Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub« Ijaua št 10.65(1 in 10.349 za iuseriito; Snraievo štv. 750>, Zagreb štv. 39.011, Praira-Duna j 24.797 Uprava. kopiltir-jeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondelika in dneva po prazniku V Šanghaj v napetem pričakovanju Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 L)in — ue-del|ska izdaja celoletno 96 L)in, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul 6/111 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 — nočna >096. „>y<)4 in 2050 Kapafmo domače blago! Pred nedavnim smo objavili podatke o naši zunanii trgovini v preteklem letu, tz katerih je bilo razvidno, da je znašala aktivnost (presežek izvoza nad uvozom) nekaj nad jxjt milijona Din. I>a smo prišli do razmeroma ta.jo ugodnih rezultatov, je pripisovati predvsem padcu uvoza. Toda ta padec uvoza ni tako znaten, kakor bi lahko bil. Naše stremljenje mora iti za tem, da popolnoma aktiviramo našo trgovinsko bilanco.. Kajti znano dejstvo je, da je takozvana kapitalna bilanca, ki tvori poleg trgovinske bilance del plačilne bilance, pri nas pasivna. Lansko leto je prišlo v našo državo nad 2 milijardi inozemskih kapitalij največ z novimi posojili, katera je najela naša država. V 1. 1932 na tako velik dotok inozemskega kapitala v kapitalni bilanci ni misliti. Pa tudi dohodki, ki nam prihajajo iz inozemstva od naših izseljencev, postajajo radi splošne industrijske kri- { ze vedno manjši. Prav tako glede donosa tujskega prometa ni računati na tako velike zneske kot doslej. Reparacijske dajatve so odpadle in je vprašanje, kdaj in ali bo Nemčija sploh še kaj plačala. — Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da se je v naši plačilni bilanci vsota, ki gre vsako leto ven za obresti in amortizacijo predvsem državnih dolgov, zelo povečala zaradi lanskih posojil. Iz ekspozeja finančnega ministra je razvidno, da bodo izdatki v bodočem proračunu za obresti in amortizacijo državnih dolgov za 338 milijonov dinarjev višji, kot so bili dosedanji. Vse to povečanje gre v ogromni večini v inozemstvo. Tako ! nam ne preostaja ničesar drugega, kot da stremimo za čim večjim aktiviranjem naše trgovinske bilance. Eno učinkovito sredstvo bi bilo, da kar moči zvišamo naš izvoz v inozemstvo. Toda le preveč je znano, da vse države vedno bolj z vsemi sredstvi zapirajo svoje meje pred tujim blagom. Zato je za nas nujno potrebno, da tudi mi kar se da omejimo uvoz v našo državo. Naša domača produkcija se je po vojni lepo razvila posebno v inflacijskih letih. Vsepovsod v državi so nastajale obrtne in industrijske delavnice, katerih proizvodi so se vedno bolj spopolnje-vati. Imeli smo priliko posebno na ljubljanskih ve-lesejmih videti, kako napreduje naša obrtna in industrijska proizvodnja posebno glede kakovosti, in skoro vsako leto smo lahko poročali o tem aH onem predmetu, ki se je začel izdelovati v naši državi. Z veseljem smo beležili te uspehe domače podjetnosti Ti domači izdelki so več ali manj uspešno začeli stopali v konkurenčno borbo s tujim uvozom. Naravno pa je zadevala domača produkcija na veliko premoč inozemstva. Kajti kapitalna moč tuje industrije in obrti je mnogo večja, kjer fe amortizacija naprav lahko razdeljena v dolgo vrsto let ali pa so podjetja sploh neobremenjena, dočim je pri nas denar vedno drag in zaradi tega tudi produkcijski stroški. Tu in tam res tudi kakovost doma izdelanega blaga ni dosegala inozemskega blaga. Ce ima konsument po isti ceni na razpolago boijše in slabše blago, se bo gotovo odločil za boljše. Ce pa je kakovost inozemskega in našega izdelka enaka, pa ne vemo, zakaj se ne bi naš konsum odločil za domači proizvod. In vendar se dogajajo še vedno slučaji, še več, gre za milijone uvoženega blaga, da konsument kupuje raje uvoženo blagol Kadar je kupcu to blago garancija za boljšo kakovost, mora seveda naša proizvodnja stremeti za tem, da doseže zlasti v kakovosti inozemske proizvode. Vendar pa moramo reči, da imamo v naši državi nekatere produkcijske panoge že tako razvite v kvantitativnem in kvalitativnem oziru, da nam je lahko kupovati samo domače izdelke. Milijarde uvoza bi si lahko prihranili v korist domače proizvodnje. Vse te milijarde bremene našo trgovsko in plačilno bilanco. Pogled v statistiko našega uvoza nam kaže, kako ogromna količina izdelkov se uvaža k nam v škodo domači produkciji. Poglejmo samo postavko: »Železa, jekla in izdelki«. Naše tovarne izkoriščajo le majhen del svoje kapacitete. Zaradi vedno hujšega pritiska inozemskega blaga odpuščajo delavce in reducirajo obrat na minimum. Kakor je razvidno iz seznama tovarn, ki predelujejo i.elezo in jeklo, znaša njih produkcijska kapaciteta za nad milijardo izdelkov. Zato bi bilo treba, da se konzum domačih izdelkov poveča na primerno višino, da bo domači industriji dana možnost obratovanja. Gotovo bo v tem oziru dala dober zgled predvsem državna uprava, zlasti, ako nam odpade reparacijsko blago, ki srno ga dobivali in natura. Tudi ostali uradi naj bi dajali prednost domačemu blagu. Ce je pri enaki kakovosti cena domačega izdelka nekoliko višja, naj bi dobavo vseeno dobilo domače podjetje, ker ostane denar doma in se s tetn povečuje naš domači promet, se zvišuje zaposlitev domaČega delavstva ter ohranja zdrava davčna pod-laga. Isto. kar vetja za državo, pa naj velja tudi za privatnike. Kdor kupuje demače blago, podpira domačo produkcijo in preprečuje širjenje brezposelnosti. S kupovanjem domačih proizvodov se izboljšuje naša trgovska in dosledno naša plačilna bilanca in s tem nastaja korist za vse narodno gospodarstvo, ki prihaia v dobro tudi posameznikom. London, 13. febr. Premirje, ki je bilo na prizadevanje konzulov in misijonarjev sklenjeno, da se evakuira prebivalstvo iz pasu, ogroženega po ognju, se je končalo 12. t. m. opoldne. Kita'sko prebivalsto noče zaausfiti razvaUn Mednarodne sanitetne patrulje in avtobusi Rdečega križa, ki so se podali v Capej in v Vusung, da prebivalstvo odpeljejo v koncentracijska bivališča na robu mednarodnega mesta, ki je kolikor-toliko od ognja zaščiteno, so zadeli na nenadni odpor prebivalstva. Večina ubogega kitajskega prebivalstva v teh predmestjih se je namret krlevito branila, da zapusti svoja mesta, dasi so napol raz-j rušena. Ljudje so si izkopali pod ruševinami jame ali pa bivajo v kleteh, katerim dajo prednost pred barakami v mednarodnem mestu. Pomožni akciji je uspelo evakuirati iz Capeja samo 700 žensk, otrok in starčkov. Ostalih prebivalcev pa na noben način ni mogoče spraviti Iz njihovih bivališč in raje prebivajo daljo v okraju, v katerem leži še, kakor se je ekspedicija Rdečega križa prepričala, na tisoče nepokopanih trupel. Rdeči križ se je moral zadovoljiti s tem, da je med prebivalstvo razdelil zdravila, desinfekcijskn sredstva in obveze. Vojakom mednarodne vojske se je komaj posrečilo, da so zadržali na tisoče Kitajcev, ki so se bili v prejšnjih tednih pred bombardementom Japoncev zatekli v mednarodno mesto in so sedai za-j radi napačne vesti, da Japonci ne mislijo več obstreljevati Čapeja, v celih trumah odpravili iz svojih zatočišč nazaj v Capej. Ogromna shoda obslreffevan'a Enaki prizori so se vršili v Vusungu Tudi tukaj ni bilo mogoče Kitajcev pregovorili, da zapustijo mesto, ki je naibolj izpostavljeno napadu japonskih topov in letal. Avtobusi so odpeljali le kakšno stotino starčkov, otrok in žena. dočim je večina prebivalstva ostala v Vusungu. Pač pa so se evakuirali dijaki in profesorji nemške univerzo, ki je malodane popolnoma razrušena. Hiša, v kateri jc stanoval rektor vusunške univerze, jc popolnoma razrušena in ruševine so pokopale pod seboj muzej starih kitajskih umetnin, ki so bile neprecenljive vrednosti. Razrušeni so ludi vsi znanstveni laboratoriji nemško univerze. Posrečilo »e pa rešiti nekaj redkih znanstvenih zbirk in pa knjig stare kitajske literaturo, ki so vredne več milijonov dolarjev. V p-ičakovantu spopada Sedaj se s strašno napetostjo in strahom pričakuje ataka Japoncev, kojih bojno sile dosegajo v sedanjem momentu 30.000 mož. Pa tudi Kitajci so jako močni, ker ^ta dospeli k njim » zadnjem času 87. in 80. divizijo 19 kitajske armade, ki je doslej bila v Nankingu in ^unčangu. Poveljstvo obeh divizij ima general Cajtingkaj. Število kitajskih čet znaš.-, sedaj okoli 40.000. Do sedaj se po preteku premirja ni zgodilo še ničesar posebnega. Japonci so 12. t. m. zvečer začeli bombardirati kitajske pozicije, nakar so Kitajci začeli s proti ofenzivo, ki je trajala nekaj ur, ni pa položaja nič izpremenila. Zadnji poizkusi pomirjenia Med tem so vršijo v šanghaju dolgi razgovori med ameriški"i, angleškim in francoskim konzulom na eni in pa japonskim poslanikom. Konzuli so z vsemi silami trudijo, da bi v zadnjem momentu dosegli mirno poravnavo konflikta. Vojni dobičkarji zopet na delu Ameriški listi so otvorili kampanjo proti Franciji, o kateri trdijo, da Japonsko oskrbuje z vojnim materijalom. Pravijo, da so vse francosko municijske tovarne zopet zaposlene. Akcije ene izmed leh tovarn, ki proizvaja strojnice, so poskočilo od 1050 frankov v januarju na 1230. Neka druga tovarna, ki izdeluje aeroplane, pa zaznamuje dvig od 70.50 na 105. Trdijo tudi, da je Japonska naročila v Franciji v eni sami tovarni za 110 milijonov frankov vojnega matcrijala. šc večjo vsoto pa je baje Japonska izdala za naročilo težke arli-ljorije in tankov, ki jih imajo dobaviti dve drugi tovarni. V VVashingtonu trdijo celo, da obstoja med Francijo in Japonsko tozadevna tajna pogodba. Co je to resnično, pravijo ameriški listi, potem so Ameriki ne bo moglo zameriti, ako bodo njene tovarne delale dobičke z dobavo vojnega materijala Kitajcem. V Harbinu viada mir V Harbinu sc je položaj že toliko izboljšal, da so Japonci umaknili velik del svojih čel i i mesta, da se podajo na šanghajsko fronto V mestu ostane zadosten oddelek pod poveljslvom generala Tamona, ki bo odšel šele, ko bo odstranjena vsaka nevarnost, da bi se kršila red in mir, Kitajska odklon*a mir Japonci začeli ofenzivo Šanghaj, 13. febr. Agencija »Reuter« javlja, da jo japonski poveljnik napadalnih čet sklenil, da začne s splošno ofenzivo, vendar pa bo pred tem poslal kratek ultimatum kitajskemu generalu Van-gu in sifler preko inozemsltih konzulov. V tem ultimatumu ho zahteval od kitajskega poveljnika, da takoj umakne svoje čete na določeno oddaljenost od šanghaja. V nasprotnem slučaju bo začel z napadom. Kitajski poveljnik je opozoril predstavnike Inozemskih držav v Šanghaju, da ne smejo dovoliti Japoncem, da bi mednarodno cono v Šanghaju uporabili kot operacijsko bazo, ker vsak razumen člo-vel: lahko uvidi, da bodo kitajske čete morale napasti Japonce tam, kjer se bodo nahajali. London, 13. febr. ž. Kitajska vlada jc sklenila, da v nobenem oziru ne bo popustila Japonski ter se bo branila z vsemi silami. Kitajsko poslaništvo v VVashingtonu Je objavilo poročilo, v ka- terem vso odgovornost in krivdo vali nu Japonsko, ker ni prišlo do sporazuma v Šanghaju. Japonska je odbila vse predloge velesil, vsled česar se bo morala Kitajska braniti z vsemi močmi Šanghaj, 13. febr. ž. Danes dopoldne so japonske čete dosegle znatne uspehe Po daljšem topničarskem ognju jim je danes uspelo napraviti pontonski most preko kanala, ki deli trdnjavo Vusung od kopnega. Preko tega pontonskega mostu jc Japonska že spravila svoje prve oddelke, ki bodo izvedli odločilen napad. Borbena črta okoli Šanghaja sc razteza v dolžini kakih 30 km. Japonske tovorno ladjo neprestano dovažaio ninnicijo, topove, strojnice in bombna letala kakor ludi nove čete. • Glede vomih operacij pr«>d Šanghajcra opo-j zarjamo čitatelja na de!aj'i:ano karto geogrnficnega 1 in strategičnega položaja mesta na strani 7! Madžarska proli francoski tezi Kitajska se ;e pripravljena razorožiti Ženeva, 13. febr. tg. Na današnji seji razoro-žitvene konference je najprej govoril stari madžarski diplomat grof Apponyi, ki je polemiziral s Tardieujem, češ, da ta konferenca ni sklicana zato, da bi izdelala novo mirovno pogodbo, temveč, dn bi zmanjšala oboroževanje. Vsaj prva etapa razorožitve se mora izvršiti sedaj, tako, da se določi pravilo enake pravice za vse in se močno zmanjša efektivno stanje vojnega materiala. Naglašal je antitezo pravega miru proti miru na podlagi oborožene nadmoči, tak mir, ki ga imenuje »pax romana«, odklanja in je popolnoma neresničen. Minimum oborožitve se mora določiti tako nizko, kolikor je sploh mogoče. Kanadski delegat Perley je naglašal, da njegova domovina resno stremi po miru. Vsako zavlačevanje razorožitvenega problema pomeni ogromno nevarnost. Ta konferenca je morda zadnja prilika, da se svetu resnično prinese mir. Letonski zunanji minister Zarine je naglašal važnost resničnega miru za samostojnost malih držav. Letonska priznava načrt konvencije kot podlago za pogajanja. Simpatično pozdravlja francoski predlog, da se osnuje mednarodna vojska Zveze narodov. Dalje smatra za potrebno, da se odpravi težko napadalno orožje in zmanjšajo vojaški izdatki. Ženeva, 13. febr. tg. Ob splošni napetosti vseh prisotnih je na razorožitveni konferenci izjavil danes kitajski delegat Jen, da je Kitajska pripravljena popolnoma se razorožiti. Sama omejitev napadalnega orožja pa ne zadostuje, treba je tako orožje popolnoma prepovedati in uničiti, ker kažejo žalostne skušnje zadnjih mesecev, da napadalec, ki razpolaga s takim orožjem, že naprej pridobi ogromen uspeh. Obenem pa mora priti do tega, da se ostale države obvežejo k skupni akciji proti napadalcem. Tardieujevi predlogi so lepi, toda kaj koristijo, če Svet Zveze narodov niti v primeru kitajsko-japonskega konflikta no more priti do enotnega sklepa! Praga, 13. febr. Predsednik Slovaške ljudske stranke Illinka je v družbi odposlanstva slovaških poslancev izročil ministrskemu predsedniku Udr-žalu posebno spomenico, ki vsebuje slovaške zahteve spričo težkega gospodarskega položaja v Slovaški. Ministrski predsednik je zagotovil slovaškim poslancem, da bo proučil njihove zahteve in da bo v mejah finančne možnosti vse storil, da se njihove želje tudi izpolnijo. Spomenica obravnava (gospodarsko krizo v Slovaški. Spričo gospodarske stiske naj bi država milo postopala pri iztirjevanju davkov. Ustavile naj bi se do jeseni rubežni, ki so v teku, iti davki naj bi se ne pobirali pri kmetih, ki so jih zadele vremenske nezgode. Vlada naj bi dala na razpolago kmetijske kredite po nizkih obrestih in podprla naj bi zadružništvo. Da se dvignejo cene živini, naj se uvoz tuje živine kralkomalo prepove. Ena najvažnejših nalog, ki jih ima naš lisk, jc gotovo ta, da opozarja konsum na razvoj domače produkcije. Domača produkcija pa mora zopet pri tem delu pomagati časopisju s popularizacijo svojih izdelkov. Povsod mora obveljati načelo, da je (reba predvsem kupovali domače izdelke! Poglejmo velike narode, katerih gospodarstvo j daleč pred nami: vsepovsod vidimo, kako se kon- j sum vedno bolj obrača h kupovanju domačega bla- i ga. Doseženi so že pra\ lepi uspehi. Zato mor; tudi pri nas obveljati •' nnrodnog. •odanski'- t< nacionalnih ozirov načelo; Kupujmo domače o izvode! j Hlinka zahteva pomoč za Slovaško Umer ene politične zahteve Prav tako je treba prepovedati uvoz tujih vin. Železnice naj se podržavijo in pri državnih dobavah naj se da prednost Slovaški. Da se omili brezposelnost, naj se razpišejo javna dela. Občinam naj se nakažejo posebne državne podpore, da lahko izvedejo zimsko pomožno akcijo. Nadalje zahtevajo slovašld poslanci, naj se ustanovi slovaški šolski svef in uvede takozvani holandski šolski sistem; v smislu tega plačuje vlada konfcsijonalno šolo. Vrnejo naj se podržavljene konfesijonalne šole in odpravi naj se številčna zapora v razredih. Na izpraznjena mesta v državni službi morejo priti v bodoče samo Slovaki in za Slovaško naj se osnuje poseben uradniški statut. Končno zahtevajo Slovaki naj se razpišejo volitve pri bolniških blagajnah. K tej spomenici pripominjajo vladni listi, da je glede forme kakor tudi glede vsebine zelo umerjena. Tudi iiolitične zahteve kažejo, da se jc Illinka odločil za aktivno politiko; saj niso te zahteve pretirane. Gospodarske zahteve se v osta!em_ krijejo z zahtevami drugih strank, ki so v vladni koaliciji. italijansko francoska trgovska po^o'ant'a Pariz. 13. febr. tg. V ponedeljek sc začno nova francosko italijanska pogajanja za trgovinsko pogodbo, ker je Francija s prvim marcem odpovedala dosedanjo pogodbo, sklenjeno 1. 1928, češ, da Italija ne dovoljuje kontingentirania uvoza, kakor ga je Francija uvedla za vse druge države. Pogajanja sc vršijo v Rimu in jih vodi francoski i-.os!.iuik Beaiunarchais s štirimi eksperti. Kljub te-ni da je predmet ra/prave težaven, je upanje, da bo do konca meseca orislo do sporazuma. 1 Komunistični nemiri V (jrrctst Atene, 13. februarja. — Ob priliki otvoritvene nove narodne skupščine v Atenah so komunisti poskušali izzvati velike nemire pred zgradbo pari;-' menta samega. Ob tej priliki so komunisti priredili velike demonstracije z rdečimi zastavami. 1•. ogromne mase demonstrantov so padali vzkliki: »Dol s fašizmom! Živela naša sovjetska očetnjava!« Na intervenijo policije so se komunisti umaknili v sosedne ulice, odkoder sc niso hoteli na noben način umakniti. Policija je bila slednjič prisiljena, da rabi orožje, in je večkrat ustrelila med ljudi ter 10 demonstrantov ranila. Tudi komunisti niso mirovali ter sa na streljanje policije odgovorili s kamenjem in ranili ravno toliko policistov. Iz Negrite in Tesalije ravno lako poročajo o nemirih, kjer so se vršili osebni spopadi med komunisti in orožniki. Komunisti so te nemire prirediti zaradi velike brezposelnosti, ki vlada sedaj po vsej Grčiji. Podkralj je zmagal? London, 13. febr. Angleški viri trdijo, da se pdkret civilne neposlušnosti v Indiji nagiba k svojemu koncu. Akcija vlade je imela popoln usj>eh in njeno prizadevanje, da onemogoči politiko vseindskega kongresa, se ne bo oslabilo, ampak še okrepilo. Kljub temu vlada nima namena preprečevati akcije kongresa, kolikor bi se gibala v postavnih mejah. Odredbe podkralja nimajo in niso imele drugega namena, kakor da potlačijo protipostavno akcijo oseb in društev, ki so hotela ustanoviti vlado pararelno angloindski vladi. Angloindska vlada bo obenem pospeševala uresničenje nove ustave s pomočjo radikalnih reform. V tem pravcu podpira podkralja ne samo angleška vlada, ampak ludi indski člani vrhovnega sveta in večina prebivalstva. V vsej deželi se jasno vidijo simptomi, dn vlada pridobiva prestiž, katerega je skušal gandizetn uničiti. Dunajska vremenska napoved: Najbrž bo v največjem delu Avstrije še jasno. V srednjih Alpah bo zjutraj še hud mraz. V ozemlju pred Alpami pa bo vreme še bolj milo, morda celo nad ničlo. Zagrebška vremenskn napoved: Oblačno, nato solnčno, noči zelo hladne. Staino. ^(SirtSrt^rt ir« ^iVrt^SfrtJvtr VezanS »ilustrirani slornec« letnik 1931 jc že na razpolago v naši upravi za ceno Din 00,— po pošti 10 Din več Reparacijska konferenca v juniju Sporazum med Franci/o in Anglijo - Sodelovanje ludi na konferenci? Pariz, 13. februarja. Po poročilih večernih listov je bil dosežen sporazum med Francijo in Anglijo glede sklicanja reparacijske konference. Sklenjeno j« bilo, naj se konferenca odgodi do junija. Do zdaj še ui jasno, ali gre za sporazum, ki zadeva siimo sklicanje konference ali za dogovor globlje vsebine, ki bi določil glavne smernice za skupni uastop Anglije in Francijo na razorožitveni konferenci. Malo verjetno je, da bi bil sklenjen takšen načelen sporazum glede reparacijskega vprašanja. Iz poteka dogodkov je razvidno, da j« Anglija dala pobudo za pogajanja in jih kot takšna tudi vodila. Tako je angleški poslanik Tyrell v četrtek izročil ministrskemu predsedniku Lavalu, ki je obenem zunanji minister, angleški predlog glede reparacijskega vprašanja. Ako so informacije iz zunanjega ministrstva točne, predlaga Anglija, naj ostane sedanji pravni položaj, to je Youngov načrt s Hooverjevim moratorijem, v veljavi do sklicanja reparacijske konference. Laval ni takoj odgovoril ua angleški predlog, temveč je prosil angleškega poslanika, da mu dovoli enodnevni odlog. Iz uradnega poročila je razvidno, da je francoska vlada pristala na angleške predloge, kolikor zadevajo sklicanje konference same. Več uradno poročilo no pove. Zato je na mestu domneva, da med Anglijo in Francijo še ni bil dosežon sporazum za morebitni skupen nastop na reparaeijski konferenci. Francija vodi v tem vprašanju preveč samostojno politiko, da bi pristala morebiti na angleško Todstfe in tudi naziranja obeh vlad so glede defi- nltivne rešitve reparacijskega problem« 8« redno preveč narazen, da bi mogli misliti na globlji sporazum. Kljub temu smatrajo v političnih krogih že * porazom glede sklicanja, oziroma odgoditve konference za zelo pomemben, ker je iz njega razvidno, da j« vendar ž« v teku neke vrste sodelovanje med Francijo in Anglijo. Na drugi strani se še vedno vršijo diplomatska pogajanja mod Francijo in Nemčijo. Saj ge jo v tej zadevi še ta teden mnriil nemški poslanik von Hocsrh pri predsedniku vlade Lavah. Vsetrna sporazuma London, 13. febr. AA. Zunanje ministrstvo je danes objavilo naslednje poročilo: Po odgoditvi konferenc« v Lausannu, ki je bila odgodena januarja, sta se angleška in francoska vlada pogajali o pogojih, pod katerimi bi se konferenra mogla sestati. Angleški zunanji minister sir John Simon je bil naprošen, naj sporoči državam, ki so pri repa-racijskem vprašanju najbolj prizadete, naslednje: Vlade Belgije, Francije, Nemčije, Italije, japonske in Zedinjenih držav so vzele na znanje baselsko poročilo strokovnjakov iu sklenile priporočiti odgoditev konference v Lausannu do junija. Naloga konference bo, da se doseže trajen sporazum v vprašanju, ki ga je načelo baselsko porcJilo strokovnjakov. In o ukrepih, potrebnih za rešitev drugih finančnih In gospodarskih težkoč, ki so podaljšale sedanjo svetovno kriza Vlade so tako sklenile v tipanju, da bo to omililo naj>etost mednarodnega položaja. London, 13. febr. A A. Sir John Simon odpotuje danes iz Ženevo v London. Ponoči ostane v Parizu. Poselil bo najbrž francoskega ministrskega predsednika Lavala in druge francoske ministre. Ka? mislijo Angleži? London, 13. febr. AA. »Times« pozdravljajo dej3t"o, da je Francija privolila ▼ sestanek reparacijske konference v juniju, vendar pravi, da bi bilo napačno pretiravati pomen tega zadovoljivega razvoja, ki ne spreminja narave francosko-angleške politike, ki se bo vodila na reparaeijski konferenci. Ker se bližajo francoske volitve, se Laval ne bo mogel vezati na končnoveljaven program. Kljub temu pomenja sporazum o sestanku konference, ki naj definitivno reši zapleteni reparaeijski problem, važen napredek na poti k mednarodnemu sodelovanju. Čeprav se francoska in angleška vlada nista sporazumeli v nekih vprašanjih, je še vedno čas, da pride še pred sestankom reparacijske konference do tesnejšega sodelovanja med Francijo in Anglijo. London, 13. febr. tg. »Daily Herald« poroča podrobno o francosko-angleškem dogovoru glede reparacijske konference, da sta bili obe vladi za to, da naj Nemčija po končani perijodi moratorija zopet začne v zmerni meri odp!ačevati nezavarovane anuitete. Nemška vračila bi se določila po posebnem indeksu blagostanja v Nemčiji sredi med najvišjo in najnižjo mero. ruga petletka Sovjetski centralni komite je te dni sklenil farvesti drugo gospodarsko petletko, ki bo obsegala razdobje od leta 1933 do leta 1937. Prva gospodarska petletka je bila namen:ena v prvi vrsti zgradnji težke industrije. Cilj, ki ga je sovjetski gospodarski režim skušal doseči, se je le deloma ali pa sploh ni uresničil. Zato je druga petletka prišla precej nepričakovano. Novi petletni gospodarski načrt predvideva zgradnjo velike domače strojne Industrije, ki naj ee v prihodnjem petletju poveča za trikraitno sedanje stane. Do leta 1937 naj bi se povečala električna energija sovjetske unije nič manj kakor na 100 milijard kilovatnih ur, medtem ko znaša sedanja kapaciteta 17 milijard. Prav tako naj bi ob koomanfktjiva. Sovjetskemu kmetu in delavcu je bilo že pred leti obljubljeno, da bo ob koncu prve petletke prene-hala prisilna odmera blaga, volnenih izdelkov L dr. Tudi so obljubili, da si živila ne bodo več razdeljevala na karte. Doba prve petletke je sedaj zaključena. Rusko prebivalstvo je za izvedbo velikega načrta prenašalo neverjetne žrtve in si moralo naložiti premnogo odpovedi. Načrt je bil tako rekoč pristradan. Sedaj pa se je pokazalo, da pomanjkanja živil in življenjski}) potrebščin Se ne bo konca. Upanje, lri ga je gojila Moskva, da bo ob ko*ncu prvega petletnega načrta tudi konec racionalizacije živLjeojskih potrebščin, je zginilo. V smernicah ove petletke je rečeno: »Predpogoj za boljšo oskrbo delavstva z industrijskimi in poljedelskimi produkti bo podan iele takrat, kadar se čimbolj dvigne obtok omenjenih produktov. Šele potem bo mogoče 6premen»ti racionalizacijo prehrane in uvesti sistem centraliziran« razdelitve.« Najbolj očitna slaba stran prva petletke se kaže r tem, da je kvaliteta doma izdelanih produktov jaiko slaba, da pa stane razmeroma mnogo več, kakor pa bi iste produkte uvažali iz inozemstva. Je zelo veliko vprašanje, je-li bo druga petletka mogla odpraviti to bistveno pogreško emo-t-enega narodnega goopodansitva. Še naprej bo rusko ljudstvo ostalo pod nasilnim pritiskom, ki mu nalaga žrtve in odpovedi, ki pa omejuje tudi delavstvo v njegovi osebni svobodi in v svobodni iz-bari dela. Položaj bolfiševiške Rusijo torej ie vedno označuje prisilna diktatura. Sovjetski gospodarstveniki so pričeli industrializacijo dežele, ▼ to eo vrgli ogromne kapitale in sedaj »eveda ne mo-rejO] prenehati sredi neizvršenega dela. Ako ne grade dalje, ako se jim ne posreči napraviti Rusijo neodvisno od inozemstva, dvigniti iivljenske pogoje prebivalstva in jih vsaj za silo preskrbeti 7. življenskimi potrebščinami, j»otem je seveda bolj-ževiški gospodarski sistem uničen. Zato Sovjeti tudi ne morejo drugega, kakor graditi novo petletko. F113ko ljudstvo pa čakajo nove trde preizkušnje. Sicer je vajeno nasilja, zatiranja iti izrabljanja. Toda je vprašanje, ali bo tudi v bodoče tako voljno vzelo nase vse odpovedi, ki mu jih nalagajo bolj-šsviki. Prvi petletni načrt je imel tudi propagan-tistične namene. Osvajal naj bi svet za boljševiške ideje. Še posebej je bilo sovjeteko prebivalstvo prepojeno z neke vrste bojno psihozo. Petletni načrt je po ideologiji Sovjctov vojno etanje, zato je treba delati in stradati. Vse to v varstvo in brambo proletarske domovine. Zato so Sovjeti tudi govorili o »vojni fronti petletnega načrta« in so tistim delavcem, ki niso hoteli vršiti akordnega dela, očitali, da se hočejo rmazati. Ljudstvu 60 dopovedati, da gre za bran.»o socialistične domovine proti kapitalističnim velesilam, le da se boj ne vrši t strelnih jarkih, temveč v tovarniških delavnicah in e traktorji na polju. Sovražnik je že na tem, da podleže. Ofenzivo je treba zdržati preko petletnega načrta, žrtvovati srvohodo in prostost, stradati le še nekaj mesecev, potem se ure&niči velika boljševiška zmaga. S tako naravnost bofrio propagando so bolj-ševiki iztisnili zadnjo moč iz duš. Veliko vprašanje • je, če bodo tudi preko nadaljnjih pet let mogli vzdržati med narodom tako mrzlično bojno razpoloženje. Kajti drugi petletni načrt bo radi še vedno ; rastoče gospodarske krize, ki tudi Sovjetom ne prizanaša, občutno prizadet. Ruski uvoz namreč j morejo boljšeriki kriti le z eksportom. Lasiten izvoz pa je radi splošne gospodarske krize in radi prepovedi sovjetskega blaga, ki so ga mnoge države uvedle, zelo padel. Zato bo drugi petletni načrt mogoče graditi le po vePkib etranpotlh. — Sovjetsko gospodarstvo je res da vedno bolj navezano samo nase, toda ne prostovoljno, temveč radi gospodarskih razmer in zlasti radi krize, ki jc prišla na Evropo. Smešno je, ako boljševiki to prisilno ptanje svojega gospodarstva proglašajo za čednost in uspeh sovjetskega gospodarjenja. Industrializacija Rusije in boriba za gospodarsko osamosvojitev ni edini in zadnji cilj petletnega načrta. Predstavlja le eno polovico boljševiškega sistema. Sicer boljševiki naglašajo, da hočejo le prizadeti zapadno evropsko gospodarstvo in ga zrušiti. Toda znano je, da so marksizmu gospodarske vrednote in interesi edino resnične činjemice, katerim mora služili in biti podrejena vera in pravo, država in družina. Zato se marksizem s 6amim in golim gospodarstvom ne zadovoljuje. Brutalno nasilje, ki ga povsod označuje, razteza na vsa živ-ljenska področja in vodi brezobziren boj proti veri, proti Bogu in cerkvi, posebno pa ruši družino. Boj proti družini in družinskemu življenju pa je borba proti enemu osnovnih naravnih temeljev, na katerega je Stvarnik postavil človeško družbo. In ravno zato, ker je kulturni boljševizem oziroma marksizem protinaraven, zato bo prej ali slej moral tragično propasti. Dr• Erimmg ostane kameler Manever „narodne opozicije" propade! - Zmešnjave na desnici Berlin, 19. febr. Spričo bližnjih predsedniških volitev je notranji politični položaj še vedno silno zapleten. V teku današnjega dne se priča-kujo razjasnitev, ker se bo sedanji predsednik Ilindenbuig izjavil, ali sprejme kandidaturo ali ne. Morda se odločitev odloži še za nekaj dni, vendar mora pasti v najkrajšem času. Maršal Hindenburg je v sredo sprejel predstavnike Stali 1-helma in voditelje borbene zveze Kyffhiiuser. Slahl-hehn so ni napram piedsedniku gledo svoje volilne taktike določno izrazil, ker se nikakor ne moro odločiti za popolno odcepitev od nemških nacionalcev, ki so njegovi duhovni vodje in ki so odločno proti Hindenburgovi kandidaturi; organizacija Kyffhauser pa je predsednika prosila naj kandidira. Naslednjega dne je Hindenburg sprejel kanclerja, ki se je med tem časom vrnil Iz Ženeve prav radi zamotanega notranje političnega položaja. Vse kaže, da se je položaj po teh avdijenrab nekoliko razčistil. Splošno mnenja je, da se bo Hindenburg odločil za kandidiranje, in sicer no da bi morda žrtvoval dr. Briininga, kakor to želijo dosniearske stranke. Da ho šel razvoj v tem smisla dalje je razvidno tudi iz nervoznosti, ki se polašča desničarskih krogov. Hitler se neprestano mudi v Berlinu ln napenja vse sile, da bi se ne razbila tako zvana Harzburška fronta, to je narodna opozicija. Neprestano se vršijo pogajanja med hitlerjevci, Hugenbergovimi nacionalisti in Stahlhelmom. Hugenberg ln Hitler se bojita. da bi Slahlhelm nenadoma odpovedal (n se odločil za Hindenburga. Ako sprejme Hindenburg kandidaturo in hitlerjevci, nemški nacionalci in Stahl- belm postavijo nasproti lastno kandidate, potem jo gotovo, da ne pojdejo njihovi pristaši disciplinirano na volišče, temveč, da jih bo mnogo volilo za Ilindenburga. Tudi ui gotovo ali se bosta Hitler iu Hugenberg sploh sjKirazumela glede skupnega kandidata v drugem skrutiniju. Prav na ta nesporazum med desničarskimi strankami računajo v vrstah centruma in drugih meščanskih strank ter socialne demokracije. Verjetno je, da bodo socialni demokrati opustili misel, da bi kandidirali pruskega ministrskega predsednika Brauna ali notranjega ministra Severinga in da se odločijo za Hindenburga v hipu ko bi »Narodna opozicija«, to jo hitlerjevci in nemški nacionalci, nastopili proti njemu. Hitlerjev in Hugebergov manever, da bi zrušila dr. B, iininga ob priložnosti predsedniških volitev, Be ni posrečil. Oba sta stavila zahtevo, da dr. Brtining odstopi, tu pogoj, da gresta na volišče za Hindenburga. Ta pojde na volišče raje kot kandidat centruma in srednjih meščanskih strank in bržkone tudi socialistično kakor da bi žrtvoval kanclerja Briininga in • tem odprl pot hitksrjev-cem na vlado. Hitler sam ne namerava kandidira« pač pa bodo hitlerjevci postavili za kandidata princa Avgusta Viljema Pruskega, medtem ko mislijo nemški nacionalci na dr. Schachta. Znani bitler-jevec dr. Gobbels roti v »Angriffu« vso pristaše nekdanje narodne opozicije, naj nastopijo skupno in naj nikar ne prestopijo sovražnikov. Njegov članek je pravi obujmi klic, ki odkriva popolno ne-orientiranost in zmešnjavo, ki vladata v vrstah hitlerjevcev. iz narodne skupščine Belgrad, 13. febr. L Narodna skuj>ščina se je razšla in se sestane šele v sredo prihodnjega tedna. Narodni poslanci so šli obiskat svoje voliv. okraje. Ostala je samo finančna komisija in še ta ui popolna, ker so nekateri člani oboleli, drugi pa so odšli v rodne kraje. Finančna komisija bo medtem nadaljevala pregledovanje finančnega zakona po posameznih ministrskih resorih. Po hodnikih narodne skupščine se govori, da bo finančna komisija predlagala črtanje nekaterih kreditov, ld jih je predložil finančni minister. 0 nekaterih postavkah finančnega zakona se bodo vršile še nadaljnje razprave. V slučaju, da bi narodna skupščina in senat uzakonila finančni zakon predčasno, potem bi se eventualne spremembe v proračunskem predlogu predložile v obliki dopolnilne zakonske novele, kakor je to predvideno v poslovniku narodnega predstavništva. Senat se je danes sestal in imel kratko sejo, na kateri je izvolil odbor za proučevanje zakonskega predloga o gospodarskem svetu. Od slovenskih senatorjev se nahaja v odboru dr. Rajer. Za predsednika je bil imenovan dr. Gjuro Surmin. Prihodnja seja senata je bila sklicana zn 22. februar, tako da bo imela novo izvoljena komisija dovolj časa, da prouči zakonske predloge iu pripravi svoje poročilo za plenarno sejo senala. Pariz, 13. febr. AA. »Matin« prinaša vest iz Rena, da je tamkaj umrl član francoske akademije in znani pisatelj in oesnik Charles te GodIuc. Se»a vlade Belgrad, 13. februarja. AA. Dane« od tO do 13.20 se je vršila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri je prišel v pretres zakonski predlog finančnega ministra o izpremembah in dopolnitvah zakona o katastru zemljišča, zakonski predlog o neposrednih davkih in zakonski predlog o davku na samcc in o davčni oprostitvi oseb z 9 otroki. Sprejet je bil deflmitivni tekat tega zakona, ki bo predložen Nj. Vel. kralju v odobritev in predan narodnemu predstavništvu v zakonodajni postopek. Bat'® v Belpradu Belgrad, 13. febr. 1. V Belgrad je prispel češkoslovaški industrijalec Tomaž Bafa na povratku s svojega dolgega potovanja v holandske kolonijo preko angleške Indije in Perzije. Bafa je bil sprejet v Belgradu z velikim zanimanjem in obdan z izredno pozornostjo, ker predstavlja tip modernega industrljca, ki je iz malih razmer prišel do velike gospodarske moči. Tomaž Bafa si je ogledal najprej svojo podružnico, nato pa ga je sprejel guver-uer Narodne banke Bajloni, b katerim 6ta imela več kot enourni razgovor. Na Češkoslovaškem poslaništvu mu jo bil prirejen svečan sprejem, kjer se jo zbralo mnogo predstavnikov jugoslovanskega trgovstva. Bafa ostane v Belgradu nekaj dni. i * j, * J ' I i'., -T '' ' * * •• V t yt "s 4 >% is ^ y l L v * i * * . l 1 l V k !>. < i » Viht , k, A ti, l k I Šanghaj v Ženevi Ženeva, februarja. »Le si lene,e čterne! de c« espaoes iafinies m' effraie.« PascaL Seje sveta Zveze narodov ae vrže v palači Zveze sami, na Wi!sonovem quaiju ob tajinstvenih urah padajočega mraka, ko se vijoličasto modra površina jezera dvigne tik do še vidnih kontur trdnega stvarstva. Atmosfera v dvorani sami jo gigantsko pobožna; vidno se lomi ravnotežje on« diplomatske dogme našega povojnega časa, da je Človeštvo sito tajne diplomacije in si želi javne, ali jo pa sploh sametuje v imenu neke bodoče meglo-ne politične sproščenosti, ko ne bo treba več zelenih miz, ko bo ulica vršila boljše svoje delo nego uradnik za svojo pisalno mizo... Le močne ograje, ki ločijo publiko od novinarjev in novinarje od dc. legatov samih, pričajo, da je ideologija fie v verigah poslovnika. Srebrnolasi Paul-Boncour v svoji proletarski modri srajci res ni čne spominja na Talleyranda, sir John Simon ros nič na puritanske-ga Gladstoua, da ne govorim o de Madariaga, ki je v svojem sedežu tako nervozen, da ga jo mučno gledati. Nad vsem pa od časa do časa droben papirček upehanih žurnali3tov z magičnimi naslovi sPacific VVestern Union — via Radiosuisse«. Cez če-j trt ure izide v New Yorku posebna izdaja njegovega časopisa in vest jo zanj namenjena. Breojav j in železnica sta baje ubila staro tajno diplomacijo, radio in avion 6ta zmožna ubiti novo in javno, ker sčasoma diplomati ne bodo več ko mednarodni pistnonoši s to razliko, da »o pismonoši danes že sindikirani, dočim diplomati najbrž nikdar n« bodo... Muzika Ženeve je čudovita; v čudovitem soglasju sede skupaj takorekoč vladarji »veta, ki bo zmiraj razpolagajo i najmočnejšimi elementi svetovnega političnega orkestra. Javno je treba obravnavati stvari, ki bi bile v skrivnostnih meditacijah vljudne tajnosti mučne in težavne. Vsem dirigentom dobre volje tako razočaranim pristašem ženevske inštitucije ni mogoče nuditi druge utehe in iskrenejšega opravičila uego istočasnost razorožitvene konference v Ženevi in požar vojne in krvi 5000 km od Ženeve. Možno je trditi, da je Kitajska in Japonska daleč od Evrope, da 90 tam v konfliktu pravzaprav otročiči ženevske Zveze narodov. Toda kadar se ministranti slabo obnašajo, Je to muien znak. da najbrž v Cerkvi nekaj ni v redu. Kitajski delegat v mučnih slikah riše posfeijo Šanghaja. Toliko mrtvih, otrok, žena in starcev! Razrušene cerkve in šole! Apel majhnega ln slabotnega na velike in mogočne delilco mednarodno pravičnosti. Protinapad japonskega diplomata, čudovita kopija starih priučenih eofizmov tajne diplomacije. Gospod Sato se javno dvakrat zlaže, ne da bi za trenotek Ireni! z očmi, kar pri časnikarjih, teh dninarjih profesionalne politike, povzroči arogantni smeh, ki ae ravno nad njimi najhitreje in najlažje maščuje. Elegantno in dovršeno je politično valovanje evropske politične nedolžnosti med tema dvema krvavima kolosoma. Verujemo, da si bodo hudourniki sami zgradili svoje nasipe in požari sami oskrbeli svoje gasilce. Žal nam je, da naše trdne pravne teze tlačijo teze bumanitete; toda vse to je treba izreči s solzami t ustih. V vsej tragediji smo veliki duhovniki ženevske Zveee narodov, ki pri. digujemo dobo diplomatske asceze; o, kolika je slast trpljenja! To je vse in trenotno moramo biti ve»ell, da se skozi take kontradikcije kaže, kako težko je potlačiti pravico. V takih sofizmih se danes izraža ženevska pravičnost. Gorje majhnemu in pomoči potrebnemu! V orijentu, nekje blizu Šanghaja imajo krasno pravljico. V eni ondotnih provinc je žive! kralj, ki je imel v svojem kraljestvu magičnega krojača. Naročil je pri njem magično obleko, ki bo v svojih gubah skrivala vse bogastvo tega sveta. Ko krojač prinese obleko, sleče kralja, mu odvzame meč in z mahanjem rok nakazuje oblačenje nevidne magične obleke. Po vsem mesiu trobentajo glasniki vest, da bo kralj v svoji magični obleki delil darove svojim podložnikom. Sijajnemu sprevodu skozi me-sto tvorijo vdani podložniki gost špalir in blagoslavljajo kralja v njegovi nevidni obleki tako dolgo, dokler se iz naroda no dvigne glas priprostega otročiča, ki zavpije: »O kralj, ti si ja nag!« V Ženevi veliki diplomatski latifuudisti vodijo v sprevodih boginjo miru brez oblačil. V zboru diplomatskih sramežljivih mladičev je Kitajska prva, ki kliče, da je atentat na javno mednarodno moralo, tako prodajati vrednote miru. Kakšna bo usoda mladičev, ki v Ženevi uživajo ugodnosti položaja, sličnega Kitajski? »Večni molk teh neskončnih prostorov me navdaja z grozo.« (Pascal.) — r j — Belgrad, 13. febr. !. V prometnem oddelku glavnega ravnateljstva državnih železnic je premeščen Erdeljanovič Miloš na postajo Kranjska gora. Stalno je vpokojena Anica Božič, učiteljica v Ormožu v 3. skupini H. razreda, in sicer s 15. septembrom 1930, ko je nastopila svoj bolniški dopust. Kontraktualnemu zdravniku Dorna narodnega zdravja dr. Francu Kresniku na Sušaku je bila odpovedana državna služba. AU ie mogoče Nov list? Ali jc mogoče v današnjih časih, ko imamo drugih listov dovolj in tako malo denarja šo za vsakdanjo telesno hrano? so se spogledovati naši prijatelji, ko jo izšla prva številka »Ponedelj-skega Slovenca«. I)a, nov list in vendar sc jc tako hitro razširil, in to še brez vsako posebne reklame! Zakaj? Dobro blago sc samo hvalil Koga ni zanimal izvirni podlistek »Zavarovanje« v zadnji številki, kdo ni z zanimanjem bral vesti o zapečaten jn Ekspor nc kmetijske zadruge v Mariboru in o aretaciji njenih voditeljev? Kateri športnik ni z napetostjo pričakoval izida mednarodnih tekem v Kranjski gori? In kateri radovednež ni t zanimanjem prečital izvirnega poročila o požaru bolnišnice r Brežicah? Koga ne zanima osebnost pokojnega goriškega nadškofa Sedeja, ki jo tako pristno podajajo njegova zasebna pisma v »Pnnedeljskem Slovencu«? In izvirna poročila o naših bratih v Italiji, v » v ~ . - ^ . - *< .« ' .v I*o vsem tem si lah- ko razlagamo, da jc bila zadnja številka ^Ponedclj-Bkcga Slovencat v Ljubljani in .Marilioru tako hitro razprodana, da so tisti, ki so se zgi.rsili r razpro-aaJainjcah preimuo. ostali brez njo. Napoved novih redukcij v Trbovljah Trbovlje, 13. februarja. Te dni so vsi obrati prejeli okrožnice, v katerih se napoveduje praznovanje v ©oholo in ponedeljek. najstrožje prepoveduje vsake nadure in nalaga skrajno varčevanje z niaterijalom in pri zaposlitvi. Obenem pa se napoveduje, da bodo sledile redukcije delavstva, poduradnlštva in uredništva. Okrožnica pravi: Čim več se bo privarčevalo, tem manj bo reducirnnih. Najhujši mraz Ljubljana, 13. februarja. .lasno vreme, ki jc nastopilo za snežnim me-teženi po vsej deželi, je povzročilo občuten mraz in skoraj od povsod poročajo o mrazu pod —20" C. Najhujši zabeleženi mraz so davi zabeležili v Št. Janžu ua Dolenjskem, namreč --27° C, skoraj enakega v Brežicah —26" C. V Novem mestu so imeli rl a v i —22" C in v Kočevju —25° C. Na Dolenjskem je bil v Sloveniji danes najhujši mraz. Pa tudi na Gorenjskem ni bilo dosti boljše. Na Bistrici ob Bohinjskem jezeru so zabeležili davi —23" C, le malo manj na Bledu -20" C, v Kamniku —18" C, nn Jesenicah pa celo samo 14° C. Pač pa je bilo v Dravogradu — 25" C. V Celju je beležil termometer —20° C, v Mariboru pa samo —14" C. Najmanj je beležil termometer na Rakeku, kjer je pač ponehala burja, namreč -12° C. Iz vseh krajev poročajo, da jc bilo davi povsem jasno vreme, razen seveda v Ljubljani, kjer je bila nekaj časa megla, pa ?:e to je zgodaj pregnalo dopoldansko solnce. Snega je povsod dovolj, največ nn Bledu, kjer ga je 05 cm, v Rohiniu in Kranjski gori, kjer ga je 60 cm. Na Dolenjskem je snežna plast debela 30 do 50 cm, na Štajerskem pa 15 do 35 cm. V Dvomimo pa, če bo res tako. Če bodo namreč nekateri napeli vse svoje sile, potem bo še manj delavcev treba. To se posebno očitno vidi pri jamskem delu, ko radi velikega priganjanja produkcija čezmerno narašča, čemur sledi potem praznovanje delavnikov in slabo zavarovanje izkopanih prostorov, kar povzroča stalne nesreče. Bolj ko profit kapitala se mora vpoštevati človeka vredno življenje tisočevl vsej Sloveniji na Dolenjskem Mariboru je debela 35 cm, v Celju pa 28 cm. V Ljubljani je bila snežna plast debela danes 38 cm. Sneg je povsod suh pršič, zelo pripraven za smuko. Plaz delno zasul cerkev IHT"^ Jurklošter, 11. febr. Plaz jc deloma zasul župno cerkev v Jurklo-štru, ki stoji tik pod strmim hribom. Le cesta je vmes. V sredo, 10. t. m. popoldne ob 3, bi se imel ravno vršiti pogreb malega otroka. Pogrebci z mrličkom so že stali pred cerkvijo ob misijonskem križu. Kar se zapraši s hriba doli velik sneženi plaz. ki je zasul stranska cerkvena vrata in segel do oken. Banovinska cesta je postala neprehodna na tem kraju. Pogrebci so zbežali z mrličkom proti mežnariji. Ci. župnik pa je moral iti nazaj skozi cerkev, zakristijo in mežnarijo, da je našel pogrebce. Pogreb se je nato vršil v redu, le da so morali iti pogrebci nazaj grede tudi skozi zakristijo in skozi cerkev, da so obšli plaz. Snega je padlo v sredo 44 cm. s lem da uporabljale NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vajo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s lem mladostno napete, kožo pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več Škoditi. Nadrgni e pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najvilji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Junosl. P. Beiersdort & Co. d. t. o. J., Maribor Sneg in mraz v Lmbl$am Ljubljana, 13. februarja. Za snežnim vremenom je včeraj nastopilo jasno vreme, kar je povzročilo hud mraz, pravo sibirsko zimo, ki je lani ni bilo in popolno nasprotje lepim dnevom v januarju in v začetku februarja. V torek, sredo in v četrtek je v Ljubljani padlo sknp-no 90cm snega in približno tako debela plast bi ležala tudi na neskidanih krajih, če se sneg ne bi seveda polegel. Sneg je zelo lahek, skoraj suh in zelo prši, naravnost idealen za zimski spori. Plast snega zelo pritiska na strehe in je bilo danes v Ljubljani polno prizorov, ko so ljudje kidali sneg z bolj položnih streh. CeMni promet pa se v mestu vrši v redu, ker so zadnje tri dni delavci nejire-stauo orali sneg po ulicah, mestni delavci in najeti brezposelni pa so ga odmetavali in kidali. Do danes so voeovi, 100 po številu, zvozili v Ljubljanico okoti 3500 voz snega. Še vedno pa stoje na ulicah, na manj prometnih trgih, n« primer na živilskem trgu, v parkih veliki kupi snega. Tramvaj funkcionira še precej v redu, čeprav so tračnice vedno polne snega, kar povzroča, da se vozovi tresejo. Tudi tramvajsko progo so še danes ponovno orali s posebnim plugom, vendar se kar sproti nabere v trajnice zdrobljenega snega. Avtobusi so seveda Sibirija po hrvaških deželah Zagreb, 12. febr. Davi je bil Suša k ves v snegu. Mraza je bilo že 5 stopinj. Avtomobilski promet je čisto nemogoč. Vlaki prihajajo z vedno večjimi zamudami. Tudi parniki ne vozijo več redno. Pod železniškim nasij>om pri Sv. Ani nad Sušakom so davi našli zmrznjenega človeka, ki je bil ves žameten v snegu. Ugotovili so, da je ponesrečenec neki Rude Kušelj, lii se je snoči z vlakom vračal s Sušaka ter izstopil na postaji Draga, hoteč Tako je treba delati za ljudstvo! Gospodična Anica Lazarjeva s svojimi učenka mi na dan šolske narodne proslave 1. decembra. Domžale, 14. februarja. Pridite na treznostni L* res F opremljeni na obročih s težkimi verigami, da morejo zmagovati naporne vožnje po snežnih cestah. Mraz je bil ponoči tak, kakor ga še n;smo imeli. V mestu je toplomer padel ponoči na 24 stopinj pod ničlo, in še dopoldne ob 9 je kazal danes —21 stopinj Celzija. Na ljubljanskem polju je kazal toplomer davi ob 5 —25 stopinj. Vilharjev toplomer na naši tiskarni je kazal ponoči ob 10 —13, ob 1 ponoči —15, davi ob 8 —19, ob pol 9 pa celo —20 stopinj Celzija. In to na zavarovanem kraju. Še vedno pa se razprostira nad ljubljanskim poljem in nad mestom jasno nebo ter obljublja, da bo ta mraz še trajal. Mraz zelo ovira promet, ker zamrzujejo cevi in se kvarijo ob nizki temperaturi še druge naprave. Vendar pa se vrši promet v Sloveniji še kar v redu in prihajajo domači vlaki le z malenkostnimi zamudami. Celo tržaški vlak dopoldne je imel le 15 minut zamude. Na Krasu je pojenjala burja in ni več snežnih žametov. Pač pa je imel belgrajski brzovlak, ki prihaja ob 8 zjutraj, danes 140 minut zamude. To je znamenje, da je v Slavoniji proga še vedno precej zasnežena in da zameti še trajajo. Orient-express, ki prihaja ob 5.24, je imel davi 80 minut zamude iz istega vzroka, kakor belgrajski brzovlak. k Sv. Ani. Med potjo je najbrže padel, nezavesten obležal in zmrznil. V Slavoniji je do 1 meter snega. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako visokega snega v Slavoniji. Promet že tri dni počiva. V Bosni besne veliki snežni viharji. Ponekod leži po več metrov globoko sneg; tod je seveda ustavljen ves promet in naselja so čisto odrezana od sveta. Tudi v Hrvatskem Zagorju je toliko snega, da je avtobusni promet čisto nemogoč. v nedeljo, 21. februarja v Ljubljani v Unionu! Začetek ob 9. Zborovanje traja z opoldanskim presledkom cel dan. Vrsta govorov: Uvodna beseda; Alkohol in zdravje — polkovnik dr. Matej Justin; Alkohol in zdravniki — dr. Fedor Mikič; Treznost in šola — Marica Kože-ljeva; Treznost in učiteljstvo — Rudolf Horvat mL; Treznost in žena — Marija FerjanI Alkohol in delavstvo — Joško Rozman in Filip Uratnik; Treznost in cerkev — profesor Ivan Bogov i6 iz Maribora; Naša kultura in naši poboji — Janez Kalan; Alkohol in inteligenca — ravnatelj dr. Jos. Tomin-šek ia Maribora; Treznost in društva — dr. Miha Krek; Resno kulturno delo — profesor Franc Je-ran; Kaj hočemo dijaki — Visokošolec; Bit čemo trezvenjaki — Srednješolec; Mi mladi junaki — Šolarček; V imenu fantov — Emil Frelih; Napo-vejmo boj surovosti! — Munica Romanova; Preusmerimo naše gospodarstvo I — agrouoin Alojzij Jamnikl — S čim nadomestimo alkohol — šolski upravitelj Valentin Rnzinger; Abstinenca ln moderna prehrana — Martin Humek; Treznost in vlada — Nekdo; Mi Štajerci in treznost — ravnateljica Antonija Štupca; Jugoslovenskl Savez tre-zveuosti — Govornik iz Zagreba; Savez trezvene mladeži — Govornik iz Belgrada; Protialkoholni boj v Nemčiji in v svetu — direktor II. Czeloth iz Berlina; Organizirajmo se za sveti boj! In nikoli več premirja! Posebna zborovanja. Naš gost iz Berlina, direktor Czeloth bo imel (istotam na verandi) še posebna predavanja — in sicer: V nedeljo popoldne od 2—3 za nčitelje in vzgojitelje: Treznostna vzgoja mladine. V ponedeljek, 22. februarja ob j>ol 10 za duhovnike: Moderno dušno pastirstvo in alkoholno vprašanje. V ponedeljek popoldne ali zvečer za vse: Moderna Caritas in skrbstvo za alkoholike. K temu predavanju so povabljeni vsi, ki hočejo delati ka-ritativno, jKisebno pa še naše ženstvo. Razstava. V dnevih kongresa in en teden potem bo v Unionu tudi prottalkoholna razstava, ki naj si jo ogleda vsak udeleženec kongresa in še drugi. Posebno naj bi si jo ogledale razne šole! Razstava bo lepa in zelo poučna. Treznostna akademija. Na predvečer, v soboto, 20. februarja, ob 8 zvečer bo istotam — v veliki dvorani Uniona — treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. Razpored bo še objavljen. t H Gledališka predstava. V nedeljo po kon&mem zborovanju ob osmih zvečer bo v dvorani »Rokodelskega doma' predstavljal »Ljudski oder« Finžgarjevo igro Razvalina življenja«. Niti h kongresu niti k akademiji ni vstopnine. Sprejemajo pa se hvaležno dobrovoljni darovi v pokritje, velikih stroškov kongresa. - " \ - \ - i -t . 50 let vzornega zakonskega življenja Maribor, 12. febr. Lep jubilej sta obhajala te dni zakonca Blaž Fischer uočni čuvaj pri tukajšnji železniški uabav-ljalni zadrugi in njegova zvesta življenjska družica, roj. Krojsova. Njuno življenje je bilo vseskozi življenje poštenih, marljivih ter v trudu in znoju za življenjski obstanek boiečih se ljudi. Oba sta rodom Kamničana, rojena 1859 v Kamnici pri . „ \ 1 r Danes odhaja iz Domžal učiteljica gdč. Anica f. a z a r j e v a. V petih dueh nastopi novo službo v Čem seniku zn Zagorjem. Starši in otroci obžalujejo, da izgube učiteljico, kakor je gdč. A. Lazarjeva. Ves čas, kar je v službi, vrši svojo dolžnost najvzor-neje: spretna učiteljica, umna vzgojiteljica. Povsod je dobila za svoje udejstvovanje najboljšo ocene. Z redko sposobnostjo vceplja olrokom znanje, porabiti zna vsako priliko, da navdušuje mladino za domovinski in narodni čut. Zlasti je znala lepo pripraviti šolske prireditve ob narodnih praznikih. Njen razred se je ob taki priliki vedno odlikoval in ponosni smo bili starši v svojih otrocih nn svojo učiteljico. Poleg tega ima gdč. A. Lazarjeva neminljivo zaslugo za gospodinjsko šolo v Domžalah, katero je ona ustanovila in jo do sedaj skoz' štiri leta z najlepšimi uspehi vodila. Številna dekleta, ki so obiskovala njeno gospodinjsko šolo, se jo v hvaležnosti mominjajo. Ravno tako gospe, pri katerih so ta dekleta v službi, kar poudarja dejstvo, da se je s pridom uporabil čas, namenjen tej ustanovi. Dom- ' žalski otroci, njihovi starši, številna dekleta iz gospodinjske šole in sploh vsi, ki so gdč. Lazarjevo poznali, žalujejo ob njenem slovesu. Udojstvovala se je povsod, kjer je bilo v dobrobit našemu ljudstvu. V teku svojega nad štiriletnega službovanja na domžalski šoli je sodelovala tako pri pevskem društvu, kjer je bila posebno priljubljena zaradi svojega soprana, delovala je pri drugih dobrodelnih društvih, bila je tajnica protituberkulozne lige itd. Največ se je pa udejstvovala na karitativnem polju. Reveži jo bodo zelo pogrešali. Čestitati je samo Čemšeniku. ki dobi tako učiteljico, ker smo prepričani, da bo gospodična na novem mestu prav tako lepo in s takim uspehom delovala, kakor je pri nas. Želimo gospodični zbogom, ol>enem pa na svidenje, ker vemo, da jo bo vsaka pol vodila v Domžale, ki so njen dom in kjer počiva tudi nična mati na tukajšnjem pokopališču. I Napravil se je še en poskus, da se to doseže; in če j se, se bo naznanilo v prihodnjih dneh. Vzlic temu pa, da smo od te strani v svoji ! upravičeni nadi tako varani, — pridite na kongres vsi, ki imate smisel in srce zn treznost, dostojnostt j in nravnost našega ljudstva! Posebno naj pošljejo ; na kongres svoje zastopnike vse naše številne prosvetne in verske organizacije! Špekulacija Na kakšno viio se Ribnica 13. febr. Globoka poparjenost je zavladala med nekaterimi ljudmi v naši dolini radi zapečatenja raznih posmrtninskih zavarovalnic. Saj so si nekateri lakomniki že gradove stavili v meglo bodoče sreče. Drugi zopet so snovali načrte, kako prijetno bo življenje, ko si bodo na tak način pomagali iz dolgov. Saj se je bilo to zavarovanje tako razpaslo, zlasti po trgu, da ga ni dobiti starčka ali bolnika, ki bi ne bil tudi že štirikratno zavarovan! In to, ne cla bi svojci vedeli. Nekateri so že nasedli tem limanicam. Takih slučajev imamo več, navedemo naj samo enega. Bolnik je ležal na bolniški postelji, a ni znal, da se že ža njegovo življenje baranta. Alož pa je umrl šliri dni pred potekom čakalnega roka. Lakomnik, ki ga je zavaroval, ie jasno da ni pomolil zanj niti enega očenaša. Nasprotno jezil se je na mrliča, češ da mu je odnesel nekaj stotakov. Drug podoben slučaj je, ko je hotela hči zavarovati svojega očeta, a je dobila od dotične zavarovalnice odgovor, da ni mogoče, ker je oče že zavarovan štirikratno! Prav je, da je oblast to nemoralno kupčijo ustavila. Pametni ljudje pa so mnenja in privoščijo, da bi vsi tisti ljudje, ki so tako zavarovali tuje ljudi, bili ob vse kar so plačali. Cisto prav bi iim r- ^ y§ j. • g ■ • . ' • T.<- •*' a • • t'.' Mariboru, kjer sta po poroki preživela nad 80 let. Osemkrat se je oglasila štorklja v njuni hiši; od namero otrok so štirje umrli, ostali pa danes vsi žive v Mariboru, svojima dragima staršema v ponos in čast. Od leta 1915 je slavljenec Blaž Fischer uslužben kot nočni čuvnj pri tukajšnji železniški nabavtjnlni zadrugi, kjer še danes vrši svojo službo vestno ter v zadovoljstvo svojih piedpostavljenih. Vsem je prijatelj, tovariš zato ga vsi radi imajo. Pristna slovenska korenina in s svoio življenjsko družico vzgleden član cerkvenih organizacij. Ko obhajata redki jubilej zlate poroke in lepega medsebojnega zakonskega življenja se priključujemo tudi mi številnim čestitkam ter jima kličemo: Bog vnju živi sredi drugih svojcev še veliko leti Zaradi bukve - 3 smrti Požega, 12. februarja. Danes je bil pred požežkim sod iščem obsojen na smrt kmet Marko Kova če vid. ki je 19. novembra lanskega leta ubil svojega sorodnika Hadn Kuzmanoviča in njegovo ženo Jelo. Tako-le je bilo: Obe družini sta bili v sorodstvu, a ste sc zaradi uživanja skupnega premoženja večkrat prepirali. Oktobra meseca je Marko kupil od gozdarja v gozdu bukev za 12 Din 50 par. Rade in Jela pa sta večkrat hodila to bukev obseknvat. Ko jo je sednj Marko kupil, jima je to prepovedal, češ: »Sta jo obsekavnla, obsekavala, da, pa je ne bosta več, ker 9em jo jaz kupil.« Dne 19. novembra je Markova 14 letna hčerka Cveta prihitela na polje klicat očeta: >Ata, pojdite domov, prišla sta stric Rndo in leta Jela, ki hočeta bukev posekati.« Ves divji Je Marko skočil, v roki držeč sekiro, ki jo je rabil pri delu. ter hitel proti bukvi. Ze od daleč je kričal: >I»ade brate, pusti to! Kupil sem jo od jogarja!« Jela p.i mu Je odgovorila: >Če je zajednica tvoja, je tudi moja!« in sta žagala dalje. Marko je prašal: ».lela, Rado, ali je res tako?« j Onadva: »Tako je!« Tedaj pa je Marko dvignil se-: kiro in dvakrat udaril. Obakrat je zadel: Rade in 1 Jela sta obležala z razbitima glavama. Marko, to videč, je odšel domov, kjer je 131et-| nemu sinu Petru in 14 letni hčeri Cveti dejal: »Glejta, otroka! Strašno sem naredil! Ubil sem ! Rada in Jelo!« Pred sodiščem se je Marko zagovarjal, da j« . ravnal v silobranu, ker sta ga onndva napadla tudi s sekiro. Sin obeh ubitih pa je izpovedal, da je j našel ubite starše pri bukvi, ko sta še držala žago. Sodišče je zato Marka Kovačeviča obsodilo na smrt. Ubita Rade in Jela sta zapustila dva ptivka v I starosti 12 in 14 let; Marko pa, ki je vdovec., bo zapustil pet otrok v starosti 10 do 19 let. Zaradi ; bukve, ki je bila vredna 12 dinarjev, so izgubljen;> 1 tri življenja in sedem otrok je izgubilo starše. z življenjem Ribničani pretepajo bilo! Ribničanje pa, ki nas je bilo sram takega početja, smo se nekoliko potolažili, ko smo izvedeli. da drugod pa naši domovini ni bilo nif boljše... Naj javnost ne misli, da je bil letošnji pred-pust v ribniški dolini brez tepeža. O ja, pa še kri je tekla. Bilo je na Bregu v neki gostilni. Dva sta bila krvava, ki nista iz te fare doma. Pravijo, da sta prišla iskat, ter da sta oba na dobrem glasu kot pretepača. Med tepežem je bilo mučno za nekega bolj debelušnega moža. ki se je nahajal v gostilni. Ker so njegove glihe ljudje zelo miroljubni, se je hudo prestrašil, ko so začeli stoli frčati po zraku in je urno planil v stransko sobo. Splazil se je pod mizo, pa sta bila že dva pod njo. Mislil si je, da vsaj glavo obvarujem. Kar se odpro vrata. Eden izpod mize je planil skozi okno. Mož se porine še malo naprej, pa le ni šlo, ker je precej obilen. Vrata so se od navala razburjenih pretepačev snela in z vso silo treščila možu na zadnjo plat. Mož je bolj iz strahu kakor radi udarca ves zatrepetal, misleč, da se hiša |K>-dira nanj. Ko se je vihra polegla, pa je rekel: »Huda je bila ta bitka, Ie škoda, da jc sam nisem mogel trič videti.« Tako na Bregu. V Goričivasi pa kar s klofutami opravijo, hudega pretepača pa zaprejo v svinjak, da se mu jeza ohladi Viial Vodušek: Nedeljske misli Moram priznali, da se mi je danušnii evangelij kljub svoji preprostosti zdel vedno malo čuden. Evangelij o Jezusu, ki ga je hudič skušal. Hudič je bil z njim med skalami; hudič ga je postavil na vrh templja, hudii ga je vzel s seboj na visoko goro. Tega si o Bogu nisem mogel predstavljati, čeprav stoji ob koncu, da so k Njemu pristopili angeli in mu stregli. A pride hip, ko človek čisto drugače posluša »n razume, ko se mu vzbudi čisto novo spoznanje. Preden je stopil Jezus med judovsko ljudstvo kol veliki Reformator, se je gotovo zamisl/l vanj. Vedel je ie, kaj to ljudstvo hoče in ljubi. Poznal je njegov sen o siiajnem mesijanskem kraljestvu; poznaI njegovo lakoto, ki In za hleb kruha izročala kraljevske časti in oblasti; poznal je njegovo srce, ki se ni dalo ganiti od boije ljubezni, ampak so ga premagali samo božii iudeii. Vse je moral ie videti v bliinji prihodnosti: v začetku na tisoče učencev, na veliki petek pod kriiem samo enega. Videl se je r smrti čisto osa-melega. On, ki naj bi kot reformator potegnil vse za seboj. Pred očmi mu je vstala prva podoba. Ljudstvo, ki nima kruha. Vse ubogo, prevarano. ljudstvo, ki trpi krivico. Stopiti med lo ljudstvo in se ga usmiliti, da bi ob vsakem koraku mesto kamna lahko pobralo kruh. Mu vrniti pravice, vrniti enakopravnost, svobodo. Saj se ljudstvo končno razume samo na kruh in prostost. In radi kruha bi ludi nauke Nasičevavca sprejelo. Njegovo vero. Še danes. Tak reformator bi ne deloval zaman, bi ne umiral osamljen... Bilo je, kakor bi bil Jezus •kuian. še drugo. Življenje ljudstva je prazno. Ljudstvo hoče tudi veselja; hoče gledati, se hoče zabavati. Pri igrah bi se zbirali desettisoli. Iz vrha templja v lahnem lelu obvladati zrak: tega ie niso videli. To bi bilo nekaj novega, izrednega. Hoditi po zraku brez vrvi; hoaiti po morju brez stopinj; hodili skozi zaprla vrata; uganiti od d"leč človeške misli in ielje. Biti čudodelnik rudi igre in ne radi dobrote in ljubezni. Ljudstvo bi drlo za njim. še danes. Nikdar bi ne ostal sam. Bila je kakor druga skušnjava. In ie ena slika, najbolj judovska, pa tudi najbolj naša. Da bi iel po sretu kot Zmagavec. Da bi uklonil milijone. Da bi imel v rokah vso oblast in vojsko in denar. Ljudstvo bi lahko prisilil k verovanju. Obdal bi se s kraljevskim sijajem. Tja do zadnjega grička, do zadniih meja, kamor seie pogled, bi se rnziirjala boija država. Ljudje bi ga morali slaviti, bi morali klečati pred njim. Kdo bi smel dvignili le en glas obsodbe? Tudi tretja slika je tla mimo Jezusa. Prav za prav bi bilo laže, delati med liudmi čisto po ilovetko. Izrabiti njih lakolo in iejo in strast in slabost. Saj bi tako storili kmalu tudi danes. Skoro bi padli pred svetom na kolena in ga molili... Jezus pa ve, da bn iel po svetu kot tihi romar in glasnik vere. Da bo samo trkal, če mu bo hotel odpreti. Ne radi kruha, ne radi lakote, ne radi sile. Da ne bo ne revolucije, ne nove države, ne novega kruha. Da bo samo Bog, ki tehta vero srca in meri duše po skriti ljubezni. Boije kraljestvo ti od lega sveta. Sredi posvetnega je začutil Jezus hipoma vso nadnaravnost, ob željah ljudstva mu je te jasneje zasijala njegova pot, sredi zemlje ga je obdalo šn.i' m času vsakdo brani. Glede obrata Roaaške Slatine. Dobrne in Golnika omeni g. pomočnik, da zaradi tega ne izk-zujejo dobička, ker določajo zakonski prednisi, na j se presežki uporabi io v prospe1' podjetij in okolice Golnik se s^m vzdržuje in tudi sam plačuje anuitete zn najeta posojila. Kranjska hranilnica in k anjske deželne elektrone sta samostojna zavoda. Zar-di tega njihova pror-čuna nis*a izkazana v proračunu b"novine, v»ndar pa bo dana na koncu debate članom banovinskega sveta prilika, da čuev-ke, da se je omogočila društvu zdrava gospodarska podi ga ter je dobilo lastno streho. On predseduje tudi že osmo leto društvu. Velike zasluge ima tudi Franc Dobrajc, ki je pravzaprav prvi sp ožil misel, da se nt-j osnuje godbeno društvo. Glasbeno vodstvo [Kisameznih odsekov se je često | men;alo. Sprva je vodil godbo na pihala Sterle, zadnjih osem let pa vodi ta odsek neumorni Grm; pelje poučuje Bračko. tamburaše Pivko, dramatski t odsMt pa režiser Vinko Kovačič. Za povzdigo verskega življenja se je ustanovila v okvirju društva p. od dvema letoma Marijina družba za obrtnike. Uspešno desetletno delo društva nam je porok, da se bo razmahnilo v drugem deceniju še v večji meri ter zajelo še širše plasti mladine. Sadovi delovanja v prvi desetletnici se v našem javnem življenju že sedaj dobro poznajo, prepričani pa smo, da bodo uspehi za bodoče še lepši. Ko se prid užujemo mnogoterim čestitkam ob društveni desetletnici, mu želimo tudi za bodočnost, da bi uspešno zasledovalo in delalo v dosego svojih vzvišenih ciljev na jiolju vzgoje naše mladine. Fran Suklje: Cesar Franc Jožef I. (Dalje.) On, potomec dolge vrste nemških cesarjev je predvsem zahteval nadoblast v nemškem »rajhiK. Zadel je tu na resnega tekmeca, na pruskega kralja Friderika V i 1 j e m a IV. Malo da ni prišlo že takrat do vojne in Schvvarzenberg, bistroumen politik, jo je hotel, ker je sprevidel, da se bo nemško vprašanje moralo rešiti z m e č e m. To je menda edina reč, ki se Sclnvarzenbergu ni posrečila. Proti njegovi nameri sta delali dve ženski, cesarjeva mati nadvojvodinja Zofija in njena ljubljenka sestra, ki je bila omožena s pruskim kraljem. Izdatno ju je podpiral ruski car Nikolaj, ki je sam prišel posredovat v Olomuc. Tako je prišlo do tega, da je moral odstopiti pruski ministrski predsednik pl. Radovvitz, ki je s svojega stališča tudi bi! odločno za vojno ter da se je ugodilo avstrijski zahtevi, naj se zopet vzpostavi zloglasni »Nemški bund«. Danes moremo reci, da bi vojna s Prusijo, zapričeta po Schvvarzenbergovem načrtu, bržkone čisto drugače končala nego ona leta 1866.. ki je bila zaključena s sramotnim porazom avstrijske velesile. Car Nikolaj je tedaj v Olomucu nastopal kot »dločitelj in razrešitelj srednjeevropskih konfliktov, bil je na vrhuncu svoje močL Naj pri tej priliki povem neko stvarico, ki utegne zanimati mar-§lka'erega rojaka. Da se ruskemu samodržcu pokaže avstrijska vojska v najlepši luči. pozvali so v oddaljeni moravski Olomuc — grenadirski bataljon ljubljanskega polka, baš ker se je odlikoval • posebno visokimi in krepko rašeenimi vojaki I Med kranjskimi 'Janezi?, ki so imeli častno stražo pri Nikolaju, je bil tudi Janez D e ja k , pozneje ritmoj-ster v cesarski arsijrrski gardi. Mož se je kasneje naselil v Gotni vasi pri Novem mestu ter mi je večkrat pravil, kako impozanten Človek je bil ruski car. Obenem pa ni zamolčal, kaki »fajn fantje« so bili tedanji gn nadirji ljubljanskega polka, ki se je takrat še imenoval po svojem imejitelju princu Hohenlohe-Langenburg. Uvrčeni so bili po svoji telesni meri: jaz sam vendar ne spadam po visočini med pritlikavce, a Dejak. znan pod imenom »rakitniški Janeze, je bil nekoliko večji od mene, a navzlic temu je imel v bataljonu stoprav 187. mesto! Iz tega se bi dalo sklepati, da vsaj na Kranjskem izumira rod orjakov! II. poglavje. Začetek Franc Jožefovega absolutizma, Oktroirana ustava z dne 4. marca 1819 je obstojala zgolj — na papirju, toda tormaliio je bila tu, nosila je na sebi značaj zakona in če se prav nikoli ni izvajala, vsaj ne v celoti in v važnejših ozirih; —- bila je vendar nn potu mlademu cesarju, ki je hrepenel po absolutizmu. Le težko je prenašal, da tudi oklroirana ustava govori o »odgovornosti ministrov« napram državnemu zboru, dasi nobenega takega zastopstva ni bilo in dasi nihče nili mislil ni na to, da bi kdaj bil izvoljen po postavi določeni parlament. Radi tega. ker se jc dejansko vladalo brez ustave, so si ministri pomagali z »začasnimi zakoni« pod pretvezo, da dobe taki zakonski prcvizorijl definitiven značaj si .prav tedaj, kedar jih bo pregledal in potrdil di.nvni zbor. Težko so bo v novejši povestnicl dob 'o kaj sličnega kar bi se dalo primerjati položaju avstrijske monarhije v dobi od 4. marca 1848 do silvestrovega patenta z dne 31. dec. 1851, s kalerim se je proglašal pristni absolutizem. Na videz je bila uzakonjena dokaj svobodomiselna ustava z daleč segaječimi osnovnimi pravicr.mi državljanov, v istini pa je že tri leta veljalo za Dunaj in za Budimpešto najostrej-še obsedno stanje, in po celi državi je policija z brezobzirno strogostjo v kali zadušila vse, kar bi i moglo od daleč spominjati na novodobna svobodo- | miselna načela. Povsod surova sila, — glavno orod- i je vzorno urejeno orožništvo, razdeljeno po vsej državi v takem številu, da so Avstrijci imeli na zadnje nič manj nego 19 žendarmerijskih regimentov, dočim cela tedajnn armada (brez vojaške krajine) ni imela vrč nogo 62 polkov pešadije. V Schvvarzenbergovem ministrstvu so se med tem časom pripetile važne spremembe. Stvaritelj marčne ustave, grof Stadion, morda edini človek, kateri bi še mogel braniti svojo duševno dete prezgodnje smrti, zapadel je par mesecev po objavljeni ustavi možganski paralizi. Duh sc mu je omračil, dve leti kasneje je daroviti mož podlegel grozni bolezni. Njegove posle je prevzel dr. Alex. Bach. Anton vilez Sch meri ing, kj je Bachu i sledil v pravosodju, jc kmalu ostavil ministrstvo, ker Schvvarzenberg ni maral loga nadutega birokrata. In ministrstvo za nauk in bogi rastje prij>a-dlo je marka nt ni osebnosti grofa L e a T h u n a , ki je bii brez vsakega dvoma edini v istini veliki na-učpi minister, kar jih je k oda j imela avstrijska I drŽava. j Priznati se pa mora, da se je v tej dobi mnogo zakonov ustvarilo. In dokaj dobrega je bilo v njih, imenujem med njimi I" klasičen Thtinov organiza oljski načrt za gimnazije-, ki je skoraj do" konca habsburške monarhijo ostal v veljavi, in zakone, zadevujoče zemljiško odvezo iu razbremenenjo kmelskegn stanu. Pod senco marčne ustave so nemoteno vladali — mimslri! Kar se prikaže, oziroma se jiovrne na politični oder stari baron Ignacij Kiibeck, ki je bil ozko sjmjen s knezom M e 11 e r n i c h o m , kasneje imel velik vpliv na dvoru ter za kulisami uspešno sodeloval na odstopu cesarja Ferdinanda. Naravnost črti I je državnike, kakor Schvvarzenberga, odločno obsojal liberalnega deserterja Bacha ter na vso moč prigovarjal mlademu cesarju, naj s a m vlada, naj ne dopusti, da bi pod njegovim imenom vladala ministrska birokracija. Z vso silo je delal na to, da se je odkrilo in izrecno preklicala ona oktroirana ustava iz leta 1849. To se jc zgodilo s »silveslerskim patentom« z dne 31. dec. 18ol, ki ,jo avstrijsko državo po kratkem na videz ustavnem bivanju zopet potisnil v nekdanje absolutistične oblike. In vendar kak razloček med absolutizmom cesarja Franca in onim. ki ga je bil uvedel Franc Jožef! Kojen iz nasprotstva do revolucije je bil vendar po svoji bistvenosti sam skozinskozi revoluci-jonarcn. Kajti cesarjevi predniki so vedno še vpo-Stevali stare obliko, prevzete iz fevdalne dobe, niso se formalno dotaknili starih deželnih stanov, zadostovalo je, da so jim dejansko pristrigli delokrog, odvzeli jim istinilo jiomembnost. Na Ogrskem pa je prejkoslej še obstajala stara ogrska ustava z vsemi svojimi pravicami —• in nionstrozitetami! Franc Jožef pa je hotel vse skup vreči v staro ropotamo, nobenih zgodovinskih pravic ni priznal, vso državo od italijanskega Pada do erdeljsklh Karpatov je hotel vladati po enem kopitu, kot strogo enoto, z istimi zakoni, zgolj po svoji pameti! In tako je nastala ona doba Franc Jožefovega neomejenega absolutizma. ko ie vsemogočen bil birokrat in žendnrt Ljubljana Nova zima - nove potrebe Dobrodelna kuhinja Karitativne zveze v Ljubljani je nudila v preteklem mesecu januarju revnim osebam 2.450 brezplačnih obedov; obleko, ki srno jo na naš poziv sprejeli pri Karitalivni zvezi od ljubljanskih dobrotnikov za otroke brezposelnih rudarjev v Hrastniku, smo oddali na svoje mesto. Pa je potreba ondi še vedno velika; redno se zglaša v pisarni Zveze starček-upokojenec z belo brado in milim pogledom, ki mu je videti, da je sam revež, pa nam donaša pecivo, ki si ga sam sebi utrguje; v januarju je porazdelila Zveza zadnje kurivo, ki ga je imela na razpolago, 60 strankam. S posebno hvaležnostjo omenjamo, da je vse kurivo (3 vagone) prepeljala s kolodvora v Mari-janišče popolnoma brezplačno dobro znana špedi-cijska tvrdka gospe Kralj na Dunajski cesti. Bog ji stotero povrni! Na vrata je potrkala nova zima, z njo tudi nove potrebe, zato vljudno prosimo, da naši do- brotniki pomožne akcije Karitativne zveze ne pozabijo tudi v bodoče. Obveščeni smo, da dobimo v Ljubljani v najkrajšem času novo dobrodelno napravo, po načinu drugih mest se bo osnoval tudi pri nas kolodvorski misijon. Naša javuosl bo morala imeti razumevanje in pomoč tudi za to novo napravo. Znova priporočamo ljubljanskemu občinstvu nakaznice (bloke) Vincencijeve družbe. Dobe se pri sledečih trafikah in tvriikah: trafika Pompe in Goli, Mestni trg 8; trafika Modic, Kopitarjeva ulica 4; trafika Šoukal, Pred Škofijo 12; trafika Blaž, Dunajska cesta 12; trafika Pezdir, Gradišče 3; trafika Praprotnik, Prešeruova ulica; bloki se dobijo tudi v prodajalni Ješe na Rimski cesti in v trgovini g. Olupa pod Trančo. Župni uradi in zakrista-ni vseh ljubljanskih cerkva imajo še vedno za stranke bloke na razpolago. Posamezni bloki imajo po 10 nakaznic ter stanejo 5 Din. Javno se prilošušemo! Tovarna Pollak v Ljubljani je prišla v tižko krizo. Radi te krize trpi predvsem delavstvo. Oddelek čevlfar.na je popolnoma ustavljen. 120 delavcem so dali brezplačen dopust za nedoločen čas. Med temi je nad polovica oženjenih z več ali manj številno družino. Usnjarna je tudi ustavljena, le nekaj usnjarjev še dela. Jermenarna in konfekcija bosta obratovali le še nekaj dni, ker bo zmanjkalo materi-jala. Delavstvo trpi veliko bedo. To dejstvo je kruto in obsodbe vredno še radi tega, ker je tako stanje nujno. Cevljarna ima naročil ca. 20.000 parov. jermenarna tudi. Naročil pa ne more izgotnv-ljati, ker primanjkuje usnja. Iz teh dveh ugotovitev sledi, da ima tudi usnjarna dovolj dela. Delavstvo trpi samo radi tega, ker se ne morejo gospodje med sabo sporazumeti. Položaj delavstva se je pa med tem še poslabšal s tem, ker je podjetje občutno zvišalo stanarine. Torej mesto dela in jela dekreti za previsoke najemnine. Vse merodaine faktorje prosimo, da bi takoj vse ukrenili, da preneha to stanje, ki mora tirati delavstvo v obup. Delavstvo tovarne Pollak. Predavan'e prirodoznastvene sekere Muz ishega društva V petek 12. t. m. je imela Prirodoznanstvena sekcija svoj peti redni sestanek, na katerem je predaval g. profesor dr. Lavo Čermelj o sodobni atomistiki. Iz njegovega nad vse zanimivega in poučnega predavanja povzemamo naslednje. Kot oče atomistike velja stari grški filozof Demokrit. Začetek prave znanstvene atomistike pa moramo iskati šele v Daltonovi atomski teoriji materije, ki je imela neprecenljiv hevristični pomen za razvoj kemije, ki je dosegla sijajne uspehe kot hipoteza v kinetični teoriji plinov in materije sploh ter je bila v svojem polnem obsegu potrjena po iuterfe-renčnih slikah z ROntgenovimi žarki Vzporedno z razvojem atomske teorije materije se je razvijalo in poglabljalo naše znanje o elektriki. Po pojavih elektrolize, katodnih in kanalskih žarkov in pojavov radioaktivnosti se je ludi elektrika prikazala kot atomistična. Nastal je nauk o elektronih in protonih, iz katerih si mislimo zgrajene atome vseh prvin. Končno se je tudi problem svetlobe, glede katere se je v prejšnjih stoletjih vršil hud boj med korpuskularno in undulaciisko teorijo, razrešil ua nepričakovan način. Svetloba (in ž njo vsi elektromagnetni valovi sploh) se enako uspešno lahko smatrajo ali kot valovanje ali kot hitro leteča telesca, ki kažejo ista svojstva kakor materijalni atomi. Hipoteza svetlobnih atomov, ki jo je Planck sprejel za podlago svoji teoriji o kvantih in ki je nujna posledica Einsteinove specialne relativnostne teorije, nam je odkrila pogled v notranji ustroj atomov. Dualizmu svetlob? kot svetlobnih telesc in kot elektromagnetnrea valovanja se je po zaslugi L Broglieja vzporedil dualizem materije. Tudi ma-terijalna telesca, in sicer naj bodo to elektroni ali protoni ali materijalni atomi in molekule, lahko smatramo kot telesca ali kot valovanje. Ta Broglie-jeva domneva se je v zadnjih letih izkustveno na naisijainejši način potrdila. Nastala je tako neva mehanika, takozvana valovna mehanika, ki se bavi s pojavi v mikroskopičnem svetu in ki nam je obrazložila že marsikak dosedaj še nepojasnjen pojav. Žrtev pa. ki jo je zahtevala od nas nova mehanika, ie bila dokaj velika. Absolutna vzročnost, ki je vefiala kot glavni princin pri opisovaniu pojavov makrokozma, se je morala v mikrokozmu umakniti statistični verjetnosti. G. predavatelj si Je za zanimivo podane aktualne probleme iz so-Jobne fizike zaslužil res vse naše priznanje in cahvalo. bo dane s Drama; Ob 15; »Jurček«. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava. — Ob 20; »Dve nevesti«:. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: »Dežela smehljaja«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Tosca«. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Znižane cene. Rokodelski dom: Ob pol 20: »Gruda umira«. Kino Kodeljevo: Ob pol 6 in 8 zvočni kolo-rfrani film: 20.000 milj pod morjem. Ljudski kino Vič-Glince: Ob 4 in 6: »Sin Ma-damc Sans-Gene«. društveni doni Glince: Ob 8; »Dva glavna dobitka ■ Šišensko prosvetno društvo; Ob 20 pevski večer: spevoigra 'Srce in denar« in drugo. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kon-greSni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra e. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Lj. VII.). KAJ BO JUTRI? Drama: »Revna kot cerkvena miš«. Red E. Opera. Zti'via. šišensko prosvetno društvo: Skioptično predavanje g. prof. Janka Mlakar-ja. Ob 20. Kino Kodeljevo; Ob 8 zvočni kolorirani film: 20.000 milj pod morjem. Nočno služho imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 iu mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. O Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljub Ijani. Ljubljanske Vincencijeve konference imajo danes po litanijah, ki bodo ob pol 4 v marijaniški kapeli, v Marijnnlšču občno zborovanje. Vsi delavni člani konferenc se nujno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Iskreno so vabljeni tudi dobrotniki in prijatelji Vincencijeve družbe. 0 »Ljubljana«. Vaja celotnega pevskega zbora v ponedeljek ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma poleg hotela Uninna. 0 Na vso našo družine sc obračamo s to-le: toplo prošnjo: mnogo akademikov živi brez redne hrane in zaradi tega ne more posvečati študijem loliko časa. kot bi hotelo. Ali bi ne bili pripravljeni KINO KOP ELI EVO Telef 31-62 Danes ob '/j 6. in 8., ter miri ob 8. zvočni kolorirani filin 20.000 mm poti morfem Vstopnbia samo Pin 8, G. 5 in 4. Specijalist za ušesa, nos in grlo dr* Janko Hafner se je preselil na Itesljevo cesto 9/1 ord. 10-12, 3-5. ~ Telefon 30-12 pomagati tem fantom in jim po svojih razmerah nudili zajtrk, kosilo ali večerjo? — Vsako prijazno ponudbo izvolite poslati na »Vincencijevo konferenco za akademike«, Dom sv. Cirila, Streliška ulica 12. — Obenem se vam priporočamo, da se vsakikrat, ko bi rabili uištruktorja, obrnete na nas. Preskrbeli vam bomo sposobne in vestne fante. — j Za vsako uslugo vam bomo hvaležni. — Odbor. I 0 V. delavski prosvetni večer priredi Cen- ! trala Krekovih družin v sredo, dne 17. februarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi 1 cesti. Na sporedu petje, violina, klavir in predavanje: Mladina in brezposelnost. Povabite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Vstopnine ni. — Odbor. © Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima dno 21. febr. 1932 ob pol 10 dop. redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5. s sledečim dnevnim redom: Odobritev zapisnikov, poročilo odbora, poročilo revizorjev, dopolnilne volitve, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti 6e vrši i pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vea-: ki udeležbi. Ev. predloge članov je treba javiti od-j boru pismeno tri dni preje. — Odbor. © Gledališka prelistava v Rokodelskem domu. | Drevi ob pol 8 vprizori Rokodelsko društvo na ! odru Rokodelskega doma kmetsko igro »Gruda | umira«. Igro je spisal dr. Ivan Dornik. Dejanje so i vrši na kmetih in opisuje ubogega očeta, ki ga zapuščajo otroci. Očetova bol je tem hujša, ko vidi, da njegovi otroci ne ljubijo več domače zemlje. Predprodaja vstopnic je dane« od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. 0 Med najve~fa čuda filmske teh-ikc spada zvočni film »20.000 milj pod morjem j, ki prikazuje skrivnosti morskih globin še vse boli fantastično, kot jih je zamislila fantazija Julesa Vernea. Film je v naravnih barvah, barvan z najnovejšimi sredstvi za koloriran'"e filmov. Predvaja ga nocoj ob pol 6 in 8 ter v ponedeljek ob 8 — jtino Kodeljevo. Marfbot Maribor - pozor šče mednarodnih tekem Teh me za smušho prvenstvo Maribora 19., 20. in 21. t. m. - VeJifc odz'V naših in inozemskih tekmovalcev Maribor, 13. februarja. Idealne snežne razmere so omogočile, da dobi Maribor v prihodnjem tednu polnovredno nadomestilo za svoječasno projektirane tekme za smuško državno prvenstvo, ki so bile prestavljene v Kranjsko goro. Mariborski zimskosportni podsavec. je sklenil, da se bodo vršile dne 19., 20. in 21. t. m. v Mariboru tekme za prvenstvo Maribora v istem i obsegu in ob istotako močni mednarodni udeležbi, kakor minula tekmovanja za državno prvenstvo. — Požrtvovalno prebivalstvo mesta Maribora z mestno občino na čelu je omogočilo organizacijo mednarodnih tekem, upoštevajoč izreden pomen istih za naše mesito. Številna častna in praktična darila, od teh neikatera zelo dragocena, katera so darovale razne organizacije in mestna občina, bodo še povečala interes tekmovalcev za to prireditev. Polovična vožnja na železnici, ki je že obljubljena, pa bo omogočila čim širšemu krogu smučarjev in prijateljev zimskega športa, da se udeležijo tekmovanj. Snoči je sklepal mariborski zimskosportni podsavez o organizaciji tekem. Izvoljen je bil častni pokroviteljski odbor, v katerem so prevzv. knezo-škof dr. Andrej Karlin, mestni poveljnik, dalje vladni svetnik Ivo Poljanec. okra:tii glavar Ma-kar, dr. Senjor in predsednik JZSS dr. Pire. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel mestni načel- nik dr. Lipold. Vrhovno vodstvo tekem tvorijo prof. Šile, Drago Roglič, Joso Goreč in dr. Berce, tehniškemu vodstvu pa načeluje Gohibovič in Vetrih. Spored tekmovanj je sledeči: v petek, 19. t. m. prihod gostov, žrebanje in zdravniški pregled v hotelu »Orel«. V soboto, 20. ob 9 dopoldne 6tart k teku na 18 km. V nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 2 popoldne slovesna blagoslovitev skakalnice, katero izvrši prevzv. knezoškof dr. Karlin in nato ob 2 pričetek tekmovanj v skokih. Bržkone se Kodo tekme v skokih prenašale potom Radio-Ljubljana. Vstopnice k tekmovanju v skokih sc bodo prodajale v predprodaji po 8 Din, pri skakalnici sami po 10 Din. Ob 8 zvečer se vrši v nedaljo v Grajski kleti razdelitev daril zmagovalcem ler smučarski večer. Tekmovanje na 18 km se bo vršilo na isti progi, ki je bila trasirana že za drfavne prvenstvene tekme. Start in cilj bosta na Tržaški cesti pri gostilni Achtig, odkoder bo speljana proga preko polja do vznožja Pohorja ter se bo dvigala v položnem terenu skozi gozdove nekako do Peker. Od tu se okrene strmo navkreber ter zavije ptoti južnemu pobožju nad Habakuka ter se spusti v smuku v dolino, pride pri skakalnici zopet na teren ter se konča v ravnini na mestu, kjer je bil start. — K tekmam so se poleg naših naiboljših gorenjskih in ljubljanskih smučarjev prijavili še Zagrebčani, osobito pa je živahen odziv iz inozemstva, pred vsem iz Avstrije, dalje Češke in Nemčije. 0 Prihodnja redna seja občinske uprave bo v torek, 16. februarja ob 5 popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila raznih odsekov. Po javni seji.se bo vršila tajna seja. © Vlit. redui občni zbor Zveze duševnih delavcev r Sloveniji bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 3 popoldne v prostorih Slov. Malice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: 1. Zapisnik; 2. poročilo od-bo.a in nadzorstva; 3. volitve; 4. slučajnosti. © Šentpetersko prosvetno društvo naznanja svojim članom, da bo v ponedeljek zvečer ob 8 predavanje s skioptičnlmi slikami o misijonih v Bengaliji. Člani so prav vljudno vabljeni. Vstop prost. © Slovenski vokalni kvintet, ki ga tvorijo naši izvrstni pevci Štibernik. Jug, brata Petrovčič in Šule, bo priredil v ponedeljek, dne 22. t. m. samostojni koncert v Filliarmonični dvorani. Na sporedu je 11 zborovskih skladb, ki jih poje kvintet in pa 6 aamospevov s klavirjem, ki jih pojo Jug Milan, Petrovčič Roman in Petrovčič Tone. Na ta koncert opozarjamo vse prijatelje naše vokalne glasbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, od jutri dalje. © šentviški tramvaj. Uprava ccstne železnice namerava v svrho izboljšanja prometa izogibališče »Pri Kmetu« za 170 m premakniti proti novi reitii-zi. S tem bo odpadlo čakanje na protivoz pri re-mlzi. Na pomlad pa namerava napraviti še eno izogibališče med Štoro in remizo, tako da bodo vozili vozovi lahko tudi vsakih (i minut v Št. Vid, kar bo zelo važno v opoldanskih urah in ob nedeljah. 0 podaljšanju šentviške proge do Škofa oziroma do cerkve v Št. Vidu za enkrat ni misliti, ker se bodo zgradile pred vsem nove proge v Ljubljani. 0 V drugič si zlomil nogo. Včeraj ob 9 dopoldne se je ponesrečil v mestni vrtnariji 68-letni mestni delavec Franc šušfar, stanujoč na Viču, Pot na Rožnik 1. Šuštar je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v členku in ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. Šuštar si je desno nogo zlomil sedaj žc v drugič in ima torej res smolo. 0 Radi zdravja in dobrega razpoloženja je potrebno, da uživamo neprekuhano mleko, ki ima dosti vitaminov. Tem zahtevam ustreza Bio-mleko Osrednjih mlekarn, ki je z biorizacljo očiščeno škodljivih bakterij, ne da bi bili uničeni vitamini. Dostava na dom! Telefon 2446. 0 Komično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska ulica S. Izvirne francoske pastilje V A A " zoper grlobol hripavost prehlad, nahod akutno in kron čno bronhlto. katarje. gripo, inflticnco, naduho, zasoplost. Prodajajo vs« lekarno mi d i ost ri jo. * '''■ 'j' □ Spored proslave 10 letnice Katollike mladine. Proslava 10 letnice Katoliške mladine prične da nes zjutraj ob pol 8 z zahvalnim sv. opravilom I v Frančiškanski cerkvi, katerega opravi prevzviše-! ni vladika dr. Andrej Karlin. Popoldne ob pol 5 se prične v dvorani Union slavnostna akademija s sledečim sporedom: godba na pihala: Stole »Fanfara«, Keler Bela »vesela igra«, overtura; Pahor »Slovenski svet«, potpuri. — O desetletnici, dekla-macilja, p. Krizositom. Slavnostni govor, govori rav-( natelj Hraertelj. — Tamburaši: Stahuljak »Hajd u kolo«, Bajuk »Bom šel na planince«, Venec slovenskih pesmi. Večer na Savi, Serenada. — Po i odmoru nastopi dramatski odsek z cnodeianiko Igra apostolov, nato slede pevske točke moškega zbora: Parma: Omladinska koračnica z godbe na lok; Beethoven: Večerna. — Godba na lok: Nedved »Naša zvezda«. Akademijo zaključi mešan ibor s pesmijo: Povsod Boga! — Spored je pester hi zanimiv. nastopi pa do sto članov vseh odsekov. Upravičeno pričakujemo, da se bo javnost polnoštevilno odzvala valbilom drušlva ter s svojim po-setom dokazala, da ceni idealno mladinsko vzgojno delo, Werega vrši društvo Katoliške mladine. □ Treljeredniški sestanek. V četrtek 18. t. m. bo ob po! 16 v frančiškanskem samostanu sestanek duhovnikov Iretjerednikov. Govori p. dr. Regalat Čebulj. Izvencerkveni sestanek tokrat radi nezgode profesorja dr. Lukmana odpade. □ Peti redni letni občni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z. v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja 1932 oh 9 v lokalu JSZ v Sodni ulici 0-111 z običajnim dnevnim redom. — Člani, udeležite se gotovo občnega zbora. □ Občni zbor Dijaške kuhinje bo v ponedeljek. 15. t. m ob pol 17 v II b razredu državnega ženskega učiteljišča z običajnim dnevnim redom. Prijatelji mladine vabljeni. □ 0 sodobnem umetnostnem nazoru bo predaval prihodnji petek v Liudski univerzi profesor France Vodnik, pisatelj v Ljubljani. S tem se pričenjajo predavanja v »Slovenskem ciklu«, ki bodo tvorila celo serijo. □ 0(:-pri srce, odpri roke... Beda ie silno prizadela tudi mestno okolico. Družina, ki se Kori že skoro leto dni s silnim pomanjkanjem, ker hra-niteli ne dobi nikjer dela, preživlja 82 letno mater, ki je radi bede na'huje prizadeta. Priporočamo ubogo s-tarko usmiljenim srcem. Darove spreiema v naravi i-n denarju uprava »Slovenca«, Koroška cesta št. 1. □ Franc Urbanek — 60 letnik. Te dni je sla-' vil v krogu svoije obitelii znani vrtnar Franc Urbanek svojo 60 letnico. Jubilant je ro;en na Češkoslovaškem. V Maribor je prijel pred leti po dolgotrajni praksi v raznih gosposkih umetnih vrtnariiah i — med drugim v slovitih vrtovih Rotschilda na Du-i naiu — ter sprejel mesto pomožnega učitelja na sadjarski in vinarski šoli. kjer je 18 let poučeval gojence z na večilm uspehom v umetnem vrtnarstvu. Še danes drage volje pomaga vsakemu pri povzdigu vrtnarstva s svojimi dragocenimi skušnjami v nasvetu in z deiarjem. Znana je njegova Chrysantemum-kul'tura, ki se odHkttje po bami krasoti in pestrosti barv. Žel;mo vrlemu in občespo-štovanemu iubilantu, da bi preživel v kro^u svoje drage obitelii še mnogo let ter se tudi v bodoče uspešno udejistroval na področju svoje vrtnarske znanosti. [~| Mariborski po4larii priredijo veliko javno tombolo dne 8. ma'a t. 1. Ker je eventualni dobiček namenjem v prid bolnim članom, njih vdovam in sirotam, prosijo prireditelji, da ostala ceniena društva vpoštevaio in onuste rnorelvtne prireditve. G Jutranji tarif na mestnih avtobusnih progah. Začenši s 16. t. m. se uvede na vseh mestnih avtobusnih progah do 8 zjutraj tako zvani jutranji tarif. Dosedanja cena 2 in 3 Din se znižuje na 1 in 2 Din. — Zakaj se ne bi isti tarif uvedel v celodnevnem prometu? Mislimo, da bi bil finančni donos mestnega avtobusnega prometa potem znatnejši! □ Najmrzlejše jutro letošnje zime beležimo doslej včerajšnji dan. Zunaj na periferiji je zdrknilo živo srebro do 18 stopinj pod ničlo, na zelo eksponirainih mestih, kjer je bril izredno oster veter pa celo do 20 stopinj! □ Sobotni trg je zelo trpel radi silnega mra-: za. V zgodoiih jutranjih urah, ko je običajno na i trgu že najživahnejše, jc bilo včerai le par kmetic, i ki so skrbno zavijale svojo zelenjavo in sadje v odeje, da jim ne zmrzne kar na mizi. Šele pozno dopoldne, ko je solnce malo razgrelo ozračje, je trg oživel, običajnega vrvenja pa ni bilo. Cene so se gibale v običajnih mejah. □ Podpredsednik Kmetijske eksportne zadruge izpuščen. Včeraj je bil izpuščen pod predsednik Kmetijske eksportne zadruge Jakob Kron-vogel iz Pobrežja. katerega so v petek obdržali v j sodnem zaporu. □ Skakalnico bo treba ograditi. Smuški ska-| kalnici za Betnavskim gradom priznavajo strokov-j lijaki idealno lego in strokovnjaško izpeljavo, ima j pa le eno hibo, dn leži preveč na vetrovnem kraju i ter je hud veter, ki stalno brije okrog vznožja Pohorja, suhi sneg skoro že čisto spihnl s skakalne proge. Ne bo pomagalo nič drugega, kakor plot nn vetru najbolj izpostavljeni strani skakalnice in vzdolž doskočne proge. Istega mnenja je tudi mariborski zimski podsavez, ki je sklenil skakalnico zaplankati, da se bodo treningi in tekme lahko v redu vršile. □ Bcs od doma. Starši 10 letne Anice Hart-veg so prijavili policiji, da je imenovana njihova hčerka te dni neznano kam pobegnila od doma. Dekletce je plavolaso ter je bilo oblečeno v modro oblekeo. Komur bi bilo o pobeglem otroku kaj znano, rfaj to prijavi policiji. □ Drzen dolgoprstnež V Gosposki ulici je sunil včeraj nepoznan tatun med opoldanskim odmorom raznovrstno blago, izloieno pred trgovine Preac. Trgovec trpi škode okrog 500 Din. O fcebelj se mu jo zasadil v oko. Včeraj so pripeljali iz Okoške v .rariborsko bolnišnico mladoletnega Ivana Rnvtijaka s težko poškodbo na očesu. Pri zabijanju žeblja je isti od « koči 1 ter se revežu zasadil v oko; poškodba je nevarna, ker je oko ogroženo □ Posestna izprememba. Vilo v Vrtni ulici 24 je kupil od Josipa Stuheca javni notar Kogej Jakob za 700.000 Din. □ Radi malomarnosti povzročil smrt. Pred sodnikom-poedincem mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj Alojz Gavez iz Gore-njega vrha, obtožen, da je radi malomarnosti povzročil smrt Ivana Pohorca. Bila je to nesreča, ki se je pripetila dne 26. decembra v Gorenjskem vrhu; obtoženec in njegov tovariš Ivan Pohorc sta prišla v hišo Jožefa Kokota, kjer sta našla doma samo 10 tetno Kokotovo hčerko Marijo. Na steni je visela puška, katero je Janez Gavez zagledal in ne vedoč, da je nabita, vzel v roke. Nenadoma sc je orožje sprožilo in strel je zadel Pohorca v glavo ter ga na mestu usmrtil. — Gavez se na obtožbo zagovarja, da ni vedel, da je orožje nabito. Včeraj je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno na 5 let. O Za ribiče na postrve! Ribarsko društvo naznanja p. n. rednim članom, da se vrši vpisovanje reflektantov na ribolovne karte za postrvi do 25. t. m. pri društvenem blagajniku g. F. Greiner-ju, trgovcu, Gosposka ul. 2. Na poznejše prijave se društvo ne bo moglo ozirati I □ Po dveh mesecih radi suma zločina eks-humlrano truplo. V »Slovencu« z dne 15. decembra lanskega leta smo poročali o uagli in zagonetni smrti 71 letnega prevžitkarja Franca Kovačiča, sta-nujočega na Pobrežju, Cesta nn Brezje št. 28, v podstrešni sobi, kjer so ga našli mrtvega v postelji. Poznali so se znaki močnega krvavljenja iz nosa in prvotno se je domnevalo, da je postalo starčku ponoči slabo, da je vstal in pri tem padel ter si poškodoval nos. Potem se je privlekel nazaj v posteljo, kjer ga je zadela kap. Takrat so se že razširjale govorice, da smrt starega Kovačiča ni bila povsem naravna, in na podlagi tega je nameravalo državno pravdništvo izvršiti obdukcijo trupla, vendar pa se je to opustilo. Ker pa skrivnostno šušljanje le ni hotelo prenehati in so te ljudske govorice cikale na gotove ljudi iz okolice, je odredilo državno pravdništvo eksumacijo trupla, ki se je vršilo v soboto, dva meseca po smrti pokojnika. Raztelesenje je izvršil sodni zdravnik dr. Zorjan v prisotnosti preiskovalnega sodnika, sodnega svetnika dr. Travnerja in državnega pravilnika Severja. Raztelesenje je podalo ugotovitev da pokojni Kovačič ni umrl naravne smrti. Piui Izjava. V št. 283 a z dne 13. dec. 1931 je prinesel naš list notico, d,a je g. Ilabermau Anton, trgovec v Ptuju, na goljufiv način izvabil nekemu trgovcu Din 14.000, da je bil aretiran radi goljufije in da je imel radi enakih deliklov že večkrat posla s sodiščem. Prepričali smo se pa, da vse to ne odgovarja resnici in da smo bili pri objavi gornje vesti samo mistificirani. S tem g. Haber-manu, katerega smo spoznali samo kot solidnega trgovca, popravljamo lojalno storjeno krivico in se mu zahvaljujemo, da nam je žalitev odpustil in odstopil od kazenske tožbe. — Uredništvo »Slovenca«. Tedensko službo požarne hrambe od 14. do 21. I. m. ima prvi vod, prva desetina in sicer četo-vodja Ernst Dasch in desetnik Ljudevit Kropf. Rešilni oddelek: šofer Damiš in desetnik Zajček, od mošlva Rudolf Erlač in Albin Urban. Občni zbor Kmečke hranilnire in posojilnice so vrši v četrtek 18. t. m. ob 9 v urndin pisarni ua Minoritskem trgu. Velik požar v Kioaru. Dne 8. t. m. je izbruhnil v Kicaru v hiši Janeza Pihlerja, v kateri stanuje viničar Lah s svojo družino, požar, ki je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter stiskalnico, ki se je držala hiše. Ogenj je nastal, ker so se vnele saje v dimniku tei so iskre preskočile na streho. Škoda je zelo občutna ler znaša 12.000, zavarovano pa je bilo vse skupaj te za 3000 Din. Požar se je razširil tudi na sosednjo hišo Ivana Bezjaka, ki je istotako do tal pogorela, pred no so mogli kaj rešiti ali pogasiti. Bezjak trpi 13.000 Din škode, zavarovan pa je bil lo za 7000 Din. Pogo elca sta postala čez noč velika siromaka brez strehe in brez vsega živeža; pogorela je poleg spravljenih živil tudi vsa krma. Nesreča ju je tem huje prizadela, ker je pritisnil hud mraz. Cerkveni vestnih Kongregocija zn gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek 16. t. m. odborovno sejo ob 4 pop. nato seatanak- Dnevna kronika mit. \a *fučaj Jnvdne 10. ooo .dv iS.OCtO tuai/iiaijc JC v Varicr fenolna A 'J.' . » • . /. ' . » ■■•I .i. J . Kole d ap Nedefja, 14. Januarja- (Prva postna nedelja). Valentin. mučenec; Ivana Val., vdova. Ponedeljek, 15. januarja: Favstin, mučenec; Jordan, spoznavavec. Novi grobov? + Na Jesenicah je umrl tovarniški delavec Martin Šest. Podlegel je bolezni, ki si jo je nakopal v vojni. Blag mu spomin. Ostale vesti — Na evharistični kongres na Irsko. V tekočem letu slavi irski narod 1500 letnico, odkar je stopil na irska tla sv. Patrik, apostol Irske, ki je prinesel irskemu narodu vero Kristusovo. 1500 let se odlikuje irski narod med vsemi katoličani v Evropi in je svojo vero ohranil kljub stoletnim preganjanjem, kljub temu. da' je žrtvoval veliko število mu-Sencev za sveto stvar. Zasluga Ircev pa je, da je danes število katoličanov v Ameriki tako ogromno. Z veliko radostjo je pozdravil svet, da%se v spomin 1500 letnice vrši na Irskem evharistični kongres. Čim bolj se bliža čas tega svetovnega kongresa, tem bolj se kaže, da bodo skoraj vsi katoliški narodi sveta sodelovali nn tej slovesnosti. Narodi Evrope in Amerike iz daljnih angleških kolonij so že prijavili svojo udeležbo. Tudi mi katoličani Slovenci in Hrvati ne smemo zaostati za drugimi narodi Zato poživljamo danes katoličane naše države, da se pridružijo potovanju na Irsko. ... v' .' v i- -V - » - *•«•-' * - Odhod iz Ljubljane je glasom skupnega programa s Hrvati določen na 13. julija Prihod v Pariz 15 julija zvečer, v Parizu se mudijo izletniki 16., 17. in 18. julija. V London dospejo 19. julija ob 6 zjutraj. Nato se mudijo v Londonu 19.. '20. in 21. julija. 22. zapustijo London in pridejo v Dublin zvečer ob 18. V Dublinu se nudijo od 22. do 20. julija, ko odidejo v London ln se vračajo preko Calais in Švice v domovino, kamor pridejo v četrtek 30. julija zjutraj ob 9. — Cena za potovanje, prehrano, stanovanje, prenos prtljage znaša v III. razredu brzovlaka in II razr. na iadji 7000 Din. Stalne prijave je treba poslati do 1. aprila 1932 na pisarno Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5 Obenem s prijavo je treba poslati 2000 Din, ostalo vsoto pa je treba poslati 1. mainika. Na željo permanentnega odbora za evharistični kongres potujejo Slovenci in Hrvati skupaj v Dublin in če bo število zadostno, bodo imeli tudi svojo po-božnost in zborovanje. — šumskih delavcev za šnmsko industrijo Z ing al v Turčiji ne potrebujejo več. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da odpolovanje za enkrat ni mogoče. — Maskerski in režiserski tečaj za društva, včlanjena v Prosvetni zvezi, se vrši 21. februarja v Prosvetni zvezi. Miklošičevo cesta 5. Začetek ob 8 zjutraj do 12. popoldne za maskerje od 1—5. Prijaviti se je treba do četrtka 18. t. m. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati, ker je število omejeno. — Varujmo domača imena! Popravek tiskovne napake v 33. številki! Prav je torej: Uršlja gora; Slovenj gadec; v Slovenjem Gradcu itd. (Gradec torej z veliko začetnico. To obliko je imel tudi Breznik v slovnici.) — Prevaljčan. — Nekateri brezvestni agenti tujih družb in neuki ljudje spravljajo naš zavod v zvezo z Vzajemno pomočjo v Ljubljani, pri knleri se je vršila pred kratkim revizija. Naše zavarovance vljudno opozai jamo, da naš zavod z Vzajemno pomočjo in eličnimi ustanovami nima ničesar skupnega. Vzajemna zavarovalnica je redna zavarovalnica in sloni njeno poslovanje na zavarovalno tehnični pod-lagL — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — »Karitas« sprejema v zavarovanje le zdrave 7—80 let stare osebe. Mesečni prispevki so stalno enaki. Sprejemnina znaša Ie 10 Din. Odkup in plačevanje prosto zavarovanje. V slučaju nezgodne smrti dvojno izplačilo. Do 44 let 6tare osebe se lahko zavarujejo tako da plačujejo prispevke največ 20 let. Kapitalno kritje za vsa izplačila. Zahtevajte prospekte! »Karitas« Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. — V Službenem listo kraljevske banske oprave dravske banovine št. 12 od 13. februarja t. I. je objavljen »Zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo In republiko Češkoslovaško«, dalje »Pravilnik o dajanju nujne podpore siromašnemu prebivalstvu kiajin, ki trpijo na nedostajanju hrane«, »Banova naredba o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze« in »Objava o pobiranju občinskih trošarin v letu 1902«. — Dolenjska ob petroleju. Žalostno je pri nas sedaj v dolgih zimskih večerih. Kupimo petrolej, oznažimo in nalijemo svetilke. — pa slabo sveti. Čim bolj se prazni svetilka, tem slsbejc brli, končno ostane na dnu veliko neke tekočine, ki bo naj-brže voda — ne gori pa ne. Pa kako drago plačujemo petrolej! Ena zelenica stane gn stane 10 Din. Pa primerjajmo z drugimi potrebščinami. Za 10 dinarjev dobiš 3 I dobrega vina, dobiš 8 1 prvovrstnega mleka, dobiš skoro 3 kg pšenice, doblS 10 jajc. Kako bo kmet živel? Od nikoder ne pride nič. kar pa rabi, je pa strašno drago. Dobro bi bilo, če bi pristojna oblast enkral temeljito posvetila v pisarne družb in bank, ki nam dobavljajo petrolej, pa ožemajo cele dežele in se ob teh strašnih časih bogate. Saj vendar teče ta roba ix zemlje, je je pa neprecenljive količine. In vendar tako draga, zraven tega pa še tako zanič! Blagor sanameem, ki bodo imeli električno luč, pa skoro zastonj! — Novo zim« »mo dobili, tako nam piV-Jo s Dolenjskega. Vse je zasneženo in zameteno. Avto-promet je akoro ustavljen, marsikateri avto ao morali pripeljati konji domov, ni Slo vej — zameti niso pustili Ptički so pritisnili k hišam, posebno seničk je V9e polno, zelo malo pa škrjančkov in ščinkovcev. Prav ima občina Zagreb, ker je ukazala svojim lovcem pokončevati vrane in srake. Naši lasni izvozniki žele še hudega mraza, da bi prodali drva, katerih je vse polno nasekanih v gozdovih. pa tudi ob ccstuih. Nekatera stoje že v škodo! — Sestanek živinorejskih in mlekarskih ta-drug bo v nedeljo, 21. februarja ob pol 10 v Kamniku v gasilnem domu. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za kmetijsko zadružništvo. — Izredni občni ibor Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico bo v nedeljo 21. februarja ob 9 dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu bo med drugim: Kako je Ljubljana preskrbljena z mlekom?« Referat mestnega fizika g. dr. M. Rusa. — Organizacija mlekarstva v Ljubljani in okolici«. Referat g. Fr. Pavlica, banovinskega strok uradnika za mlekarstvo. — Volitev pripravljalnega odbora za reorganizacijo Mlekarskega društva na zadružni podlagi. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 5. marca 1932 v salonu gostilne Kajfež v Florijan-ski ulici. Začetek ob 19.30. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. poročilo pregledovalcev računov, 3. odobritev pravilnika bolniškega sklada, 4. odobritev pravilnika za dajanje posojiL 5. predlogi odbora (sprememba drušivenega naslova, superzavarovanje itd.), 6. volitev dveb članov odbora, 7. volitev dveb pregledovalcev računov, 8. predlogi članov, 9. slučajnosti. — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tišča-nju v prsih pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijali in zadevnih trgovinnh. — Nove knjige: Mladostna krivda, roman, spisal Franz VVerfel (Leposlovna knjižnica II. kolo 1. zvezek), vezano 50 Din, kartonirano 40 Din; Knjiga o lepem vedenju, spisal (Jrbanus, lil. zelo pomnožena in popravljena izdaja, 50 Din, vezana 64 Din; Dobri pastir, premišljevanje o življenju našega Gospoda. III. zvezek, 40 Din, vezano 52 dinarjev, piše dr. C. Potočnik. Kri Finoelov, povesi, spisal A. Theuriet, 20 Din. Zadružništvo, L del, spisal M. Štibler, 20 Din Neposredni davki, pregled najvažnejših davčnih zakonitih določb, priredil J. Mozetizh, 30 Din. Sorijologija, spisal dr. J. Jeraj, 27 Din Snuiška terminologija, spisal R. Badjura, 8 Din. Moderne parne naprave (za višji strojni tečaj), 160 Din. Ugrabljeni, , oman, L del, spisal R. L. Stevenson, vezano IX) Din. Prazgodovina sveta, 3 zvezki, po 2 Din. spisal dr. J. Žagar. Kvišku sna. Priročnik za cerkveno petje, 2 Din. S plinom in strele, spisal Št. Lazar, poslovenil Fr. Kolenc. 12 Din. V gorah Balkana, spisal K. May, II. zvezek, 13 Din. Roža deklet, povest spisal J. Langerholc, 10 Din. Sreča, povest, spisal J. Lan-gerliolz, 10 Din. Cerkvena zgodovina, spisal za svoje slušatelje univ. prof. dr. Turk, veznno 100 dinarjev. Nebeške rože, IV. zvezek: RoZni vence in lavretanske litanije, 15 Din, vezano 20 Din. Bahja va*, roman, spisal Cl. Viebig, vezano 32 dinarjev. Razprave o družbi in družabnem življenju. (Kosmos, II. kolo), vezano 85 Din. —Želez«.beton v teoriji in praksi, obširna znanstvena knjiga, ki bo zanimala predvsem stavbne tehnike in jo je napisni naš priznani strokovnjak univ p, of. Ing. dr. Miroslav K a s a I, se dobi v komisijski založbi Nove založbe v Ljubljani Istotam se sprejemajo tudi naročila za novo delo vrste »Dimenzioniranje in ekonomija ž e 1 e zo b e I on t»k i h konstrukcij v grafikonih', ker bo delo za tistega, ki ga prej naroči, znatno cenejše. — Znani trenvski dom Stermecki ▼ Celju je Izdal veliki novi ilustrirani cenik, ki je umetniško tako na višku, da deln Jugos'ovan8kemu tiska stvu,-slikarstvu in trgovstvu samo čast. Natis cenika je oskrbela Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Cenjeno kupujoče občinstvo vljudno opozarjam. da dobim koncem tekočega meseca od neko angleške velefirme večjo množino finih angleških tkanin, za modne obleke, ki se pos-mezne racionirn, kakor tudi prvovrsten angl. mere. po-plinshi tin v najnovejših desenlh. Da pridete do originalne in fine angleške tkanine po ugodni ceni in si pravočasno krijete potrebo, se vljudno priporočam, da me blagovolno z dopisnico pozo-vete in pridem osebno z vzorci nn dom. Pripomnim. da imam od dotične angleške velefirme glavno zastopstvo in samoprodnio za vso Dravsko banovino. — P odaja in kupuje se »per knsa«, zato tudi zelo ugodne cene. Priporočan: se vsem cenj. odjemalcem posebno tudi onim. ki so sedaj radi kupovali te vrste blngo v inozemstvu. — Specijalna trgovina finih angl. tkanin K Ham, Kranj. — Pomanjkljivosti kože kol solnčno pege, mozolji, gube, USaJI itd. bi se morale zdraviti samo § sredstvi katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rasi las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina. Novo mesto Krka mmrcnila. V petek je gofitl drobni »neg prenehal padati in nebo * j« polagoma pričelo jasniti. Potegni! je prav hud in močan sever ter »regnal še zadnje oblake in sčistil ozračje. A kolikor bolj ao je jasnilo, toliko hujši inraz je jel pritiskati in pričelo je zmrzovati. Toplomer je v petek svečer kazal že 19 do 20 stopinj C mraza. Že popoldne eo ae pojavile na nekaterih plitvejših mestih Krke. zlasti ob Seidlovem travniku pri sodišču, aivkaste lise, ki so se vedno bolj večale, in ee zgoščevale. Krka je pričela zmrzovati. Noč od petka na soboto pa je bila izredno mrzla iu jasna. V tej noči je Krka zgledaln kot ogromen kndoč se kotel. Drugo jutr* pa je bila že fiez in čez vkovana v led, ki ee vedno bolj zgoščuje. Pri perišču je bil v soboto zjutraj led že dobra 2 cm debel in neki mlad predrznež je že poizkušal, če ga bo led držal. — Enako je bilo tudi 1.1929. Takrat je Krka zamrznila malo prej o Svečnici. V par dnevih je bil led tako močan, da so se spustile že cele gruče ljudi nanj in Sle >pefi< če« Krko, seveda z različ-aLni oMutkl. Poizvedovanj* T frančiškanski cerkvi ao našli nov ienaki plaJS. Dobi M r ukristijL ali tpanska bolezen •« zopet pojavljal Hripa je opasna infekcija telesa, ki zelo »labi človeški organizem. Hud glavobol, težka utrujenost, nahodnost in vročina so prvi znaki te bolezni, ki v nadaljnjem poteku lahko resno ogroža pljuča in slabi «rcc. Hripe ni podcenjevati, ker le prepogosto nastanejo komplikacije, osobito vnetje pljuč, kar zna povzročiti naglo smrt. Bodite torej oprezni že pri prvih znakih hripe in pričnite z zdravljenjem takojl Zelo uspešen način zdravljenja hripe, ld ga priporočajo tudi zdravniki, je pitje znane Radenske zdravilne vode, pomešane z vročini mlekom. Ta mešanica izredno hitro odloči sluz, ki se je nabral v prsnem košu, ter s tem omogoči redno delovanje pljuč. Radenska zdravilna voda odvaja bolezenske strupe, ki »o nakopičeni v razkrojenem sluzu, z blatom in s pomnoženo sečjo. Ta način zdravljenja je najuspešnejši in tudi najcenejši. Celje f. & Vpokojitcv znanega sodnika- G. dr. Kran- čič Franjo, sodnik okrožnega sodišča v Celju, je bil vpokojen, ker ima polna službeua leta. Simpatičnemu in ]>■ iljubljencmu soduiku želimo, da bi užival mnogo let zasluženi pokoj. & Zobozdravnik M. U. dr. Alojzij Krautbcr-gor se je preselil in ordinira odslej, Celje, palača Pokojninskega zavoda (nasproti Delavske zbornice) Vrvarska ul. 2 (blizu kolodvora). 0 Pri današnji Slalom tekmi na Celjski koči bo telefonična zveza med startom in ciljem. Zvezo vzdržuje oddelek vojaštva, ki ga je dal na razpolago komandant garnizije. & Najstarejši okoličan umrl. V petek 12. t. m. proti večeru je unnl na svojem posestvu na Pečovniku št. 10 najstarejši mož na teritoriju okoliške občine posestnik Simon Višner, ki je dokončal koncem preteklega leta 91. leto. — Isti dan zvečer pa je umrla v javni bolnišnici v starosti 64 let Ana Plevnikova, delavčeva žena, stanujoča Gozdni del št. 1. — Dušam pokojnikov večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje ! e/ Savinja zamrznila. Po zadnjih oblačnih dneh, tekom katerih nam je poslalo nebo v obilni meri od smučarjev zaželjenega snega, se je nebo zjasnilo v petek dopoldne. Obenem je pa začel pritiskati mraz, ki je postajal proti večeru in tekom noči čedalje hujši, tako da je včeraj zjutraj termometer registriral 36 stopinj mraza ob Savinji. Savinja se je tudi temu primerno oblekla v ledeno obleko, tako da je bila zjutraj čez in čez zamrznjena in je bilo mogoče Savinjo prekoračiti brez mostu. 8 Aretiran prodajalec bonov vojno odškodnine. V petek 12. t. m. je neki možakar kupoval v neki celjski veletrgovini blago za 1000 Din. Kot plačilo je ponudil blagajničarki obveznico vojne škode, glasečo se na 1000 Din.^ Blagajničarka ie poslala nekega uslužbenca v bližnjo banko, da bi zamenjala obveznico. Tam so pa rfkli. da velja ■ obveznica največ 250 Din. Na to so možakarju odvzeli blago, kolikor je pač presegalo vrednost '250 dinarjev. Možakar je na to odšel in začel na Bregu prodajati bone. Prodal jih je nekemu trgovcu 12 po 25 Din. torej za 300 Din. Ko jih je botel do-tični trgovec zamenjati, pa je zvedel, da so boni že izven p;ometa. Na tozadevno prii.ivo je mestna policija kmalu izsledila prodajalca bonov v osebi nekega brezjioselnega delavca. V prej omenjeni veletrgovini so pa med tem časom zvedeli, da bo imela obveznica vrednost 250 Din šele čez 30 let. Zato so zahtevali blago nazaj in gn tudi dobili z izjemo neke zapcstnice ki jo je delavec prodal že naprej. Trbovlje Smrt pobira. Zadnji čas so umrli: LipovSek Ivan, rud kovač, star 29 lel na Želiki; I.avrič Marija, stara 60 let;Štrnbelj Antonija nn sklerozi, stara šele 41 let in mladi Zupan Frnnc, star 18 let na vnetju rebrnice ter otroci rudarjev: Zupan Anton. Novak Bogdan, Orožen Marija, Aškerc Anica, Snv-6ek Marija Svetila ji mvečna luč! 25 stoninj Celzija je bilo mraza v soboto zjutraj na vetru bolj izpostavljenih mestih. Društveni sestanek, kakor je bil napovedan, se vrši danes ob pol 4 popoldne v mali dvorani Društvenega doma. Obvezen za vse. Ruše Podporna akcija dobro napreduje. Tovarna za dušik je prispevala za brezposelne mesto obljubljene vsote 3000 kg krompirja, ki ga je dobila od kmetov dravskega polja kot plačilo za umetna gnojila. Zganila so ee ludi naša humanitarna društva in poleg sodelovanja svojih članov ludi prispevala v denarju po svojih močeh. Tako so dala za brezposelne svoj čisli dobiček od predstav sledeča društva: Kat. prosvetno društvo. Bralno društvo in Sokol. Dalje sta tudi prispevali za brozposdne delavsko strokovno društvo in društvo Svoboda. A svoj dar je dal ludi župni urad iz zbirke za reveže in lavanllnaki škofijski ordinarial je ua prošnjo nega urada tudi |>oslal lepo vsolo. Tako bomo v»aj največje lakote rešili najrevnejše brezposelne. Smrl kosi. Po dolgem času je tudi pri nas zapel mrtvaški zvon, kar zadnji čaa pri nas ni navada. Saj že skoraj ne pomnimo kdaj smo imeli zadnjega mrliča. Tokrat pa Je umrla g. Marij i Fajh-ter, posc6tnica na Beaeni. Pokojno je pred letom zadela kap in Je od takral precej trpela. Svetila ji večna luči Slovenska Bistrica Dobrodelni koncert, ki ga je priredil Rdeči križ, je prav dobro uspel. Dvorana je bila polna slovejebistriškega občinstva. Tudi v gmotnem oziru smemo biti zadovoljni, saj znaša čisli dobiček nad 4000 dinarjev. Ta lep uspeh je pa bil mogoč le, ker so mariborski umetniki sodelovali popolnoma brez-plačno. Pripomniti moramo, da lako dovršenega koncerta v Slovenski Bistrici še nismo slišali. Vsi eo hvaležni umetnikom za tako lep večer. 1'a tudi revna Šolska mladina se jim iskreno zahvaljuje, ker so pripomogli do tako izdatne podpore. Kat. prosv. druSlvo v Črešnjovcn je preteklo nedeljo vprizorilo Finžgarjevo »Verigo«. Predstava je prav dobro uspela in eo bili številni udcleženci zelo zadovoljni. Kat. prosvetno društvo v Slov. Bistrici ima svoj letni občni zbor dne 21. februarja ob 3 popoldne v mali dvorani okrajne hranilnice. Zadružni gospodarski tečaj priredi mariborski oddelek Zadružne zveze v Ljubljani v četrtek, dne 18. februarja v dvorani hotela »Belgrad«. Nn dnevnem redu eo zelo važna in poučna predavanja, zafo vabimo k obilni udeležbi Cerknica Izjava. Ker sem slišni, da me gotovi tludje iz gotovih krogov obrekujejo, dn sem jaz organiziral kako fantovsko razgraj.inje nn pustni večer ter s tem povzročil neljubi nastop oroztiišlva, povem do-tičnikom, naj me nikar ne smatrajo sebi enako kratkovidnega in za tako nezrelega, dn bi se mi ljubilo tako nerodno kaj Inkega tvegati. Izjavljam, da bom vsakogar, ki bi o meni širil take vesli, brez ozira na stan, spol in položaj, aodnijsko zaslodoval. — Mirko Javornik. pisateli Iz raznih hratev Domžale. Dobrega vojnka Švejka uprizore zadnjič danes ob 3 popoldne v Godbouem domu v Domžalah. Cene zuižane. Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo 21. februarja v Ljudskem domu javno predavanje o vojnih strupih v prošli svetovni vojni in zaščiti zaledja proti njim. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Predava sanitetni polkovnik dr. Matej Justin. Začetek ob 3 popoldne. Vstopnina 2 Din. Moste pri Ljubljani. Prihodnji torek bo v Ljudskem domu II. prosvetni večer, na katerem bo predaval urednik g. Košiček o potovanju z jugoslovanskimi dobrovoljci po francoskih bojiščih. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vevče. Tri četrtine papirniškega delavstva včeraj in danes praznujejo. Kakor v posmeh je še zima huje pritisnila, in delavstvo zaprla med stene — ko bi bile povsod vsaj gorke —. Danes (nedelja) pohi-timo vsi ua strokovni shod, ki bo po prvi 6v. maši ob 8 v Ljudskem domu. Na shodu nam bo govoril urednik g. Franc Terseglav iz Ljubljane. Vabimo tudi papirničarje iz šentlenarške fare, da se vsi udeleže shoda. Šmartno pri Kranju. Danes ob 3 popoldne uprizori Ljudski oder iz Ljubljane v Šmartinskem domu krasno dramo »Reka«. Vabimo vse, posebno okoličane, da si ogledajo uprizoritev te drame. Zanimanje je veliko, zato si preskrbite vstopnice že v predprodaji. Začetek je točno ob 3 popoldne. Ribnica, Dne 9. t. m. je bil pogreb Ivane Gor-še iz Ribnice. Revica je v starosti 36 let umrla rekli bi, skoro od lakote, ker v svoji bolezni 11 dni ni povžila niti trohice. Bila je članica Marijine družbe. Radi tega so ji družabnice priredile prav slovesen pogreb. S številnimi venci in v dolgi vrtsti se je pomikal sprevod do pokopališča. V slovo pa so ji dekleta zapele žalostinke v cerkvi in na pokopališču. Sv. Jurij ob jnl. žel. Na kmetijski šoli se je pričel te dni 6-dnevni specijalno kmetijski tečaj, ki ima predvsem namen pospeševati živinorejsko za-drugarstvo. Tečaja se udeležuje 28 interesentov pred vsem mlajših gospodarjev, ki kažejo zelo vo-liko zanimanje za to panogo kmetijstva. Ker je bilo za ta prvi tečaj zelo veliko interesentov, ki pa niso mogli biti sprejeti vsi v tečaj zaradi pomanjkanja prostora, se bo vršil čez en teden ponoven tečaj, da se na ta način omogoči udeležba tudi ostalim. Sv. Pavel v Sav. dol. Na pustno nedeljo nam jo nudilo Kat. izobr. društvo lepo zabavo. Fanfje in dekleta so vprizorili komedijo v štirih dejanjih, osmih slikah »Danes bomo tiči«. Najbolj zasluži pohvalo Stergnr Anton, ki je prvič nastopil na odru in s tnko težko vlogo Melhijor, pa Jo je izborno igral. Režiserka Blumer Marjana je zopet pokazala svojo umetnost tudi pri sceneriji. Igra se jo dobrto obnesla in je bilo tudi topot občinstvo zadQYoljn<) Ljubljonobo fftedališče DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 14. februarja ob 15: JURCEK. Izven. Znižane cene. Mladinska predstava. - Ob 20: DVE NEVESTI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 15. februarja: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Red E. Torek, 16. februarja: Znprto. Sreda. 17. februarja: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Premilera. Izven. Četrtek. 18. februarja: VZROK. Red C. OPERA Začetek ob 20 Nedelja, 14. februarja ob 15: DEŽELA SMEHLJAJA. Izven znižane cene. - Ob 20: TOSCA. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 15. februarja: Zaprto. Torek, 16. februarja: TKIJIi MUŠKETIRJI. Red B. Sreda, 17. februarja: Zaprto. Četrtek, 18. februarja: SEV1USKI BRIVEC. Red A. Radio Pfodroml RofNo-MHbPcmoi Nedelja, 14. februarja: 9 fng. Zupane: Pra- šičjereja. — 9 Esperantska ura. Levstik: M.irtin Krpan (gosp. J. Kozlevčar). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 P. dr. R. Tominec: Osebnosti velikega tedna. — 10.30 Dr. V. Boliincc: Ognjeniki zemlje. — 11 Salonski kvintet. — 12. čas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Žena v prvih časih krščanstva (gdč. A. Lebar). — 15.45 Citraški trio iz Trbovelj. — 16.45 Zadeva Kaiser, igra šentjakobski oder. — 20 Cesar Frank: Simfonija D-mol (plošče); uvodna beseda. — 20.45 Duetni večer ge. Bernot-Golobovo iu gdč. Mezetove. — 21.45 Poročilo o rezultatih experimeutalne fou. študije. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 15. februarja: 12.15 Plošče. - 12.4? Dnevne vesti. — 13 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Splošno o hranilih. — 19 Dr. I. Bnrian: češčina. 19.30 Zdravstvena ura. — 20 Operni dueti, izvajala gg. Gostič in Zupan, solista ljubljanske opere. — 20.15 Salonski kviutet. — 22 Čas, poročila. Drugi programi I Ponedeljek, 15. februarja: Belgrad: 20 Narodne [»estni. — 20 Instrumentalni kvartet. — 21 Vokalni koncert. — 22.40 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Pestra glasba. — Budapest: 12.05 Radiokviute.t. — 19.45 Planinski koncert. — 22 Prenos iz Amerike. — 23 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Operni konccrt. — 18.25Litcrania ura. — 19.35 Rusks narodne pesmi. — 20.20 Dunajski filharmoniki. — 22 Newyork. — 22.30 Plesna glasba. — Riin: 17.30 Prenos z rimske filharmoničue akademije. — 21 Večerni koncert. — 22.10 Lahka glasba. — Milan: 11.15 Pestra glasba. — 20.15 Radio orkester. - 21 Voknlni simfonični koncert. — Stuttgart: 12.35 Operetni koncert. — 20.20 Koncert. — 21.45 Nemški humoristi. — Berlin: 20 Beethovnov večer. --- Barcelona: 21.05 Radio orkesler. —22.15 španska glasba. — 23.30 Lahka glasba. — Praga: 19 »Toscu«, opera. — Toiilouse: 19.15 Simfonično glasba. — 20.45 Operetne pesmi. — 21.30 Violinski koncerL — 22.45 Violončelo. — Trst: 12 30 Plošče. — 13 Radio kvintet. — 20.15 Večerni konccrl — 21 Vokalni simfonični koncurU $ - središče vojne na Vzhoda Geogralični in strategični položaji Šanghaja Šanghaj, za katerega se te dni vrši med Japonci in Kitajci odločilni boj, leži na rodoviti do-plartjem ravnini, katera se razteza ob ustjih Jan-cekfaoga in Vangpn-a (ali Hoangpu-a), Id se tu »tekata skupaj in izlivata v Vzhodnokitajsko morje. M esto leži na levem bregu Vangpu-a 21 km pred njega izlivom v ustje J&ncekjanga. Na desnem bregu, ki se imenuje Putung, se na končini ob morju nahaja nekaj hiš vasi Vosung, koje večji del leži skupaj s trdnjavo istega imena na levem bregu tik ob ustju Vosunga. Trdnjava brani napadalcu vhod v Široko strugo Vangpu-a, po kateri lahko plovejo največje vojne ladje. Od trdnjave Vosung vodi v Šanghaj železniška proga, ki izhaja iz Severnega kolodvora, v katerega se od zapada sem iztelka železnica iz Nankinga, kamor se pripelješ v 8 urah. Iz Severnega kolodvora vozi krožna proga do postaje Sikavej, kjer se krožna vezna proga zedini • tirom, ki pelje iz Hankova v Šanghaj in se izteka v Južni kolodvor. Pravo mesto Šanghaj, ki ima vsega skupaj 2,800,000 prebivalcev, leži v pasu, ki ga meji reka Vangpu do Sikaveja, potem krožna vezna proga do Severnega kolodvora in nato proga, ki teče do Vosunga. V tem pasu se nahaja mednarodno mesto ob oboh bregovih širokega kanala Sučova, iz-livajočega se v Vangpu. Mednarodno mesto, ki je od Kitaja neodvisno in ima lastno, od inozemcev izvoljeno samoupravo, jc zelo moderno zgrajeno in ima 22 kvadratnih kilometrov. V njega severovzhodnem delu se ob bregu Vangpu-a nahajajo vsi inozemski konzulati. Prebivalcev je v njem okoli: 6000 Angležev, 3000 Rusov, 2000 Američanov, 1500 Portugalcev, 1300 Indov, 800 Nemcev in različnih drugih narodov. Mednarodno mesto ima mejo, ki je danes zavaiovana z bodečo žico in barikadami; obramba obstoja iz 20.000 vojakov mednarodnih 6et in evropskih prostovoljcev. Francozi, ki jih je okrog 500, imajo svoje posebno francosko mesto, ki ga na jugu meji kanal Sikavej, V kotu med francoskim mestom, reko Vangpu in izlivom sikavejskega kanala leži umazano staro kitajsko mesto. Tam je oh izlivu Sikaveja zgrajena trdnjava (na karti nezaznamovana), ki leži tik Južnega kolodvora, katerega brani. Dalje doli ob reki je veliki vojni arzena!. Ako se od arzenala podamo ob vezni krožni progi in jo zavijemo na sever nazaj proti mednarodnemu mestu, moramo skozi okraj Jessfield, ki •e razprostira med kanaloma Sikavej na jugu in Sučou na severu. Na levem bregu Sučou-a se razprostira okraj Paošan, ki ga prereže rečica oziroma kanal Jangcepu. Tu je že večkrat imenovani Severni kolodvor, kjer se stikata proga iz Nankinga in odccpek v Vosung. Med tem kolodvorom in reko Vangpu severovzhodno od mednarodnega mesta je okraj Honkev, v katerem prebivajo Japonci, okoli 14.000 po številu, ki tvorijo večino inozemskega prebivalstva Šanghaja, katerega je vsega skupaj okoli 30.000. Med kanalom Sučou in japonskim mestom Honkev jugozapadno od Severnega kolodvora je Čanej, obljuden od samih Kitajcrr. Japonci so izkrcani na bregovih ustja Vusun-ga in Jancekjanga, večinoma na desnem bregu Vu-sunga v skrajni končini Putunga ob obali Vzhod-nokitajskega morja. Japonske ladje (okoli 40) so vsidrane v ustju Jancekjanga in Vusanga, imajoč na severovzhodu otok Čung-ming. Iz Tokia imajo 4 dni vožnje. Japonske ladje so vsidrane tudi v 6ami reki Vangpu nekako do tam, kjer sega v reko severovzhodna meja mednarodnega mesta. Izkrcane čete taborijo tu na desnem bregu reke. Ogenj te japonske linije sega, upoštevajoč vojne ladje, nekako od točke, ki se na karti nahaja v nje najseveropadnejšem kotu, do točke, ki se nahaja na reki Vangpu tam, kjer &e začenja ob njej meja mednarodnega mesta. Od te linije od-streljujejo Japonci kitajske pozicije z ladij in s kopnega. Kitajska linija se razprostira ob progi v Nanking, katero v prvi vrnti ščiti radi dovoza človeškega in drugega vojnega materijala. Glavna obrambna točka je trdnjava Vosung, katero so japonske ladje že popolnoma porušile, niso pa mogle do sedaj iz nje izgnali hrabrih branilcev, ki so zakopani za ruševinami in morajo izdržati ogenj iz ladij in z neba. Tudi Severni kolodvor in mesto Čapej za njim sla popolnoma razrušena od japonskih topov in letalskih bomb. Kitajske sile znašajo 40.000 mož, japonske so pa v zadnjih 2 tednih narastlc od 4000 na 30.000. Namera Japoncev v odločilni borbi, ki se je ■ začela te dni, je, da zaženeio Kitajce za progo Šanghaj—Nanking in zasedejo vse mesto izvzemši mednarodni okraj. Ker ;c pa zelo težko vreči kitajsko linijo, ki sc izredno hrabro drži, mislijo Japonci na obkolilev, ki je možna tako s severa od ustja Jancekjanga kakor z juga. V to svrho bi morali Japonci preiti reko Vangpu ob sikavej-skem kolodvoru in prodirati Kitajcem v hrbet skozi okraj Jessfield. Obkolitev s severa pa nujno zahteva, da se preje zasede Nanking. S tem je strategični položaj kakor tudi stra-tegična naloga obeh strani zadostno pojasnjena. Mesto Iz Evrope pridemo v Šanghai lahko po treh potih; preko Sibirije ali preko Amerike ali pa skozi Sueški kanal, Singapur. Honkong. Najkrajša pol je preko Sibirije, najdaljša preko Singapurja in Honkonga, zato pa je ta pol najbolj zanimiva in ne najdražja. Potovanje po kitajskih vodah jc še dandanes precej nesigur-no. V bližini Honkonga se nahaja zloglasni Biasbi, skrivališče kitajskih piratov, morskih razbojnikov. 2e mnogo parnikov so ti razbojniki zajeli in so vse potnike pobili ali pa odpeljali v svoja skrita taborišča. Lani so to napravili z nekim angleškim parnikom, vsled česar so angleške vojne ladje bombardirale naselje razbojnikov in uničile par vasi. Pomagalo pa tudi to ni dosti, razbojnikov je vedno več. Za tem nevarnim krajem se pripeljemo z ladjo po Fukijcvi poti v vzhodno kitajsko morje. Vožnja od Honkonga do izliva reke J&ngtse traja dva dni in pol, vendar se vsled nevarnosti zdi potnikom zelo dolga. Reka Jangtse je ne samo največja kitajska reka, ampak sploh največja vodna žila na svetu. 1200 kilometrov globoko v notranjost neznane dežele je plovna tudi za največje ladje. Ob njenem obrežju prebiva nad 190 milijonov ljudi in je zato njena dolina največji trg na svetu. Izvoz in uvoz iz pristanišč reke Jangtse je ogromen in je znašal lani nad 200 milijonov angleških funtov. Razumljivo je tedaj, da hočejo velesile imeti »odprta vrata« v dolino te reke in da se trudijo, da ne bi do-bil kdo preveč na vplivu. Jangtse izvira na isti planoti kakor reke Indus, Bramaputra in Amur in teče po pokrajinah, ki so večidel še neraziskane in nedostopne. Zato ima nekaj tajnostnega in mističnega. Dolga je ta reka 5100 kilometrov in je pri izlivu široka nič manj ko 120 kilometrov. Že visoko pred izlivom postane voda umazano rumene barve. Ko se pripeljemo z ladjo v njen tok ob izlivu, v začetku ne opazimo nikakega obrežja. Šele pozneje se pojavi pusto obrežje Blizu izliva priteka v Jangtse reka Hoang-pu. Tu leži mesto Vusung, malo trgovsko mesto, katerega ime smo v zadnjem času tako pogosto čitali v listih. V tem mestu imajo največji vpliv Nemci, ki imajo tudi visoko tehnično šolo in medicino. Ta univerza se imenuje Tung. Vožnja po Hoangpuji ni posebno zanimiva. Obrežje je monotono, vendar pa srečamo toliko število malih in velikih ladij, da imamo takoj vtis, da se bližamo velikemu mednarodnemu pristanišču. Končno se na levem bregu — tukaj samo 500 do 800 m široke reke — zapazi mesto Šanghaii. Šanghai znači »višje od morja«. Šanghai je največje trgovsko mesto Vzhoda. V njegovem pristanišču vlada neverjetna zmešnjava. Neprestano prihajajo in odhajajo ladje. Če bi ne videli vsepovsod samo Kitajcev, ne bi mislili, da se nahajamo v tej deželi, kajti skoraj na vseh večjih ladjah vihrajo tuje zastave. Že po tem se vidi, da med Kitajsko in drugimi državami ne vlada pravo sorazmerje v trgovini, ki je vsa v rokah tujcev, ki imajo vse dobičke. Sicer je res, da tudi tujci nekaj dajo, ali to samo zato, da dobijo vse vrnjeno z ogromnimi obrestmi. Ta-gore je postavil o tem lep izrek: »Oni (Evropejci) organizirajo, da bi ves svet izropali.« Na tem je veliko resnicc. Kitajci so brez vsake odporne moči, brez pomoči in ne«pretni v borbi proti tej nadoblasti tujcev. Morda so bili v začetku preveč miroljubni, kakor so večinoma azijatski narodi, da bi se mogli poslu-žiti svoje moči proti sili tujcev. Našli pa so sredstvo, ki je veliko bolj učinkovito kakor brutalna sila — našli so ideje. Anglija in Japonska sta na svoji koži že ponovno in zelo neprijetno občutili, kaj zmorejo ideje. Ideja bojkota se jc uresničila in Kitajci so znali zelo spretno posluževati sc orožja malih in zatira- nih narodov. Eden globljih — če ne morda tudi edini — povod za japonski napad na Sanghai je brez dvoma bojkotiranjc japonskega blaga od strani Kitajcev. Ta bojkot je tako izpeljan, da zelo škoduje Japonski. Ce preneha Kitajska popolnoma kupovati od Japoncev, so Japonci izgubljeni. In v Šanghaju je centrala protijaponskega bojkotnega pokreta. Šanghai spada med kraje na zemlji, ki imajo — da se tako izrazimo — največje obzorje, kraje, kjer se duh dvigne in sili na vse širne strani sveta. Od tod gredo morske poti k vsem važnejšim krajem na svetu, vodijo pota v severno Kitajsko, Vladivostok, Japonsko, Ameriko, na Filipine, Avstralijo, južno-vzhodno Azijo, Indijo, Afriko, Evropo in reka Jangtse sega tja v osrčje Azije skoraj do Tibeta. Mesto Šanghai, ki ima nad poldrug milijon prebivalcev, se razteza ob obrežju reke v daljavo 6 do 7 kilometrov. Najbolj važen del mesta je tujski s svojimi ogromnimi bankami in trgovinami, skladišči, dobrimi šolami in bolnišnicami, palačami in hoteli, igrališči in parki. Utis je imponujoč. Lahko si predstavljamo apetil Kitajcev na vse to. Koncesije obstojajo od 1842, ko je po izgubljeni opiumski angleško-kitajski vojni morala Kitajska od Angležev zasedeno mesto Šanghai odpreti tujcem in jim prepustiti veliko pokrajino. Šanghai nas vedno spominja na temen de! angleške zgodovine, spominja nas na nasilja, ki si jih je oslabela Kitajska morala pustiti do-pasti od strani Evropcev. Dokler nc bo oprana ta sramota, dokler »bo tujčev kol tičal v kitajskem mesu«, ne bo vladalo nikako pravo prijateljstvo med Kitajsko in velesilami. K mednarodni koncesiji je 1. 1847 prišla še posebna francoska koncesija. V tujih okrajih živi nad 970.000 Kitajcev in okrog 30.000 tujcev, med njimi največ Rusov. Šanghai ima popolnoma pečat čisto materialističnega mesta in zato z materialističnimi cilji in ideali. Služi samo dobičku in zabavi. Nobena cerkev, noben tempelj ali univerza nas ne preseneti v množici drugih stavb. Kdor je bil v mednarodnem ali francoskem okraju, si ne sme domišljati, da je videl Kitajsko. Kajti ta okraja, če izvzamemo kitajsko prebivalstvo ali kitajske napise, imata popolnoma evropski in ameriški značaj. Kdor hoče videti Kitajsko in občutiti, mora v kitajski del mesta. Posebno značilno je naselje južno od francoske kolonije. To naselje je znano posebno po starem obzidju, zgrajenem v letih 1522—1566. Ono je v nasprotju s francosko in mednarodno koncesijo, neizmerno umazano, ima zelo ozke ulice in se širi vsepovsod tako strašen smrad, da je bivanje skoraj nemogoče. Ta del mesta je danes pozorišče krvavih bitk med Japonci in Kitajci. Leta 1927 je bil Šanghai pozorišče borbe med južnimi revolucionarji in severnimi mi-litaristi. Prvi so zavzeli Šanghai. V varstvo svojih državljanov so vse večje države poslale v pristanišče bojne ladje. Poslale so: Japonska 14, Anglija 10, Amerika 9, Francija 3 in po eno Nizozemska, Portugalska, Španija in Italija. V mestu je bilo nad 30.000 tujih vojakov. Na vseh važnejših prehodih so bile postavljene žične ovire in barikade. Mednarodni in francoski del sta bila hermetično ločena od kitajskega. Slično je tudi danes ... Malika hočejo,.. Malika hočejo mesto resničnega Boga. Več sto cerkva, med katerimi je najlepša ccr-kev Krislusa Odrešenika, so žc razrušili, in na tisoče svetih, božjih podob (ikon) so uničili brezvestni in brezverski ruski boljševiki, ki bi radi uničili vsako sled na Boga, ki bi radi iz človeka naredili žival, — Enakost oznanjajo, a svojega ustanovitelja Lenina so začeli mesto resničnega krščanskega Boga oboževati in proslavljati kot utelešeno resnico, nezmotljivega preroka in odrešenika človeštva. — Kristusu, resničnemu Odrešcniku človeštva, so njegovo cerkev razbili, a Leninu, temu povzročitelju vsega boljševiškega gorja v Rusiji in še drugod, pa bodo, kakor poročajo, postavili v Leningradu velikanski kip, ki naj bi po načrtih presegal vse spomenike sveta. Veljal bo vsaj dva in pol milijona rubljev. — A denar za zgradbo spomenika zbirajo med ubogim delavstvom, ki v boljševiškem raju« niti toliko ne zasluži, dn hi sc moglo pošteno preživiti, Neznano delo znamenitega nemškega slikarja Kra-nacha so te dni odkrili v neki cerkvi * Berlinu. Nad 1 meter visoka slika predstavlja, kaiko so v vrtu Getsemaui ujeli Kristusa. Slika je iz 1. 1537. V ozadju je isti prizor naslikan v manjši obliki še enkrat, tako da sta glavni osebi Kristus in Peter na sliki dvakrat naslikana. Mraz v Angliji Nenadni vremenski prevrat je povzročil v Angliji silno nizke temperature. V Rokav-skem prelivu je tolikšen vihar, da je že 24 ur promet na morju skoro popolnoma ukinjen. Tudi v Italiji so veliki snežni viharji. V Trstu in na Reki so morali ustaviti ve« ladijski promet, Veliki snežni nameti so v Milanu onemogočili železniški promet, FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne V LšubSjjani Zahtevan« ceniki Reševanje radarjev. Pri veJfki katastrofi »o mogli re&ti samo par zasutih radarjev. Na sliki vidimo enega teh ubogih revežev, ki je bil reSen. Ve6 je v zavojih in z dovajanjem kisika ga poskušaio «h raniti pri iivljsaja. Železniška tarifa za les Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev in tudi Zveza sama se je ie ponovno zavzemala za revizijo prevoznih tarif in železniških pristojbin. Deputaeija Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki se je pod vodstvom načelnika Osrednje sekcije g. Ing. Jožko Kobija pretekli teden nahajal av Belgradu, je intervenirala na mero-dajnili mestih tudi zaradi znižanja visokih prevoznih ttirif za les in zaradi znižanja železniških ležarinskih najemnin. Predložila je pristojnim ministrstvom spomenico, v kateri je obrazložila nujno potrebo znižanja prevoznih tarif in železniških pristojbin. Uvaževati je namreč, da je z ozirom na velik padec cen lesu, ob vsestranskih medsebojnih dogovorih in sporazumih med državami izvoznicami lesa. ki gredo mnogokrat v našo škodo, ob ugodnostnih tarifah, ki jih dovoljujejo nekatere države izvoznice lesa izvoznikom in ot> trdem eksistenčnem boju konkurenčnost naših izvoznikov do skrajnosti padla. Nujno je zato potrebno, da se olajša položaj našim izvoznikom tudi s prilagoditvijo prevoznih tarif — sedanjemu položaju. Prevozne tarife, ki so se v času konjunkture Izvoz lesica na Mad'arsko V mesecu juliju 1931 so nastale zaradi odredb madjarskega zakona o devizah velike težkoče v izvozu lesa iz naše države na Madjarsko. Ti devizni predpisi, ki jih je tedaj izdala madiar. vlada, so onemogočili poravnavo terjatev, ki jih imajo naši lesni izvozniki pri madjarskih odjemalcih za dobavljeni les. Poleg tega pa so ti devizni predpisi in valutarne neprilike na madjarskem denarnem trgu do skrajnosti omejile naš izvoz lesa na madj. lesno tržišče, ki je pa v poslednjem času popolnoma zastal. Madjarsko lesno tržišče je bilo poleg Italije in Avstrije, zlasti za severni del (bivšo mariborsko oblast) dravske banovine najslavnejši odjemalec našega lesa. Ta predel dravske banovine, ki je bogat na vrstah lesa, ki ga je zahtevalo madjarsko tržišče iu katerega produkcija je prikrojena zahtevam lega trga, osobito v dimenzijih, je zašel s popolnim zastojem lesnega izvoza na Madjarsko in z visoko vsoto terjatev, ki jih imajo naši lesni izvozniki na Madjarskem, v katastrofalni položaj. Z velikim padcem cen lesa na vseh inozemskih tržiščih in popolnim zastojem izvoza na Madjarsko, je postal zahodni predel dravske banovine ■ — savinjska, dravska in mežiška dolina — katerega prebivalstvo se je preživljalo skoraj izključno iz lesne trgovine in industrije, absolutno eksistenčno ogrožen. Lesna podjetja so do skrajnosti omejila svoje obrate in z ozirom na težke Henarne in kreditne prilike absolutno ne morejo več vzdržati dalje časa v tem katastrofalnem stanju. Izvoz lesa iz tega predela dravske banovine na Madjarsko je v normalnih prilikah pomenja! 30''» celokupnega jugoslovanskega izvoza lesa na Madjarsko, odnosno 80% i7\oza severnega predela banovine. Je torej to tržišče za ta predel vitalnega pomena, ki ga pod nobenim pogojem ne smemo izgubiti. Kako težko so prizadeli, poleg v obči lesni stagnaciji, s skrajnimi silami svoje obrate vzdržujoče lesne izvoznike madjarski devizni predpisi, pa sledi nadalje tudi iz dejstva, da znašajo terjatve naših lesnih izvoznikov napram madjarskim odjemalcem. glasom ugotovljenih podatkov preko 12 milijonov dinarjev, s katero vsoto, če bi se jo do- zvišale in katere so tedaj lesni izvozniki mogli vkalkulirati v prodajne cene, se sedaj, ko preživlja lesna trgovina brezdvomno najhujšo krizo, niso temu položaju primerno znižale. Prevozne tarife so zato poslale breme, ki ga lesno trgovstvo z ozirom na ostro inozemsko konkurenco nikakor ne more vkalkulirati v prodajno ceno, pa ja ob velikih izgubah ki jih itak utrpi tesni izvoznik, trgovanje skoraj nemogoče. Prav tako je z ozirom na kritično stanje te stroke neobhodno potrebna revizija pravilnika o višini najemnine železniških ležarinskih prostorov. Sedanje najemnine železniških ležarinskih prostorov so znatno previsoke in tudi niso v skladu s sedanjimi cenami zasebnih zemljišč ob železnici. Deputaeija je zato z vsem poudarkom prosila ministrstvo, da izvede čimprej temeljito revizijo tarif in pristojbin. Za izvedbo revizije pa mora staviti Osrednja sekcija konkretne predloge, pa se bo zato obrniia na vse gremijalne sekcije in gremije, da ji podajo točne informacije o prevoznih tarifah in ležarinskih najemninah. bilo — bi bila sanirana lesna panoga v dravski, savinjski in mežiški dolini, Z ozirom na to krtiično stanje, v katero je zašla lesna trgovina in industrija v tem predelu dravske banovine, se je pretekli teden predstavila ministrstvu financ deputaeija zastopnikov štajerske lesne trgovine, ki je podrobno obrazložila to težavno stanje in apelira na kraljevsko vlado, da se doseže z madjarsko vlado provizoriČni angažman, da se da jugoslovanskim izvoznikom v aranžmaju med Narodnima bankama na razpolago za kritje terjatev potrebna vsota, odnosno. da se kompenzirajo terjatve madjarskih izvoznikov napram našim uvoznikom. Z ozirom na to, da je zaradi madjarskih deviznih predpisov izvoz lesa na Madjarsko popolnoma zastal, pa obsto'a tudi velika nevarnost, da izgubijo naši izvozniki za vedno trgovske zvezo z madjarskimi odjemalci vspričo trgovskih dogovorov med Madjarsko in drugimi sosednimi državami, je deputaeija prosila vlado, da doseže z madjarsko vlndo čimprej sporazum, da se medsebojne terjatve za vse v bodoče na Madjarsko izvoženo blago in iz Madjarske v našo državo uvoženo blago poravnajo z vplačilom pri madj-irski odnosno naši Narodni banki, slično, kakor se je uredil klirinški promet med našo državo in Avstrijo. Deputarija je dobila zagotovilo, da se bo, kolikor je v danih prilikah le možno, to uredilo. Največja težkoča pa je, ker imamo opraviti z več ali manj pasivno državo, ki nima denarja. Pred kratkim so se pričeli v tej stvari tudi dogovori med nošo in madiarsko vlado. Na podlagi skušenj, ki jih je pokazal nvstrijsko-jugcslovanskl kliring, se bo sklenil tudi sporazum za osnovanje jugoslo-vans! o-madjarskega kliringa. Položaj lesne stroke v bivši mariborski oblasti je tako akuten, da zasluži vso pažnjo mero-dajniii faktorjev. • IV. dražba kož divjadi se vrši dne 21. marca t. 1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Dosedanji kozuhovinarski sejmi, ki jih prireja lovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, so pok-zali vso veliko važnost te skupne prodaje. Tudi letošnja januarska dražba kož divjadi je navzlic nepriiikam, ki jih povzroča sedanja splošna kriza, dobro uspela. Kože, prodano na dražbi, so dosegle za 20 in še več y I odstotkov boljše cene od kož, ki so jili posamezniki prodali v prostem kupčevanju. Kdor ima kože, naj jih pošlje nemudoma ali najkasneje do 15. marca L L na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem Poravnalna postopanja so uvedena: o imovini Ferenca Jurija, konc. zidarskega mojstru v Ljubljani, Komeuskega ulica (narok za sklepanje poravnave 18. marca, oglasiti se je do 12. marca), o imovini Novaka Jakoba in Josipine, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju (narok dne 21. marca, oglasiti se je do 16. marca), o imovini Severja Andreja, prot. trgovca v Ljubljani. Stari trg 30 (narok 24. marca, oglasiti se je do 18. marca), o imovini Tretjaka Franca in Marije, trgov, z lesom in posestnikov v Slovenjem gradcu (narok 27. marca, prijavni rok do 18. marca, poravnalna kvota 50%). Povišanje glavnice Kranjske industrij, druibe. Kakor znano, je občni zbor družbe v oktobru lani sklenil zvišanje kapitala od 13.5 na 45 milijonov Din z izdajo 210.000 novih delnic jk> nominalu 150 Din. Za 180.000 delnic v znesku 27 milijonov Din se prizna starim delničarjem opcija (ena stara na dve novi). Ostalih 30 000 za 4.5 milj. Din pa prevzame posebni konzorcij. Sedaj je upravni svet sklenil izvršiti eno samo emisijo vseh 210.000 delnic. Od teh je nn razpolago starim delničarjem 180.000 delnic po oddajnem kurzu 240 Din za delnico. (Zadnji zaključek v delnicah je bil na ljubljanski borzi 26. januarja po 310. Na dunajski borzi pa je bil zadnji zaključek 3. februarja po 39). Rok za vpis je od 15. februarja do 15. marca. V istem roku se bodo zamenjavale tudi dosedanje delnice, ki se glase na nominale 200 kron z novimi delnicami, nominala 150 Din. To zvišanje nomlnala je nastalo zaradi valorizacije napram 1. 1927. Delnice nove emisije bodo deležne dobička s 1. julijem 1932. Belgraiske bančne bilance. Sedaj je objavila svoj računski zaključek Tehnička banka v Belgradu. Iz bilance je razvidno, da so se tuja sredstva banke zmanjšala lani od 21.9 na 19.1 milj., skupno z reeskontom, ki pa je gotovo narastel, kajti hranilne vloge same so padle od 14 95 na 10.1 milj. Pri glavnici 10 milj. Din znaša čisti dobiček 1.4 1930 1.7) milj in se zato dividenda zmanjša od 12 na 10%. — Industrijska kreditna banka beleži zmanjšanje vlog in tek. računov od 10.5 na 9.6 milj. Din. Čisti dobiček znaša 3.325 (0.46) milj., dividenda 10%. Republika Eskvador je ukinila zlato valuto. Borza Ljubljana, 13. februarja. Denar Na ljubljanski borzi je bil ta teden devizni promet znaten, večji kot prejšnji teden: znašal je 10.97 milj. Din v primeri z 9 2. 14.25, 11.66 in 6.3 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa beleži deviza Newyork. Privatnega blaga na naših borzah skoraj ni več. Promet v državnih papirjih je postal proti koncu tedna slabejši. Tečaji, ki so v prvi polovici tedna bili čvrsti, so proti koncu tedna popustili. Na belgrajski borzi je bila ta teden v petek zabeležena eksekutivna prodaja delnic Privilegirane agrarne bauke, in sicer 70 komadov po tečaju 238. Pripominjamo, da so bile konec januarja prodane deluice Privilegirane agrarne banko po tečaju 160 pri nominaii r.00 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20 2150. London 17.66. Nevvvork 512.37, Bruselj 71.55, Milan 26.55, Madrid 40.50. Amsterdam 207.20. Berlin 122 Stock-liolm 98 75, Oslo 95.75, Kopenhagon 97 Sofija 3.71. Praga 15.17, Varšava 57.40, Atene 6.55, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.80. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 70-72, bč. gar. kval., okolica Sonibar 71—72, sr., bč. marec, april in maj 77'A— 80, ban. gar. kval. 70—71. srem. gar. kval. 71—72. srem. gur. kval.. par. šid 73—74. v^se ostalo je neizpremenjeno. Tendenca: stalna. Promet: 21 vagonov. — v ponedeljek borza nf posluje. Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: tih. -Pšenica: marec 11.45—11.70. zaklj. 11.47-11.49; maj 12.38-12.65 zaklj. 12.39-12.40. Rž: marec 13.48-13.68, zaklj. 13.40—13.45; maj 14.20 14.50, zaklj. 14.18-14.20. Koruza: maj 13.81—14.12, zaklj. 13.81 -13.83. Cliicago (začetni tečaji). Pšenica marec 57.50, maj 58.125, julij 61, september 62.625. Koruza: maj 40.375, julij 42.25, september 43.50. Oves: maj 25.875. julij 25.025. Rž: maj 47.125, julij 48.50, september 50. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 65. julij 66.50. Bohova K. o. Rdečega križa v Dobovi je vprizoril na pustno nedeljo in na pustni torek v tukajšnji državni osnovni šoli burko »Lumpacij Vagabundc. Pod spretnim vodstvom društvenega režiserja prometn. uradnika g. Grbca so vsi igralci častno rešili s» ie vloge. Nad vse lepa udeležba je dokaz, da uživa društvo v kraju splošne simpatije. Tudi c priznanjem gledalci niso štedili. Gmotno sta obe prireditvi zelo dobro izpadli. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, najlepša hvala. — Koncem februarja ali v začetku marca priredi k. o. Rdečega križa v Dobovi zimski dan Rdečega križa z Gregorčičevim večerom. Meseca aprila pa nastopi s krasno pravljično igro »V kraljestvu ljubezni in dobrote* za R. K. pomladek tukajšnje šole. Zidam most Krajevni odbor Rdečega križa na Zidanem mostu bo imel v nedeljo, 14. t. m. pop. ob 16 v kolodvorski restavraciji (posebna dvorana) svoj redni občni zbor. Ta krajevni odbor je v svojem prvem letu delovanja pokazal prav zgledno agilnost. Saj je v tem letu zbral toliko sredstev, da je poleg rednih prispevkov oblastnemu in centralnemu odboru obdaroval ubogo deco in občinske reveže za nad 3000.— Din. za pasivne kraje dal 2000.— Din in še v rezervi ima nekaj nad 1500,— Din. — Po občnem zboru, ki bo trajal prilično do 18, bo iz prijaznosti nastopil z več točkami kvartet pevcev iz Ljubljane. — Pridite na zbor vsi člani in prijatelji tega človekoljubnega društva. — Predsednik. Šport SMUČARSKI TEČAJ V LJUBLJANI. SK Ilirija priredi počeoši s ponedeljkom splošen smučarski tečaj v najbližji okolici Ljubljane. Tečaj, ki se bo vršil vsako popoldne, vodi diplomirani športni učitelj, absolvent visoke šole za telesno kulturo g. Drago Ulaga. Zbirališče v ponedeljek 15. t. m. ob 14 na Karlovškem mostu. — Prijave se sprejemajo pri tvrdki A Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke in pri blagajni kavarne Europa Prijavnino v znesku 20 Din je plačati obenem s prijavo. --- Zelo ugodna prilika za vsakogar, da se priuči smučanju ob zelo malenkostnih stroških. JI'' ^gggggtmmmmmmmmmBmm JLoterlfsIco podjetfe Dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu v korist zgradbe zanima vsakogar! Bogataš naj se spomni: Blagostanje ima obveznosti. Siromak se tolaži: Srečen slučai mi more prinesti bogastvo! Vedno podpirajmo cerkev, ki je duševno razvedrilo in zatočišče! Mala žrtev — Velika nagrada — Plemenito ari dobro delo Žrebanje 1. mafa Glavni dobitek Din 5,ooo.ooo--Najmanjši dobitek Din lo.ooo - Cena srečk: Dvoina srečka cela polovična čefrlinska Din 200 — 100 50' 25 — Prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove i. t. d. Glavna uprava: Beograd, Ulica Jovana R.stiča 20 Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrdkova ulica 5 M. K.: Domotožze Domotožje je kot v tesno gajbico zaprta ptička: o šumečih gajih poje in o solncu vrhu grička — daleč, daleč tam za goro, kjer so zvezde vse bolj zlate, kjer noči so kakor zibke, toplih, mehkih sanj bogate. Domotožje je kot ladja, ki valove morske reže: plove... plove ... cilj je daleč bogve, ce ga kdaj doseže ... Otroci pripovedujejo Naša muca je bila tako srčltana živalca, da nam pač nikoli ne bi prišlo na misel ločiti se od nje. Toda ker se je število njenih bur-kastih dejanj le preveč pomnožilo, je bilo treba nekaj ukreniti. Njena razposajenost ni poznala nobene meje. Da je z najnedolžnejšimi očmi na svetu vsak dan iznova prekucnila košarico, v kateri je imela teta razne potrebščine za pletenje nogavic in za šivanje, bi se ji že še kako oprostilo. Toda ona je počenjala še vse hujše stvari! Teta, ki je strah in trepet naše hiše, a uživa kljub temu pri starših grozaneko spoštovanje (zakaj, ne vem; morda zato, ker hrani — skopulja stara — zvrhano nogavico srebrnih kronic v skrinji....), je trpela, kakor pač skoraj vsi stari ljudje, na mrzlih nogah. Naša služkinja Marta ji je morala vsak večer položiti v posteljo steklenico za ogrevanje. Muca je to kar koj izvohala. In se je vsak večer vtihotapila v posteljo in se pogrela do mile volje. Pazila pa je pri tem strogo na to, da je v trenutku, ko se je teta spravljala spat, ni bilo ved v postelji. Bogve, koliko časa bi se hodila tako v tetino posteljo gret, da je nekega večera blagodejna toplota ni tako prevzela, da je zadremala. Nič hudega sluteč je teta zlezla v posteljo. Pa je še v istem hipu prestrašena planila pokoncu in zakričala, kakor da jo je sam peklenšček zgrabil za vrat. Njene mrzle noge so se bile doteknile nečesa kosmatega, mehkega... Strah uboge muce pa ni bil nič manjši. Kajti se ji je v trenutku, ko jo je teta z mrzlimi nogami »pobožala«, ravno sanjalo, da jo je sosedov kuža šavsnil za rep. Tudi to lahkmiselnost in nerodnost bi bila teta muci morda še oprostila. Oprostiti pa ji ni mogla zato, ker je v smrtnem strahu kar v nočni obleki, vsa razmršena pritekla v izbo, kjer sta očka in mama pravkar kramljala z nekim zapoznelim gostom. Hul Ravno njej, teti, ki toliko drži na oliko in ki knjigo o lepem vedenju skorajda na pamet zna, se mora kaj takega pripetiti! Sramota! In vsega lega je bila kriva muca, ta grda, razposajena muca! Zato ni bilo nič čudnega, da je teta zagrozila staršem, da pojde od hiše ona, če ne pojde muca... Nam otrokom ta tetin nkaz — seve — nI bil nič kaj všeč. Kajti muco smo imeli vsi zelo radi, mnogo rajši kot teto... Ker pa smo le Eredobro vedeli, da bi očka in mama vse-akor prej napodila muco od hiše, kakor da bi pustila teto oditi — smo sklenili na vso moč paziti, da muca ne pride več teti pred oči. Muca pa je menda sama zaslutila, kakšna nevarnost ji grozi od strani čemerne tele, zato se ji je začela previdno umikati. Sploh je muca postala zadnje dni vsa drugačna. Udala se je samotarskemu življenju in tudi mi, otroci, smo jo poslej pogostokrat zastonj iskali. Toliko smo vedeli, da mora imeti nekje v hiši skriven kotiček, kamor hodi dremat in prest, toda kje je ta kotiček, nismo mogli izslediti... Približala se je pustna nedelja. Teta se Je pražnje preoblekla. Ko je bila z obleko gotova, je ukazala služkinji Marti, naj ji prinese iz zgornje sobe škatljo, v kateri je imela spravljen svoj klobuk. Ta klobuk se je zdel nam otrokom nekaj silno imenitnega in lepega. Bil je iz Črnega žameta in imel je široke krajce, na katerih so bile pritrjene kot okrasek ogromne ptičje peroti. .Teli smo se zato dren jati okoli tete in vsa naša pozornost je bila posvečena škatlji s klobukom. Zavedajoč se svoje važnosti, je teta na moč ponosno in slovesno dvignila pokrov in... in... v tem hipu obupno zakričala in omahnila nazaj. Hvala Bogu, da je tedaj stala naša mama za njo. Kajti bi se bila teta prav gotovo zgrudila na tla, da je ni mama prestregla z rokami... Z zaprtimi očmi je ležala teta na stolu in lovila sapo. Bil vam je to sila pretresljiv prizor! Medtem pa, ko sta se mama in služkinja sklanjali nad njo in jo močili z vodo, smo otroci pohiteli k škatlji, hoteč se prepričati, kaj je vzrok tetinemu razburjenju. Prizor, ki ee je tedaj nudil našim očem, je zbudil v nas povsem drugačne občutke, kakor jih je zbudil v teti. Ah, kako srčkano je bilo to! Pet mladih muck je ležalo v škatlji na mehkem ležišču, ki jim ga je stara muca pripravila iz tetinega klobuka in njegovih prelepih peroti... Naša mama je bila neutolažljiva. Hotela je vzeti mucke iz škatl.je in popraviti klobuk. Teta pa je tedaj odločno izjavila, da se klobuku odpove za vselej, loda odločimo nnj se pri priči za eno ali drugo: ali ostane pri hiši ona, teta, aH pa mucke... Da je bil konec te zgodbe za nas otroke nad vse žalosten, si lahko mislite sami. Mucke so morale od hiše, tela. ki je strah in trepet naše hiše, pa je ostala... Kako v Indiji podirajo drevesa Zares čudno je, kako si je mogel človek, slabotni človek, podjarmiti najmočnejšo žival na svetu — slona — in izkoristiti njegovo moč. Kadar hočejo v indijskih džunglah iztrebiti kakšen gozd, si prihranijo naporno delo s sekirami, žagami ali celo s kopanjem ogromnih korenin na sila iznajdljiv način: pohlevni orjak slon jim igraje podira drevesa s koreninami vred ter prenaša okleščena debla na kraj, kjer stoji strojna žaga. Boljšega poma-gača si indijski drvarji pač niso mogli izbrati! Deset zapovedi za zobe 1. Zvečer, preden greš »pat, »i skrbno umij zobe! 2. Kadar si v postelji, odkloni vsako jed, da si iznova ne onesnažit zob I 3. Zjutraj, ko si umiješ obraz, ne pozabi na zobe! 4. Imej zobno krtačico samo zase ln je ne posojaj nikomur! 5. Dobro prežveči vsako jed, da bo mogel želodec prebavljati! 6. Tudi trda kruhova skorja pospešuje rast zob. Zobje postanejo krepki in zdravi. 7. Kakor hitro ti prične gniti zob ali te boleti — steči hitro k zdravniku! 8. Pusti si od zdravnika pregledati zobe vsaj dvakrat na leto — in imel boš vedno lepe in zdrave zobe! 9. Kdor ima rad bele zobe, naj pije mleko in uživa sadje in solato! 10. Tudi čokolado smeS zobati — toda ne pozabi si navrh očistiti zobl Za bistre glave Katera pot \e najkrajša? -T- S^K f.J {'<• ^ Slon opravlja svoje delo tako marljivo in bistroumno, da se mu mora vsak tujec čuditi. Neki indijski raziskovalec je proti večeru jezdil skozi gozd. Srečal je slona, ki je baš nesel težko deblo na svojem rilcu in se skozi goščavo z neprestanim umikanjem glave potrpežljivo utiral pot. Ko je zagledal jezdeca, je položil deblo na tla in se mu spoštljivo in pohlevno umaknil na kraj poti, da bi mu napravil prostor. Konj je plašno zdirjal mimo, slon pa je nato deblo spet mirno pobral in odlo-masit dalje. In čemur se je raziskovalec najbolj čudil: nobenega paznika ni imel slon pri sebi... Pač redelt primer živalske bistroumnosti. Hoja hej, otroci, kajne, imenitno bi bilo, če bi imel sleherni od vas namesto mačka ali psa — orjaka slona za druščino in za varuha! Slon bi vas spremljal v šolo, s slonom bi hodili na izprehod — in se vam potem nikoli ne bi bilo treba bati, da vas v samotnem gozdu kakšen ropar ali divji mož ugrabi in požre. Kajti bi bilo treba slonu samo malo z rilcem pomigati, pa bi oba — ropar in divji mož — zbežala, da bi se vse kadilo za njima... Iz mesta, ki leži r spodnjem kotu slike, držijo tri poti v mesto, ki leži v zgornjem desnem kotu slike. Katera pot je najkrajša? —x— Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za lepo nagrado. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 18. L m. n a naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Praded današnjega hofesa Ogromno kolo spredaj, smešno majčkeno kolo zadaj — takšen je bil »bicikelj« pred 40 letil Če bj se dandanes kdo na takšnem kolesu vozil po ccsti, bi se mu gotovo vsi smejali, ali ne? Še celo petelini na plotu in vrabci na strehi menda ... Toda kolo, ki ga vidimo zgoraj na sliki in ki se nam danes tako starinsko smešno in nerodno zdi, ni najstarejša oblika kolesa. Kajti »bicikelj«, ki ga je leta 1817. izumil gozdar Drais, je imel enako veliki kolesi spredaj in zadaj, ter je bil — lesen. To prvotno kolo še ni imelo »pedalov«. Kdor se je hotel voziti na njem, ga je moral poganjati tako, da jc suval z nogami ob tla ... Takrat je bilo kolo še zanimiva novost na cesti in se je le redko kdo »vozil« na njem. Kdor pa se je vozil, je imel mnogo občudovalcev ... Dandanes je kolo razširjeno po vsem svetu in je že nekaj tako vsakdanjega, da ne zbuja nobene pozornosti več — kve-čjem še pri stražniku, katerega budno oko strogo zapiše vsakogar, ki kolesari tudi po hodnikih tako brezskrbno in brezobzirno, kakor da je ves svet njegov ... Učitelj: »Kakšna razlika je med elektriko in bliskom?« Naoek: »Za blisk nam ni treba nič nla-čatit« Janezhova modrost Janezek, ki je bil zelo majhen, je bil že uad eno leto za tekača, ko se je opogumil ter stopil pred svojega gospodarja, da bi mu ta j zvišal plačo. »Koliko pa hočeš?« ga je vprašal ne preveč prijazno. »Vsaj 50 dinarjev še,« je dejal fantič. »Moj dragi, saj si vendar mnogo premajhen!« — »Gospod, odkar sem pri vas, sem j bil tako zaposlen, da nisem imel časa rasti,« se jc odrezal Janezek in ker je tako krepko , odgovoril, je povišek tudi dobil. Za zidano voljo Povest Mihec: »Mama, ali ti rada poslušaš povesil?« Mama: »Da, rada jih poslušam, Mihec.« Mihec: »Ali hočeš, da ti jaz eno povem?« Mama: »No, pa jo povej, če jo znašl« Mihec: »Samo bojim se, mama, da ti ne bo ugajala...« Mama: »Zakaj ne? Kar povej jo!« Mihec: »Ampak mama, to je zelo, zelo kratka povest...« Mama: »Nič ne de, kar pričnil« Mihec: »Dobro. Veš, v kuhinji na polici je stal lonček mleka za sestrico Micko... to mleko sem jaz popil, lonček pa razbil!« V opernem gledališču Ančka sedi z očetom v gledališču. Sredi predstave nenadoma pocuka očeta zn roko in ga pobara: »Očka, zakaj pa oni-le mož pred odrom ves ča« s palico žuga ženi na odru?« (Imela je v mislih kapelnika in pevko.) »Saj ji ne žuga,« kratko odgovori oče. »Ji že mora,« se modro odreže Ančka, »ko pa se žena tako strašno dere!« Draga vožnja Neki tujec se je dal prepeljati čez reko. Domenila sta se za ceno dveh dinarjev. Voznik pr. je bil neroden in je čoln prevrnil, vendar pa sta se oba rešila na kopno. Tujec je nerodneža obkladal z raznimi priimki, ta pa je ne meneč se za to, zahteval od tujca 12 dinarjev. »Čemu pa to, vi nesraninež?« se je čudil tujec. »Za prevoz dva dinarja, za kopanje pa deset.c Kupčija Dijak je prinesel v antikvarijat več knjig. I.astnik mu sporoči žalostno dejstvo, da broširanih knjig ne kupuje. Ker pa je istočasno tudi knjigovez, bi bil pripravljen knjige vezati, vse skupaj za 100 Din. »Dobro, in koliko bi mi dali za vezane?« vpraša dijak. »Petdeset dinarjev.« STRIČKOV KOTIČEK 257. Dragi Kotičkov striček! Nikoli Ti še nisem pisala. Zato Ti pišem danes. Hodim že v 11. razred. Naučila sem se že dosli; kakor vidiš. Tudi nnte nisem pozabila. Pa ne misli, da mi je kdo pomagal pri pisanju; vso sem sama sestavila. Ce ne verjameš, pa vprašaj mojega očka pred glavno pošto. Moj očka Ima vedno tam službo, ker je stražnik. Vljudno Te prosim, ne vrzi mojega pisma v koš. sicer bom huda, še bolj hud pa bo moj očka p ed glavno pošto... Te lepo pozdravlja Marta P i š o t. učenka II. razr. v Ljubljani. 258. Ljubi striček! Tudi jaz nočem zaostati. Gotovo si že prejel pismo moje sestrice Marte. Ce si rea dober striček, boš objavil oba pisemca likra-tu — zato, ker sva tudi obe naenkrat prlkukali v svet Sva namreč dvojčici. Ce tega ne boš storil, bo privihrala nad Tebe moja mati, ki je še bolj huda kot očka! Prav lepo To pozdravlja Marija P i S o t, učenka II. razr. v Ljubljani. Draga Marija! To so pa grozne reči, to. Ena mi grozi z očkom, ki je stražnik pred glavno pošto in jo hud. da sam ne ve kako, d.uga ini pa grozi z mamo, ki je še bolj huda kot on... Ja, potemtakem ste pa sami hudi ljudje pri vas? Ni izključeno, da so pri vas celo muhe hujše kot drugod in da je pajek, ki pod vašim stropom čepi, tako hud, kakor drugod niti kuža čuvaj ni... Grozno! Kar lasje mi vstajajo pokoncu... Vidim, da mi res drugega ne kaže, kakor da ustreženi vsem štirim: očltu, mami in vama s tem, da ves vse skupaj v kotiček dam. Torej dobro se imejte! — Kotičkov striček. 250. Dragi Kotičkov striček! Pošiljam Ti obljubljeno klobaso. Obesi jo za nekaj časa na zrak, da so Ti lepo posuši. Pa da je ne boš skuhal, ker je salama. Tako dobrih salam, kakršne dela moj stric France, Ti samo jesti znaš, delati pa ne... Naše tetke in mene zelo zanima, kaj je ■ Požgančkoviin očetom. Nikar ne misli, da Ti verjamemo, da so odleteli na luno. Bogve, kaj ai napravil z njimi. Želim Ti dober tek in Te lepo pozdravljam Tvoja Milka Stangl, učenka V. razr. v Selnici ob DravL Draga Milka! SapradimiS, sem bil prijetno iznenaden, ko je vrli gospod pismonoša prištork-Ijal v mojo sobo ln mi pomolil Tvojo pošiljko pod nos! V svoji zmedenosti sem vrlemu gospoda pismonoši pozabil celo »hvala« in »adijo, zbogom« reči. S tresočimi se rokami sem jel odvijati pisani zavitek in ko sem privlekel na dan ogromno klobaso, sem zacmakal z jezikom tako na glas, da so se — tužna mi mnjka — prebudili Požgančev oča na luni iz prelepih sanj. Planili so k telefonu in hip na to je že zapel zvonec na moji mizi. Nataknil sein si telefonsko slušalko na ušesa in zakričal zmeden, kakor sem bil: »Halo, tukaj — klobasa... to se. pravi... hkm ... zmotil sem so, oprostite! Tuknj Kotičkov striček.« — »Živjo, živjo!« je_ odgovoril glas v telefonu, »tukaj pa smo mi, Požgančev oča na luni!« — »Kaaaj...?« sem zajecljal ves bled, >vi ste tam ...?« — »Jaz ja,< j so z gromkim glasom pritrdili Požgančev oča. »Smo zaslišali tvoje cmakanje, in smo kar koj : iztuhtali, da si moral kakšne koline dobiti v dar.« \ — »Saj nt res, Požgančev oča, saj ni res!« sem j skušal utajili Tvojo pošiljatev.« — »Tiho!« so za-grmeli Požgančev oča. »Koline si dobil, pa je! Poslušaj! Ccz tri dni se vrnem z lune nazaj. Glej, da koline prihraniš do tedaj! Se spodobi, da pogostiš z njimi svojega dobrega starega znanca, to se pravi — nas, Požgančevega očeta. Adijo!« Vidiš, draga moja, tako je na svetu! Kako se človek včasih kakšne reči prezgodaj veseli! Dobil sem klobaso, dobil, toda ne bom se mastil z njo jaz. Kotičkov striček, nego se bodo mastili z njo Požgančev oče, ki se nalašč zato vrnejo z luno nazaj — tako požrešni in nevoščljivi so... Te veležalostno pozdravlja in se Ti kljub ; strahoviti nesreči, ki mi s povratkom Požgančevega i očeta preti, za poslane koline najlepše zahvaljuje ! Tvoj Kotičkov striček 200. Predragi Kotičkov striček! Gotovo še nisi prejel nobenega pisma iz bolnišnice, posebno Iz og njenega oddelka št. 6 ne. Jaz sem žc od 12. decembra lanskega leta v tem ograjenem oddelku, pa bom mora! ostati tu še kakšne tri tedne. Zelo hudo sem bil bolan. Imel sem davico. Težko pričakujem nedelje, ko dobim spet »Slovenca« v roke. Ko bi Ti vedel, ljubi striček, kako radi poslušajo otroci v bolnišnici Tvoje odgovore. Pro-I sim Te, ne vizi mojega pisma v tisti grdi koš tam j v kotu! — Ubogemu bolniku pridejo ponoči, ko ! ne moro spati, različne stvari na misel. Jaz sem se spomnil Požgančevega očeta, ki so odjadrali na luno. Ali so Ti že kaj sporočili, kako se jim na luni godi? Mnogo lepih pozdravov Ti pošilja Rado S m r e č n i k, učenec I. razr. III. drž. real. gimn. ▼ Ljubljani. Dragi Rado! Iz 6. oddelka bolnišnice pa res 5o nisem nobenega pisma preje). To pi6mo je prvo; Bog daj, da bi vsaj malo veselja prineslo v Tvojo bridkost! Re9 je hudo, če je človek bolan, toda obupati zaradi tega še ni treba. Na svetu je že vse tako urejeno, da je vsak človek, reven ali bogat, nekje malo prikrajšan. Nobena radost ni večna, a tudi nobena žalost ne. Za soncem pridejo črni oblaki, a za črnimi oblaki zopet sonce ... Tako se bo tudi Tebi povrnilo zdravje in z njim vse, za kar si bil te dolge, žalostne dni prikrajšan. Prišel bo dan, ko se bodo odprla vrata bolnišnico in še leipše, kakor prenovljeno se Ti bo zdelo življenje potem. . Torej kar potolaži se! Pa da so Ti pri vsej tej bridkosti in žalosti — prišli ponoči, ko nisi mogel spati, Požgančev oče na misel? To je pa čudno, to. Ali si imel Požgančevega očeta tako rad? Ce si jih imel, boš kljub svoji bolezni gotovo na ves glas zavi iskal in zapel, ko boš zgoraj čital, da se v kratkem vrnejo. Jaz seve te radosti ne bom delil s Teboj, kajti ! — odkrito povedano — mene ta vest ni prav nii I razveselila, nego me je raztogotila tako, da nI iz-i ključeno, da bom potem jaz odjadral nn luno. no bodo Požgančev oče spet sitnarili in rentačili okoli mene... Sicer pa bomo še videli, kako bo! Te prisrčno pozdrnvljnm in Ti želi skorajšnje okrevanje Tvoj Kotičkov striček. Tudi v nas? podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-Ipiba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telelonska Itev. 3030. CiJaJeJJem „ Slovenca" za ne deli o Bruno Frank: Zlatičeh (Konec.) > Ali me Se poznaš, ti, aH me še poznaš ali pa te že ni več? Odpri oči, poglej me! To sem jaz, ki si me mučil in ki te zdaj končujem! Jaz, kaznjenec iz celice triindevetdeset! AJi še veš, ptice, ptice pevke? Da, slišal sem jib peti, male ptičice, da, mene je to veselilo, mene, ki te sedaj morim, je to veselilo. In ti si šel in si lino s treskom zaprl, in ker se je vendar še slišalo, si letel k ravnatelju in me zaprl v drugo luknjo. In ti si me brcal in suval in vpil nad menoj, in zasmehoval si me, in metal si mi jed kakor psu, vsega si me oblatil, me mučil in trapil — mene, brez-brambnega, brezbrambnega človeka. Tu, pogini, davi se, lovi zrak, zadnji požir zraka! Tu, tu, tu. ali me čutiš? Vedeti pa moraš tudi natančno, čemu umiraš. Ali naj ti povem? Zaradi hrošča moraš uniretii, zaradi majhnega hrošča... Ali nisem bil ubog, ubog človek? Saj nisem imel nič na svetu. Saj sem bil na tem, da »norim. Se dan ali dva, pa bi Ml gotovo ponorel. In tu je prišlo zame majhno veselja, rešitev. Kakšno veselje je neki to bilo, ti? Hrošč je bil, žuželka, taka majhna stvar, komaj vidna. In to sem imel rad, ta na to sera se veselil in s tem sem se igral, pogovarjal, dosegel, da me je poznala; in ta uborna stvar je bila moje vse — tako ubog, ubog som bil! In to si mi vzel, to, to » vrgel na tla in pohodil s svojimi podlimi, umazanimi škornjil Ali je kaj takega mogoče, aii je takega, kakor si ti, ustvaril Bog, ali sme tak živeti? Ne. Tak mora izginiti. Takemu mora sapa zastati. Sem, tvoj zadnji dih!.. .« Ln ne da bi zrahljal jeklene spone okrog goltanca, je sikal umirajočemu rablju v obraz njegove lastne besede, na grozen način oponašajoč njegov glas: >Kaj pa imaš tu? Daj sem, kar imaš. Te bom že naučil. Tu, pobriši!« Naenkrat pa, sredi groma in teme njegovega maščevanja, se je zgodilo z Ivanom Ne-pravom nekaj velikega, božjega. Videl je, kako je človek pod njim v svoji smrtni borbi, slaboten, nezavesten, pogrezujoč se, gibal z rokami. Videl je ti dve kratki roki, kako sta iskali pomoči, prosili milosti z negotovimi, ubornimi gibi, dve tipalki umirajočega človeka. Tako željno dviga ročice bolan otrok, tako pregiba svoje tenke ude majhna, nezavestna stvar. Po Nepravovih možganih in telesu in rokah je zaplal val, mil, osvobojujc.č, odrešujoč val. Njegov prijem se je zrahljal in izpustil, vse njegove mišice so popustile, v prsih mu je zavel hladen zrak od morja in zvezd. In v tem, ko se je človek pod njim brez glasu zrušil po tleh, se je Neprav vzravnal, globoko zadihal Ln v njegovem suhem obrazu je zadrli-telo kakor plač ali smeh; tako se je naslonil ob kaznilniški zid. Tako je stal, smrtonosne roke plosko pri-tisnjene na prsi. Samo malo trenutkov je stal tako, trenutkov, ki so trajali zanj nedoločljivo dolg ali kratek čas, in nepojmljivo mogočno, milo prenovljen je se je kakor srebrn studenec pretakalo po njegovem osvobojenem, odrešenem jazu. Ni mogel misliti, kasneje, kasneje bo mislil, vdajal se je trenutku, in po njem se je pretakalo in bil je ozdravljen in v njem je bila neizrekljiva sreča, razsvetljenje, osvobojen je in usmiljenje. Odprl je oči ta se sklonil k ornemu, ki je ležal na obrazu. Mehko ga je prijel za rame in dvignil. Moževe prsi so se dvignile, v njegovem obrazu, imajoč oči še vedno zaprte, se je zganilo. Neprav je pokleknil poleg njega, objel težki trup z roko in se mu ozrl v obraz. Slaba luč petrolejke je padala nanj. Neprav je držal to telo v rokah, ki se niso spominjale, videl je tega moža z očmi, lri ga Se nikoli niso videle. Uborna, čudna usteca eo bila v tem obrazu napol odprta, otroška usteca z majhnimi, šiljastimi zobki, spodnja ustnica pa je otožno visela nizdol. S previdnimi prsti mu je začel drgniti senca, v tem ko ga je z levo roko opiral. Ze po prvih potezah je orni odprl oči. Bile so kalne, videle še niso nič ter so se zopet zaprle. GrgraJ je in hropel. Neprav se je trudil z njim dalje, počasi, metodično, natančno, kakor da bi bil na vsem svetu sam s tem prebujajočim se, kakor da ne bi bilo nikjer nobene poti do ljudi. Samo včasih je moral prenehati in si oddehniti, da bi obvladal svoje blaženstvo. In nenadoma je opazil, da ga oni gleda, da se je življenje docela povrnilo vanj. Čutil je odpor v vsem telesu okrepljenega, ga izpustil. počasi vstal in stopil nekoliko nazaj. V pogledu onega je spoznal smrten strah, rad b! ga bil pomiril, potolažil, a vedel je, da lo ni moglo biti ta ga je pustil smehljaje, odpovedujoč se. Tedaj se je omahovaje dvignil tudi oni-Naslonil se je na zid na nasprUni strani ulice, So vedno gledal s široko odprtimi očmi in držal roke stegnjene nazaj. In tako se je začel tipati dalje, še vedno pričakujoč, da mu bo njegov premagale« sledil; plazil se je počasi v smeri proti vratom. Tedaj je odšel tudi Neprav, zamišljen, pogreznjen vase, svoje novo »tanje še ne obvladujoč — v smeri sveta. 17. Pač so se obračale njegove misli, ko je tako korakaj proti sredini mesta, nazaj na zaostalega, s pohlevnim usmiljenjem in radostjo, da je še živel. Nobena skrb se ni mešala vanje, da bi ga utegnil dati oni zasledovati, preganjati, aretirati. Tako se ta usodni večer nc bo končal. Ce bi pa vendarle bilo drugače, potem bo tudi to sprejel, saj ni moglo nič | na svetu izpremeniti nebeSke žetve te noči. Brez strahu je korakal in vendar ni vedel, kako popolnoma varen je bil. Kajti, ko je oni drugi dospel do malih vrat in v svoje stanovanje, resnično ni mislil na preganjanje. Drhteč, premražen, je takoj legel. Velel je ženi, naj mu napravi čaj, ki mu ga je godrnjajo prinesla na posteljo in tedaj šele opazila njegov bedni, zmedeni obraz. Začela ga je izpraševati, a brez vneme seveda, kajti v resnici ji je bilo zanj malo mar. On pa si ni upal povedati. Še vedno mu je bilo, kakor da bi moglo ono strašno zopet vstati pred njim, če bi je samo imenoval; že je zopet čutil kamenito pest na svojeim vratu, se zagrebel v blazine, še v lastni postelji drhteč in šklepetajoč od strahu in groze. Sele pozno ponoči, ko je bil kričaje planil iz sna, je dal pojasnilo. A ko se je začela žena nato ogorčevati proti zločincu in je za-dirčno zahtevala, da ga je treba prijeti in kaznovati, se je poln groze branil in njegove hlapčevske roke so se kakor v obrambo stegnile proti medli luči sveče. -■Ne, ne!« je kričal, »če ga ujemo, pride zopet semkaj ter me bo v svoji luknji umoril!« In žena mu je morala priseči, da od nje nihče ne bo ničesar zvedel o dogodku. Naslednji dan je ostal v postelji bolan, nesposoben, da bi vstal. Zašklepetal je vselej, kadar so se pred oknom zganili brestovi listi na najspodnejsih vejah, ki so segale do sem. Zakričal je vselej, kadar so se odprla vrata ta je vstopila žena ali kaznilniški zdravnik. In tudi ko je čez malo dni vstal ter zopet nastopil jetničarsko službo, je ostal izpremenjen. Bal se je kaznjencev in si je komaj upi s katerim ostati sanr, zdrznil se je vselej, kadar je pograd, ki ga je bil sam razklenil, zaropotal v svoj navoj. Kmalu je postalo jasno, da službi ni bil več kos. Uprava, pri kateri je veljal za zvestega in zanesljivega uslužbenca, se je zavzela zanj in mu poskrbela mesto v vojaškem muzeju. Tam je hodil poslej, molčeč in plah, med znamenji minule slave in med orodji surovosti, katere oblika se je izpremenila. Služba ,je bila lahka in imel je več prostega časa nego prej, kar pa zanj ni bila rtikaka sreča. Nič veselega ni bilo zanj, če je prišel zgodaj domov, v svoje tesno službeno stanovanje. Kajti njegova žena, ki je bila že prej mrzla in zlobna, ie postala sedaj še bolj zadirčna ta zagrenjena nasproti tenui možu, ki je sedaj izgubil še zadnje, kaT je imel — svojo vojaško strumnost; Zlovoljen in strašljiv je sedel v revnem sta-J novanju in jo oviral, da ni mogla prebiti svojih prostih ur na stopnicah z opravljivimi sosedami. Srdita je bila nanj tudi zato, ker je morala sedaj paziti na vsak novčič. Kajti v svoji novi, lažji službi je bil slabše plačan in njegov postranski zaslužek ni bil vreden besede. Tisti, ki so se izgubili v ta vojaški muzej, niso bili ljudje, ki bi radodarno delili napitnino: to so bili napol odrasli otroci iz raznih šol, ki so prihajali skupaj v svojimi učitelji ali pa v malih tropih, vedno pripravljeni, da store škodo ali drugo nerodnost; dalje so bili to malomeščani in mali uradniki, katerih notranjo klavrnost so dražili stari krvavi madeži in velike besede na praporih. Če je pa prišel kdaj kak pomembnejši tujec, ki je z bdečimi očmi korakal ob tej ropotiji »slavec in prosil za pojasnila, je dajal ta čuvaj zmedene, kratke in neprijazne odgovore, iz katerih se je le prejasno videlo, da ni ničesar vedel. Nato ga je obiskovalec, pustil in šel sam dalje. Tako je la7.il nesrečnik po hladnih dvoranah, med pisanimi cunjami praporov in zastav in zarjavelimi, krvavimi mučili. 18. Ivan Neprav je bil dospel daleč v notranje mesto in se znašel slednjič na klopi sredi lepo negovanega nasada na velikem vedrem trgu. Bil je eden izmed pridušeno lepih dni, s katerimi se poslavlja jesen, in mnogo ljudi je še bdelo in uživalo večer. Na poteh okrog Neprava, ki so bile posute s peskom, je bilo tiho, samo posamezni pari so šepetaje hodili mimo; toda po cestah zunaj nasada so sedeli ljudje na prostem pred restavracijami s pisanimi pijačami pred seboj ter kramljali in se smejali. To je oddaleč zvenelo lepo, posebno ker je vse te glasove spremljal in izpreminjal od nekod me-lanholično-bodri glas gosli. Platnene strehe pred restavracijami in redke, široko!istnate rastline, zelena trata, visoki drogovi z obloč-nicami, vse to je dajalo trgu nekaj tujinskega,. daljnega, žarečega. Neprav je sedel, gledal predse, in pokoj je bil v njegovem srcu. Prehodil je bil neizmerno dolgo pot in je stal sedaj na enem izmed ciljev, uživajoč kratek, radosten odpočitek; slad ka utrujenost dolgo mučenega, sedaj odrešenega mu je polnila srce ta vmes se je zlival srebrni zvok violin in sij mehke trate. Pogled mu je splaval po malem, nezemskein travniku in moral se je nasmehniti, in nekaj lepih besed mu je prišlo na misel, kak verz pač, ki mu je ostal iz otroške dobe: >Tu pase mir svoja bela jagnjeta.« Sedel je in počival. Noč je potekala, glasovi tam zunaj so postajali redkejši, posamnejši, zvoki glasbe so utihnili, ne da bi bil opazil, kdaj; luč na nekaterih jamborih je ugasnila, po smaragdni travi so legle rjave sence in med grmovjem .je vel hladen dih. Kaj se je bilo zgodilo z menoj nocojšnji večer, tam zunaj v ulici, je mislil Ivan Neprav in m vzravnal, kakšen trenutek jebll to? Tega nikdar več ne bom vedel. To je nekaj, kar se docela odteguje mojim mislim, saj se tudi ni-koll nisem bil učil misliti. Pa če bi bil tudi učen in moder, tega ne bi mogel nikoli več ponoviti, ker je pač onstran vseh besed ta nad umom. Kaj je bilo? Sovražil sem ga in ga hotel ubiti, tedaj je dvignil roke in jih pregibal tako... In tedaj sem vse razumel. Ali je bilo zato, ker je svoje roke pregibal tako, da sem moral misliti na zlatička? Da, tudi zato. Tako je biil zlatiček premikal svoje rjave ude, kadar sva se skupaj igrala. In potem ga je paznik pohodil. Pa ni bilo samo to. Ko je tako proseče dvignil roke, je bil tudi videti kakor majhno dete na blazini. Gotovo sem tudi jaz tako napravil, preje, doma, ko sem bil majhen. Saj vsi skupaj nismo tako zelo ločeni drug od drugega, kakor vedno mislimo, kje pa je meja? Kdo si bo tu dranil ločiti ta odbirati in reči: taik je ta, ta tako je ono, in to je dobro, ta ono je slabo? Da, tak čut približno je bilo tisto, kar je ondi v ulici naenkrat prodrlo vame, kar se mi je tako hladilno in milo razlilo po žilah kakor odrešujoče srebro. A bilo je še nekaj boljšega in večjega, mislim, le da se to ne da izreči. Paznik je bil nekoč majhno dete, ta v trenutku, ko mu je bilo umreti, je bil zopet otrdk, in za ono, kar je bilo vmes, kaj je mogel za to? Najbrže niti ne ve, da je zloben in krut, in meni, da dela prav. In mali zlatiček, ki me je tešil v moii celici, saj ta tudi ni na svetu samo zaradi utehe in lepote, ta čisto dobro vem, da se drugače ne hrani s cvetlicami, ki mu jih kdo prinese in da ne ždi potrpežljivo v vodnem vrču, marveč da lovi manjše hrošče, ta da žre ličinke in majhne polžke ta brezbrambne nage črve; in jaz, kdo pa sem, da bi sodil: to je dobro in to je zlo in bi hotel biti sodnik in maščevalec? Mlado dekle sem napadel na po- lju vročaga dne ki danes sem hoted izvršiti j umor. Nisem ga izvršil, toda kaj me je zadržalo? Čudež, milost. Seveda menim, da vem, da sem kljub sili in uboju vendarle nekaj drugega nego oni. Brezbrambnega imiftiti, tega pač ne bi zmogel. Najsi bo. A odkodi zakon ta razsodba, kje je sodišče, kateremu bi vse to predložil? Je-li kako sodišče za to? Kdo ve, za kate-! ro uho se vsi ti glasovi zbirajo v skladnost Tu je dobro jasen zvok, zlo pa temam, mogočen bas. Kdo ve, kdo ve. Ali ni nam samim včasih tako, ali mi bilo meni danes v ulici za trenutke tako, kakor da hi slišal to harmonijo. Kakor da bi zadonel kratek, krasen zvok skozi hitro odprša se vrata! Tedaj iznenada vemo, kako majhno in ozko in neumno je bilo vse, kar smo bili mislili in sodili ... Da, nocoj md je tako, kakoT da bi vedel, kod vodi moja pot, kakor da je ne bi mogel nikdar več zgrešiti. Kakor da bi se mi resnica srebrno pretakala po žilah ta je ne bi bilo mogoče več izmiti celo življenje. Ali je pa tudi res tako? Ali sedaj bolje poznam sile, ki de lujejo v meni, ali sedaj bolje poznam svoj mali prostor v velikem načrtu? Ali poznam njegovega? Zakaj je b® ustvarjen, om, ki sem ga hotel umoriti? Zatkaj ima ta usta, te čeljusti ta to oko? Kdo pa je in kaj neki hoče na svetu? Živi in dela in ne ve ničesar o sebi in tako zopet izgine s sveta, kaj je to potem bilo? — Življenje je biilo, življenje! Močan piš vetra je zavel po drevju in grmovju. Neprav je globoko zadihal. Da, tako je. Tako je. O, življenje! še sem mlad. Razprostiraš se pred menoj kakor velika, blesteča ploskev z -vsemi svojimi nevarnostmi ta pošastmi. Na ladji se odpeljem vate, z mladostnimi močmi še in nanovo pripravljen, da te, ti, silno, pozdravim in nazovem prijatelja, z vsemi, vsemi, vsemi tvojimi stvarmi! B. N.: „Lfubi Gospoda! Kaj se je zgodilo med nama, kdaj in kako, sama ne vem. Nekoč sem začula v sebi glas: »Ljubi Gospoda!« Jaz sem bila drobna, bela punčka, županova hči. Ne bedna in ne polna trpljenja, kot je večina onih, ki spoznajo Gospoda. Nikoli nisem trpela lakote. Imela sem vedno v izobilju belega kruha, pa tudi kaj boljšega se je našlo v naši shrambi. Le sama sem bila često — tedaj je stopil Gospod na mojo pot. Nisem mogla razumeti, čemu sva se midva tako tesno združila, kajti tedaj sem imela vsega dovolj, mislila sem, da mi ni bilo treba Njegovih tolažilnih besed. Navžila sem se dosti znanja in ko sem se vrnila iz šole domov, me je mati objela z ljubeznijo. Bila sem srečen otrok. In Gospod mi je razširil vsa obzorja: spoznala sem razne skrivnosti in lepote kljub svojim mladim letom, spoznala sem vso človeško bedo, ki jo človek v mojih razmerah, sam od sebe nikoli ne spozna. Bilo je približno pred sedemnajstimi leti. Mamica mi je umrla tedaj. Oče se je pa oženil drugič in v naš srečni dom je privedel žensko, ki mi je vzela vso njegovo ljubav. Ni me imela rada, v besedah do mene ie bila trda in pogledi so ji bili mrzli kot led. Poprej, dokler je še živela mamica, sem česlo zahajala v gozdove. Nabirala sem gozdne cvetke in jagode in jih prinašala mamici domov. To delo mi je bilo potrebno. Moja duša je bila ustvarjena, da ljubi in da v ljubezni izvršuje dejanja, ki ' se ugodno dojemajo drugih ljudi. Sedaj pa je i ležala mamica pod ono rušo pri sv. Vidu in ni I več potrebovala ne cvetk ne jagod, moja lju- ! bežen ni bila potrebna nikomur. Nisem več I zahajala v gozd. Prežalostno mi je bilo tam, bolelo me je, da ne potrebuje nihče več mojih gozdnih daril. V dolino sem hodila odslej. Doli za njivami, pri potoku sem našla novo zatočišče. Valčki so šumljali, cele popoldneve sem zamišljena strmela vanje. Mislila sem, vedno sem mislila: Bila je solnčna, zelena pomlad, tedaj je mamica umrla, in potem je vse bežalo mimo mene, poletje, jesen in zima, ne da bi pustilo v moji duši kak globlji vtis. Prišla je nova pomlad in tedaj se je oče zopet oženil. Lepa je bila moja nova mama, toda v moji duši je rastel za njo le gnjev in mržnja. Ob potoku sem sedela vsak božji dan. Tu tedaj se je nekoč zopet ozrl Gospod name. Lejica,« mi je dejal, — kadar govori z mano. mi vedno reče tako —, »Lejica, z ljubeznijo si moraš ljubezen pridobiti. Pojdi v gozd, Lejica. pojdi zopet! Naberi cvetk in jagod in jih nesi novi mami, pojdi Lejica, cvetka moja!« Lepše od najlepše muzike so Njegove besede, Njegov glas je tako topel, blag in mehak, nepopisno mil, z ničemer ga ne moreni primerjati. Srečna sem, do blaznosti sem srečna in bogata, kadar čujem la glas. Moram jokati. ;i sama ne vem čemu in skozi solze se smejem, ladko kot nikoli. »Ljubi Gospoda«, je dehnil še enkrat, jaz pa sem odšla, kakor mi je bil ukazal. — Ko pa sc je jelo mračiti, sem za-ihtela od boli in sramu. Ne ene cvetke ni bilo v mojih rokah in sočne jagode sem rajši gazila z nogami, kakor da bi jih nabirala. V ušesih so mi zazvenele zadnje Gospodove besede in hitela sem, hitela sem nazaj. V naglici sem natrgala nekaj cvetlic in jagod, da sem še pred večerom prišla domov. Nova mama je bila vesela mojega darila in ves topel je bil njen pogled, ki je ves večer počival na meni. Odslej sem vsak dan hodila v gozd in vedno večje šopke sem nosila svoji lepi mami. Vzljubila me je. Celo to sem dosegla, da sem zopet smela nositi brjtarjevim za gozdom živila kol nekoč. Gospod je bil z menoj, ali je čudno, da sem dosegla tako popolen uspeh? Minilo je leto in prišla je nova pomlad. V vrtec doli pod mojim oknom je nalresla vse polno bujnih, dehlečih cvetlic. Sladek in opojen je bil njihov vonj, ki mi je vlival v dušo neko nepoznano hrepenenje. Vsak večer sem sedela ob oknu. Bila sem tako srečna v teh majskih večerih! Čutila sem bližino Gospoda in v razkošni krasoti prirode sem slutila Njegovo dobroto. Neko noč sem začula pod oknom petje. Srebrn moški glas je pel pesem o luninem siju v majskih nočeh. Ta glas me je čisto omamil, bil je tako sladek in topel — vsa sem se tresla. Vedela sem: bil je Pavletov glas. Potem je prihajal često pod moje okno. Vzljubila sva se in to je bila Gospodova volja. — Toda najina spomladanska sreča ni trajala dolgo. Zažarel je ogenj po celi zemlji in tudi proti Pavlu je iztegnil svoje zublje. Pavle je odšel na vojno in moje srce je zakrvavelo. Dolgo se ni vrnil, toda Gospod je bil z menoj. Govoril mi je in jaz sem verovala Njegovi besedi. Rekel je, da pride in da sem jaz Pavletova. Skozi našo vas so tedaj korakale trume vojakov. Ostajali so pri nas in zopet odhajali, kakršen je bil pač nalog, ki so ga dobili. V naši hiši se je naselilo nekaj častnikov. Požirali so me s svojimi strastnimi, poželjivimi pogledi. Le eden izmed njih je bil ves drugačen. Bil je dober z menoj in z ljudmi in rad me je imel. Dejal je, da se bo vrnil, ko mine vojna, v našo tiho vas in da bo mene odpeljal s seboj. Sram me je dnnes tega, moje srce je bilo za hip že v dvomih, kdo je pravi in koga naj se oklene. Pavle je bil teko daleč in kdo ve, ali se kdai še vrne domov, dobri častnik pa je postajal mojemu srcu vedno bližji. Sedanjost je vedno močnejša od preteklosti. Pa je ponoči, ko sem močila blazino s solzami, zopet stopil Gospod k meni in mi rekel: »Pavletova si!« S tem je bila borba končana in noben dvom ni več mučil moje duše. Pavle se je vrnil in postala sva mož in žena. Da bo najina sreča popolna, nama je Gospod podaril sina. Minila so leta in danes je zopet dan, ko išče moja duša Njega, ki je vedno balzama vlival na njene rane, ki je z eno svojo besedo ublažil vsako njeno bol. On, ki je del mene, tako tesno spojen z menoj, kje se mudi, čemu ne pride, ko Ga tako željno čaka razbičana moja duša. A Njega ni... Doli v bolniški sobi leži na smrt bolan moj otrok. Ob njegovi po-stelji stoje zdravniki, ki več ne verujejo v njegovo ozdravljenje. Kaj so dejali, ali sem čula prav, oni čakajo le še konca? Jaz pa ne morem biti doli pri njem, jaz ne morem čakati konca! Zbežala sem gori v svojo sobo, da tukaj v samoti poiščem Gospoda, da pride, kakor je vedno prišel v vseh težjih trenutkih mojega življenja, da se me usmili in mi pove: bo li živel moj edinec ali bo umrl. Prej ne morem verjeti zdravnikom in prej se no morem posloviti od moje umirajoče sreče. Jaz vem, da bo prišel. Mora priti, saj Ga čaka, kakor vedno, željno in vdano Njegova Lejica, Njegov otrok. Iz bolniške sobe se čuje pretrgan jok in vzdihi. Kdo je doli? Pavle in služkinja in zdravniki, ki so izgubili slednjo nado. Neprestano letajo po sobi sem in tja Vsak njihov glas in vsak korak je zame težak udarec.'Moji živci so uničeni, bojim se, da bodo popustih. Toda lo se ne sme zgoditi, dokler se me ne usmili in mi ne šepne v duši Njegov odgovor Vsa moja duševnost se intenzivno bavi z Njim. Moči mi popuščajo. Vrgla sem se ob steni na tla: »Moj Gospod! Moj Gospodi« Iz svojega obupa zajemam moči za prošnje in te prošuje so brezkončne iu silne. »Ne daj, moj Gospod, ne daj, moj Dobri, da omagam v svojih prošnjah, da neham prosili! O, Cuj me kakor vselej, ko To je klicala moja duša: pridi, pridi! O, reci: da. Ileci, da-bo živel, reci, da bo ozdravel, Ti neskončni, Ti Dobri, reci, reci! Slušaj me, daj, kajti čutim, da ne morem več!« V moji duši se je nekaj zganilo in začula sem Njegov glas: »Umiri se — ozdravel bo!c Hrupni koraki so me vzdramili. Ležala sem ob steni, kdo ve, koliko časa že. V duši yem čutila blažen mir in neka ugodna utrujenost je ležala na meni. V sobo je stopil naš hišni zdravnik in veliko veselje mu je sijalo iz oči: »Neverjetno, neverjetno, kolikor časa živim, še nisem doživel takega čudeža! Veste, kako je bilo z njim. Danes je že kazal vse John GaIsworthy: Prve dni februarja 1924 je bilo, ko je sedel Jon Forsyte po ravno prestani hripi v vestibulu nekega hotela v Camdenu, kraju v Južni Karolmi. Svetloplavi lasje so se mu začeli jeziti; čital je o llnčanju nekega črnca. Nekdo za njim je dejal: >Ali greste danes z nami na izlet do starih gomil?« Pogledal je kvišku in videl mladega moža, s katerim se je bil pred kratkim seznanil; imenoval se je Francis Wilmot ter je prihajal iz dalje južno ležečega dela dežele. »Z veseljem. Kdo pa še pojde?« >0, samo gospod in gospa Pulmore Hurrison. angleški romanopisec Gardon Minlio, Blai-rova dekleta in njihove prijateljice, moja sestra Ana io jaz. Če bi se radi gibali, bi mogli jezditi.« »Izvrstno. Ravno danes so dospeli novi konji iz Kolumbije.« »A, to je imenitno! Moja sestra in jaz bova tudi jahala in nekaj Blairovih deklet tudi. Ostale morejo Hurrisonovi naložiti na svoj voz.« »In kakšne gomile pa so to, ki naj jih obiščemo?« »Indijanske, stare baje že na tisoče let. Meje sestre menda še ne poznate?. Dospela je se-le včeraj.« »Ne. Kdaj odrinemo?« »Opoldne. S konjem je približno uro ježe skozi gozdove.« Ob dvanajstih je stopil Jon v jahaški ©pravi pred hotel, kjer je stala petorica konj; dve od Blairovih deklet sta se odločili za ježo. Jahal je na sredi med njima; Francis Wilmot s svojo sestro spredaj. Blairovi dekleti sta bili mladi in čedni, sveže barve, okroglega obraza iu neoporečne polti: tip čedne Američanke, na katerega se je bil v teku dveh in pol leta svojega bivanja v Ameriki navadil. Najprej sta bili tihi, nato izredno glasni. Jezdili sla na moškem sedlu, in to izvrstno. Jon je zvedel, da sta stanovali tako onidve kakor tudi prireditelja piknika, gospod in gospa Pulmore Hurrison, v Long Islandu. Vpraševali sta ga vse mogoče o Angliji in Jon, ki je bil zapustil domovino z devetnajstimi leti, si je odgovore sproti izmišljal. Čez glavo svojega konja se je začel hrepeneče ozirati po Francisu Wi!motu in njegovi sestri; ta dva sta v krafkem skoku jahala pred njimi in ves čas molčala, kar je učinkovalo oddaleč nenavadno spokojno. Pot je vodila skozi igli-čast gozd, med redkim, tenkim drevjem, po precej peščenih tleli; solnce je sijalo jasno in toplo, zrak je bil še hladan. Jon je jezdil po-plesavajočega plavca in se počutit tako, kakor se čuti človek prvi dan po prestani bolezni. Blairovi dekleti sta hoteli vedeli njegovo mnenje o angleškem romanopiscu — bili sta strašno radovedni, da bi enkrat spoznali resničnega intelektualca. .Ton je bil čital samo eno njegovih knjig ter se je spominjal izmed vseh živih bitij v njej samo na neko mačko. Dekleti nista poznali nobene njegovih knjig, slišali pa sta, da so bile mačke, ki jih je popisal. v resDici izborne. Francis Wilmot je pridržal svojega konja in pokazal na velik grič, ki ga je bila očividno KAVARNA - RESTAVRACIJA »PROMENADA« Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored, odprta do 2 zjutraj. Radio koncert, ločna in cenena postrežba, prvovrstna vina, vedno gorka iedila. Se priooroča MAHAJNC. simptome umiranja, bili smo pripravljeni že vsi, tudi gospod Pavle, prav vsi, pa ti jo na- onkrat zaspal in čisto zdravo smrčal vse dn sedaj. Sedaj pa je odprl oči in nas pogledul, ta mali lopov, prav tako, kakor pred boleznijo. Lačen je, pravi. Jesti hoče. Temperatura je padla, puls je normalen. Kdo bi si mislil---: »In pred kolikim časom je zaspal? ' sem prekinila sicer tako redkobesednega zdravnika. »Pred štirimi urami, gospa.« »Torej, štiri ure sem spala ...« Doktor me je pogledal začudeno, skoraj jezno, zmajal z rrlavo in odšel iz sobe. Iz moje duše je pa vrelo: »Ti Dobri, Ti Vsemogočni, o večna Ti hvala!« Solze so mi zalile oči. a usta so mi šepetala: »Tvoja sem, vsa sem Tvoja za večno!« I« izoblikovala človeška roka. Vsi so se ustavili, dve minuti molče zrli na grič, dejali, da je »zelo zanimiv«, in jahati dalje. V neki kotanji so potniki obeh voz zložili zaloge jedi in pijače na tla. Jon je od vedel konje in jih privezal poleg Wilniotovih. »Moja sestra,« je predstavil Franci« Wil- mot. »Gospod Forsyte,« je dejala sestra. Pogledala sta se. Bila je vitka, toda izrazito krepka; nosila je dolg temnorjav plašč, jahaške blače in škornje; izpod mehkega rjavega klobuka so se vsipali temni, kratki lasje. Njen obraz je bil bled, precej ogorel ter je imel izraz brzdane odločnosti — čelo je bilo široko in vedro, nos raven in nekam drzno kipeč; ustnice niso bile pobarvane, usta raje velika, pa lepo oblikovana. Kar je pa na njej najbolj vzbujalo Jonovo pozornost, so bile njene oči, ki so bile čisto take, kakor bi jih morala imeti po njegovih predstava!' povodna vila. Bile so nekoliko poševne, jave barve, mirnega pogleda ter nad vse zajemljive; ne bi bil mogel reči, če ni nekoliko škilila; a če je bilo tako, jo je delalo to le še nekako bolj privlačno. Bil je v zadregi. Molčala sta oba. Francis VVilmot je pripomnil: »Menim, da sem lačen.« In tako sta šla skupaj k izložene-mu brašnu. Nenadoma se je obrnil Jon na Francisevo sestro: »Vi ste še-le pravkar dospeli, gospodična Wilmot?« »Da, gospod Forsyte.< »Odkodi?« »Iz Naseby-ja. Leži med Charlesfonom in Savannahom.« »O, Charles ton! Tam mi je zelo ugajalo.« »Ani je bolj všeč Savannab,« je pripomnil Francis Wilmot. Ana je prikimala. Očividno ni bila posebno zgovorna, a njen glas je zvenel ob maloštevilnih besedah, ki jih je izgovorila, prijetno. »Tam, pri nas, je zelo samotno,« je rekel Francis. »Skoraj sami črnci. Ana še ni nikdar govorila s kakim Angležem.« Ana se je smehljala. Tudi Jon se je nasmehnil. Nobeden o predmetu ni govoril dalje. Dospeli so do brašna. ki je bil tako razpoložen, da je bilo mogoče posamezne .jedi doseči le z naporom vseh mišic in z vsemi mogočimi, prebavo pospešujočimi gibi. Gospa Pulmore Hurrison, dama približno štiridesetih let in energičnega videza, je sedela s stegnjenimi nogami na tleh; angleški romanopisec Gur- bil ce mogočo Se bolj molčeč. Opazil je, da je trojica Blairovih deklet z dvojico prijateljic osnovala zaroto, dn bi začele molčeča Angle-za,Jvakor hitro bosta samo njim prepuščena, vleči. vVilinotova malobesedha sestra mu je Dtla v tolažbo; Čutil je, da ne bi bila ni!i upravičena niti voljna, da se loj zaroti pridruži. V s voh zadregi se je zatekel k opravilu: podajal je jed t ler bil vesel, ko je bil listi del zabavnega programa, ki je obstajal v tem, da je bilo trebft v neudobni drži jesti, pri kraju. Pikniki, Kakor marsikatere druge družabne prireditve so Iepsl, dokler so pred nami aH pa ?.c za nami, kakor pa, kadar jih ravno uživamo I o jedi se je izvršila običajna ločitev po spolih, tn ko ie poteklo primerno časa, so zopet vso zložili v košare in odšli k avtomobilom in konjem. Oba voza sta krenila dalj) proti drugi indijanski gomili, ki naj bi ležala nekaj kilometrov dalje. Francis Wilmot in dve Blairovi dekleti so hoteli jezditi nazaj in gledali pri polu. Jon je vprašal Ano Wilmot. kakšna je njena želja. OdloČila se je za drugo gomilo. Zasedla sta konja in molče jozdila po gozdni poti. Slednjič je dejal Jon: »Ali imate radi piknike?« (Dalje prihodnjič.) Modne Modno žensko perilo Za perilo se — žal! — vedno bolj uporablja pral-ua svila. Kroj pa se pri-lagojuje vsakokratnemu kroju obleke. Na sliki vidimo nekaj vzorcev (od leve na desno): Spalna srajca iz roža-ste pralne svile z volani in svilenim trakom za pu6. J mbinaeija iz pralne svP krašena s čipkami; pod -ilom so hlače, tako da p dslavlja kombinacija f ijco, hlače ln krilo. Svilena kombinacija srajce in hlač, ki poleti nadomešča tudi spodnje krilo. Kmenekuva Mežka mu tud beseda don Minlio je spravil poleg nje svoje noge . zelo rezerviran položaj; in potem je'sedela tu cela množica mladih deklet, vse čednih nog, ki jih niso ravno skrivale. Nekoliko stran je sedel gospod Pulmore Hurrison in se z ošilje-nimi ustmi prizadeval, da bi odmašil veliko steklenico. Jon in Wilmotova so sedli k ostalim. Piknik se je začel. Jon je kmalu opazil, da so od Gurdona Minha splošno pričakovali, da bo povedal kij več nego: »Da,« »Res!«, »Ah!«, »Aha!« To pričakovanje se pa ni izpolnilo. Sprva se je slavni pisatelj vneto prizadeval, da bi vsakega poslušal, potem je pa kakor zamrl. Jona je obšlo patriotično obžalovanje, kajti i sam je Jest sm mela že una nedela beseda in b mogu pridet zdej Gustl na vrsta. Pa in mende na bo zameru, če mu jest enkat se-žem u beseda in pro-sm use častite bratike in brauce, de uej m nkar več na pišeja ln udguvarjajo na moje eksperimente, de me na uja čist kumfuzne naredi. Kulker mam las na glau m je žou, de sm se spestila u te sa-lamenske eksperimen-| talne grafologične študije, al kuku b rekla te moj j pulumi. Sam škrat me je zmotu. Taka reč ni za j babuce. Me mama preveč drugeh haklih uprauku, j de b se sjmšale še u take eksperimente, ke nisa I za nkamer. Scer pa nism jest uržah. Men se še sa.inol ni, j de uja Ide prec tku zares zagrabil za moj fcrbec. ; Morte mislt: prec druh dan sm dubiln en ceu koš ! pisni, pol pa še dan za dnevant pu eneh stu. Pisma-uose je biu že kar najavoln. Preh, dokler se še nism zmislela te naunmast, je hodu pismanosc sam I ukul peruga ene parkat k nam, a je prnesu za i muža kašna cajtnga al pa kašn upumin, drgač ga pa ceu mesc ni blu bliz. Zdej pa pumislte, kulk mam dela, predn usak d.1n te pisma preberem in pregledam, nazadno pa šc u vornga denem, de videni, kdu me je čisl pugruntu, kdu mo jc na pu pugruntu, pol pa še, kdu me ni prou nč pugruntu. Use Iu morm pn nazadne še na prucente zrajtat, če čm vedet, pr čim de sm. Tu mam strašansk enga dela. In use tu so nabere dupoune, glih ke mam kuho. Zavle lega zlumka sm že dvakat zarošlan močnk, ke ga iz mojem možem tkula preke konc mesca ta nar bi furkaiktga ir. srtmstegB tiskan pristne In z ,1am-slvora razpoSilia mara in po'unnn tvornica tambiirlf Stieaan M. Q»g, Sisak 950 Na zahtevo pošljemo vsakomur ci.iiib tamhiiric za Sion j. Odliki,van .- 3 zlatimi kolajnami in Urami Prix- nn. i Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna »ha li m*ina rorgacs, mim Topola, ie stalno na zatogi. ■ ubrajtava, čist du frementa prsmudila. Še dons moj mož zaule tislga močnka mulo pase in me še na pugleda. Usaka reč pa, ke ja upoune ua miza prnesem. la tiar preb puduha, predn žlica u roka uzame. Buli na przaden. če nima la prauga duha. Prec prleti žlica za mana. Pojsll že vs čas, kar ugajnam te študije, še nism pustlnla, pa puniedeu tud še ni blu. Špctera se je mož ie naveliču. Zr.dn čas je kar tih, pa iz glava miga. Kašn konc u t? reč še uzela, pa sam Buli ve. Kokr sm rekla: taka roč nI za ženske. S takem eksperimentom nej se le dedci ubijaja. Kene, dedci prideja upoune lepti iz kancelnrije dam, se usedeja šrok za miza in čakaja, de jh pupedenaiiia. Uss jm morš h unga prnesl, če ne pa gudrnaja in sit-nast stresaja. Ke se nazadne še Črnga kufeta na-žlampajn, t pa pržgeja So kašna smrdliva cigara, de vs Ifl u cimre pufrderbaja, j>ol naprej pa več na veja, kua b pučel in tekat jim začneja use sorte muhe pu ginu brenčat. Moj mož je že tak, druli pa mende tud nisa nč bulš. Zadnč sm mu rekla: »Ti, dej no miza pogrnt, t um prec župca pfnesla.« »Kašna miza,« jo zarežu nnd niann. ;>Tu ni miza, tu je doživetje.c — »A se I meša?: sm se zače-dila. »Sej t lohka ud tišlarja rajtnga prnesem pu-kazat, ke ja je delu. On u ja vodu, a je narodu miza ali duživetje.« — »Tišlar figa ve'. Use, kar videš al pa pušlataš ukul sebe, je use sam duživetje, pa nč druzga.« Vite, takele muho brenčeja dedcem pu glau, kedr nitnaja druzga pametenga dela. Hvala Bogu, de sme babneo bi pametne. Ce b mu jesl pitstauln ena skleda duživetja na miza namesl krumperjn, na vem, kuku b me pogledu. No ja, pa pestima dedce, nej pučneja. kar jh veseli. Kun b se me utikale u nhno reči, ke ui-mama nč ud tega. Jest bom rajš povedala, kuku sm iipraula iz sojem grafologičnem eksperimentani. Veste, de je use skp ena figa. Use sorte sa 111 skp naklubasal, pn nubedn ni prou ta prave pugruntu. En sa clu reki, do sm dedec in dc mnm douge meslafe pa šnajdfedr za klubukatn. Prsmoda. Na-pu me. jh je pugruntal sedemosmdesel in pu pru-centa. Skori čist pugrnulu me je pa sam edn in pu prucenta. Ta prucent in pu m jo pa tkula pisu: »Ti, Neška, ti s ena čist flelna ženska. Nis vitke pn tud ne britke linije, ampak glili prou ukrogla. Stara s tkula pr en glih usake dve let za en let mn. Uči maš use sorte farbe, kokr s glih pr vol. Kedr se z dedcam špeteraš, glodaš kot belcebub iz krugle, drgač pa hedu frajndlih. Lase pa nimaš nč štantek farbe. Kedr se napuras za tejater, maš lepu črne, drgač pa na vem, kuku b reku, da b se t na zameni. Nus maš glih na sred ksihta. Zube maš use soje, en sa t sami zrastl, ene s pa pestila nardit in s jh tud mende že plačala. Pu-slave s glih prou velike in hedu gibčne. Še bi gibčn je pa loj ježek in precej špičaste ublike, tku, de je revež tist, ko ga ti najn nasadiš. Kulk je dotig. b pa ta nar loži toj mož konštatiru, kedr mu ga pukažeš.« n. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri re«. * " * I CClfli re« rad r. i n. z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ~ Za hranilne vloge lamči poleg rezerv m hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Precltiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, ortički od 1 Din naprej, blazine, milje eto. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Mateh & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strukel}. Vezenje zaves, perila, monogramov etc Entlanie, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Izue.ujojose na,n ,vej§l modeli otroških — in igra nih vozičkov, Iriciklji, razna novejša dvokolesa, šivnlni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.I., tovarna dvokoles in otroških vozičkov '-iubljniia, Karlovska cakU iL 4» Priporoča sc prvi slovenski zavod tfz^lesnna zaoarouainlca LlnbMana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, PfarčevtSev trg 6, Sara je?®, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Inseriraite v ..Slovencu"! Naš i zdravnik S. S. — It. Otrplost iilja in srčne motnje pri možu, ki nosi že polosmi križ, so skoraj da pravšni znaki pozne dobe — pojemajočega življenja, saj pravi že sv. pismo, da so ta leta podarjena in malokdaj brez težav. Izmed domačih sredstev priporočam za tri mesece redno rabo česna in sicer po en strok na dan, zoper zaprtje 2—3 žlice presnega kislega zelja na tešče, sicer pa grenko ali karlovaško sol (po eno žlico na veliko čašo vode). Kopeli za noge so priporočljive, dva- ali trikrat na teden, tople seveda s kakim m. zlim polivom na koncu in krepkim osušenjem. Zoper pečenje in zbadanje po podplatih bi kazalo odrgniti ta mesta z žganjem ali močnim kisom tiste večere, ko odpade kopel. Menim, da so vsa ta navodila izvršljiva v kmetski hiši, kjer ni »kovačev« na razpolago. F. G. — K. Značaja vaSe očesne in ušesne bolezni ne morem presoditi, zdi se mi vendar, da spadata obe v skupino pridobljenih, ne podedovanih bolezni in zato se menda ni bata, da bi se mogle prenesti na potomstvo. Seve, to moje mnenje je b: ezobvezno in zanje ne prevzemam ni-kakšne odgovornosti, ker vas nisem sam pregledal in raziskoval vzroka vašim boleznim. Radi gotovosti, ki je vsekakor važna za vaše nadaljno ravnanje, obrnite se vnovič do zdravnika, ki vas je pregledal in mu zastavite to vprašanje. J. J. — B. Krvav izmeček imate že dva meseca pri kašljanju in brez nJega? Vaše početje se mi zdi lalikomiselno, da se ne potrudite do zdravnika, ki jih imate več v bližini ali v bolnišnico, ki tudi ni daleč. Ali pri vas začenjate gasiti požar, ko je že vsa hiša v plamenih? Z. F. — Lj. Zdravniško pomoč odklanja vaš soprog, kakor pišete, dasi ima po neki zdravniški ugotovitvi »pregosto kri« m mu je oče umrl zgodaj, »ker ga je zalila kri« (možganska kap?). Kako naj jaz presodim, ali je vašemu soprogu kakšna zdravniška pomoč zares potrebna in kako naj ga preverim, da so vaše bojazni utemeljene. Kako naj ga primoram, da se ukloni vašim željam in zahtevam, saj ima mož že tirolska leta — in domačo pamet! Ako menite, da bi se dalo resnično ali dozdevno zlo preprečiti s primerno dieto (prehrano), se strinjam z vami in odobravam vaš naklep, da mu pričnete zgoščeno kri redčiti. Odtegujte mu polagoma, a vztrajno meso vseh vrst, zlasti svinjino in drobje, pa tudi jajca in zabelo, a vse to tako previdno in neopazno, da vam dedec ne vzroji in uide — v krčmo na hrano! A. V. — M. Vnetje žolčnega mehurja se silno rado povrača, zato vam svetujem, da se držite predpisane hrane še dalje, kakor vam je naročil zdravnik. Ne poskušajte na svojo pest ničesar, raje se posvetujte prej s svojim zdravnikom, kaj smete in kaj ne. Pri tej bolezni vam bolj svetujem opreznost kakor drznost! A. K. — D. Onemoglost ni nič posebnega pri možu, ki ima naporno, odgovornosti polno službo, ki neredno živi. mo da preveč pije in kadi. Urediti bi trebalo življenje, opustiti škodljive razvade in vsaj tri mesece Bato mirovati Nikar ne poskušajte s siljenjem in morda celo z reklamnimi sredstvi! Odmor in življenjski red sta uspešni zdravili! J. J. — M. Boleč čir na otekli goleni pri postavnem možu ni lahka, a tudi ne brezupna zadeva. Pri vašem primeru se stanje ne izboljšuje, lcer ni vztrajnega in smotrenega zdravljenja in ker se menda držite samo od zdravnikov predpisanih zd.avil, ne vršite pa njihovih naročil glede kopeli ali ovitkov in obkladkov, glede mirovanja in morebitnega masiranja ali obsevanja ali ogrevanja, prehrane in iztrebljanja, kar je navadno večje važnosti od zdravil. Ako bolnik trpi in je golen toliko razboljena, da jo je treba dvakrat na dan prevezovati že radi snažnosti, potem pač kaže, da odrine bolnik v bolnišnico vsaj za toliko časa, da se čir ozdravi in bolečine omilijo. Ne bojte se, da bo trpelo splošno zdravje, ako golen ozdravil Menim, da bo staremu možu prav dobro delo, če bo mogel spet malo več gibati. A. D. — Lj. Vnetje priušesnih slinkok (»mumpsc) povzroča včasih vnetje mod, zato se mi zdi vaša zgodba verjetna, neverjetno pa je dejstvo, da se mlad človek, ki ima na razpolago veščo zdravniško pomoč brezplačno, sam trapi in muči z bolečinami in bolnimi mislimi. Kar je po-kvaijeno, se bržkone ne bo dalo več popraviti, vendar se dajte pregledati zdravniku, ki vam razloži položaj in vas oprosti mučnih skrbi za bodočnost. Pripominjam, da se >mumps« običajno ne povrača. M. G. — Š. Na tuberkulozo kaže vse opisovanje, kar slutite sama, gotova spoznava je mogoča samo na podlagi zdravniške preiskave. Tudi če je moja domneva pravilna, ni s tem izrečena — smrtna obsodba, dasi si želite umreti, kakor pišete. Tuberkuloza spada, hvala Bogu, med ozdravljive bolezni, in dobra tretjina tuberkuloznih bolnikov ozdravlja v ugodnih življenjskih razmerah in pametnem prizadevanju sama po sebi, tudi d.uga tretjina jetičnikov preboleva bolezen z zdravljenjem, ena tretjina pa umira po krajšem ali daljšem hiranju. Mnogo je odvisno od resnega hotenja, v katero skupino se bolnik uvršča... I. K. — T. Alkoholizem se da ozdraviti v posebnem zavodu, kjer je treba zdravljenja najmanj pol leta. Žal, da v naši d žavi nimamo takih zdravilišč, ki bi bila bolj potrebna kakor marsikatera druga. Bolj težko je zdraviti alkoholika izven zavoda, uspeha je pričakovati samo v primeru, da alkoholik sam resno želi ozdravljenja, b. ez njegovega hotnega sodelovanja ne gre. Pri ženskem alkoholizmu je zdravljenje znatno težje zlasti v primerih, kjer alkohol izpolnjuje življenjsko vrzel — življenjsko nezadovoljnost in puščobo. Izplačalo bi se poskusiti z zdravljenjem samo v tem primeru, da dobi alkoholu vdana žena vendar kakšen pameten življenjski smoter, ako ne v družini, pa zunaj nje, saj je povsod čuda mnogo ljudi, potrebnih tuje pomoči in ljubezni! dinarjev in ste to pravdo igubfli, potem Vam » «e- i danjera sporu, ko Vas terja tvrdka aa plačilo zneska 22.000 Din, ne moremo drugega svetovati, kakor da se posvetujete t odvetnikom, ki je za Vas vodil prvo pravdo in mu je Vaše medsebojno razmerje znano. Kakšen bo uspeh te pravde pa Vam ne moremo prerokovati. Obresti zastarajo v treh letih. A. S. Z. Pred 10 leti ste poslali večji znesek, ki se naj bi porabil za delnice neke takrat se snujoče banke. Čez dve leti ste dobili delnice dotične takrat ustanovljene banke, niste pa prejeli obresti za dve leti založen denar. — Takrat bi se morali pobrigati, kako so se obresti poračunalo. Po preteku 3 let pa zastarajo neizterjane obresti. — Informacija, kako dotična banka stoji, pa ne spada med pravne nasvete. Vprašajte pri kaki drugi banki. Dedovanje po očetu. P. A. Umrl je oče brez oporoke. Vprašate, če ste kot najmlajši sin upravičen zahtevati mesto denarja zemljo, kolikor pride na enega otroka. — Ker ni oporoke, bodo vsi očelovi otroci dedovali enake dele čiste zapuščine. Stvar dedičev je, da se dogovore, kdo bo prevzel zapuščino v naravi in kako, ali v denarju ali z zemljo, bodo izplačani oziroma odpravljeni so-dediči. Če se ne bi tnogli dogovoriti, potem imate le pravico, da zahtevate prodajo cele zapuščine in dobi vsak dedič svoj delež v denarju Nakup rabljenega stroja. A. O. D. Kupili ste že rabljen šivalni stroj, ki ste ga potrebovali za šivanje starih čevljev. Poizkusili ste pa le šivanje na novem krznu boksa in je dobro delal. Prodajalec je pa trdil, da šiva vse enako dobro, torej tudi stare čevlje. Plačali ste 1000 Din. Sedaj ste ugotovili, da stroj ne šiva starih čevljev, da je pokvarjen in za šivanje starih čevljev neuporabljiv. Vprašate, če lahko razrušite pogodbo. — Pri prodaji rabbenih strojev, koles itd. navadno prodajalec ne jairči in mora pač kupec sam gledati in preizkusiti, kaj kapi. Le če ste se izrecno dogovorili, da kupite stroj predvsem za šivanje starih čevljev in Vam je prodajalec zagotavljal, da Siva stroj tudi stare čevlje, potem Vam prodajalec jamči za to lastnost stroja. V morebitni pravdi bodo pač zvedenci od ločili, če je ta stroj, ki je pri poizkušnji dobro šival novo usnje, bil takrat tudi sposoben za šivanje starega usnja. Če se je pa po prodaji slroj pokvaril, za to pa prodajalec ne Jamči. Neplačana mivka. J. T. P. Vaš tast je v letu 1031 vozil za nekega stavbenika mivko. Ta stavbenik pa noče plačati ene vožnje mivke, ki jo je tast pripeljal k stavbi, ko tam še ni bilo polirja, pač pa Je neki zidar videl pripeljano mivko tast je med tem umrl. Vprašate, kako bi prišla Vaša žena do plačila te mivke. — Če je Vaša žena dedinja po pokojnem očetu, potem je opravičena do tožbe. V tožbi bo pač morala s pričami dokazati, da je bila mivka res pripeljana za stavbenika. Skažen plašč. A. J. K. Krojaču ste dali v delo ženski plašč za sebe; kupili ste sami blago in krzno. V žurnalu ste si izbrali model, krojač pa Vam je zagotavljal, da bo napravil plašč po modelu z modernim ovratnikom. Ko je bil plašč zgo-tovljen, pa ste ugotovili, da je preozek, blago po nepotrebnem preveč zrezano in tudi ovratnik povsem skažen. Vprašate, če lahko tožite krojača na odškodnino. — V morebitni pravdi bo pač sodišče moralo zaslišali zvedence o tem, ali je plašč napravljen po izbranem modelu v žurnalu in po Vaši postavi, dalje, če je blago strokovniaško razrezano ali ne in če je ovratnik strokovni aško sestavljen ali ne. Vsaka stranka bo smela predlagati svojega zvedenca. Če ni v Vašem kraju zvedenca za dam-ske plašče, bo lahko sodišče poslalo plašč v bližnje mesto in se bodo tam zaslišali v Vaši in krojačevi prisotnosti zvedenci. Ker je izid pravde povsem odvisen od izreka zvedencev, Vam svetujemo, da se mirno s krojačem poravnate. O nevarnosti električnega toka Pravni nasveii Mlinar. J. M. Mlinarstvo je prosta obrt, ki jo boste morali prijaviti okrajnemu načelstvu, ki vam bo izdalo obrtni list. Seveda vas bodo tudi obdavčili. Pričetek izvrševanja morate po postavi v 14 dneh javiti davčni upravi. Po novem obrtnem zakonu bo pa spadalo mlinarstvo med rokodelske obrti in bo moral tisti, ki jo bo žele! pričeti, dokazati tudi strokovno izobrazbo z izpričevali. Novi zakon bo stopil v veljavo 9. marca 1932. Zato le hitite. Odnašanje blaga iz trgorine. M. B. S. Prijateljica je izkoriščala vaše starše in tako odnesla blaga iz trgovine in gostilne do 5000 Din. Starši 60 sedaj zabredli v dolgove. Vprašate, če morejo zahtevati plačilo odnešenega blaga. — Niste povedali, kakšno je bilo izkoriščanje. Če je blago jemala sama brez dovoljenja staršev, je to tatvina in je kazniva po kazenskem zakonu. Storilec, ki jc oboo j en radi tatvine, je dolžan tudi povrniti škodo. V vašem slučaju pa gre, kakor se nam zdi, najbrže za darila, dana v prijateljstvu, ki se je pa sedaj prenehalo. Darila se pa ne morejo nazaj zahtevati. Če pa ni tako, pa točno vprašajte, nakar bomo odgovorili. Zgrndarina. X. Y. Z. Vaša hSa je podvržena zgradarini Le če bi služila izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje, bi bila oproščena zgradarine. Zgradbe veleposestnikov niso oproSčene tega davka. Če je v vašem slučaju zgraaarina pravilno odmerjena, ali če je previsoka, ne moremo presoditi, ker ne poznamo vaših krajevnih razmer. Davčna osnova tega davka je pri zgradlbah, ki niso oddane v najem, vrednost letne najemnine, ki se plačuje za bližnje podobno stanovanje. Od kosmate najemnine se odbije kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo v vaseh 30%. Davek se odmeri po čistem dohodku zgradbe, ki znaša toliko, kolikor je razlika med dejansko odnosno ocenjeno kosmato najemnino in stroški, ki so prej navedeni. Osnovni cavek znaša 12% letnega čistega dohodka. Pn-toibe zoper odmero se vlagajo pri pristojni davčni upravi, ki jih predloži v rešitev na pristojno meslo. Šiviljska obrt A. M. C. Če boste šivali za plačilo in bo zvedela za to obrtna oblast (okrajno načelstvo), vas bo prijela radi obrtnega prestopka, ker nimate obrtnega lista. Izgovor, da v glavnem delate na polju in le od časa do časa šivate, ne bo oomagal. Zato si raje preskrbite obrtni list. Vstop v državno službo. R. V. Pogoje za vstop v državno 6lužbo si oglejte v zakonu o uradnikih. ki je objavljen v 25. kosu »Službenega lista« dne 15. aprila 1931. Sicer pa pazite na razpise posameznih mest, ki 6e objavljajo v »Službenem listu« in tudi v dnevnikih. Kadar bo kaj primernega za vas, prosite. Kam je nasloviti prošnjo, je vselej navedeno v razoisu. Hranilec, V. R. S. Vojaške službe v stalnem kadru so oproščeni hranilci nesposobnih rodbin, ki ostanejo to tudi še po dovršenem 27. letu Podpora za gnojaično jamo. .!. J. D. O podporah za gnojni&ne jame odloča in jih podeljuje kr. banska uprava. Tja vložite prošnjo potom žu- PanS'preureditev vodnj ka. R. K. 5. Iz vodnjaka, ki se nahaja na vaši zemlji, nameravate napeljati vodovod v svojo hišo. S to napravo pa bo vodnjak, ki so ga dosedaj uporabljale tudi druge stranke, posla! drugim nedostopen. Vprašate, če je to do-Dustno — Če imajo druge stranke bodisi vknji-ženo ali pa vsled uporabe nad 30 let že priposest-vovano pravico do vodnjaka, ne smete brez nji- hovega pristanka vodnjak zapreti. Če pa druge stranke še ne zajemajo vode skozi Z0 let iz vodnjaka, niso 61 še pridobile pravice do zajeman:a vode, — Predno boste preured;li vodnjak, pozovite dosedanje soužlvalce, da podpišejo izjavo, da nimajo pravice do vodnjaka. Sicer bi vns lahko oni tožili radi motenja posesti, ker so v zadnjih 30 letih nemoteno zajemali vodo. Glasovalna pravica novosprejelih člarov. J. Š. Kakšne pravice imajo društveni člani, to je razvidno iz pravil vsakega društva. Običajno pa velja pravilo, da si pridobi novovstopivši član vse članske pravice z dnevom odborovega sklepa, s katerim je bil sprejet v društvo. Če pa je bil sprejet na občnem zboru, sme od sprejema dalje tudi na občnem zboru že glasovati kot drugi Gtari člani. Odpovedana vlega v barki A. P. D. V neki banki imate naloženo večjo vlogo, ki je bila vezana na 3 mesečno odpoved. Dva meseca pred denarno krizo in zaporo v jeseni ste to vlogo na 3 mesece odpovedali. Kljub poteku odpovednega roka pa vam je banka izplačala le eno četrtinko vloge. — Pravico imate s tožbo zahtevati od banke takojšnje izplačilo odpovedane vloge. Če boste vztrajno zahtevali, vam bo banka ludi brez tožbe izplačala vlogo. Nima pa pomena, denar brez uporabe hraniti doma, ker je v banki vsekakor bolje varen pred tatovi, ognjem in mišim. Inozemske zavarovalnice. K. V. J. Pred 6 leti ste zavarovali svojega sina pri neki Irancoski zavarovalnici, ki ima filijalo v Beogradu. Ker ste čitali, da je zavarovanje pri tujih zavarovalnicah prepovedano, bi radi to zavarovanje prenesli na kako domačo zavarovalnico. Vprašate, kako to storiti. — SI. januarjem 1932 je bila izdana na-redba, s katero je bilo prepovedano zavarovanje pri tuzemskih zavarovalnicah v t u j i valuti, kakor tudi zavarovanje pri inozemskih zavarovalnicah. Pod inozemskimi zavarovalnicami pa so po tej naredbi mišljene tuje zavarovalnice, ki sploh nimajo poslovalnic v naši državi. Če ste zavarovani pri filljali zavarovalnice v Beogradu, je to smatrati kot tuzemsko zavarovalnico in ni nobenega povoda, da bi to zavarovanje spremenili ali pa prenesli na drug zavod. Svetujemo Vam, da pred potekom cele zavarovalne dobe zavarovanja ne spremenite, ker dobite pri odkupu zavarovanja povrnjen le malenkosten del vplačanih premij. Prodana pa ne prepisana parccla. Z. M. C. Sosedu ste prodali stavbišče in je tam postavil del svoje stavbe. Ker še ni popolnoma plačal sveta, ni to prodano stavbišče prepisano še na soseda. Sosedovo posestvo pa je prezadolženo. Vprašate, če lahko stavbo na še neprepisanem pa prodanem stavbišču zarubite za svoj dolg. — Sosed Vam je dolžan plačati kupnino, Vi ste pa dolžni mu izročiti listino, da lahko stavbišče prepiše na svoje ime. Čim bo ta prepis izvršen, pa takoj predlagajte izvršbo z vknjižbo zastavne pravice za ostanek kupnine na novoprepisanem zemljišču. Če to dosežete, Vam jamčita stavba in zemljišče za Vaš dolg. Zastaranje terjatev kmetiških pridelkov. M. Z. C. V treh letih zastarajo terjatve za dobavo kmetiških pridelkov v obratu kmetijstva. To velja tudi za žito, ki ga imae dobiti od soseda. Menjalna pogodba. M. Z. C. Ne moremo Vam na tem mestu povedati, kako se dela mentalna pogodba med tremi pogodtiiki. Da bo pogodba točna in pravilna, Vam svetujemo, da jo napravite pri notarju ali odvetniku. Zgubljena pravda. F. 0. B. Če ste s tožbo terjali od tvrdke, kjer ste bili znnosleni. znesek 27.000 Dostikrat čitaino v časopisih, da se je zopet aogouila nesreča radi eleitiriuiega ioha. Ponesrcul se je iiiomer pri svojem delu v električni centrali, ponesrečili so se ljudje doma pri uporabi električnih aparatov ali pa celo pri poslušanju radio prenosa po slušalkah. Po vsaki taki nesreči se nehote vprašamo, kje tiči vzrok, da so nesreče radi električnega toka še razmeroma tako pogoste. Ali je kriva edino neprevidnost? Vedeti moramo predvsem, kdaj nam preti nevarnost in kdaj moramo biti previdni. Vedeti moramo, v katerem oziru je električni tok nevaren. Slišali smo ze vsi o visoki napetosti in vsi vemo, da je si0arno smrtonosen dotik žice, katera vodi električni tok visoke napetosti. Kljub temu pa vemo, da so se dogodile smrtne nesreče tudi pri nizki napetosti 220 voltov, s katero imamo običajno opraviti. Tudi pri še nižjih napetostih do 40 voltov navzdol so se že pripetile nesreče, ki so se končale s smrtjo ponesrečenca. Kje je tedaj meja nevarnosti? Smrt ne nastane radi napetosti, temveč radi toka, ki gre skozi telo. Tok teče samo pod vplivom napetosti in imeti mora na razpolago pot, po kateri naj teče. Ce stoji človek na zemlji in se dotakne električnega vodnika, žice, katera je pod napetostjo, ima električni tok na razpolago sledečo pot: od žice skozi telo do zemlje. Razume se, da teče tok po zemlji še naprej do centrale oziroma do stroja v centrali in potem po žici zopet do našega telesa, ima tedaj sklenjeno pot pred seboj. Velikost toka je merodajna. Ce prekorači tok gotovo vrednost, je človeku nevaren. Od česa pa odvisi jakost toka? elektrotehnika uči. da je električni tok tem večji, um ve^a je najjciost in um maiijst je upur na po d, po KUieii mora iok teci. i^oieg napetosti je leuaj upor ja.vO va^en. L roKavicauu iz gume latiKO primemo električno zicu, Katera jc pou napetostjo, razen ce m napetost previsoka, iok ne mote teu skozi gumijasio ioivavico, ker guuia v ele.unuiem suusiu uooro izolira, ue j>a pinnemo žico z golo roivo, oo lauKO tesei večji ait maiijsi iok, ker Ko^a na roKi ne izolira v ta*.i men. tudi notranjost človeškega telesa voui oooro eleK-tricm iok, kaKor pac vsaKa tekočina oziroma voua. Večji upor proti prehodu električnega toKa daje samo površina telesa, to je ko^a. toda tudi upor ko/.e se jako spreminja, in sicer odvisi predvsem od vlage. Popolnoma suha koža razmeroma dobro izolira, vlažna pa veliko manj. Od velikega vpliva je tudi stanje obutve. V slučaju, kadar imamo premočene čevlje, je prehodni upor jako majhen in nevarnost je velika, posebno če so tla tudi vlažna. Vlažnost človeške kože je jako različna. Individualna vlaga določa, v kaki men je posameznik sprejemljiv za električne nesreče. Električni tok, ki teče v slučaju dotika z žico skozi naše telo, odvisi ne samo od upora kože, temveč tudi od prehodnega upora obutve in tal. Skalnata tla slabo vodijo električni tok, vlažna zemlja pa jako dobro. Stoječ na suhem s suhimi čevlji ne bomo dosti občutili dotika z električno žico, katera je na primer pod napetostjo 220 voltov. Ce bi pa imeli v danem primeru vlažne čevlje in roke tn bi stali na vlažnih tleh, bi nas gotovo močno streslo in bi bile posledice eventuelno tudi najhujše. Ta- ko si lahko razlagamo, da je včasih tudi prav nizka napetost smrtnonevarna. Zamislimo si, da stojimo v kopalni banji in se slučajno dotaknemo električne žice. Prehodni upora kože na roki je v danem slučaju jako majhen, ker je koža od vode premočena. Po vodi v banji in po odvodnem cevovodu smo direktno zvezani z zemljo. Na ta način električni tok ne najde znatnega upora in dana napetost bo povzročila, da teče prav velik tok skozi telo, kateri povzroči smrt. Opisani slučaj prav lahko nastopi. Po nesrečnem naključju se lahko pokvari na primer električno stikalo, tako da se zlomi pokrov in so kontakti goli. Novi predpisi zato ne dovoljujejo, da bi bilo stikalo montirano tako, da je dosegljivo iz kopalne banje. Radi tega ie namestiti stikalo sedaj običajno izven kopalnice, ali pa visoko pod stropom in se dejstvuje s pomočjo vrvice. Kadarkoli imamo opraviti z električnim to. kom, moramo biti nekoliko previdni. Stikala, električne aparate prijemaimo vedno le s suhimi rokami. Vlaga je sploh sovražnica vseh električnih naprav in zato imejmo električne aparate vedno na suhem. Instalacije naj bodo solidno izvršene in le z najboljšim materija-lom, ki odgovarja danim predpisom. Vtikalne puše na primer so pravilno tako urejene, da ni mogoče vtakniti samo enega pola vtikala. V takem slučaju bi bilo namreč mogoče, da dobimo zvezo z napetostjo po aparatu, ki se naj priklopi, in po drugem polu vtikala, če se ga slučajno dotaknemo. Električna instalacija naj bo vedno v redu in varovalke pravilno nameščene. Nevarno je popravljati varovalke ali jih premostiti z debelejšo žico. Posebno se mora paziti na priključne vode likalnikov, namiznih svetiljk, kuhalnikov itd., ker se večkrat zgodi, da se odrgnejo v tjki meri, da se vidi gola bakrena žica. Razume se, da je ta priključni vod nevaren in se mora takoj zamenjati z novim. V slučaju nesreče radi električnega toka pa preti nevarnost tudi rešitelju. Ne smemo ponesrečencu brez nadaljnjega priskočiti na pomoč. Najboljše je, če pokličemo elektrotehnika, ki mora skrbeti za to, da prekine vsako zvezo med ponesrečencem in žicami, ki so pod napetostjo. Če se je ponesrečenec onesvestil, pokli-čimo takoj zdravnika in naj se začne takoj z umetnim dihanjem, s katerim se ne sme prenehati pred potekom nekaj ur —em— Mošf za domačo p on o Mošt, ki je namenjen za domačo porabo, mora biti popolnoma čist, ker le tak je boljšega okusa. V kalnem moštu plavajo strjene beljakovine, žive in odmrle glivice itd., zlasti če moštu primanjkuje čreslovine (2 dkg čreslovine na 1 hI mošta). Kisave, t. j. kisle repe ali zelja, ne smemo shranjevati v isti kleti kakor mošt, ker mlečno kiselske glivice začno razkrajati snovi v moštu. — Včasih povzročajo kalnost mošta, če ni popolnoma pokipel, ker je tudi premalo sladak — zlasti če je narejen iz nezrelega sadja — v drugem oziru pa so vzrok kalnosti tudi razne bolezni in napake mošta. Vsi ti pojavi se pokažejo največkrat pri površni napravi in slabi st6tavi mošta. Glavne vzroke glede napake je iskati v slabem ravnanju z moštom. Pri tem delu je velike važnosti drevesno zrel sad, najskrbnejša snaga in vzoren red v kleti — vse, kar pride z moštom v dotiko, se mora dobro očistiti: orodje, posoda in klet. Jedilnih za mesec lebraar (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgor. šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 15. februarja. Kosilo: L Sadje. 2. Gobova juha z opečenim kruhom. 3. Krompirjevo kolo z zelenjavaml In bržole. 4. Solata. — Večerja : Jajnine s paradižnikom in solata. Torek, lfi. lebrua/ja. Kosilo: 1. Sadje. 2. Kislo zelje s krompirjem in svinj, reberca. 3. Zomarančne košarice. — Večerja: Pečen krompir in presno maslo. Mlečen riž. Sreda, 17. februarja. Kosilo: 1. Sadje. 2. Kruhova juha. 3. V slani vodi kuhan krompir in ščuka na ruski način. 4. Marelini narnstek. — Večerja : Nadevana pečena jabolka. Mlečna čokolada in posipanka. Četrtek, 18. februarja. Kosilo: 1. Sadje. 2. Juha iz govejega repa. 3. Fižol v stročju, krom- pir in teletina s parmezanom. 4. Jabolčna pena. — Večerja: Riž z gnjatjo In mešana solata. Petek, 19. februarja. Kosilo: 1. Sadje 2. Sladka repa in pretlačen krompir. 3. Solata in pečena riba. — Večerja: Jabolčni vlivanci. Mleko. Sobota, 20. februarja. Kosilo: 1. Sadje. 2. Prežgana juha in vliti rezanci. ,3. Solata in zapečene jajnine. 4 Pomarančne kocke. — Večerja: Domač sir (skuta) in črn kruh. Mlečer zdrob. Nedelja, 21. Iebruarja. Kosilo: 1. Sadje. 2. Francoska, juha. 3. Teletina v školjkah. 4. Posiljeno zelje, pražen krompir in angleški zrezki. 5. Limonov narastek. -- Večerja: Solata in slavonski štrukelj. Lipov čaj in orehovi hlebčki. Zaupajmo v božjo previdnost! Pastirsko pismo ljubtianshega škof a dr. G regorija Rozmana Gregorfj, po božji milosti in apostolskega sedeža oblasti Škol ljubljanski, pošilja vsem vernikom pozdrav in blagoslov Poln skrbi in težav je čas, v katerem živimo. Pogled v bodočnost pa nas v mnogih ozirih navdaja še z večjimi skrbmi in s strahom, ko vidimo, da Se tisti, katerim je Bog izročil narode v vodstvo, ne najdejo izhoda iz stiske sedanjosti. Nič čudnega ni, ako začenjajo nekateri zdvajati celo nad božjim usmiljenjem in tožijo s prerokom: »Kako dolgo, o Gospod, bom klical in ne boS uslišal? Vpil k tebi v sili, ki jo trpim, in me ne boš rešil?« (Hab 1, 2.) Da se rešimo iz stiske in pripravimo pot do lepše bodočnosti, če že ne sebi, pa vsaj ti-atim, ki za nami pridejo, nam je treba mnogo modrosti, poguma in vztrajne moči, da ne omagamo prej, dokler ne odstranimo viseh ovir, ki zapirajo človeku pot do prave sreče. Modrosti, poguma in moči nam daje živa vera in trdno zaunanje v božjo previdnost, v tisto skrb. katero ima Bog, naš najboljši Oče, do nas, svojih otrok. 7,ato vam hočem za leto&nji postni čas spregovoriti o previdnosti božji, da bi vsi vse svoje nade stavili pred vsem in najprej na Boga. kakor pravi sv. pismo: »Oči veeih »pajo v te, o Gospod, in ti jim daieš jed ob pravem času. Ti odpiraš roko in nasituješ vse živo ( blagoslovom.« (Ps 144, 15. 16.) Kaj je previdnost božja? Tako imenujemo očetovsko skrb, s katero Bog vse, kar je ustvaril, ohranja in vlada in tako vodi, da človeku v dobro altiži, pri tem pa človeku prosto voljo pusti, Bog ni kakor otrok, ki si igračo naredi, ko se je pa naveliča, igračko zavrže in se zanjo ne zmeni več. Bog, ki vse najmodrej&e ureia in vse po svojih večnih načrtih deia. ne neha vzdrževati vsega, kar je ustvaril in kar se po naravnih zakonih, "ki jih je Bog v Btvari dal, razvija, raste pa zopet umira. Vse to ohranja in vodi. to j« njegovo delo, ki ga opravlja ▼Bsk trenutek, Vot nam je Jezus, Sin božji, sam povedal: »Moj Oče dela doslej, tudi jaz delam.« (Jan 5, 17.) V delovanju božie previdnosti najlepše spo-anamo božjo previdnost, ljubezen in vsemogočnost. Ker Bog vse ve, preteklo in prihodnje, in nič skritega ni pred njim, pozna natančno vBako stvar: ve, kaj je zadnji in najodlične;ši namen vsakega človeka. pozna tudi vsa sredstva in pripomočke, ki človeka v različnih okolnostih in razmerah sveta In časa najbolj gotovo morejo privesti do cilia in namena, za katerega ga je Bog v življenje postavil. Kar pa Bog ve in spozna, lo človeku v dobro tudi atori, ker neizmerno ljubi vsako stvar, najbolj pa človeško dušo, ki je na zemlji najlepša in najimenitnejša stvar. Tako lepo nagovarja Bo^a kniiga modrosti: »Liubiš namreč vse, kar je, in nič tega ne sovražiš, kur si ustvaril ali napravil. Kako bi moglo kaj obstati, ako bi ti ne hotel, ali se ohraniti, ako bi ti ne veleval? Ti vsem zannšaš, zakaj vse refi so tvoje, o Gospod, ki ljubiš duše.« (Modr 11, 25—27.) Ker je Bog tak. zato pa »veleva svojemu solncu. da vzhaia nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« (Mt 5, 45.) Se večjo ljubezen nam dokazuje božia previdnost s skrbjo za nadnaravno življenje naših duš. »kakor .»a« je pred stvarjeirem sveta v Jezusu Kristusu izvolil, da bi bili sveti in brezmadežni pred njim; v ljubezni nas je naprej odločil, da na i bomo po sklepu njegove volje posinovljeni po Jezusu Kri-atusu in naj slavimo veličastvo njegove milosti.« (Ef 1. 4—6.) Očetova ljubezen božja ne pride nikdar v zadrego, kakor tako pogosto človeška ljubezen. ki bi rada pomagala, pa ne more; premajhna je človeSkfl moč. Bog pa je vsemogočen, zato more vse storiti, kar hoče in kar je potrebno, da z vsako stvarjo doseže namen, ki ga je imel, ko io je ustvaril. Kadar naravne moči in naravni zakoni ne zadostujejo, božja vsemogočnost stori tudi čudež, ako je to potrebno, da doseže Bog namen, ki ga ima. Svojo vsemogočnost noudarjo Bog. ko nam pravi po preroku: »Jaz sem Gospod in ni drugega več; razen mene ni Bosa in da zvedo oni od solnčnega vzhoda in oni od zahoda, da razen mene ni nobenega. Jaz sem Gospod in ni drugega, ki delam svetlobo in temo ustvarjam, ki inir dajem in vodo ustvarjam: jaz sem Gospod, ki vse to delam.« (Iz 45, 5-7.) Torej, predragi verniki, naše življenje, naša usoda in vsa pota naša so v rokah vsevednega, neskončno ljubeznivega in vsemogočnega Očeta, ki sk>-bi za vsako tudi najmanjšo stvar, ki na vse gleda in vse zapazi, saj »o po trditvi Jezusovi tudi lasje na naši glavi vsi prešteti (Lk 12, 7). Ce je tako, zakaj bi potem dvomili in se bali? Saj božji ZveliSar vendar ni po praznem ali goljufivo tolažil množice, ki so se zbrale ob njem. ko jim je govoril: »Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boete oblekli. Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete.« (Mt 6, 25—82.) V teh Jezusovih besedah so našli pogum in zaupanje kristjani prvih stoletij za Časa krvavega preganjanja, ko je bila še najmilejša kazen^ za kristjane ta, da se jim je odvzelo vse premoženje in so bili s tem pahnjeni v najhujšo bedo. Pa tudi mučenci današnjih dni v Mehiki in Rusiji in še drugod prav v zaupanju na božjo previdnost prenašajo najhujše gorje — in s tem zmagujejo. Ah ne bomo tudi mi, predragi verniki, v stiskah in skrbeh sedanjosti stavili vsega svojega zaupanja na nebeškega Očeta, ki vse naše potrebe pozna, ki nas hoče pripeljati k sebi skozi vse težave zemske-ga življenja? »Vse svoje skrbi nanj preložite, zakaj on skrbi za vas« (1 Petr 5. 7); pa boste varno hodili skozi vse nevarnosti, kakor David, ki je dejal; »Gospod me vodi in nič mi ne bo manjkalo.« (Ps 22, 1.) »Izroči torej Gospodu svojo pot in upaj vanj in on bo storil.« (Ps 36, 5.) Vem, da bi marsikateri od vas, predragi verniki, rad ugovarjal in pokazal na toliko hudobij in krivic, na toliko nesreč in bridkesti, ki napolnjujejo svet, in bi vprašal, kako se vse to da združiti z božjo previdnostjo. Ce je Bog skrben oče, zakaj pusti, da pride na njegove otroke tolikšno gorje? Saj posebno danes premnogi vprašujejo Boga s prerokom: »Zakaj gledaš na hudodelnike in molčiš. ko hudobnež žre pravičnega?« (Hab 1, 13.) Zakaj tako, vprašujete? čujtel Vse zlo na svetu je od greha. Ako bi greha ne bilo, ne bilo bi ničesar hudega, nad Čemer se pritožujete. Kazen je, ki slsdi grehu za petami, kazen za prvi greh in za osebne grehe, za katere sami nosimo odgovornost pred pravičnim Bogom. Vprav zlo današniih dni je posledica greha, posledica odoada od Boga. V tretji knjigi kraljev beremo besede, kakor da so za naš čas zapisane: »Ker so zapustili Gospoda svojega ..f*3. • • • m so hodili za tujimi bogovi ter so jih molili In častili, zategavoljo je Gospod nad nje pripravil vse to gorje.« (3 Kr 9, 9.) A božja previdnost se kaže vprav v tem, da tudi kazen, ki si jo človeštvo s svojimi grehi nakoplje, v dobro obrača. tako kakor pameten oče, ki skrbi za dobro vzgojo svojih otrok. Tak oče progreške otrok kaznuje, včasih prav trdo kaznuje, pa ne zaradi tega. ker se veseli otrokovih bolečin in uživa ob otrokovem jokanju, ampak zato. da ga odvrne od pregrešnega in slabega, da bi v bodoče kaj takega nikdar več ne storil. Dobro mu hoče, ne slabo. Otrok v tistih mladih letih še ne razume očetovega postopanja; ko pa dorasle in življenje poskusi, je strogemu očetu hvaležen. Tak oče »e Bog; na ta način nas vzgaja »v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti. Nobeno strahevanje pa se takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, amoak bridko; pozneje pn donaša tistim, ki so po njeni izučeni, miru polni sad pravičnosti.« (Hebr 12, 10. 11.) Gotovo je, dn bi na Boga pozabili in bi svoj večni cilj zgrešili, ako bi nam v življenju vse šlo po naših lastnih željah. Bili bi podobni tistim nesrečnim otrokom, katere so starši v slepi ljubezni mehkužno vzgojili. Ko pridejo nadnje življenjske težkoče ali celo siromaštvo, niso v stanu lega prenašati, veliko težje jim je kakor tistim, ki so se od mladosti trdega dela in premagovanja navadili. Ako temeljito premislimo in prav spoznamo namene božje previdnosti, ne bomo izgubili zaupanja tudi ne v hudih stiskah in težavah,"ker bomo razumeli, da je božja vzgoja v našo korisl. Dasi je včasih trda, je vendarle nam v bl\gor, kakor sv. pismo pogosto trdi. Pri Jobu. ki je dosti hudega' pretrpel, beremo: »Blagor človeku, ki ga Bog tepe; torej ne zametuj Gospodovega strahovanja, ker on rani in celi; on udarja, njegove roke pa ozdravljajo.« (Job 5. 17—18.) V knjigi Pregovorov pa čtijemo to modrost božjo: »Tepenja Gospodovega, moj sin, ne otresaj od sebe in naj ti ne upada srce, kadar te on strahuje. Zakaj, kogar Gospod ljubi, ga tepe in ima nad njim dopadenje, kakor oče nad sinom.« (Preg 3, li. 12.) Pa morda še ne boste zadovoljni s tem odgovorom na vaše vprašanje, zakaj dopušča Bog toliko hudega, in porečete: No, to razumemo, da je vse, kar je hudega na svetu, kazen za greh. toda zakaj potem Bog ne kaznuje hujše tistih, ki so velikp grešili, pravičnih pa, ki nimajo velikih grehov, ne obvaruje hudega? Mnogokrat namreč vidimo v življenju vprav narobe: grešnikom se dobro godi, pravičnim pa slabo. Kako se s tem dejstvom sklada previdnost božja? Tudi na to vprašanje vam bom skušal odgovoriti, ne iz lastne modrosti, ampak iz božjega razodetja. Mnogim, ki božje zapovedi vsevprek prestopajo tn se za Boga in cerkev niti najmanj ne zmenijo, se navidezno res dobro godi. Premoženje se jim kopiči, da si morejo privoščiti vsakovrstne prijetnosti in užitke. Toda ta sreča je le navidezna; od zunaj se zdi, da so srečni; ko bi pa mogli pogledati v njihovo dušo, kakor jo Bog vidi, bi niti največji revež izmed vas ne maral z njimi menjati. Pravo srečo odloča končna božja sodba, ne pa polne blagajne in žitnice. — Kaj pa bi bilo, a>o bi Bog vsak greh takoj kaznoval in vsako dobro delo takoj poplačal? Noben grešnik se ne bi mogel spreobrniti, ne imel bi časa zn pokoro. Uničena bi bila vsaka možnost zasluženja. Bog pa »hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice« (1 rim 2, 4); zaradi tega »potrpi z vami, ker noče, da bi se kateri pogubili, temveč da bi se vsi spo-korili«. (2 Petr 8, 9.) Ncspokorjenim grešnikom se nikdar ne godi dobro. Ce morda nekaj časa res imajo uspeh, končno pride le obsodba, ki zanečati njihovo nesrečo. »S svojimi očmi boš to glodal in povračilo grešnikov boš videl« (Ps 91. 8). zatrjuje sv. pismo. Krivične Bog prenaša, da bi se spoko-rili in tako zveličali; če pa tega ne store, potem uporabi zoper nje vso svojo natančno In nepod-kupluvo pravičnost, kakor pravi o Bogu sv. pismo; »Hudobni ne prebiva zraven tebe in krivični ne obstanejo pred tvojim obličjem « (Ps 5, 6.) Kratkovidni so tisti in v zmoti, kateri iz božie potrpežljivosti, ki grešnike prenaša, sklepajo, da Bog sploh ne kaznuje, in začnejo tudi sami brez skrbi grešiti. »Ker se sodba božja brž ne sklepa, delajo človeški otroci hudo brez vsega strahu. Pa naj grešnik stokrat hudo stori In (ga Bog) s potrpežljivostjo prenaša, vendar vem, da bo dobro njim. ki se Boga boje in spoštujejo njegovo obličje.« (Prid 8, 11. 12.) n. Vera v božjo previdnost, predragi verniki, nam daje mir in zadovoljnost v življenju, da tudi v najbolj zamotanih razmerah ne izgubimo zaupanja v božje vodstvo. Cesa naj se bojimo, ko pa vemo. da so vsi dogodki našega življenja v božjih rokah že od vse večnosti in da vse vodi k našemu zveliča-nju? V našem življenju je tako, kakor če kdo bere povest, ki je prav zamotana; kar boji se za usodo ljudi, o katerih povest pripoveduje, ker toliko krivic trpijo in imajo tako močne nasprotnike in nepremagljive ovire. A oddahne si, ko pride povesti do konca in vidi, kako se vse lepo izteče. Povesti našega življenja ne vidimo konca, pa ae za avojo usodo včasih bojimo; Bog pa vidi konec In nas hoče voditi tako, da se tudi naša povest dobro izteče v nebeško veselje. »Gospod vodi človekove stopinje; kdo izmed ljudi pa je v stanu razumeti njegovo pot?« (Preg 20. 24.) Zato se pač smemo božjemu vodstvu brez skTbi popolnoma prepustiti, četudi ga vselej ne razumemo. On Je vseveden in neskončno moder, on vidi naše življenje do konca in še vso našo večnost, torej le on edini v resnici ve. kaj nam je v korist in kaj nam škoduje. Mi sami tega ne vemo in ne moremo vedeti, saj niti za en dan naprej ne vemo, kaj nas čaka. kako se bodo razmere našega življenja razvijale. Ko pa se popolnoma prepustimo božji previdnosti, ne smemo misliti, da nam ni treba ničesar storiti, ker bo vse Bog sam naredil. Ne lako! Bog zahteva, da «e tudi sami potrudimo, da vse storimo, kar moremo. Naša prva dolžnost je, da zapovedi božje izpolnjujemo, vedno in v vsakem položaju. Ce s tem voljo božjo natančno vršimo, potem lahko vso nadaljnjo skrb Bogu prepustimo, ker bo on v svoji previdnosti vodil vse tako, da nam bo v pravo korist. Boga pa hudo žali vsak, ki se nanj ne zanaša, ampak tako dela, kakor da je sam dosti moder, preudaren in previden, da Boga in njegove vsevedne in vsemogočne modrosti prav nič ne rabi. Pa ne samo Boga žali, ampak sam v svojo nesrečo hiti; ker vse. kar je proti Bogu in njegovim zapovedim, vodi posameznika in ves človeški rod v nesrečo. S svojo lastno razumnostjo, brez ozira na božje zapovedi, je prišlo človeštvo v sedanji pn!o-žaj. čigar težo in stisko vsi čutimo. Na kaj se zanašajo ljudje? Ne na božje zakone, ki nam kažejo edino pot k sreči in blagostanju, ampak na denar, na orožje in človeško moč. Denar Je vse! Z denarjem napreduje kultura, se utrdi blagostanje. Tako so si govorili ljudje. In so šli in iskali denar, ga kopičili, ga za visoke obresti izposojevali, eo prisilili države, da se se v blazni hitrici oboroževale z vsem morilnim orodjem, ki ga je sodobna veda in tehnika Iznašla. Pri tem pa se niso niti najma-nje zmenili za božie zapovedi, se celo posmehovali božji previdnosti, ki v resnici vlada in vodi svet. No, in kaj so dosegli? V uboštvo so pahnili ogromno večino človeštva, uničili so gospodarsko blagostanje ljudstva, spravili na cesto milijone brezposelnih ljudi, ki bi radi delali in imajo božjo in Človeško pravico, da z delom svojih rok preživljajo sebe in svoje družine; sami se pa tresejo in bojijo za krivično nagrabljeno premoženje. Rešitev iz sedanjega težkega stanja, v katerem vzdihuje skoraj vse človeštvo, je le v tem, da se vsi povrnemo na pot božjih zapovedi in potem trdno zaupamo na božjo previdnost iu se spomnimo opomina svetopisemske modrosti: »Zaupaj v Gospoda iz vsega srca in ne zanašaj se na svojo razumnost.« (Preg a, 5.) Pa porečete: To ne meri na nas, ampak na tiste, ki vladajo narode in ki se sestajajo na raznih meddržavnih posvetovanjih. Ti kujejo našo usodo, ti morajo zopet začeti upoštevati božjo zapovedi, zaujiati v Gospoda, ne pa zanašati so na svojo razumnost, potem bo boljše; mi ne moremo nič storili. Toda, predragi verniki, tudi v nas je mnogo tega brezbožnega duha, ki stavi vse zaupanje le v denar in človeško moč ter se zanaša le na svojo razumnost. Najprej moramo sebe poboljšati, iz sebe izgnati duha, ki ni od Boga. Tudi med nami se dogaja, da ljudje edino le po svoji preudarnosti delajo proti božjim zapovedim, če se jim zdi, da jim to kak časen dobiček prinese. Lansko leto za postni čas sem vam pisal o posvečevanju nedelje in vas opozoril na to, da nedeljsko delo ne prinaša dobička, ker ni na njem božjega blagoslova. Pa kljub temu mnogi po svoji kratki modrosti delajo in mislijo, da si s lem povzdignejo svoje blagostanje; ne zaupajo v Boga in ne verujejo, da Bog tistih, ki njegovo sveto voljo spoštujejo in njegove zapovedi spolnjujejo, ne zapusti in ne da pasti v trajno nesrečo. »Razuzdan človek ima velikokrat 6rečo pri vsej svoji hudobiji, toda njegov dobiček je zgubiček« (Sir 20, 9), pravi Duh božji v suitorr pismu. Se en velik greh zojier vero in zaupanje v božjo previdnost se zadnji čas med nami širi in opu-etoša življenje milosti in mir vesti v dušah. Mnogokrat 6lišim starše, zlasti mlajše zakonce, tožiti, kako težavno je v današnjih gospodarskih razmerah preživljati večje število otrok. Zaslužek je nizek ali pa ga včasih sploh ni, stanovanje je drago in vso drugo, kar družina rabi, da živi in se otroci česa izučijo. Pa bi mislil, da bodo v teh mučnih skrbeh takole govorili: Ker so težkoče tako velike, moramo vestno paziti, da Boga ne bomo žalili in ne bomo odganjali njegovega blag« slova. Zakaj le tedaj, če bo Bog blagoslovil naše delo in naše trude, bomo mogli družino oskrbeli; sami od sebo ne moremo. A žal, da premnogi ne govorijo tako, ampak vprav narobe ravnajo. Ne mislijo aa božji blagoslov, na lastno modrost se zanašajo, jvi takole govorijo: Ker težko zadosti pridelamo z« številno družino, ne smemo imeti več otrok. Pa začnejo posegati v delo vsemogočnega Stvarnika in mu onemogočajo, da bi ustvaril neumrljivo dušo novemu otroku, ako bi bila to njegova sveta volja. Nimajo v sebi toliko moči in strahu božjega, da bi zdržno živeli, ako nočejo nositi roditeljskih skrbi in težav. To pa hudo žali Boga. ko ima človek setx» za modrejšega in previdnejšega, kakor pa Boga; ko misli človek, da bo sam proti božji zapovedi boljše mogel oskrbeti svojo bodočnost, kakor pa Bog sam. Kako bi bilo to mogoče, ko človek v bodočnosti niti za en korak ne vidi, Bogu pa leži vso nn dlani? S takim postopanjem človek taji božjo vsevednost, vsemogočnost in ljubezen. Če že ne z besedo, gotovo pa z dejaniem. Kako to Boga ne bi žalilo? In kaj bi se zgodilo, ko bi Rog take ljudi res prepustil njihovi lastni modrosli, pa Jih no vodil več s svojo previdnostjo? Kaj bi bilo? Se enetra otroka ne bi mogli preskrbeti, niti sebe ne bi mogli preživljati, vse bi jiin v nič šlo. Obnovimo v sebi vero in zaupanje v božjo previdnost. pa se ne bomo bali ničesar, kar naui Bog pošlje, saj nam pošlje s težavo tudi moč, da jo prenesemo. In če vam da v oskrbo dragocene stvari svoje, vaše otroke, je pripravil tudi zn vsakega vse. kar potrebuje, da drseže svoj večni cilj; saj »Gespod vidi pota človekova In vse njegove stopinje gleda«. (Preg 5. 21.) Naj si človek izmišlja Se lako lepe načrte, ako Bog noče, jih nikdar ne bo izvršil ali mil vsaj v dobro ne bodo. Sv. pismo pravi: »Človekovo srce si izmisli svojo pot, Gospod pa njegove stopinje vodi.« (Preg 16. 9.) »BoV triumfu te spremimo v Romo, . »Dovolj je počitka, marčeve ide so že za nami!« »V Istro nas polji, konzul!« »Preizkusili smo barbare, ne bojimo se jih več!« »Pohiti, rajši imamo tebe in Marka Junija kakor Gaja Klavdija Ptilchra, ki mu je žreb odločil Istro!« »Pohiti, pohiti, konzul, in pelji nas, da udarimo nad Istre in opravimo z njimi, preden pride Pul-cher!« »Ko bodo Istri na tleh, potem pa naj le kličejo na odgovor tebe in nas! « Manlius, ki je hotel pokazati ljudskima tribu-noma in vsem, kateri so tulili v njun rog, da je budno besneli. a drugače kot bi že- triumfu!« cul na severni meji in da ni onečastil rimskega orožja, se ni dal dvakrat pozivati, naj navali na Istro. Odposlal je zanesljive venetske oglednike na vse strani in ko so se vrnili, so povedali, da so pač gradišča v zemlji Karnov in Istrov pripravljena, a da ne čakajo nenadnega vpada Rimljanov. In prokonzula sta se odločila. Gaja Furija, poveljnika brodovja, sta pozvala, naj priplove s svojim ladjevjem v istrske vode, da bi ob obali spremljal Brutovi legiji, medtem ko bi Vulso prodiral s svojima legijama onkraj Tergesta v notranjost Istre. Od dveh strani bi kakor s kleščami pritisnila istrske čete, da bi se ne mogle ustavljati in bi se morale podati... V prvi noči polnega meseca sta prokonzula dala urejenim legijam znamenje, obljubljajoč in zagotavljajoč jim v sovražni zemlji popolno svobodo ako zmagajo. Legionarji so rjoveli in tulili od navdušenja. Po hitrem nočnem pohodu so se v ranem jutru, preden se je dvignila z morja megla in so pozlatili solnčni žarki prelivajoče se valove, pojavile preti Tergestom štiri legije in ko so zavzele po trdovratnem odporu goreče gradišče, sta se prokonzula ločila. Marcus Junius je udaril proti Amuliji, Piranu in Humagu, Aulus Manlius je pa prodiral po dolini za Tergestom v brdovit svet od gradišča do gradišča in jih zavzemal v naskoku. Nič mu ni bilo treba oblegovalnih strojev katapultov in teslud, nič vinej in ne ovnov in tudi oblegovalnih stolpov in mostišč ni : gradil. Ko je padel Tergeste, je samo navdušenje gnalo legionarje, da niso poznali nobene zapreke... ! Suro je drevel mimo Belenovega ostrva še zgo- j daj pred večerom in tedaj jo zadnji zvok kriknil. utihnila lutnja in zamrl glas veselja ... Rimljani v Istri! Narod čakajk je zaklical Suro i z belca in vsi, ki so bili že na poti, so obstali. Ko oka-meneli so obstali in gledali za istrskim velmožem, ki je drevel na konju proti Silikanskemu gradišču. Vračali so se k jezeru in na ostrvo in povedali, kaj so pravkar izvedeli, in vsi so čakali razen onih, ki so bili iz bližnjih gradišč. Ti so odšli, da se pripravijo m da poskrbijo še drugim za orožje. »Kaj napravi kraljica ob tej novici?« so se spraševali in so ugibali oni, ki so ostali. »Kaj napravi? Ali nisi slišal pripovedovati, kako je govorila velmožem oni dan, ko je sedla na prestol svojih očetov?« »Da bi šla v boj?« »Tako je rek in.« »Rekla. Reče in obljubi se lahkot...« »Kraljevska beseda in obljuba ni kar tako! Držati mora!« »Vendar ženska je ženska! Navduši se in njeno navdušenje skopni ko sneg v mladem solncu. »Ena je Pronova hči!« »In če bi bila Belenova, ne bi veroval, da pojde v boj!« ' 1 »Počakajmo, videli bomo, kdo ima prav!« ^Videli bomo!« Veliki žrec Seko je zbrnl ob vznemirljivi vesti v svetišču svečenike in vrgli so se pred Belenovim kipom na obraz in klicali so boga, da io odmevalo izmed sten pod košate lipe in je narod prisluhnil in nemo poslusal. Belen, Belen, bog naš svevišnji, bodi nam dober, Be en, nevarnosti, ki pritiska, nas reši, Be en, ne daj, da bi bili v rodni zemlji sužnji Belen, Belen, tepi nas s slabimi leti, trpi nas, Belen, z boleznijo in s smrtjo, samo svobode. Belen. nam ne pusti vzeti! ima 45 let izhajajoči Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dih. Naimanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 20m V>akoqla> treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odaovanamo !e,čejepriloženaznamka.Č!ek. račun LjubljanalO^M?.' Beseda samo 50 par Službo išče trgovska pomočnica začetnica v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. - Ponudbe na lUpravo pod zn. »Vestna-« št. 1754. Vi obrtnini, trgovci in industrijalci si hočete pridobiti čim največ novih odjemalcev. Zato premislite, v katerih listih se izplača inserirati, da boste prišli na svoj račun i Moja dolžnost je, da Vci8 opozorim na liste, ki so po svoji visoki nakladi in ugledu nepogrešljivi za vsako uspešno reklamo, posebej še za predmete z zaščitnimi znamkami. Že 60 let izhajajoči, najstarejši jutranji list .SLOVENEC 30.000 uaKiade, kupnomočne naročnike v vseh krajih naše države in sirom sveta, dnevno nad 150.000 bralcev, najcenejše oglase! D0H0UUB ima najvišjo naklado izmed vseli slovenskih tednikov, zato pn tudi največji reklamni učinek Z ^Domoljubom* dosežete skoraj vse družinske kroge v Sloveniji. Izhaja v 40 000 izvodih! 30 let izhajajoči BOGMJIR ima najvišjo naklado izmeti vseh slovenskih mesečnikov. V poštev prihaja zlasti za žensko vabljenje k nakupu 36.000 hupnomoCnlh naročnic bere „BogoIjuba" in vpošteva v njem slike in besede. Izkušnja uči: 85°/0 vseh nakupov oskrbujejo ženske. Tudi na nakupe moških navadno vplivajo. Razumljivo je, da zaupajo svojemu družinskemu listu in tudi oglasom v njem. Zato pa kdor išče za svoje blago zaupanja ženskega sveta in si hoče pridobiti za odjemalce najširše kroge, se poslužuje mstrijanskega glasila „Bogoljubu. Da boste tedaj delali dobre kupčije, nas takoj počastite s svojim cenjenim naročilom! Zahtevajte cenike in posebne ponudbe za stalno oglaševanje! O ^JNI ODDELEK SLOVENCU Usnjarne! Zastopstvo manjše usnjarne s komisijskim skladiščem za Savsko banovino iščem. Poseben interes za boks in ševret v barvah. Cenj. ponudbe na Matija Wolf, Ludbreg - Savska banovina. Gospodična išče nameščenja kot bla-gajničarka ali prodajalka kjerkoli, najraje v kakem mestu. Vešča tudi nemščine in šivanja Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 1781. Prodajalka manufakturne, galanterijske in mešane stroke, z daljšo prakso, želi službo v kateremkoli mestu. Iz-vežbana tudi pri blagajni ali gre v kako manjšo pisarno. — Ponudbe pod »Vešča nemščine« št. 1783 na upravo »Slovenca«. Fant 23 let star, prost vojaščine, govori nemško, madjarsko, franc., holand-sko in slovensko, sprejme službo tolmača ali pa tudi drugo primerno službo. Gornik Ferdinand, Lesko-vec, p. Slov. Bistrica. Oskrbnik z večletno prakso v vseh panogah gospodarstva — sprejme službo na večjem posestvu. Pismene ponudbe je poslati najkasneje do 5. marca t. 1. na upravo »Slovenca« pod šifro »Oskrbnik« št. 1357 1815. Sprejmem gospodično kot blagajničarko in prodajalko. Kavcijo 5000 do 10,000 Din treba vložiti v obrat. Ponudbe pod šifro: »Znam nemški« št. 1748 na upravo »Slovenca« Maribor. Učenec ali učenka poštena, s predpisano šolsko dobo, se takoj sprejme z vso oskrbo v večjo trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1761. Gospodična zmožna 2000 Din kavcije, se sprejme v službo v mlekarno kot prodajalka. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Zmožna 2000 Din« št. 1817. Kmetsko dekle staro 22—30 let, snažno in pošteno, ki zna dobro kuhati priprosto meščansko hrano in opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1836. Učenca v večjo manufakturo trgovino v provincijalnem mestu se takoj sprejme. Pogoji: Najmanj dva razreda gimnazije ali dva razreda mešč. šole, dober računar, zdrav in krepak, z dežele. Prednost imajo reflektanti poštenih, revnih staršev. Pismene ponudbe pod šifro -Pošten« št. 1827 na upravo »Slovenca«. Kuharica ki bi poleg sobarice opravljala vsa druga hišna dela, se išče. Plača 100 Din. Nastop takoj. Naslov: Ana Javoršek — Koprivnica, Hrvaško. Pozor trgovci in obrtniki! Prevzamem proti majhni odškodnini dnevno nekaj ur knjigovodstvo, uredim slovensko in nemško korespondenco. Dopisi na upravo Slovenca pod značko »Zanesljiva moč«. Službo lov. čuvaja skladiščnika, les. mani-pulanta ali slično, iščem za takoj. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca* pod »32 let star« št. 1847. Krojaški pomočnik z dobrimi izpričevali, trezen, marljiv in pošten, j vajen velikih in malih j kosov, išče začasnega de- j la v Ljubljani. Ponudbe je poslati na podružnico ^Slovenca«, Jesenice. Skladiščnika močnega, s 15.000 Din garancije, iščem. Plača 1200 Din. Nastop takoj. Zagreb, Gornja Kostušija 116, Zupančič. Pridnega viničarja 3 osebe, brez malih otrok, za vinograd v Dol. Po-čehovi 17, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Provizijskega potnika živilske stroke sprejmem takoj. - Naslov v upravi ••Slovenca« pod št. 1875. t Postrežnica vešča kuhe in vseh hišnih | del, išče delo pri boljši | družini. Naslov v upravi | »Slovenca« pod št. 1872. I Tkalci se iščejo Tekstilna tovarna v Šent Vidu nad Ljubljano sprejme prvovrstne tkalce, ki so že dobro uvedeni v tkanju na široke statve in kariranju na več ladjic. Beseda samo 50 par Vajenec za krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 1647. Šivalka slamnikov, izkušena moč, se sprejme. - Ponudbe in zahteve na upravo »Slovenca« pod zn. »Šivalka« št. 1737. [)0M0L|URA OGOLIUBA * Šivilja dobro izvežbana v pri-'rojevanju finih toalet po nodnih žurnalih, ter je udi vajena izdelovati oljšo damsko konfekcijo, lobi stalno mesto v Ljub-iani. Le popolnoma za- 1 r'sljive moči z daljšo akso naj pošljejo po dbe pod šifro Damsks konfekcija« št. 1808. < / vpeljavo slroinega ptetar stva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1SOO Din prevzamemo mesečno, ker pi izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pleten* r jfei in dostavimo v izdelavo prejo. PiSite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletaralia industrija, if. S, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Poizvedbe Beseda samo 50 par Zatekla se je psica volčje pasme. Dobi se v gostilni J. Štrekelj. Škofja Loka. ifajte in širil«-»Slovenca«! V Interes« Vaše eksistence boste gotovo vse storili, da jo z.boljšate. Mislite posebno zdaj za bližnjo spomlad, kako vsestransko lahko služijo naši masi oglasi vsem Vašim željam in prizadevanjem! tmrnm, Beseda samo 50 par Bogati postanete če imate veliko znancev) Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor. Zastopnike (-ce) za vsa mesta drav. banov, za prodajo .Rasifiz' preparata za britje brez britve, brez mila in aparata, proti fizni plači 1200 in 5% proviziji, sprejmemo. Blago dobi ▼ komisijo. Isti morajo imeti gotovino 300 do 1.000 Din za prevzetje blaga. Ponudbe in 2 Din v znamkah za odgovor, na »Rasofiz«, Ljubljana, Kolodvorska 26. Zastopniki s finim in uglajenim nastopom, zmožni nemščine v govoru in pisavi, prvovrstne moči, se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji od vel. inozemske družbe za prodajo kemičnih in tehničnih potrebščin za čevljarsko in usnjarsko industrijo. Prednost imajo strokovno naobraženi in ki so v tej stroki že potovali. - Ponudbe v nemškem jeziku pod značko: ♦ Chemisch-lechnische Industrie« št. 1778 na upravo »Slovenca«. Gospodična na deželi, blizu cerkve, z lepim posestvom, želi poročiti mladeniča 30 do 35 let, ki bi imel 25 tisoč dinarjev. — Lepo priliko imajo peki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1756. Obrtnik državni nameščenec, simpatičen, se želi spoznati z gospodično plemenitega značaja, zares neomade-ževane preteklosti, izuče-no šiviljo, kuharico, staro do 24 let. Tajnost stroga! Cenj. ponudbe na upravo ^Slovenca« pod »Sreče kovač«. Poročiti želim pošieno in varčno dekle, 40 do 50 let, z večjim premoženjem, kot sopo-sestnico na veleposestvo pri Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko Na pomlad'< šl, 1816. [DSSBB^ Beseda samo 50 par Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom, Gregoričeva ul. 27 (pri banski palači). Objava! Razpisujemo nabavo 100 m" jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 25. februarja t. 1. se dobijo pri Direkciji drž rud v Zabukovci pod I «t. 513. ' Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola L{ubliana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt it. 16 zastonj. PiSite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Nemščino in Italijan. s posebnim ozirom na trgovsko korespondenco in trgovsko poslovanje poučujem za nizek honorar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Firenze« št. 1370. Šivilja za perilo sprejme gospodične v večerni in dnevni pouk. Vodmatska ulica 11 Klavirski pouk prvovrsten, za višji razred, želi Oblak, Glince xni/n. Šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik. bivli komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Beseda samo 50 par Stanovanje komfortno, 2 do 3 sobno, išče solidna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »2 do 3 sobe« št. 1530. Opremljena soba z dvema posteljama se takoj odda. Židovska ulica 6/1. Soba lepo opremljena, takoj za oddati. Istotam naprodaj nova zložljiva postelja. -Maribor. Mikloši čeva 2, II/5. Stanovanje 3 in 4 sobno z vsemi pri-tiklinami oddam za incsec maj. — Vprašati v palači »Viktorija«. Sobo in kuhinjo odda m Marmontova ulica 19. Sostanovalko išče mlada gospodična. Novi trg 2/II. Sobo s štedilnikom oddam s 15. marcem. — Podrožnik I/l. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabineta in priliklin, z vrtom, oddam v najem v času od 1. marca do 1. maja. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1649. '»ŠL« U* - Beseda samo 50 par Poslovni lokali i v L nadstropju se oddajo i takoj v najem. Vprašati j na Dunajski cesti št. 29. l -----—--- Pisarniške prostore oddam. Dalmatinova ulica št. 11 Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob, z vsemi pritiklinami, v sredini mesta, se odda takoj v najem. Naslov v upravi »SI« pod št. 1650. V vili • Tivoliju oddam v najem mirni stranki solnčno manzard-no stanovanje dveh sob, kuhinie in pritiklin s souporabo kopalnice in pralnice. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1566. Stanovanje na severnem delu — 4 sob z vsemi pritklinami in vrtom — se odda s 1. marcem. — Naslov r oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1622. Podeželski krojači, šivilje in nešivilje! Vsled denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče v Ljubljani, Mestni trg 5, II. n., 20. februarja brezplačni dopisni pouk pri-krojevanja moških, dam-skih oblek. Vsak se lahko doma iz učnih zvezkov priuči krojenja. Informacije poštnoobratno. Beseda samo 50 par Posojilo dobite na hipoteko ali poroštvo. Obširne ponudbe pod »Točna izvršitev«. Znamke za odgovor na upravo »Slovenca« Maribor. 600.000 Din posojila iščem — dobre obresti in vknjižba na prvo mesto na vrednost nad 2,000.000 Din. Sprejme se tudi hranilna knjižica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »600.000 Din« št. 1825. Gospodična se sprejme na stanovanje in hrano. Borstner, Maribor, Koroška cesta 26/1. Lepo stanovanje podpritlično, soba. kuhinja, shramba, pritikline, ▼ Šiški, se odda za 1. marec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1782. Trisobno stanovanje v Sp. Šiški, popolnoma separirano, 75 m' prostornine, 900 Din mesečno. Takoj na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1791. Manjšo slamoreznico dobro, na ročni pogon — takoj kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1762. Trisobno stanovanje za takoj ali za maj odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. štirisobno stanovanje se odda za 1200 Din, —-Celje, Cankarjeva ul. 7,11. Meblirana soba se takoj odda na Viču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1846. Gospod se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1843. Potrebujem nujno 10.000 Din posojila. Nudim sigurno jamstvo oziroma vknjižbo. Dopise pod »Marec« na podružnico »Slovenca« v Celju. Beseda samo 50 par Državni upokojenec z večjo imovino, nad 60 let star, brez svojcev, častilec Marije, dobi celo dosmrtno oskrbo pri upokojencu tik romarske cerkve. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1777. ("ifajte in širile* »Slovenca«! Meblirano sobo z električno razsvetljavo oddam eni ali dvema gospodičnama ali gospodoma. Stari trg 21, I, desno. Dve stanovanji prvo dvosobno za marec ali april, drugo trisobno, s kopalnico in vsemi pritiklinami za maj, se odda v Vodniatu, Ciglerjeva ul. št. 18. Stanovanje v centru mesta, obstoječe iz 6 sob, z vsemi pritiklinami, 2 predsobi z dvema prostima vhodoma, tako, da se del stanovanja lahko vporablja za pisarno, ki je popolnoma ločena od stanovanja, takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 1745. Nov hotel dvonadstropen, na Rabu (Dalmacija), z 22 sobami za tuj ce, oddam v najem za dobo 5—6 let po najugodnejših pogojih. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Rab« št. 1679. Gostilno dobro idočo. t Zagrebu, oddam onemu, kdor prevzame kompleten inventar. Star renomiran posel, križanje več nlic — najemnina nizka. Vprašati: Zagreb, Petrova 27. Več pisarniških sob ▼ I. nadstropja ▼ Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod ra nameščence t Ljubljani Realitetna pisarna Jože Grašek, Ljubljana, \ Kolodvorska ulic« it. 24, posreduj« najem tn oddajo stanovanj, mesefi. »ob, trgov, ta obrtnih lokalov pod ugodnimi pogojL Gostilno na Gorenjskem, na prometnem kraju, dam v najem. Ponudbe na upravo »Slov enca« -»nd »Gorenjsko« it. 1389. Lokal na Bledu izložba, center — oddam. Naslov pov« uprava »Slovenca« pod it 1705. Iščemo lokal z vhodom r. ulic«, s 1. avgustom t. L, po možnosti z 2 do 3 sobami za pisarno (lahko je tudi brez pisarne). Vpoštevajo se Se-lenburgova, Prešernova, Aleksandrova ul. in Dunajska cesta do Evrope. Pismene ponudbe z označbo ceno na upravo »Slovenca« pod S. M. C. štev. 1770. Gostilna na prometni točki v Mariboru, z lepim stanovanjem in gostilniškim vrtom, se da sposobnemu gostilničarju s 1. aprilom v naiem. Ponudbe pod: »Nizka najemnina« 1749 na upravo »Slovenca« — Maribor, Trgovina na lepem prometnem kraju, z lepim stanovanjem, se da v najem event. tudi gostilna. — Ponudbe pod »Ugodno« štev. 1747 na upravo »Slovenca« Maribor. Mlekarno vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekarna« št. 1818. Za zobozdravnika ali zobotehnika moderno urejeni prostori v sredini mesta se ugodno oddajo v najem 1, maja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 1813. Trgovina staro vpeljana, z mešanim blagom, se odda v najem. Potreben kapital 30.000 do 40.000 Din, Samo resne ponudbe na upravo »Slovenca« t>od šl. 1834. »gLOVBHBOc, dne K fobtoufc 11 Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje Iii kolesa ildler - Grltzner Švicarski pletihii stroji DUIJIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana za vodo. Brezplačen ponk v vezenja Večletno jamstvo. Pekarijo Stavbne parcele r. vsem inventarjem in četrt ure izven mesta, ob stanovanjem oddam takoj | glavni cesti, poceni na- v najem. Poizve se pri lastniku Bruner Matko, Jesenice, Gorenjsko. Krojaški lokal se odda poceni v najem. Siva se tudi konfekcija in >o meri za trgovino. — aslov v upravi »Slov.« pod St. 1799. G I n« 'i'.'!. i-jjrjffipč^A■ Posestva Beseda samo 50 par Novozgrajena hiša e novo pekarno naprodaj. Odda se event. tudi v najem. — Hiša je v najbolj prometnem okraju. - Naslov v upravi »Slovenca« ped št. 1553. prodaj. Vprašati pri Jo žefu Črepinšek, Zg. Hu-dinja 25, p. Celje. Prodam žago vcnecijanko in mlin na vodni pogon, vse v najboljšem stanju. - Zraven stanovanje in ca. 10 johov njiv in travnikov. -Promet velik, lega ugodna v bližini dveh trgov. Naprodaj tudi več gozda v neposredni bližini žage. Vprašanje pod zn. »Dobro obrestovanje« št. 1765 na upravo »Slovenca«. Posestvo v trgu Muta ob Dravi naprodaj. 1 % orala, zidana, dvostanovanjska hiša t gosp. poslopjem, voda v kuhinji, električna luč — primerno za rokodelce ali upokojenca. Cena 68.000 Din. Poizve se pri lastniku Ignaciju Jevšenak, krojač, Slov. Konjice. Posestvo se odda v najem v bližini Ljubljane — i vsem živim in mrtvim inventarjem. Redi se lahko 25 glav živine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1733. Stavbna parcela naprodaj v Strelilki ullcL Naslov pove uprava »Slovenca« pod It. 1886. Polovico parcele kupim za zidanje enega dela dvojne vile. Ponudbe pod zn. »Blizu tramvaja« št. 1894 na upravo »SI.«. Posestvo in lepo novo hišo s 3 sobami, kuhinjo in gospodarskim poslopjem, zraven lep sadonosnik, vrt, prodam. Vsa zemlja je v ravnini v Savinjski dolini tri minute od državne ceste in od avto-poslaje. Redi se lahko tri govedi in svinje. Cena po dogovoru. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1786. Velika trgovska hiša z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča, ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Ugodna prilika« št. 1790. Beseda samo 50 par 40 kož brezhibnih, od odraslih plavcev, neustrojene, ponudite društvu »Živalica«, Ljubljana, Sv. Petra c. 60, Kdor proda dobro ohranjen skioptični aparat za električno in karbidno razsvetljavo — naj ga ponudi krajevnemu odboru »Rdeči križ«, Guštanj. Puhasto perje Cisto, čohano po 48 Dia kg, druga vrsta po M Din «?n n?t0', be!°' P® 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, luca 82. Kemična čistilnica peria. Vino izb oren lastni pridelek se prodaja na odplačilo kavcije zmožni zanesljivi osebi, katera ima osebno pravico. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod št. 1691, Dojenčkove novodobna maje« in srajčk« došle. L Meglic, Go-sposvetska 13, lev« stop-njic« L/67, od 3-6. Oojzerce "O obroke TEMPO«, Gledališka nL St. 4 (nasproti opere). Trgovina z železnino v večjem avtonomnem mestu Slovenije, v izvrstni legi, z zalogo in inventarjem vred naprodaj. Potreben kapital 250.000 Din. Trgovski prostori zajamčeni za več let. Ponudbe pod »Izvrstna prilika 13« na upravo »Slovenca« Maribor. Šivalni stroj »Singer krojaški, naprodaj za 600 Din. Poljanska cesta št. 3, Dolinar. Lepo posestvo hiša z dvema gospodar, poslopjema, pripravno za vsako obrt, njive, travnike in gozd, naprodaj skupaj ali posamezno v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1585. Dobro naložen kapital V letoviškem trgu dravska banovine j« naprodaj krasna hiš« z dobro vpeljano gostilno in trgovino. Vprašanja pod »Dobro naložen kapital 375« št. 1631 na opravo »Slov.« Veliko stavbišč naprodaj. Posebno ugodno za vekend-hišice. — Travniki pod Bokalci ob Gradaščici so parcelirani ter so naprodaj stavbne parcele od 10—20 Din nr ali cel parceliran kompleks skupai. Več se poizve na Bokalcih. Štiri posestva imam naprodaj. Kupci dobijo pojasnila pri: Sre-bot, p Sv. Križ pri Litiji. Ugodna priložnost za nakup stavbišč. Na Kodelijevem se i« izvršila sova parcelacija v izmeri 50 000 m' Prodajo se parcel« od 400 do 35.000 m3. Cena je po legi in površini od 30 do 50 Din za m', s takojšnjim prepisom. V plačilo se vzamejo tudi vloge od dobrih denarnih zavodov. - Informacije se dobe v Kodelijevem gradu vsak dan od 13 do 15. Kdor želi v Mariborn ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Hišo novozidano, v priti, dvosobno stanovanje in kuhinja, pod streho soba in kuhinja, pritiklino, elektrika in vodovod, 400 m* vrta, Trnovo, proda »Posest«, Miklošičeva 4, za 120.000 Din. — Potreben kapital 70.000 Din. Prodam novo hišo 2-stanovanjsko, vili slično v Celju, 15 minut oddaljeno od kolodvora za 65 000 Din. Potreben je kapital 45.000 Din. Pripravno za upokojenca. - Natančnejši podatki se dobe v čev-ljarnl »Adria« v Celja Realitetna pisarna Jože Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 24, posreduje nakup in prodajo posestev, hiš in zemljišč pod ugodnimi pogoji. Naprodaj alf ▼ zameno • za dobro posestvo v bližini Novega mesta je do-| bro idoča gostilna s trafiko na prometnem kraju, pripravno za obrtnika ali trgovca. Pismene ali tist-menc ponudbe je poslati na Antona Barbo, Gorenje Kamence, ali na lastnika Janeza Barbo, Češ-njice, občina Trebelno. Kino-stole solidne, kdo mi dobavi? Oferte pod šifro »Kino-stoli« št. 1838 na opravo »Slovenca«. Srečke delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana — Šelenburgova ulica 6. U nadstr. Parcela naprodaj v Vrhovčevi ulici, druga poleg kavarne Krapš. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Parcela 1932/1503«. Hišico z vrtom blizu kolodvora prodam ali zamenjam z malim posestvom na deželi. I5o-nudbe pod šifro »Lepa lega« št. 1750 na upravo »Slovenca« Maribor. „P OSSST" KmiikIbi piurat, draibt t ». i. LJUBLJANA K:: --#®ROIB>fl: -— HISo, lepo, prenovljeno, 4 sobe, pritikline, 600 m3 vrta, dvorišča, Sp. Šiška, blizu stare cerkve, 180.000 Din. — Hišo, novozidano, dvostanovanjsko, 500 m3 vrta. Rožna dol., 190.000 Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično, dvostanovanjsko, Stožice, 180.000 Din. Hišo, enonadstropno, osemst.anovanjsko, 400 nr vrta, Moste, 220.000 Din. Kišo, visokopritlično, tri-stanovanjsko, Zelena jama 180.000 Din. Hišo, trista-novanjsko, Stožice, 190 tisoč Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično, 2-stanovanjsko, 800 m! vrta, Kolezija, 150.000 Din. — Parcelni kompleks 7500 m3 med Kamniško ulico in kamniško progo po 25 Din za m3. Stavbišče 750 m3 ob Vodovodni cesti po 65 Din Stavbišče 527 m3 v Zg. Šiški pri šoli po 45 Din. - Stavbišče tik nove cerkve v Šiški, 716 m3 za 70.000 Din. — Poleg tega večje število stanovanjskih hiš, vil, parcel v mestu in vseh predmestjih, kmečka posestva, gostil., trgovske hiše, v največji izberi in po najugodnejših cenah. Trgovsko hišo ob železnici, z malim vrtom z ali brez zaloge — kupim proti takojšnjemu plačilu Ponudbe prosim pod »120—150.000 Din« št. 1660 na upravo »Slovenca«. Pekarija s posestvom in gospodarskim poslopjem, zraven sodnije in drugih uradov, naprodaj za ceno 135 000 Din, samo pekarija 70.000 Din. Mevželj, Mokronog. Srebrne krone staro zlato tn srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možioa. Vsakovrstno ?!flffl usinuste po naivišiih cenab CERNE. luvelir LiuKliana VColfova ulica »t 3. Beseda samo 50 par Osebni avto Fiat 520 rabljen, dobro vzdrževan, naprodaj v Kaoiteljski ul. št. 3, garaža št 14. Cena zelo ugodna. Zelo poceni prodam novo, masivno, politirano spalnico, 13 komadov, in belo emajlira-no kuhinjo, 9 komadov, za 6500 Din, franko Ljubljana. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1708. Beli krompir in namizna jabolka razpošiljam po najnižjih cenah. Anton Čok, trgovec, Velenje, Št. Ilj. Pletilnf stroj št. 8, 50 dolg, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1794. Lesene škatlje proda tvrdka A. Persche, Pred škofijo 21. Konj 6 leten, močan, brez hibe, | ceno naprodaj na Opekarski cesti 31, Ljubljana. Čevljarski mojstri! Levoročni stroj (linksarm) »Singer«, skoro nov, prodam za vsako ceno. - Sp. Šiška, Medvedova ul. 28, vprašati v trgovini Blagajna fWertheimerica — Anton Ma!y), skoraj nova, jako poceni naprodaj. Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod št. 1768. Pohištvo! Naprodaj: kredenca 490 Din, velika kredenca 710 Din, ter drugo pohištvo delam po naročilu po najnižjih cenah. Alojzij Ore-nek, mizarstvo, Ljubljana, Smartinska cesta št. 62, prva hiša za tovar. kleja. Kislo zelje repo m glavice za samo nudi najceneje Jurij Ho-man, Moste, Marenčičeva ulica 3, Ljubljana. Harmonij nov, impozanten glas — kakor tudi gramofon s ploščami — ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1873. Šivalni stroj popolnoma nov, nemške znamke, naprodaj za Din 1800. Miklošičeva c. 7/III. levo. Vhod poleg »Depa«. Hiša v Dravljah naprodaj. Kako, se izve v Zapužah št. 27. Kmečki mlin in žago na vodni pogon, s posestvom vred prodam. Izve se v upravi »Slovenca« pod št. 1831. Stavbna parcela ob Dunajski cesti nasproti Stadiona naprodaj. Pojasnila: Hradeckega vas št. 46. Stavbna parcela 550 m, štirioglata, krasna, suha, v Koleziji, Trnovo, ceno naprodaj na Opekarski cesti 31, Ljubljana. Žage gaterice, krožne, mlinske skobelne nože in vse drugo jekleno orodje kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Sladko seno rešano, proda Amalija .ottspeich - Rimske Toplice, Lončenih peči Ž3 rabljene dele prodam. Dalmatinova 11. Stavbna parcela oaprodaj v mestu Laško na levem bregu Savinje, zraven solnčnega in savinjskega kopališča, 150 m od Termalnega kopališča, gosto zaraščena z borom in smrečjem, prav primerno za hotel ali sanatorij za tujske sobe za letovi-ščarje. Več se izve pri: Mihael Hrastnik, pos. in les. trg. v Brstniku, Laško Izvanredna prilika Naprodaj imam petstano-vanjsko hišo z vrtom, dvoriščem in vsemi pritiklinami, v bližini Marijinega trga. Pojasnila' daje Jančar, Sv. Petra c. 27 Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13, Motorno kolo fjid ian Skaut, s prikolico, v) popolnoma dobrem stanju proda Pečovnik Simon, Vransko. Težke sani prodam. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1819. Beseda samo 50 par Kdor rabi prvovrstne harmonike in kdor jih ima za popravilo, naj piše na naslov: Anton 2eleznik, izdclo-vatelj harmonik, Vrhnika. Za kino, gostilno ali društvo! Malo rabljen, velik prvovrsten gramofon s ploščami vred in Kortingov ojačevalec — ugodno prodam skupaj ali posamezno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Koncertne naprave. št. 1837. Harmonij z 9 registri ter harmonij z 2 registri in dober gla- sovir zelo poceni proda Turin, Celje. Pianino skoro nov, prvovrsten fa-brikat, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 1880. Beseda samo 50 par Trajno kodranje po 80 Din. Dintcr Drago, frizer, pri cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Krojačica sprejme vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Blaj, Kriievniška ulica 11, III. Naznanilo selitve Naznanjam, da sem svojo trgovino z usnjem v Mariboru, Aleksandrova 39, preselil na Koroško c. ti Araošt Kohnstein, trgovina z usnjem. Krušno moko in vse mlevske izdelka vedno »veže dobite pri A. A M. ZORMAN l.lubliana Stari trg št 32, Modroce postehne mreže, železna zložljive postelje, oloma-oe divane in tapetniške izdelke nudi natceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime, cvilha za modroce in blaga ca prevleke pohištva. Seno its slamo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Gospodarska zveza Žimo za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenab prodaia Sever Rudolf Marijin trg št. 2. Žgano kavo vedno svežo, najfinejši čaj, rum, specerijo sploh, železnino, semena, deli-katese, priporoča Josip Jagodic, Celje, Glavni trg, podružnica Matija Gub-čeva ulica 2. Za vaš sadovnjak in vrt nudimo visokode-belno in pritlično sadno drevje odlične kakovosti. Drevesnica Jelen, Št. Ilj, Velenje. Več pletilnih strojev raznih vrst in številk — zelo poceni prodam radi opustitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1763. Jabolka kisla, 2, 3, 4, 5 Din, zaboji 45, 75 kg, prima orehe 5 Din, franko povzetje razpošilja: Postržin, Krško, Slovenija. Izložbena okna stara, še dobro ohranjena prodam za nizko ceno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Okna z roletami« št. 1812. Amerikan. harmonij izvrsten. pripraven za društvo ali cerkev, ceno naprodaj. Več v gostilni Jagodic, Graben št. 13, Kamnik. „Zb tnal denarf«, doet moihe' Lepe plošče dobite za nizko odškodnino pri ^ŠtAGER« Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra c. 26, ima po znižanih cenah: odeje, deke, plašče, obleke, predpasnike, zimsko in letno perilo za dame In gospode, nogavice itd. Posteljne mreže izdeluje najceneje Alojzij Andlovic — Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo sc popravila. Ljubljai a. Aleksandrova 5 Maribor, Gregorčičeva 20 Objava! V zadevi konkurza tvrdke Vučko & drug v Celju se bo vršila razprodaja blaga dne 22. febr, t. I. ob 9 dopoldne v prejšnjem trgovskem lokalu na Kralja Petra cesti št. 29. — Blago se bo prodalo bodisi na drobno ali pa, ako bi bil uspeli boljši, tudi v celoti. Dr. Juro Ilrašovec, kpnk, upravitelj. Suhe hruške maslenke, figovke - nudi po nizki ceni Franc Stirn, trgovec, Št. Janž na Dol, Zahtevajte ponudbel U....J.U..U.&U.UU Sadike smrekove in mecesnove! Za pomladansko pogozdovanje ima oddati več sto-tisoč štiriletnih presajenih smrekovih sadik in cca, 100.000 dveletnih meces-nov močnih in prvovrstnih — Graščina »Hrib«, Preddvor nad Kranjem. Suha bukova drva prima, cela 115 Din, žagana 125 Din, klana 135 Din m", dostavljena na dom. Putrich, Dolenjska cesta 6. Krojaški lokal in stanovanje z vsem inventarjem, dobro vpeljano, prodam na prometni točki zaradi opustitve obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1844. Prodam ročni voz nov, močan, dve peči za žaganje, žične vrvi, 8 in 40 mm debele ter jekleno žico 4 in 5 mm debelo. F. Cvek v Kamniku. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Najcenejša izposojevalnica! VCarbinek, Ljubljana -Rimska cesta 2. &9ŠO |eipren|, ajdovo moko »edBO iTctr. n-1'lnth „„ igfF\a »etr imovin« A. VOLK. LJUBLJANA flnltrv* r«t» 14 najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Lesene jermcnice in mlinske stroje izdeluje specialist Ivan Čretnik -Sv. Jurij ob juž. žel. V mletje sprejema rožiče, poper itd. po najnižji ceni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Solidni izdelek« št. 1673 Coach zofe v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dunajska c. 25, vhod iz Dvorakove ul. št 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke. Šivalne stroje specijalne stroje vseh sistemov, popravlja in re-novirn Cena nizka, delo garantirano Priporoča se: Emil Klob'aver, specijalni mehanik, Sv. Petra c. 47. Za cerkvena slikarska dela po lastnoročno izdelanem načrtu se priporoča: Ciril Križnar, deko-racijski slikar, Št. Vid rad Ljubljano. Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. m?mmi je iz proste roke trgovska zaloga vsakovrstne želez-nine v konkurzni masi J. Pfeifer, Kranj. - Proda sc en bloc ali po partijah. Ponudbe na upravnika mase dr. Žcnko Fr., odvetnika v Kranju, do i 29. februarja 1932. ' Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon, lahko plačate oaročnino za »Slovenca«, »Domoljuba. in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobile razne informacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Tclelonska štev 3030. .»♦»M..m>t»tw>t,t DlDEKtNOlZ TVCUNICE- Izrednopoteninpr. Violina od Din 66 Mandoline • 129 Gitare • »169 Ročne harmonike 69 KROMATIČNE HARMONIKE, hava3sk8 gitare itd Zahtevajte brezplačni IvorniSk I CENiSfc: MEINEUHER0I.D MARIBCtUt.102. Za vse vrste INDUSTRIJE ali druga podjetja ali večje kmetije so radi družinskih razmer zelo ugodno za dali časa odda v naietn skupno ali posamezno even-tuel no ludi nekaj odproda. veleposeslvo v Lesc,di pri Bledu, kjer je več gospodarskih in stanovanj-kili objektov, z dobro arondi-ranimi n ivflmi in travniki, vse ob glavnih cestah poleg pošle in kolodvora, pripravno tudi za stavbene parcele. - Nosov v upravi lista pod štev. 1764. Vsaka ura - vsak dan dela z ,International' tovornim avtomobilom donaša nov dobiček in zadovoljstvo Kvaliteta, ki preživi nabavno ceno! Novi modeli v najpopolnejši konstrukciji od 1 do 10 ton. Vsi rezervni deli na zaiog> 1 — Zahtevajte ponudbe! Glavno zas.opstvo: 0. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11 Lloski spomladanski se!em 1932: Natančne i Si pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnab in pri častnem zastopniku: ING. G. ToNNIES, L ubliana, Dvofakova 3 Vzorčni sejem od 6. do 12. marca. — Veliki tehnični in gradbeni sejem od 6. do 13. marca. — Tekstdni seiem od 6. do 9. ma ca. — Športne potrebščine in pohišt eni sejem od 6. do tO. marca. v. £V. ' > Trgovski poslovodja kateri je zmožen samostojno voditi večjo trgovino — podružnico na deželi, in je popolnoma verziran v manuiakturi, železnini in vseh artiklih trgovine z mešanim blagom in deželnimi pridelki; nadalje popolnoma vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoril in pisavi ter zmožen voditi potrebne trgovske knjige, se sprejme takoj v službo. Reflektant mora biti vojaščine prost in imeti najmanj pet let trgovske prakse, biti neoženjen in zmožen položiti kavcijo 50.000 Din v gotovini ali v sigurnem jamstvu. Službo je nastopiti takoj ali 1. marca t. 1. Pismene ponudbe po možnosti s sliko poslati najkasneje do 20. t. m. — Joža Hrastelj, Gornja Radgona. Dobro naložite denar če kupite Kozinovo — nekdaj baron Zoisovo — palačo v Ljubljani na Bregu štev. 20 ob Št. Jakobskem mostu, ki je za zmerno ceno na prodaj. Ponudbe je poslati na pisarno Dr. Ažman ]os., Dr. Kuheij Kari, odvetnika v Liubijani, Dunajska CCSta 6/11, kjer se dobe tudi vsaka pojasnila. Kitriičarke - modfstinie pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je David Weisei. Zaarpb, Jelaž kviertei). Telephon A-2J-1-25. Pension S 1 —, pri daljšem bivanju po dogovoru.1 Uiet rna knliinja. Sobe ludi brez prehrane. j t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak in tast, gospod Anton Ložar mizar državne železnice dne 12. t. m. jjo kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 14. februarja ob 4 popoldne od doma žalosti, Hranilniška cesta štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1932. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Arterioskleroza, reuma, protin (obviadki) se ozdravi sigurno z radium vodo in radium komoresi iz čeških državnih tovarn radija, edinih v Evropi. — Brezplačna navodila za zdravljenje Miiimchema-Jachimov Teolcc-Šanov. Češkoslovaška. — Ulica VVaageho 13-7 Slavnemu občinstvu naznanjam da sem otvoril čevl/arsko delavnico kot podružnico Mariboru v Slovenski ui 6, dvorišče, da bom laž/e postregel svoiim odjemalcem. Se priporočam Štefan Godec, čevljarski moister nas/. Zollensteina — Gregorčičeva 4. RESTAVRACIJO NA MORJU z vsem inventarjem in palmovim gaiem. kopališčem in 1 opremlj. sobo, da v naiem za 18 000 Din letno in brano za 2 osebi. Potrebna gotovina 23.000 Din. Sezona od 15. III. V poštev prideio samo strokovnjaki z dobro kuhinjo. Osebna pravica ni potrebna Lastnik pen-siona »S u p e t a r« , Srebrno kod Dubrovnika. Zahvala V četrtek dne 3, marca 1932 ob 4 uri popoldne vrši se v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica štev. £ prostovoljna sodna dražba nepremičnin, vpisanih pod vlož. štev. 13 k. o. Poljansko predmestje, obstoječih iz hiš štev. 2 in 4 Lončarska steza, dveh travnikov in tovarne. Izklicna cena znaša 500.000 Din. Vadij 50.000 Din. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Dražbeni pogoji s pojasnili na vpogled pri sodnem poverjeniku. V Ljubljani, dne 8. februarja 1932. Dr. Kuhar Andrej, notar kot sodni poverjenik Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob izgubi našega nenadomestljivega strica, gospoda Antona Vodnika- M ožine posestnika in prevoznika se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Josipu Demšarju, ki je našega blagopokojnika tako lepo pripravil za pot v večnost, čč. duhovščini župnije sv. Petra, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. dr. Fr. Misu za njegov požrtvovalni trud v času bolezni, članom Sokola I., ki so mu na tako lep način izkazali zadnjo čast, in pevskemu zboru »Ljubljanskega Zvona« za ganljive žalostinke. Nadalje se zahvaljujemo vsem sosedom, njegovim tovarišem, ki so se udeležili v tako častnem številu pogreba, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi Zadrugi izvoščkov in avtotaksijev. Končno naša topla zahvala vsem, prav vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili v lako obilnem številu k večnemu počitku. Vsem, prav vsem, Bog povrni! V Ljubljani, dne 9. februarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Prva gmllia spalnic Model S». Vid št. 1. Elegantno, solidno, pocenil Vabiva na ogledi Erman & ttrhar, št. m n. ti, 30 % znižane cene pohištvu. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNAI.E ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUOI PO IZKBUNO UUOIINIH CENaB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PUHU K. T. D. v 1-JUBIJ AN! KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE LJ tf ii i i ii.mSII—9 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV:GOSFOBAtfKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta i o) telefon stev 2057. Vloge nad Din 500.000.000- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000 - Izvršuje vse bančne posle na jkulantncf e Poslovne zve ase s prvovrstnimi zavodi na vseli IržiSčih v tuz^mstvu in inozemsivu J 7j. Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cofe. lzduiuteij. Ivan Kakuven. Urednik: Franc Kremžar.