ODPOSLANSTVO IZ ZDRUŽENE A-RABSKE REPUBLIKE. Te dni so tržaško trgovinsko zbornico obiskali člani arabske skupine gospodarstvenikov, ki se mudi že delj časa v Italiji. Člani arabske skupine, ki jo vodi gospodarstvenik M. Hassanein, so razpravljali zlasti o Trstu kot tranzitnem pristanišču za les, namenjen v arabske države. V zadnjem času se je tranzit blaga proti tem državam nekoliko zmanjšal in govorniki so poudarili nujnost, da se odpravijo nekatere pomanjkljivosti uradnega značaja in razlika v uporabi mer; v Trstu se les namreč meri v kub. metrih, medtem ko arabska carinska oblast les tehta. Arabski strokovnjaki so si ogledali tudi naprave tržaških Glavnih skladišč in industrijsko pristanišče. OBČINSKA POTROŠNA USTANOVA. Tržaški občinski svet je sprejel sklep o ustanovitvi »občinske potrošne ustanove«. Tržaška občina bo dovolila novoustanovljeni ustanovi jamstvo za znesek 100 milijonov lir za razna posojila, ki bi jih najela od finančnih zavodov. Nova ustanova naj bi ovirala skakanje cen potrošnega blaga. PAPIRNICA V TIMAVU je pri Rotacijskem skladu zaprosila za posojilo v višini 3 milijarde 400 milijonov lir. Z denarjem misli razširiti svoje obrate in nakupiti sodobne stroje. S tem bi se njena proizvodnja (130 ton papirja na dan) podvojila. Ni znano, ali bo pri tem sprejela na delo več delavcev. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli Anton Švab, Avgust Veljak in Malka Kocjančič, roj. Vitez. Na Opčinah Jernej Daneu, v Bazovici Srečko Raže m. stva, datum sprejema in odpusta iz službč, poklicno kategorijo in višino plače; 2.. knjigo plač, v kateri je treba navesti: priimek, imq in številko iz poimenske knjige; število ur za vsak delovni dan tudi z navedbo ur za izredno delo ter še točno višino plače v denarju ali v drugi obliki. Poleg že omenjenih so še druge obvezne knjige, ki jih morajo voditi zlasti delniške družbe, trgovska podjetja na splošno, uvozna in izvozna podjetja, hoteli, garaže, zlatarne in starinarne. Delniške družbe morajo imeti: knjigo družabnikov, knjigo zborovanj in sklepov skupščin, knjigo zborovanj in sklepov upraviteljev, os jih je več, knjigo obveznic (za podjetja, ki so jih izdala), knjigo zborovanj in sklepov nadzornikov, knjigo zborovanj in sklepov upravnega odbora, če ta obstoja. Trgovska podjetja na splošno pa morajo imeti knjige za vpis blaga, ki je v delu za odjemalce; knjigo za fakture, knjigo tekočih računov. Hoteli, garaže, zlatarne in starinarne pa morajo voditi knjige, ki jih vidira poleg registrskega urada še oblast javne varnosti. PRIJAVA ZA PROMETNI DAVEK Obveščamo razne obrtnike, da jim letos ni treba izpolniti prijave za prometni davek (IGE), zato naj si ne delajo nepotrebnih skrbi. SPLOŠNI ZAVAROVALNI ZAVOD Opozarjamo člane, ki se hočejo zavarovati pri tem zavarovalnem zavodu, naj prečitajo poprej pogoje, ki jih jim bodo rade volje pojasnili uslužbenci omenjenega zavoda, ali pa naj vprašajo za nasvet tudi združenje. ČELO PERTOT SPET V ITALIJI Naš nabrežinski sorojak kipar čelo Pertot, ki živi in deluje na Švedskem, je spet v Italiji. Po kratkem obisku v Trstu je. odpotoval v Milan, da uredi vse potrebno za svojo osebno razstavo, ki bo tam v aprilu. Nato se bo mudil dva meseca v Brescii, kjer bo izvršil razna kiparska dela. DVE POMORSKI POSTAJI V BENETKAH. V Benetkah bodo zgradili dve pomorski postaji. Ena bo namenjena potnikom na splošno, druga pa bo izključno za turiste. ALI NAM FRANCOSKA BOMBA PRINESE RADIOAKTIVNI DEŽ? Preteklo soboto je general De Gaulle. dal ukaz, da se s 106 metrov visokega stolpa južno od Regana v Sahari sproži francoska atomska bomba. Dogodek je precej vznemiril svet, ker so bili atomski poizkusi nad zemljo že 16 mesecev prer kinjeni. Francozi pa so v glavnem zadovoljni, ker so s tem Američanom in Angležem pokazali, da so tudi oni a-tomska sila. Ti jih namreč niso hoteli sprejeti v svoj atomski klub ter jim odkriti svojih dosežkov raziskovanj. Francoska bomba je na plutonij ter m bila posebno močna. Razstrelitev bombe je močno razburila afriške države; v Ghani so v odgovor zaplenili francosko imetje. Rimsko obrambno ministrstvo preizkuje ozračje, da bi pravočasno ugotovilo, ali bodo vetrovi prinesli radioaktivne snovi tudi nad južno Italijo. Doslej še niso njegovi strokovnjaki zabeležili nikakšnih sprememb v o-zračju. HLADILNI VAGONI - IZDELEK TOVARNE »BORIS KIDRIČ« Tovarna »Boris Kidrič« v Mariboru je začela izdelovati hladilne železniške vagone, ki bodo prenesli brzino 140 km na uro. Letos jih bo zgradila 200. V rimskem železniškem muzeju toire National des Arts et Metieurs v potniške vozove. Posebno zanimanje Parizu ima tudi poseben oddelek za že- vzbuja med obiskovalci tudi razstava lezniške znamenitosti. Naj še omenimo svetilk, signalov in drugih telekomuni- nizozemski Nederlandsch Spoorvveg- kacij, ki so jih uporabljale italijanske Museum, in železniški oddelek dunaj- železnice od leta 1839 do danes. Nada- skega »Technisches Museum«. Ije smo opazili kup voznih listkov, med Lokomotiva »Bayard« je ena izmed prvih vozila po italijanskih železnicah že leta 1839 z brzino 50 km na uro v Ce kakega našega bralca zanese pot Rim, mu svetujemo, naj si ogleda atii zanimiv železniški muzej v podze-pijskih prostorih blizu postaje Ter-I Ir|i in postajališča podzemeljske že-eznice. Sicer imamo danes po svetu ^°cej podobnih železniških muzejev, ki p medsebojno dopolnjujejo; česar ne ldimo v enem, lahko najdemo v dru-teti. ^Sodovinski razvoj železnice je se-eda povezan s splošnim razvojem člo-.esltega napredka, trgovine in prome-a' Prva železniška proga je bila od-^ta leta 1825 na Angleškem, in sicer ,cl Stocktona do Darlingtona. Naravno e’ da hranijo prav Angleži zanimive Sodovinske listine in predmete glede j^Zvoja železnic, ker so v tem pogledu |rednjačili pred drugimi narodi. Že-eznica se. je že tako globoko vkoreni-lla v življenje in dušo angleškega člo-I a, da je zgodovinar G. M. Treve-zapisal v svojem delu »English JJcial History«, da se da angleška so-jraltta zgodovina najbolj primerno za-‘Jttčiti s smrtjo kraljice Viktorije in 0lleem dobe železnice. ■ ^a Angleškem je doživel železniški 5toPis »Direclory of Railway Official ( Tear Book« (leto 1959/60), že 65. le-0' v njem so zabeležene, vse angleške 1 taje in železniške spremembe od ePa do leta. Ta »directory« bi lahko primerjali z »Lloyd’s Registron« za la-18. V tej knjigi zasledimo tudi ime-a vseh tistih krajev, v katerih se hra-1]0 važni železniški zgodovinski pred-eti. V canterburyskcm parku je raz-. avljena lokomotiva »Invicta«, ki so 0 izdelale delavnice Robert Stephen-j|Qtl & Company, a v londonskem Scien-e Museum so tri znamenite lokomo-Ve: Stephensonova »Rocket«, Hack-'°rthova »Sans Pare.1«, Braitvvaitova in ricssonova »Novelity« iz leta 1829. Na "staji v Darlingtonu, na kateri je pr-lc Pristal železniški vlak na paro 27. jePtenibra 1825, si lahko ogledaš prvo . KOmotivo, ki je odprla dobo železnice Povzročila pravo revolucijo v pre-°2tli stroki. ^Med vojno je bilo več železniških mu-Rv poškodovanih, sicer pa so že vse °novno uredili. Znamenit je niirnber-‘ “Merkhersmuseum«, ki ima tudi po-bno strokovno knjižnico, ki obsega v "Pno 18.000 del. »Deutsches Museum« s Miinchenu ima poseben oddelek, po-ecen železnici. Musee du Conserva- Povrnimo se k rimskemu muzeju! Za uresničitev tega muzeja so bile dane prve pobude že leta 1906, a šele leta 1949 je bil ustanovljen poseben odbor, ki mu je pozneje glavno ravnateljstvo italijanskih železnic dalo na razpolago potreben denar za ustanovitev železniškega muzeja; ta naj bi ne bil le zgodovinskega značaja in namenjen edinole strokovnjakom, niti ne povsem poljudnega značaja. Prevladovala je namreč težnja, naj bi imel muzej poučno zgodovinski značaj, ki bi lahko zadovoljeval potrebe učenjakov pa tudi slehernega obiskovalca. Muzej so odprli meseca julija 1954. Od važnejših predmetov, ki so tu razstavljeni, je treba na prvem mestu omeniti zgodovinski vlak, ki so ga na novo sestavili po modelu prvega vlaka, ki je vozil v Italiji leta 1839; vlekla ga je lokomotiva »Bayard«. Vlak je sestavljen v naravni velikosti ter obsega lokomotivo, voz za gorivo in dva potniška voza. Sledi vrsta modeliranih vlakov v manjši velikosti: od prvih parnih lokomotiv, pa do modernih e-lektričnih vlakov. Isto velja tudi za temi tudi nekaj tramvajskih listkov, ki so bili v rabi v začetku našega stoletja v Trstu. Filateliste bodo gotovo zanimale razstavljene znamke, ki so bile izdane v Italiji in drugih državah z železniško tematiko; sledijo stari zgodovinski železniški dokumenti, vabila na udeležbo pri otvoritvenih svečanostih novih prog, humoristične karikature železnice itd. Med mlajšimi obiskovalci vzbuja vsekakor največjo pozornost miniaturna sodobna železniška postaja, delo nekega Minuccianija. M. Ban ŽALNI OBRED ZA NAJSTAREJŠO ANGLEŠKO ŽELEZNICO Te dni so ukinili promet na najstarejši angleški železnici, in sicer Swan-sea - Munbless, ki je pričela obratovati že leta 1807, to je 20 let pred progo Stockton - Darlington. Zadnje vožnje, se je udeležilo na stotine Angležev. Organizatorji »pogreba« so razposlali »osmrtnice« ter pozvali udeležence, naj pridejo v črni obleki. Uprava železnice je, odklonila predlog, da bi vlak zavili v črnino. Obvezno bolniško zavarovanje za trgovce J£ultura in življenje Pred dnevi je parlamentarni odbor za delo sprejel prvih 11 členov osnutka zakona glede obveznega bolniškega zavarovanja trgovcev. V poštev pride le tisto osebje, ki ga zakon prišteva k majhnim podjetnikom in ki vrši trgovinske posle. Bolniško zavarovanje bo obvezno za vse male trgovinske podjetnike (imprese commerciali) in za pomožno trgovinsko osebje, če izpolnjuje naslednje, pogoje: 1. če so lastniki ali poslovodje podje- tij, ki slone na organiziranem, delu lastnika samega, poslovodje in njihovih družinskih članov vštevši sorodnike in svaštvo do tretjega kolena, vedno le, če letna davčna osnova za dohodnino, ki izvira iz poslovanja, ne presega treh milijonov lir; , 2. da so popolnoma poslovno sposobni, to je, da odgovarjajo za podjetje in prevzemajo nase obveze; 3. da osebno sodelujejo v podjetju, to je, da poklicno opravljajo svoje delo in 4. da imajo za to potrebno dovolilnico (licenco), predvideno za takšno trgovinsko udejstvovanje (malih trgovcev - podjetnikov). Med pomožno trgovinsko osebje, ki je podvrženo obveznemu bolniškemu zavarovanju spadajo: a) trgovski agenti in zastopniki ter družinski člani, ki jih vzdržujejo; b) trgovinski posredniki (z družinskimi člani), ki so vpisani v posebnem seznamu trgovinske zbornice in c) trgovinski komisionarji (z družinskimi člani). Obvezno bolniško zavarovanje zadeva lastnike podjetij, njihove družinske člane, ki jih vzdržujejo, sorodnike in svaštvo (affini) do tretjega kolena, to- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||ll|||||||||||||||||||||lll||||||||||;|!;i!IIIIH SMRT NA CESTI Leta 1957 je v 16 evropskih državah zgubilo življenje zaradi prometnih nesreč čez 44.000 ljudi, to je 10.000 ljudi več kakor leta 1953, ali 20%. Število avtomobilov je v tem času narastlo za 44%, število motorjev in skuterjev pa kar za 80%. JUGOSLOVANSKO POSOJILO INDIJI Jugoslavija je pripravljena podeliti Indiji dolgoročen kredit 185 milijonov švicarskih frankov v času petletnega načrta 1961/66. Indija naj bi denar porabila za nakup ladij, industrijske o-preme in električnih naprav v Jugoslaviji. Indija bi kredit plačala z izvozom svojih izdelkov v Jugoslavijo. Obresti na posojilo bi znašale 3%. Nedavno je bil med obema državama podpisan trgovinski sporazum. »NOVA PROIZVODNJA«, Obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu (Ljubljana, Trubarjeva c. 15) je svojo zadnjo številko ob zaključku desetega letnika posvetila predvsem devetdesetletnici železarne Jesenice. V tej številki je tudi več splošnih strokovnih prispevkov iz železarske stroke. »VUGOSLAV EXPORT AND IMPORT GUIDE«. Zagrebško založništvo »Informator« je izdalo izvozni in uvozni vodič pod naslovom »Yugoslav export and import guide«. Vodič vsebuje klasifikacijo raznih vrst blaga kakor tudi spisek izvoznih in uvoznih podjetij. Knjiga je bila tiskana na formatu 17x24 cm na 200 straneh ter stane 3 dolarje. (Založnik »Informator«, Zagreb, Iliča 24). Paimob&tvG' NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Velebit 29, februarja, Dinara 7. marca. — Ožine — Indonezija — Dlajni vzh.: Velebit 29. februarja. — Severna Kitajska — Japonska: Velebit 29. februarja. — Severna Evropa: Rijeka 28. febr. — Severna Afrika: Slovenija 23. februarja, Rijeka 28. februarja. — Sev. Amerika: Slovenija 23. febr. — Perzijski zaliv: Vis 31. marca. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Opatija 23. februarja. KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Risnjak 5. marca. FREZA S PLUGOM — »SIMAR« 10 KS — motor Diesel v zelo dobrem stanju PRODAM za polovično ceno. Naslov na Kmečki zvezi, Trst, Ul. Geppa 9, pril!. da le, če niso že podvrženi bolniškemu zavarovanju, ki izvira iz podrejenega službenega razmerja delojemalca oziroma njegovih družinskih članov. Pri vsaki trgovinski zbornici bodo poslovale pokrajinske komisije, ki bodo sestavile imenski spisek vršilcev trgovinskih poslov ter njihovih družin-skili članov. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se bo ustanovila osrednja komisija za imenske spiske osebja, ki vrši trgovinske posle. Komisiji bo predsedoval minister ali njegov pooblaščenec, ki mora biti eden izmed podtajnikov lega ministrstva. Komisija bo dajala navodila pokrajinskim komisijam ter bo tudi odločala o prizivih glede vpisa v pokrajinske imenske, spiske. Trgovinsko osebje oziroma njihovi družinski člani bodo deležni naslednjih uslug: bolniške postrežbe, zdravniške pomoči in porodniške pomoči. Način in obseg navedenih uslug bodo določili naknadno s posebnim pravilnikom. Za izvajanje zavarovanja bodo skrbele pokrajinske vzajemne bolniške blagajne (Cassa mutua provinciale). To zavarovanje izključuje pomoč za bolezni, ki sodijo v pristojnost protituber-kuloznih konzorcijev ali drugih ustanov, katerih zdravniške usluge določajo druge obvezne zavarovalne ustanove. Vsekakor so pokrajinske vzajemne bolniške blagajne dolžne sprejeti v svoje breme prej navedeno zdravniško pomoč in usluge, dokler se zdravniško ne ugotovi pristojnost druge ustanove, ki je dolžna prevzeti zdravniško oskrbo. Zdravniško osebje, ki bo nudilo usluge novi kategoriji zavarovancev, mora biti vpisano v posebnem spisku pri pokrajinski zdravniški zbornici. V krajih, kjer so vzajemne blagajne sklenile, da bodo nudile tudi splošno zdravniško pomoč, bo spisek zdravnikov-specialistov ločen od spiska splošnih nespecializiranih zdravnikov. Oskrbovancem je nadalje dana možnost, da si sami izberejo zdravnika iz navedenega spiska. Pokrajinska vzajemna blagajna bo lahko odprla ambulante za specialno in splošno zdravniško službo. Honorar za zdravniške u-sluge zdravnikov, vpisanih v seznamu, bosta določila v vsaki posamezni pokrajini predsedstvo blagajn in zdrav-- niška zbornica. Lat. V Trstu, kakor pač v ostali Italiji, stane liter navadnega bencina 125 lir. Od tega odpade pretežni del na državni davek, to je kar 90,82 lire, nekaj lir zasluži pri litru predstavnik velikih petrolejskih družb, ki skrbi za dobavo bencina črpalkam. Nameščencu pri črpalki pripada: od vsakega litra 6 do 8 lir, različno po družbi, ki je lastnica črpalke. Družba plačuje najemnino za javni prostor, ki ga zavzema črpalka, skrbi za morebitne okvare pri črpalki in za dobavo goriva. Električni tok plačujejo pri nekaterih družbah sami nameščenci, pa tudi za okvare morajo včasih sami skrbeti, če je bilo tako določeno s pogodbo. Nameščenci prejmejo ob podpisu pogodbe dve obleki, ponavadi eno zastonj, drugo pa proti plačilu. Pravzaprav niso nameščenci, ker se družbe, razen nekaterih izjem, ne zanimajo za zavarovanje in socialno oskrbo ljudi, ki upravljajo črpalke. V Trstu je danes že preveč črpalk. Velike družbe se potegujejo za vedno nova dovoljenja, da bi postavile v mestu čimveč črpalk, še pred desetimi leti sta ob začetku ulice F. Se-vero samevali dve rdeči črpalki, danes jih je cela vrsta, (31) in pripadajo, kar 9. družbam. Konkurenca je torej velika in pro vpraševanj e po bencinu zelo omejeno. To je tudi v zvezi z obmejnim prometom, kajti Videmski sporazum dovoljuje potnikom z obmejnega pasu, da si nabavijo bencin za svoje potrebe v Jugoslaviji. V Jugoslaviji stane bencin okrog 56 dinarjev za liter, superben-cin je nekoliko dražji. Zaradi vseh teh okoliščin bi bili potrebni za Trst posebni ukrepi. Država naj bi se zadovoljila z manjšim davkom na bencin na Tržaškem ozemlju. Prodaja bi se dala v Trstu urediti tudi kakor v Gorici, kjer nabavljajo bencin proti posebnim izkaznicam po nižji ceni (okoli 56 lir za liter). Nadaljni ukrep bi bil v tem, da bi ukinili podeljevanje novih dovoljenj za postavitev črpalk. Nameščenci ob črpalkah so hudi tudi na sporazum med petrolejskimi družbami in ACI (Automobile Club Italia). Klub je sklenil, sporazum, po katerem prejemajo njegovi člani ob posebnih črpalkah bencin po 8 lir 150-LETNICA DRUŠTVA »MINERVA« Občinska galerija v Trstu je te dni nudila gostoljubje zanimivi razstavi, ki so jo priredili ob priložnosti 150. obletnice ustanovitve tržaškega društva Minerva. Razstavljeni so bili številni tiski, ki jih je društvo izdalo. Med njimi je zavzemala važno mesto znanstvena revija Archeografo Triestino. Razne slike, kipi in rokopisi so nas seznanjale z liki in delovanjem zaslužnej-ših Minervinih članov: Marchesettija, Hortisa, Benca itd. V nekem seznamu je vpisan kot društven član tudi Vincenc Franul, o katerem je. znano, da je v svoji slovenski preporodni vnemi vzdrževal stike z ljubljanskimi prepo-rodnimi krogi, zlasti z Vodnikom. PREŠERNOVE PROSLAVE IN LETOŠNJI NAGRAJENCI Osmi februar, Prešernov dan, je dan slovenske kulture. Ta slovenski kulturni praznik so primerno proslavili v domovini. Tudi v zamejstvu ni šel neopažen mimo nas. V Trstu so se ga spomnili z raznimi društvenimi proslavami. Tudi slovenske šole so se s priložnostnimi proslavami, recitacijami in pevskimi točkami oddolžile spominu Franceta Prešerna, ki je slovenščino s svojo pesmijo pritegnil v krog evropske književnosti. Na ljubljanski univerzi so ob priložnosti Prešernovega dne nagradili petintrideset študentov za najboljša diplomska in seminarska dela v raznih znanstvenih področij. Na Prešernov dan nagrajujejo v Ljubljani tudi razne slovenske vrhunske kulturne delavce. Po sklepu upravnega sveta Prešernovega sklada so letos nagradili: kiparja Stojana Batiča za kiparski ciklus Rudarji; akademskega slikarja Rika Debenjaka, našega goriškega sorojaka, za razne slikarske in grafične mojstrovine, ki jih je ustvaril v preteklem letu; arheologa Srečka Brodarja za delo Črni kal, no-vopaleolitska naselbina v Slovenskem Primorju: esejista, literarnega in gledališkega kritika Franceta Koblarja za svoje življenjsko literarno delo, in dirigenta Egona Kuneja za dirigentstvo in glasbeno-vzgojno delo v letu 1959. Slovesnost je bila v prostorih republiškega izvršnega sveta Slovenije ob navzočnosti predstavnikov vlade in kulturnih ustanov. pri litru ceneje. (Tri lire pri litru doplača črpalkam sam klub, za dve liri pa je oškodovan nameščenec pri črpalki. Naj še omenimo, da se ta ne pritožuje, ker ima vedno polno avtomobilov, ki čakajo pred črpalko in prodaja povprečno več bencina kakor drugi). Po mnenju avtomobilistov in samih nameščencev ob črpalkah bi se morala cena bencinu znižati vsaj na 90-95 lir za liter. Potem bi Tržačane ne zamikal več jugoslovanski bencin in bi potrošnja v mestu narastla. Ob koncu naj še omenimo, da se sedaj dogaja pri bencinskih črpalkah isto, kar se godi pri vseh vrstah blaga za široko potrošnjo: vozniki (delavci, nameščenci, itd.), ki so lastniki ekonomičnih avtomobilov in skuterjev, kupujejo bencin na kredit, to se pravi proti plačilu konec tedna ali konec meseca. To je še en dokaz, da avtomobil ne pomeni danes več »razkošje«, ampak je le sredstvo, ki je premnogim potrebno za vožnjo po mestu in za delo sploh. VIDEMSKI SPORAZUM V NEVARNOSTI Odvetniku dr. Terpinu iz Trsta so finančni organi ob povratku čez mejo z jugoslovanskega ozemlja naložili 1768 lir carine za 15 litrov bencina, ki jih jc imel v rezervoarju svojega avtomobila. Odvetnik se je skliceval na 38. člen Videmskega sporazuma, po katerem je bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem, prost carine. Zadeva je prišla pred sodnike prve stopnje, ki so odvetnika popolnoma oprostili. Finančna uprava pa je vložila priziv na prizivno sodišče, To pa je razsodilo, da je terjatev finančne uprave upravičena. Odvetnik Ter-pin bi moral plačati carini omenjeni znesek, poleg tega sodne stroške za drugo in delno tudi za prvo stopnjo. Dr. Terpin bo vložil priziv na Kasacij-sko sodišče. Na Tržaškem in Goriškem napeto čakajo na končni izid te pravde. Ako bi tudi kasacijsko sodišče dalo carinarnici prav, bo s tem hudo prizadet obmejni promet. Cariniki bi namreč pričeli podrobno preiskovati, koliko bencina imajo potniki v rezervoarju, ter bi s tem močno ovirali promet. ZAGREBŠKI KVARTET Sloviti »Zagrebški komorni kvartet« je na turneji po Italiji in Zahodni Evropi. Kvartet vodi mladi čelist Anton Janigro, ki si je pridobil svetoven sloves. Čeprav nastopa kvartet šele tri leta v sedanji sestavi, si je s svojo temeljito umetniško pripravo pridobil velik ugled doma in v tujini. Sedanja turneja vodi kvartet najprej v Italijo in nato v Francijo in Belgijo; trajala bo dva tedna. Prvi zelo uspešni nastop jc bil ta teden v Milanu, od koder so hrvaški umetniki krenili v Pariz. Na povratku bo zagrebški kvartet nastopil še v drugih italijanskih kulturnih središčih. RADIO V BOCNU POD NADZORSTVOM NEMŠKE POKRAJINSKE U-PRAVE. Pokrajinski svet v Bocnu je z 10 glasovi proti 4 izglasoval uredbo, po kateri pripada nadzorstvo in pravica do sestave programa in nastavljanja osebja Pokrajinski upravi. Ako bi se RAI (Italijanska družba, ki upravlja italijanske radijske postaje) ne. pokoril navodilom Pokrajinske uprave, bo kaznovan z globo 100 do 500 tisoč lir. Proti uredbi so glasovali pristaši Krščanske demokracije, neofašistov in socialnih demokratov. Dva komunistična poslanca sta . oddala belo' glasovnico. Južnotirolska stranka jc izglasovala u-redbo s svojo večino. SMRT ZNANEGA SLOVENSKEGA SLIKARJA FRANCETA KRAUA V Ljubljani je pred tremi dnevi umrl znani akademski slikar in kipar France Kralj. Pokojnik je bil brat slikarja Toneta Kralja in sc je uveljavil kot pobudnik slovenskega ekspresionizma ter ilustrator vidnejših slovenskih leposlovnih del. Omembe vredna je njegova izredna umetniška plodnost. Umrl je v 65. letu starosti. Dobro znana drogerija TOSO TRST. piazza S. Giovanni 6 iVluša zavarovalnica ustanovljena leta 111211 a. KAI/NIH, Trst III. lihega II Tel. 27ril2 Edina ••kluiivna prodajna Agencija r Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. MN) COUtBfltO Abbigliamsnto Trieste, Pia Cardncc! 2,Tei.37273 Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Rute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. „VISTA‘.................. TRST, Ul. Carduccl 15, tal. 29-IM Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Iz pogovora ob bencinski črpalki II medjunarodni □ SAJA ZANATSTVA BEOGRAD 1-10 JONA MK PRH ZK uon ZIM 1. MA Obvestila: BEOGRAJSKI SEJEM, BEOGRAD, p. p. 408 = TEL. 50=001 Predstavništvo v Zagrebu: ŠTROSSMAJEROV TRG, 8 - TELEFON 36=069 TRŽNI PREGLED Italijanski trgr V preteklem tednu ni italijanski trg pokazal nikakšne razgibanosti. Cene so pri nekaterih vrstah blaga popustile, pri žitaricah pa so nekoliko narastle. Povpraševanje po vinu se je še bolj poleglo, prav tako tudi povpraševanje po mlečnih izdelkih. Med temi je maslo nazadovalo glede cene, medtem ko so boljše vrste sira ohranile prejšnje kvotacije. Cena trdi pšenici je nekoliko napredovala, živina za zakol se dobro prodaja, in sicer še vedno po čvrstih cenah. V prvi vrsti velja to za govejo živino. Pri debelih prašičih je cena nekoliko popustila, kakor pač vsako leto proti pomladi. Sadje se prodaja brez posebnih težav, cene povrtnin pa se držijo kar krepko. VINO MILAN. Piemontsko vino rdeče 10 do 11 stop. 420-460 lir stot/stop, 11-12 stop. 460-520; Barbera 12-13 stop. 570-650; Mo-škat 10-11.000 lir stot; Oltrepo Pavese. 10- 11 stop. 410-440 lir stot/stop, 11-12 stop. 460-540; Mantovano rd-^če 9-10 stopinj 390-420; Valpolicella Bardolino. 10 do 11 stop. 460-520; Soave belo 10-11 stop. 420-450; Raboso rdeče 11-12 stop. 490-520; Reggiano 10-11 stop. 430-460, 11- 12 stop. 460-510; belo vino Romagna 9- 10 stop. 380400, rdeče Romagna 9-10 stop. 380-400; Chianti 12-13 stop. 350400 lir steklenica, navadno toskansko vino 10- 11 stop. 380-410, Aretino belo 380 do 410; Barlettano 14-15 stop. 440460; San-severo belo 10,5-11,5 stop. 380400; Squin-zano 13-14 stop. 410-430; Martina Franca Locorot 380-410; Rionero-Barile 10 do 12 stop. 500-550 lir stot; Palmi 11-12 stop. 360-380; Alcamo 13-14 stop. 370 do 390; Sardinsko vino 360-380 fob. Sardinija. KAVA TRST. (Cene veljajo za ocarinjeno blago, f.co grosist); Santos superior 1350-1360; Santos extra prime 1360-1380; Fancy 1390-1410; Parana extra prime 1360-1380; Bahia superior 1300-1320; Per-nambuco 1320-1340; Rio 5 N.Y. 1270 do 1290; Victoria 5 N.Y. 1230-1250; Colom-bia Meddelin 1490-1510; Ecuador 1320 do 1340; Venecuela očiščena in oprana 1490-1510; Perii naravna 1320-1340; Salvador superior 1450-1460; Guatema-la oprana 1530-1550; Costarica 1530-1550; Honduras naravna 1320-1340; Haiti naravna XXX 1380-1400; San Domingo Ocoa 1500-1520; Portorico 1580-1630; Con-go naravna 3 A 1210-1230; Uganda robu-sta 1190-1200; Gimma 1300-1320; Java robusta 1390-1400; Hodeidah 1460-1480; Sanani 1480-1500 lir kg. ČAJ TRST. Cene veljajo od uvoznika do grosista: Ceylon Orange Pekoe 1700 do 1900; Formosa Orange Pekoe 1450-1600; Broken Ceylon 1500-1800; Broken Indija 1450-1900 lir kg. POPER TRST. (Od uvoznika do grosista): črni poper Sarawak 1700-1800; črni Ma-labar 1780-1830; Tellichery 1800-1900; bel poper Mountok 2450-2550; Sarawak 2430 do 2530 lir kg. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica boljše vrste krajevnega pridelka 1959 6750-6900 lir stot, dobra »merkantile« 6650-6700; koruza 4200-4300; oves iz tujine 4700 do 4800; rž iz tujine 4200-4300; neoluščen ječmen 4600-4700; koruza vrste Mara-no 5000-5100, hibridna koruza 4100 do 4200, koruza iz tujine 4000-4100; pšenična moka tipa »0« 7900-8400, tipa »1« 7600 * do 7800, tipa »2« 7400-7500; otrobi 4400 do 4500; koruzna moka 6000-6500, slabše vrste 5000-5300; zdrob za pitanje živine, 5000-5600; jugoslovanski oves cif. Benetke-Ravenna 4700-4800. VERCELLI. Riž (v ceni ni vračunan prispevek 1070 lir za pogodbo) Pierrot 5500-5700; Balillone 5700-6000; Roncaro- 10 5200-5500; Allorio 5400-5600; G. Rossi 6300-6500; Ardizzone 5400-6000; Maratel- 11 5600-6000; Rizzotto 5200:6000; Razza 77 5600-6000; R. B. 6000-6700; Sesia 5700 do 6100; Arborio 6300-6800 lir stot na viru proizvodnje. Boljše vrste riža (cene veljajo za blago v vrečah na železniškem vagonu ali tovornjaku): navadni riž 9800-10.000; Pierrot 9700-10.000; Balillone 9900-10.100; Ardizzone 10.000 do 10.300; Maratelli 10.800-11.200; Rizzotto 10.900-11.300; Razza 77 11.500 do 11.700; R. B. 11.600-12.000; Arborio 12.800 do 13.300. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 60-100; rdeča repica 50-55; karčofi Riviera 35-50 lir kos; karčofi s Sardinije 20^35; korenje krajevnega pridelka 30-70, v vrečicah 100 do 120; cvetača 30-60; koromač s Sicilije I. 30-60; čebula 30-50, vrečah 30-50; cikorija 25-40; rdeča iz Verone 120-130; krompir okrogel 24-30, Majestic z Južnega Tirolskega 35-40, Binthie iz Švice 46-48; peteršilj 200-300; paradižniki 180 VALUTE V MILANU 8-2-60 16-2-60 Dinar (100) 84,00 86,00 Funt šter. 5875,00 5875,00 Napoleon 4375,00 4425,00 Dolar 623,55 620,97 Franc. fr. 125,50 126,54 Švicarski fr. 144,00 143,10 Avstrijski šil. 24,07 26,88 Funt šter. pap. 1750,00 1741,56 Zlato (gram) 707,00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 16. februarja 1960 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,17 Francija (1 fr.) 87,25 Italija (100 lir) 69% Avstrija (100 šil.) 16,70 ČSR (100 kron) 12,75 Nemčija (100 DM) 103,85 Belgija (100 fr.) 8,625 Švedska (100 kron) 82,70 Nizozemska (100 fl.) 114,80 Španija (100 pezet) 7,13 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 9,10 Jugoslavija (100 din.) 0,59% do 200, I. 230-300; zelena 80-140; Riviera 180-200; špinača iz Toskane 90-140; bučice 80-100; radie rdeč iz tujine 175 do 235 lir kg. Navadna jabolka 30, Delicious 100; navadne hruške 40, Spina Carpi 90, Pas-sacrasana 130, Dečana 90; pomaranče 55, vrste Moro 130, krvavordeče 100; mandarine I. 120; navadne limone 80; zemeljski lešniki 210; dateljni v škatlah 100; suhe smokve 120; mandeljni 270; orehi krajevnega pridelka 220; lešniki 250; slive iz Bosne 250; suho grozdje »Sultanina« 230 lir kg. MLEČNI IZDELKI LODI. (Cene veljajo f.co skladišče, davek, carina in IGE nevračunani): maslo iz centrifugalnega stroja 810-820 lir kg, lombardsko maslo 760-770, iz Emilije 740-750; sir vrste Grana Lodi-giano, proizvod 1958 830-870, proizvod 1957/58 900-920, proizvod 1959 640-660, proizvod 1958/59 710-760, svež 480-500; sbrinz izven soli 490-510, postan 570 do 590; emmenthal svež 570-590, postan 640-660; provolone svež 500-530, postan 550-570; italico svež 435-455, postan 500 do 520; crescenza svež 325-340, postan 370-420 lir kg. Na mednarodnem trgu s surovinami niso nastale v preteklem tednu večje spremembe. Cene kovin so v glavnem napredovale, kakor na primer cene bakra in cina, medtem ko je cink ohrani! prejšnje kvotacije. V New Yorku je bombaž napredoval, medtem ko sta ceni volne in jute na mednarodnem trgu nazadovali. Na londonski borzi je cena kavčuka nekoliko napredovala, v New Yorku pa je popustila. Kakao se le slabo prodaja in njegova cena popušča. Prav tako tudi koruza, čvrste so cene kave, sladkorja in tudi pšenice. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v preteklem tednu napredovala, in sicer od 198% na 200% stotinke dolarja za bu-šel, proti izročitvi v marcu. Cena koruze je nazadovala od 114% na 113%, stotinke dolarja za bušel, proti takojšnji izročitvi. Kmetijska poslanica, ki jo je predsednik Eisenhower naslovil na Kongres in ki naj bi zmanjšala škodo, ki je nastala zaradi prevelike razpoložljivosti na mednarodnem trgu ni vplivala na kvotacije pšenice v Chicagu. Izvedenci računajo, da bo presežek a-meriške pšenice v prihodnjem poletju dosegel 1,5 milijona bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena kakaa je v preteklem tednu v New Yorku nazadovala od 27,27 na 27,10 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Cena kave v pogodbi »M« je nekoliko nazadovala, in sicer od 44,70 na 44,65 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Ameriške pražarne so v letu 1959 nakupile rekordno količino 21,698.000 vreč kave. Cena sladkorja je v New Yorku nekoliko napredovala, in sicer od 2,90 na 3 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Naraščanje cene spravljajo v zvezo z vestjo, da bo Sovjetska zveza kupila v februarju 345.000 ton kubanskega sladkorja po ceni 2,78 stotinke dolarja za funt. Neka zasebna družba je izračunala, da bo svetovna proizvodnja sladkorja letos dosegla 50 milijonov 953.000 ton (lani 50,913.000 ton). VLAKNA Bombaž je konec preteklega tedna notiral v New Yorku 33,20 (prejšnji teden 33,15) stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Sao Paulu je, cena ostala na isti ravni, in sicer pri 89 kruz. za kg, proti takojšnji izročitvi. Ameriška vlada bo verjetno znižala prispevek, ki so ga deležni izvozniki, vendar računajo, da se bo kljub temu izvoz ameriškega bombaža še nadalje uspešno razvijal. V New Yorku je cena volne vrste suint nazadovala od 118 na 115 stotink dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi; v Londonu je cena vrste 64’s B ostala neiz-premenjena od 13,50 na 13,30 francoskega franka za kg, proti takojšnji izročitvi. Povpraševanje po volni se je na mednarodnih trgih zmanjšalo in cene so začele popuščati. Na zalogi je v vseh državah proizvodnicah mnogo volne. V ZDA bo tudi letos v veljavi kontingentiranje uvoza volnenih tkanin. Predvidevajo, da bo cena še popustila zlasti zaradi omejenega povpraševanja po tem blagu s strani vzhodnoevropskih držav in Japonske. KAVČUK V Londonu je cena kavčuka vrste RSS napredovala od 32 7/8-33 na 33 1/8 do 33% penija za funt, proti takojšnji izročitvi. Tudi v New Yorku je cena nekoliko napredovala, in je dosegla kvotacijo 38,66 (prejšnji teden 38,85) stotinke dolarja za funt. Zdi se, da je Sovjetska zveza pokupila mnogo naravnega kavčuka na Malaji. Američani imajo na strateški zalogi še 1,200.000 ton kavčuka, ki ga počasi prodajajo; 'v 9 letih bi razprodaja dosegla 470.000 ton. KOVINE V Londonu je cena bakra v preteklem tednu znatno napredovala, in sicer od 270% na 274 funtov šterlingov ŽIVINA za rejo in za zakol VERONA, živina za zakol: krave navadne 330 lir kg, krave mlekarice 290; junci 430; teleta 560; voli 370-375. živina za rejo: krave 150.000 lir glava, vprežni voli 190-200.000 lir, krave mlekarice 12.000 za liter mleka dnevne proizvodnje; junci in junice 430. Prašiči za zakol: 350 lir za kg žive teže; mladi prašiči 575; suhi prašiči 380; svinje 300. Jagnjeta 500; ovce 300; ovni 400; ovce za rejo 12-13.00 lir glava; kozliči 550; kokoši 800; golobi 560 lir par; zajci 430; gosi 400; kopuni 530 lir kg. PIACENZA. Konji za zakol I. 215 do 240 lir kg, II. 160-180; žrebeta čez 6 mesecev stara 300-335 lir kg. GRADIVO PIACENZA. Cene veljajo f.co na viru proizvodnje: rečni pesek 400 lir kub. m., debelejši pesek 500, gramoz zdrobljen in opran 600, gramoz za posebne uporabe 1000; polne opeke 10.000 za 1000 kosov, štiriprekatni votlaki 8000, dvo-prekatni votlaki 7000, strešniki marsejskega tipa 25.000, žlebasti 17.000, strešne plošče do 60 cm 360, do 80 cm 390, do 100 cm 410 lir. za tono (1016 kg), proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je. cena napredovala le za malenkost, in sicer na 32,70 (prejšnji teden 32,69) stotinke dolarja za funt. Cin je v Londonu notiral 793 (prejšnji teden 792%) funta šterlinga za tono, cink pa je ohranil prejšnjo kvotacijo (89 5/8 funta šlerlinga za tono). Cena cinka je ostala tudi v Nevv Yorku neizpremenjena, in sicer pri 13 dolarjih za funt vrste Saint Louis; svinec Nevv York neizpremenjen pri 12,50, aluminij v ingotih pri 26, antimon La-redo pri 29; surovo železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 40,54 (prejšnji teden 42,17); živo srebro 211-215 (prejšnji teden 211-213) dolarjev za steklenico (76 funtov). VEČ KAVE NA RAZPOLAGO Upravni odbor Mednarodnega sveta za kavo, ki je nedavno zasedal v Wa-shingtonu, je določil kontingente za izvoz kave v drugem tromesečju. V odboru je 17 predstavnikov držav, ki pridelujejo kavo. Skupen kontingent je bil določen na 32,650.000 vreč po 132 funtov vsaka. (Za prejšnje tromesečje, okt. - nov. - dec. 1959, je veljal kontingent 8,259.490 vreč. Med posamezne države je bil kontingent razdeljen takole: Brazilija 4,307.126, Kolumbija 1,311.261, Kostarika 279.096, Kuba 9.933, Ekvador 43.450, El Salvador 443.203, Francoska Afrika 200.000, Gvatemala 330.505, Haiti 73.777, Honduras 98.979, Mehika 646.610, Nikaragva 139.309, Panama 5.000, Portugalska 300.491, Dominikanska republika 157.542, Venecuela 179.706 vreč. COMECON nove trgovinske smernice V Moskvi so se te dni sestali politični predstavniki iz držav, ki pripadajo Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč (COMECON), da bi razpravljali o vskladitvi kmetijske proizvodnje v posameznih državah, če so poročila zahodnih listov točna, gre za to, da bi se tudi kmetijska proizvodnja porazdelila med posamezne države, to je določene države naj bi svoje kmetijstvo posvetile določenim kulturam. Tako na primer naj bi Bolgarija pospešila svoje vrtnarstvo in gojitev zelenjave ter sadja, medtem ko naj bi opustila setev raznih vrst žita. Tudi proizvodnja kmetijskih strojev in sploh kmetijskih pripomočkov naj bi se vskladila. Dosegli naj bi enotne tipe ter bi jih standardizirali. Tako širokopotezna vskladitev je seveda zelo težko izvedljiva, ker zadene krajevne koristi. Najnovejši moskovski sestanek ima prav ta namen, da bi odstranili razna nesoglasja, in sicer po politični liniji. NOVE SMERNICE V ZUNANJI TRGOVINI COMECON Na zadnji seji vodstva Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (COMECON), v katerem so namestniki ministrskih predsednikov včlanjenih držav (sovjetskih zaveznic), so načelno sprejeli sklep, ki dopušča pridružitev drugih držav k Svetu ne glede na to, kako je organizirano njihovo notranje gospodarstvo. Ni več važno, ali velja v njih takoimenova-no tržno gospodarstvo ali načrtno. Komentatorji nekaterih velikih zahodnih listov so mnenja, da hoče Svet izkoristiti razkol, ki je nastal v Zahodni Evropi zaradi ustanovitve dveh gospodarskih skupnosti, to je Evropske gospodarske skupnosti in Svobodnega trgovinskega področja ter omogočiti »pridružitev« držav, ki ne pripadajo tem skupnostim in bi rade razširile svoje trge in s tem povečale izvoz v komunistične države. V teh živi okoli 970 milijonov ljudi, ki predstavljajo ogromno množico potrošnikov. Hamburški list »Die Zeit« opozarja zahodne države, naj resno sledijo tem novim zunanjetrgovinskim pobudam Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 27.1.B0 8.2.R0 16.2.00 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 202.‘/a ISBA/a 200.‘h Koruza (stot. dol. za bušel) . . . UAL/g 114.78 113,- NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 35.— 35,- 35.- Cin (stot. dol. za funt) . . . 100.50 100.87 101.87 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 12.— 12,- 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . . 13,- 13,- 14.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 28.10 20.— 26.— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 74,- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33 05 33.15 33.25 živo srebro (dol. za steklenico) . . . 2)3.- 212.— 212,- Kaiva (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 30.50 37.25 37.25 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . 2B4.Vs 27U.— 267,- Cin (funt šter. za d. tono) . . . 790,- 792,- 794,— Cink (funt šter. za d. tono) . . . 93.72 89.7« 89.— Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 74,- 72.72 78.74 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 523,— 523,— 525,— ^Vestnik KMEČKE ZVEZE Prostovoljno plačevanje prispevkov za kmečko pokojnino Razkosanost zemljiške posesti na našem področju ima svoj neposreden vpliv tudi na prispevke, ki jih kmetje plačujejo za starostno kmečko pokojnino. Zaradi te razkosanosti v velikem številu primerov le za malenkost presegamo minimalno število delovnih dni, ki jih zakon predvideva za plačevanje prispevkov oziroma za dodelitev kmečke pokojnine. Poleg teh malih kmetij imamo tudi take, ki zahtevajo več delovnih dni kot 104. V takih primerih se prvi 104 delovni dnevi (prispevki) beležijo v korist poglavarja družine in ostanek se deli med ostale člane družine- V večini takih primerov moramo ugotoviti, da drugi in tretji član ne razpolaga z najmanjšim številom prispevkov, ki so potrebni za priznanje pokojnine. V kolikor člani kmečke družine imajo na razpolago premalo letnih prispevkov, jim zakon priznava pravico, da prostovoljno doplačujejo prispevke do predvidene minimalne količine prispevkov, člani družine moškega spola, ki razpolagajo z najmanj 30 letnih prispevkov, lahko prostovoljno doplačujejo manjkajoče prispevke. Zato morajo pravočasno vložiti prošnjo na pristojni urad. Zakaj svetujemo, da kmetje izkoristijo to pravico? Vsakemu članu kmečke družine bo priznana kmečka pokojnina le v primeru, da so mu bili priznani vsako leto najmanj 104 prispevki, in to začenši od leta 1957 do leta, ko bo prosilec dopolnil 65. leto starosti, če bo takšen prosilec ob dopolnitvi 65. leta imel na razpolago samo 50 letnih prispevkov, ne bo imel pravice do pokojnine, ker mu bo primanjkovalo precejšnje število prispevkov. Toda če napravi prošnjo za dopolnilno plačevanje prispevkov bo lahko vsako leto s prostovoljnim doplačevanjem dosegel najnižje potrebno število prispevkov za priznanje pokojnine in si tako zagotovil pokojnino. Isto velja tudi za ženske, toda ženske lahko prostovoljno doplačujejo prispevke le do dosežka 70 prispevkov, medtem ko moški lahko dosežejo 104 prispevke. Najmanjše število letnih prispevkov, s katerimi morajo razpolagati ženske za starostno vpokojitev, znaša do leta 1967 104 prispevke letno. Od leta 1968 dalje bo za ženske zadostovalo priznanje le 70 prispevkov letno. Zato določajo predpisi, da vse ženske, ki imajo na razpola- go najmanj 30 letnih prispevkov, lahko s prostovoljnim plačilom doplačajo razliko do 70 prispevkov letno. Na podlagi 70 letnih prispevkov se lahko prizna in-validninsko pokojnino vsem za delo nesposobnim ženskam pri-čenši od leta 1962- Vsak kmetovalec, ki nima najmanjšega števila letnih prispevkov, naj torej napravi prošnjo za prostovoljno doplačevanje manjkajočih prispevkov. Obstoječe zakonske določbe so nelogične, v kolikor se nanašajo na pravice kmečkih žena. Kot rečemo, se tem priznava pravica, da dopolnijo manjkajoče prispevke do 70 letnih prispevkov, medtem določbe zahtevajo, da v letih od 1957 do 1967 tudi ženske razpolagajo z najmanj 104 letnih prispevkov. Logično bi bilo, da bi z novimi predpisi odgovorne oblasti dovolile tudi ženskam, da za dobo od leta 1957 do leta 1967 prostovoljno plačujejo prispevke tako, da bi tudi te dosegle najmanjše število letnih prispevkov, ki jih zakon predvideva za prvo desetletje. V nasprotnem primeru prizadete kmetice ne bodo mogle uživati kmečko pokojnino ob dopolnitvi 65. oziroma 60. leta starosti. Lansko leto je strojarska industrija v.Italiji obratovala skoraj redno, in to kljub večji uporabi raznih umetnih vrst usnja, kljub uvozu že strojenih kož iz tujine in kljub nepričakovanemu skoku cen surovih kož na mednarodnih trgih v začetku pomladi. Italijanski tovarnarji si prizadevajo, da bi odpravili razliko, ki nastaja pri uvozu in izvozu strojenih kož v Italijo. V prvih desetih mesecih lanskega leta so povečali izvoz za 70% v primeri z istim razdobjem leta 1958. To je vsekakor toliko večji uspeh, ker so prav v tem času v nekaterih zahodnoevropskih državah z raznimi carinskimi olajšavami pospešili izvoz strojenih kož in s tem poostrili konkurenco na mednarodnih trgih. Leta 1953 je Italija uvozila 21.661 stotov strojenih kož, izvozila pa je 7.754 stotov, v prvih desetih mesecih lanskega leta je izvoz dosegel 10.881 stotov (v vrednosti 3 milijarde 370 milijonov lir), uvoz pa 17.252 stotov ( v vrednosti 6 milijard 939 milijonov lir). Prizadevanje italijanskih industrij-cev v strojarski stroki zadržujeta v glavnem dva činitelja. Na eni strani nalaga naglo spreminjanje mode in strokovnih potreb ustrezno zamenjavo strojev. Na drugi strani pa se vsi strinjajo v tem, da je proizvodnja v Italiji predraga zaradi prevelikega števila delavcev, če upoštevamo samo večje strojarske industrijske obrate, v katerih je zaposlenih po več kot 10 delavcev, je bilo. lani v stro- ZAKAJ NE V DOMAČEM JEZIKU? Kmetijsko nadzorništvo v Trstu je te dni priredilo več kmetijskih tečajev na tržaškem Krasu. Tečaji so bili štirinajstdnevni; v Sv. Križu na primer je bilo predavanje vsak večer od 7. do 8. ure. Predavala sta dva odposlanca kmetijskega nadzorni-štva; g. Tagliaferro je predaval o kokošereji, a g- Radilo o vinogradništvu. Kmetje se pritožujejo, da so predavatelji govorili samo v italijanskem jeziku. Uspeh takšnih predavanj je prav majhen, ker naši vinogradniki ne obvladajo italijanskih strokovnih izrazov. Zakaj ne bi kmetijsko nadzorništvo namestilo slovenskih strokovnjakov, ki jih imamo na Tržaškem dovolj, ali jih vsaj najelo za predavanja? Edino dr. Baša je po kra-ških vaseh predaval v slovenskem jeziku. Tako so mu domači kmetovalci lahko sledili z zanimanjem. SLABO VREME OVIRA DELO Morda se nikdo ni bolj razveselil nastopa ugodnejšega vremena kakor naši kmetje; saj sta jim dež in mraz preprečevala že vso zimo delo v vinogradu, na polju in v vrtovih. Trt niso mogli niti obrezati, kaj šele povezati. jarskj industriji zaposlenih 12.757 delavcev. Proizvodnja je lani napredovala za 10% v primerjavi z letom 1958. Pri tem je treba omeniti, da je proizvodnja usnja za podplate nazadovala za 8%. PODRAŽITEV SUROVIH KOŽ Cene surovih koš so se po daljšem kolebanju v prvih mesecih lanskega leta začele odločno dvigati. Do najvišjih kotacij je prišlo v avgustu in septembru. V primerjavi z istim razdobjem 1958 je cena težkih govejih kož lani bila za 83,3-91, 2%; cena telečjih kož je bila za 50% višja; cena konjskih kož za 94,8%; cena kozjih kož pa za 38%. Tovarne, ki proizvajajo tehnične izdelke iz usnja, so lani zabeležile ponovno upadanje povpraševanja po njihovih izdelkih. Izdelke iz usnja nevzdržno izpodrivajo izdelki iz u-metne smole. Glede izvoza teh izdelkov je opaziti, da je povpraševanje po njih še vedno živo v državah, kjer je tekstilna industrija še v razvoju. Lani so zadovoljivo obratovale tudi tovarne, v katerih so predelovali kože za krzna, in sicer največ zaradi velikega povpraševanja po teh proizvodih v tujini, v prvih desetih mesecih 1959 je uvoz strojenih kož za krznarstvo narastel v primeri z istim razdobjem 1958 za 44,3%. Izvoz teh proizvodov pa je napredoval za 131,8%, toda samo za 35% po vrednosti. THOBILI HADAliOSSO Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 ilazieie. Pohištva — dnevne sobe — oprema pecmafles za urade _ VOziČki - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Poživitev italijanskega strojarstva Kmetijski tečaji na Tržaškem Kmečka zveza in Zveza ir>a'lfe posestnikov sta priredili zin15 ^ večerne tečaje za naše kmete Dolini, Borštu, Ricmanjih in ^ ljuncu, seveda v domačem jeZ ku. Tečaji so se začeli pred žičem in se zaključijo sredi ma _ ca. Predavata inž. Pečenko 1 inž. Grgič; v posameznih vase so predavanja po dvakrat na le den, in sicer po dve uri. Inž-* čenko predava o vinogradnist . in živinoreji, inž. Grgič pa o nogradništvu in kletarstvu. Usp^ tečajev je razveseljiv; kmeb uvidevajo, da brez potrebi1 strokovne izobrazbe tudi v kme tijstvu ni napredka. (Illllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«111111111 Malo ribičev malo tunov V preteklosti je bil ribolov ob venski obali, mislimo pri tem na v kot so Kontovel, Sv. Križ, Devin Sesljan, veliko bolj razvit, kot je ^ neš. Tako so na primer imeii Pr a štiridesetimi leti v Sv. Križu o^r 24 ribiških ladij z osmimi ribiči krovu, danes pa imajo samo še el ladjo. Včasih so kriški ribiči n* vili do 2600 tunov letno, medtem so jih v preteklem letu le 30. Sodoben ribolov zahteva sodob11^ šo opremo, domačini pa nimajo to potrebnega kapitala, da bi si i° nabavili. Kriški ribiči so sicer ž« 1932. leta poskusili ustanoviti neH ^ ko ribiško zadrugo, da bi si lahko skupnimi sredstvi priskrbeli m°®e<. nejšo tehnično opremo, toda ^aa!Shi na oblast je ta poskus že v začet zatrla. Po drugi svetovni vojni se je lov še bolj mehaniziral in industfl liziral. Zavezniška vojaška uprava 1 dala v ta namen na razpolago ve*1.. denarja iz Marshallovega plana, b djevje je bilo pomnoženo, a na hje.. so se zaposlili le ribiči, ki so P1^, iz Istre in z juga. Takšne konkurei ce s sodobno opremljenimi ladja1^ domačini ne morejo zdržati, zato L razumljivo, da so povečini zapush ribiški poklic. Lansko leto je neke iz Barkovelj prodal svojo ladjo v ” ran. D. S- - OMIIA IN ZLATARNA" Ifliholj 'Kaleh - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tal. 09-881 Dre najbuljšlii snamk, velika izbira zlatih okraskov za vee prilik* \toiiiuj LAK KMEČKA BANKA r. z. z o. j. • --- GORICA Ulica Morsili 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovi Jona leta 1009 IMPORT UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20-Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSiEDUJE PO TBllSKEM IN BOmSKEM SPODIZHIII SPECIMO POOJETJE11MOKINE KOMPENZACIJE PRIZNANO MEDNARODNO jglgk AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE EA GORIZI ANA I0RIZII - VU DOGA D'AOSTA N. 88 • TEL. 28-tS - SOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. &