NaroSnlna mesečno 12 Lir, za inozera-»tvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ra naročnino in 10349 za inserata, Podružnical Novo mecto. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. LOVEJSEC Izhaja vsak daa zjutraj rama ponedeljka Ia dneva po praznika. a Uredništvo In sprava! Kopitarjeva 6, Lfubljana. i Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lablana. i Teteioa 4001—4005. Abbonamenti: Me«« 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P j Lubiana 10.650 per gli abbo-nainenti: 10.349 per le inserzioni, Fllfalel Noto metlo Concessionaria escluslra per Ia pubblieitS dl provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 535 Odbiti siloviti napadi pri Božidarju Veliko angleško letalo zajeto Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Angleško letalstvo jc izvedlo polete nad Napoli in B r i n d i s i. Nobene žrtve in le malo pomembna škoda. Na bojišču pri Tobruku in S o 11 u m u jc bilo naše topništvo zelo delavno. j Med letalskimi boji nad C i r e n n i k o so naši lovci sestrelili dve sovražni letali. Nemški lovci so prisilili veliko angleško letalo k temu, da je pristalo za našimi črtami. 16 članov posadke je bilo zajetih. Na G o n d a r s k o m bojišču je sovražnik ponovil silovite napade proti nekaterim našim postojankam po letalskem bombardiranju, ki je trajalo oil zore do mraka. Po srditi obrambi in po silovitih bojih na nož so naše junaške čete povsod odbile napadalce, ki so imeli hudo izgube in pustili na bojišču orožje in ranjence. Rim, 19. novembra. AS. List »Telegralo« je prejel iz vzhodne Afrike poročila, ki pravijo, da sc italijanska posadka v Gondarju dobro drži proti pritisku angleških sil, ki so v ogromni premoči tako v številu orožja kakor tudi v opremi. Uradniki, zasebni nameščenci, delavci, kmetje in mladina so v bojni črti obenem z vojaki in z Askari. Genernl Nassj je razdelil nekaj vojaški hodlikovanj, dasi bi vsi zaslužili ta odlikovanja. Enokolajno je dobil poštni upravnik, ki i zapustil svojega mesta in je pomagal reševati svojo amcšcence in je izpod razvalin rešil menogo vrednosti in listin, dns; je bim med napadom sam zelo ranjen. Med letalskim napadom na bolnišnico sta bila mrtva 2 zdravnika obenem z bolniki, ki sta jih zdravila. Vsepovsod veje junaštvo in ljubezen do domovine. Ponoči prihajajo v Gondar k obkoljenim četam zvesti domačini, ki izjavljajo, da bodo posadki pomngnli, kadar bo prišel ugoden dan. Domačini so tudi povedali, da so nekateri abeslnski poglavarji zavzeli sovražno stališče do neguša in angleških oblasti zaradi prevelikih davkov, ki so jih prebivalstvu naložili neguš in Angleži. Berlin, 19. novembra. AS. Vodilni nemški list »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše o junaškem odporu italijanskih čet v Gondarju in pravi, dn je duh, s katerih se italijanski častniki in vojaki že več mesecev upirajo premoči, brez primere in spada v okvir najboljših italijanskih vojaških tradicij. Ves svet občuduje te vojake. Tudi če bi Angleži vrgli ogromne sile na Gondar, bodo morali priznati, da so plačali za Gondar izredno visoko ceno. Rim, 19. novembra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so italijanska letala bombardirala letališča in pomorska oporišča na otoku Malti. Uspešni napadi na vzhodnem bojišču Letalski napadi na Sebastopol, Moskvo in Petrograd JNad lo.ooo vojakov zajetih in 171 tankov uničenih Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 19. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so v teku novi uspešni napadi. Med boji v zadnjih treh dneh jc bilo zajetih nad 10.000 vojakov in je bilo uničenih 171 tankov. Zaradi letalskih napadov 110 trdnjavo Sebastopol so nastale v ladjedelnicah in skladiščih eksplozivov velike eksplozije. V pristanišču je bil z bombami poškodovan velik tovorni parnik. Bojim letala so ponoči -bombardirala vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu in še prometne zveze v zaledju sovražnika na sred. njem odseku bojišča. Na angleškem otočju je letalstvo v noči na 19. november z bombami velike vrste bombardiralo pristanišča in oskrbovalne naprave predvsem na vzhodni obali. V času od 9.—15. novembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 252 letal in sicer 122 v letalskih bojih, 44 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ostanek je bil uničen nn tleh. Med istim časom smo izgubili na vzhodnem bojišču 25 lastnih letal. Carigrad. 19. nov. AS. List »Tasviri Efkarc objavlja novico, da hočejo Angleži prevzeti poveljstvo nad ruskimi četami na Kavkazu. General Ja-šan Sabis objavlja v listu o tem poseben članek, v katerem pravi, da tam ni bilo sreče, kjer so med zavezniki Angleži prevzeli poveljstvo. Angleške čete so bile na zahodnem bojišču pod francoskim Vsa Italija je proslavila obletnico sankcij Nabiranje prispevkov za zmago - Italija in Nemčija uvajata edino pravi red v Evropi Rim, 19. nov. (Štefani). Prapori, ki so se leta 1935. vzdignili po vseh krajih polotoka v znamenje izzivanja zoper gospodarske sankcije, sklenjene na predlog Anglije zoper Italijo, so se včeraj prikazali še lepši in še bolj žareči v spomin na oni dan, ki je zaznamoval začetek velike zmage nad obrekovalci in ki je Italijo povedel v slavno abesinsko vojno. I11 kakor se je pred leti italijansko ljudstvo pokazalo ponosno, strnjeno in zedinjeno okoli svojega Duceja, podpirano po njegovi neukrotljivi volji do odpora in do zmage, razsvetljeno po geslu svojega velikega poglavarja, geslu, ki pravi »Zmagati«, tako so včeraj po vsej Italiji delili to znamenje in je vsakdo dal svoj delež za odpor in za zmago. Obletnico sankcij je italijansko ljudstvo praznovalo s povzdignjeuini duhom jasnosti in sile. Oddelki liktorske mladine so korakali mimo kamnov, ki v sleherni občini spominjajo na krivično dejanje angleškega nasilja zoper Mussolini jevo Italijo. Sedeži krajevnih fašistovskih skupin, ženskih fašistovskili in mladinskih organizacij so bili popoldne odprti za zbiranje daril in zavojev, ki naj se pošljejo hrabrim bojevnikom. Ljudstvo se je povsod stekalo v velikem številu, da bi dajalo otipljiva znamenja svojega priznanja in svoje ljubezni do vojakov, ki v družbi nemških tovarišev bijejo veliko vojno, katera se bo končala s porazom velikega sovražnika Anglije. Fašistovske obiskovalke so šle po bolnišnicah in nosile darila vojnim ranjencem, obiskale so pa tudi rodbine padlih, da bi jim izrazile sočustvovanje vseh italijanskih žensk. Rim je bil včeraj ves v zastavah. Od Kapitola pa do najponižnejših hišic. Korakanje mladinskih oddelkov mimo kamnov, ki spominjajo na nesramnost Zveze narodov proti Italiji, so je začelo že zgodaj zjutraj in se nadaljevalo ves dan. Manifestaciji se je pridružilo tudi meščanstvo. Kneginja Piemontska je ob 12 obiskala delavnico »9. maj«, ki je ustanova ženskih fašistov- ..........._______Jj^*^, italijanske čete prepoljavajo svoja motorna vozila čez Dnjeper Arabski mmi se pripravlja na revolucijo proti Angliji Izjava bivšega iraškega ministra v Budimpešti Budimpešta, 19. novembra. AS. Bivši iraški minister za propagando Itašid Ali Abbas Mil-miel Muli je pred Angleži srečno zbežal iz Iraka in biva sedaj v Budimpešti, kjer je podal časnikarjem zanimive izjave. Izjavil je, da hočejo Arabci uresničiti ze-dinjenje Iraka, Palestine, Sirije 111 Transjorda-nijc. Z vsemi silami smo se vojskovali proti zbranim angleškim silam, kajti Angleži so bili vedno egoisti in so bili nasprotniki neodvisnosti arabskega naroda. Angleži so zastonj pognali v koncentracijska taborišča naše najboljše može, njihova policija se zastonj silovito trudi, da bi preprečila u|>or arabskega naroda. Kajti samo eno je gotovo: Arabsko ljudstvo noče ničesar več vedeti o angleškem gospodstvu iu ho- če vreči s sebe angleško nadolilast. V Iraku trajajo upori naprej in ti upori ise l»odo ponavljali, dokler zadnji Anglež ne bo pognan z na^e zemlje. Arabska revolucija je ia pohodu in nikdo ne bo mogel ustaviti njenega zmagoslavja. Bivši iraški minister je nato govoril o angleških silah na Bližnjem vzhodu in je izjavil, da je angleško poveljstvo zelo vznemirjeno zaradi tega. kako se razvijajo dogodki na vzhodnem bojišču. Ves arabski narod trdno veruje v zmago držav Osi. Angleži bodo izgubili, kakor so vedno izgubili, tudi bitko pred vrati Indije. Ta dan bo važen dan v zgodovini in ta dan Ik> zapisan z najlepšimi črkami v zgodovini arabskega sveta. skih organizacij v prestolniri in kjer izdelujejo obleko za bojevnike ter pripravljajo darila za vojake na bojišču. Kr. Visokost so sprejeli vrhovni nadzornik stranke, zvezni tajnik, pokrajinska zaupnica in drugi. Ustavila se je pri mizi za darove. Ko je vzela znak »Vincere«, je dala svoj dar. Nato je obiskala delavnico ter pregledala že pripravljene pošiljatve oblek in vsebino zavojev za bojevnike. Visoka gospa je izrekla svoje zadovoljstvo nad popolno organizacijo v delavnici in nad znatnimi doseženimi uspehi. Pri izhodu ji je množica priredila manifestacije. Na Mussolinijevem forumu so slovesno začeli novo golsko leto akademije GIL-a v navzočnosti tajnika stranke ter obeh podpoveljnikov. Po pozdravu Duceju se je rektor spomnil 22 padlih ctojencev, ki so po smrti dobili 6 zlatih kolajn za hrabrost. Staršem padlin je tajnik stranke podelil diplome honoris causa. Ob obletnici sankcij je po vsej Italiji začel svoje delo tudi državni zavod za fašistovsko kulturo. Posebno slovesno se je delo začelo v Rimu. Navzoči so bili tajnik stranke z obema podtajni-koma in več članov državnega vodstva, predsednika senata in zbornice, predsednik italijanske akademije, zaslopnika nemškega in japonskega poslaništva in druci domači ter tuji odličniki. Predsednik zavoda nar. sv. Pelizzi je imel kratko poročilo o delu zavoda lani in o programu za prihodnje leto. Glavna nalotra zavoda je, poglabljali in širili fašistovsko kulturo ter organizirati duhovne in znanstvene sile za imperialne narodne in socialne cilje fašistovske revolucije. Zavod ima nad 200.000 članov iz vseh slojev, njegovo tiskovino pa so dosegle poldrue milijon izvodov, kar v Italiji sploh nima primere. Omenil je ustanovitev novih organizacij v Ljubljani, lvotoru in Splitu ter v dnevni zapovedi omenil odsek v Gondarju, ki nadaljuje s svojo duhovno pomočjo rojakom. Govornik je v nadaljnjih izvajanjih določil mesto, ki ga imajo sankcije v teku Mussolinijevo revolucije. Moralno načelo Mussolinija in njegovih prvih pripadnikov, ljudi iz vojnih jarkov in iz fašistovskih l>ojnih oddelkov, je bilo, da sta mednarodna pravičnost in socialna pravičnost neločljivi. Ni mogoč red med narodi, če ne temelji na redu med razredi v uotranjosti posameznih narodov. To je socialna vsebina fašistovske vstaje leta 1922. Danes je lo načelo docola razvidno in jasno z narodnega in z mednarodnega stališča. Sankcije so bile sklenjene in zapovedane, da bi onemogočile uspeh v Abesiniji. Dokazale naj bi bile, da je korporal i v-n i red nemogoč, toda to jim je docela spodletelo. Ko je proletarski narod, kakor je Italija, vstal in zahteval pravico, so kapitalistične države, hnetnice bogastev, države, ki jih je mogoče imenovati gospodarske, stisnile okoli nje klešče, t, j. sankcije. Zaradi svojega posebnega notranjega in gospodarskega reda jih je Italija lahko zdržala in uveljavila načelo, da ima politika prednost pred gospodarstvom in da je treba koristi posameznikov podredili skupnim koristim, da ima država pravico do gospodarskega vodstva, da je treba zasebno pobudo dvigniti na stopnjo javne koristnosti in da morajo raz,redi sodelovati za dosego socialnega blagostanja. Podobno je svoje gospodar-darstvo uredila tudi Nemčija in nadaljni razvoj jc pokazal, da je to edino možni in edino pravi red. Madžarski tisk ob obletnici sankcij Budimpešta, 19. nov. AS. Ves madžarski tisk je včeraj v posebnih člankih opozoril na obletnico sankcij proti Italiji. Vsi članki so pisani v duhu prisrčnega prijateljstva in občudovanja za Italijo. Poluradno glasilo »Budapest Ertesito piše. da so se s sankcijami Anglija in vsi plutokratski narodi osramotili. Fašistična Italija lahko s ponosom gleda na ta dan. ko se je začel boj proti pluto-kraciji in se je ta boj nadaljeval 0I1 strani Nemčije in njenih zaveznikov. Ta boj bo vodil do zmage. >Pester Llojd' piše. da Anclija ni mosla izkoristiti prilike, ki se ji jo nudila, da bi branila suženjstvo in da bi s sodelovanjem 52 držav zadavila Italijo. Madžarska je ponosna, da se danes lahko Bpominja, da je njena vlada sklenila upreti se londonskim nameram in sc ni priključila sankcijam. povel jstvom, pa ee mu niso pokorile, ampak so se čez I)uukei'i|tte umaknile v Anglijo. Tudi v Grčiji so se angleške čete umaknile, in sicer kljub drugim nazorom angleškega poveljstva. Zato Angležem ni treba preveč zaupati, in sicer niti tedaj, ko poveljujejo, niti tedaj, ko se pokoravajo. Stockholm, 19. nov. AS. V lx>mlonu so zaradi položaja na Kavkazu zelo vznemirjeni. Angleži zagovarjajo mnenje, da je treba delati hitro, dokler je še sovjetsko vojno brodovje na Črnem morju. Angleži grade silno hitro letalska oporišča v Tifliisu, Sušumu, Sociu in tudi v Novorosisku. Stockholin, 19. nov. AS. Sovjetski radio je snoči objavil, da se je v zadnjih urah položaj v odseku pri Tuli poslabšal. Vsi sovjetski protinapadi so bili odbiti in nemške čete so sovjetskim oddelkom prizadejale velike izgube. Boji za Sebastopol Dopisnik Štefanija javlja: Po padcu Kerča je sedaj na vrsli Sebastopol. Ena izmed važnih utrdb v zunanjem pasu .ie že padla. Okrog te utrdbe so divjali dolgo siloviti boji. Strašni napadi in protinapadi so se brez prestanka vrstili dan in noč. Sovjetske čele so se umaknile šele, ko so nemški strmoglavci porušili glavne dele utrdbe, in so skozi razpoke nemški metalci ognja opravili svoje delo. Sovjetske čete so bile izvrstno oborožene z najmodernejšim orožjem, ki je bilo izdelano v moskovskih tovarnah. Boji sc vrše v mrazu pod 12 stopinj pod ničlo. Razen lega piha močan severovzhodnik. Po padcu le utrdbe pa sovjetske čete nič ne kažejo, da bi brez tvoja popustile na drugih odsekih bojišča. Obrambni pas pri Sebastopol u je zelo globok, zolo solidno zgrajen in izr sprejel generala Pricola Rim, 19. nov. AS: Duce je sprejel t poslovilni avdijenei generala Pricola. ki je pred kratkim zapustil inosto načelnika (ilavncga Stana ia mesto državnega podtajnika za letalstvo, da hi prevzel nove posle. Dure se je generalu Pricoli zahvalil za njegovo delavnost, ki jo je razvijal skozi dve lctj 7,3 razvoj italijanskega letalstva. redno močno oborožen. Razen tega pa je tudi ozemlje pripravno za branilca in težavno za napadalca. Treba je ludi priznati, da so Rusi v obrambi zelo vztrajni vojaki, vzdržljivi, iu da v svojem fatalizmu in naravni pasivnosti vzdrže tudi na težkih postojankah. Tudi na takšnih, ki so takorekoč nevzdržljive. Razen tega sovjetske čete pri Scbastopolu nimajo izbirati drugega kakor vdati se. ali pa umreti, ker umik po morju spričo čuječnosti nemškega letalstva skoraj ne prihaja v poštev. Ujetniki izjavljajo, da so tudi v Sebastopol u zgrajene ceste ovire, da so hiše podminirane; prav tako vojašnice, vodovod, elektrarno itd. Pritisk na Vorošilovgrad Budimpešta, 19. nov. AS. Poročila iz madžarskega glavnega stana pravijo, da je pritisk italijanskih, nemških in madžarskih čel ob Donu vedno večji. Sovražnik se na nekaterih točkah srdito upira, da bi omogočil izpraznitev Vorošilovgrada. Toda nemške in italijanske kolone, u zavezniško letalstvo razbijajo obrambne naprave Vorošilovgrada in prometne zveze tega mrsta. Tako bo nemogoče izprazniti lo važno industrijsko središče. Vsi sovražni protinapadi so bili odločno odbiti in je imel sovražnik hude krvave izgube. Položaj na bojišču Dopisnik Štefanija javlja: Z zasedbo Kerča so Nemci postali gospodarji Azovskega morja, in sedaj ogrožajo že drugo črnomorsko pristanišče, ki je velike važnosti, Novorosijsk. Gotovo bodo sovjetske čete dločno branile prehod nicd Krimom in nasproti ležečo pokrajino. Glavno obrambno črto pa je organiziral Timošenko med Rostovom in Aslrahanom. Ako sc Nemcem posreči pri Kerču preiti na drugo stran, sc obeta novi sunek v obliki klešč proti obrambi Ro;tova in Aslrahana. V teh pokrajinah zima ni tako huda kakor v osrednji in severni Rusiji. Vedno bolj prihaja v pošlev zasedba petrolejskih pokrajin. Petrolejska pokrajina leži med Črnim in Kaspiškim morjem. Doli pa sc v dva dela. južni predel, ki leži južno od Kavkaza, dobavlja letno okrog 25 milijonov ton petroleja. Središče je Baku, izvozno pristanišče pa Batum. Drugo petro-Icjsko ozemlje pa je severno od Kavkaza, ki daje letno okrog 5 milijonov ton petroleja. Baje so' Sovjeti želeli, da bi Angleži branili tudi severni del Kavkaza. Angleži pa so se odločili samo za obrambo južnega dela. Na srednjem bojišču so velike bitke vzhodno od Kurska v smeri proti Vorone/u. Boji pa se nadaljujejo tudi na vsem moskovskem odseku. Pred Pctrogradom se nadaljujejo napadi in protinapadi. Povsod je posebno živahno delavno nemško letalstvo. Volga je zamrznila pri Samari Ankara, 19. nov. AS. Promet na Volgi je ustavljen, ker ie reka zamrznjena že pri Samari. Mraz je nastopil prej kot druga leta. Cankov o bolgarski zunanji politiki Bolgarija se zaveda, kaj dolguje Italiji in Nemčiji Sofija. 19. nov. AS. Na seji bolgarskega parlamenta se je nadaljevala razprava o splošni bol-earski vladni politiki. Na tej seji je imel velik govor bivši predsednik bolgarske vlade Aleksander Cankov, ki je med drugim izvajal: Sedanja vojna bo privedla do velikih sprememb v političnem, gospodarskem in socialnem' sestavu vsega sveta. Anglija se ne vojskuje za noben ideal, ampak skuša vsiliti samo svoje interese drugim državam. Italija in Nemčija pa se vojskujeta za ideale, ki so jiii spontano sprejeli vsi drugi narodi. Bolgarski narod — je rekel Cankov — nad vse spoštuje in ceni italijanski narod, ki je svetu dal ogromne duhovna vrednosti, Storiti moramo vse, da si pridobimo zaupanje Italijanskega naroda in izogniti se moramo vsemu, kar bi zamoglo spra-•vitii naše interese v nasprotje z italijanskimi koristmi. kajti ista usoda nas veže na Italijo. Govornik je nato podčrtal, da goji bolgarski narod najlepša čustva za Albanijo, Hrvatsko in Slovaško, ki so si priborile svojo lastno neodvisnost, ter je poudaril, da ni nobenega ozemeljskega vprašanja med Bolgarijo iti Turčijo, s katero želi bolgarski narod živeti v najpopolnejšem soglasju. Danes bo tudi še govori! predsednik blogarskc vlade Kilov. Rooseveltov poraz v ameriškem parlamentu AVashington, 10. nov. AS. Po živahni razpravi je parlament s 107 proti 1-11 glasovom odbil zakonski načrt, ki bi moral dati ameriški vladi vsa pooblastila, da bi lahko internirala brez sodne preiskave vse inozemce, ki so politično sumljivi. Bojevitost Združenih držav Tokio, 10 nov. AS. Parlament je soglasno sprejel odlok vlade, da se brez omahovanja nadaljuje z nacionalno politiko kakor jo je določila vlada. Vladni krogi izjavljajo, da je glavni krivec Amerika, da do sedaj še ni prišlo do poinirjenja s Kitajsko. Amerika tudi podpihuje nasprotje med Anglijo in državami Osi, ker Ameriki gre za prevlado nad svetom. Japonski krogi pa izjavljajo, da ima japonska potrpežljivost svoje meje. Japonski narod je pripravljen na bodoči razvoj in vlada vedno lahko računa na strnjenost japonskega na roda. Ameriško oporišče na severnem Irskem Newyork, io. nov. AS. Ameriški listi poročajo, da bo ameriško ljudstvo kmalu doznalo, da imajo Združene države mogočno oporišče na severnem Irskem ne daleč od Londonderryja. Oporišča so gradili več mesecev, utrjevalna dela pa drže v največji tajnosti. Poraz bo Angliji vsilil tudi nov gospodarski red Rim. P), novembra. AS. Angleški gospodarski tednik »Econonust« je olusodil zlato in je napovedal, da bodo temelje novemu gospodarstvu kmalu določili v Angliji, Ameriki, Nemčiji in drugih evropskih državah. O tem članku objavlja svoje mnenje odlični italijanski gospodarstvenik in bivši finančni minister prof. Ales-sander de Štefani. V t ti rin s ki »Statnpic je de Štefani objavil članek, v katerem razlaga po »Economistiu mnenje angleškega gospodarskega sveta. Ta članek v angleški gospodarski reviji dokazuje. da tudi v Angliji računajo z možnostjo nove gospodarske organizacije in da Ihi ta nova gospodarska organizacija sveta različna od sedanje, ki je slonela na svobodnem oblikovanju cen in na svobodnem gibanju zlatu v mednarodnem svetu. Kratko rečeno: Anglija sj pripravlja gospodarsko organizacijo, ki bo podobna tisti, ki sta si jo ustvarili Italija in Nemčija. Članek v »Kconoinistu« jc sicer napisan z dobro vero. toda dvomljivo je, kakšen vtis bo ta članek napravil v Ameriki, kajti Amerika ima. sedaj v posesti vse zlato na svetu in tam v Ameriki vsekakor ne bodo zadovoljni s tem, če se odpravi mednarodni način prometa z zlatom. Ameriški monopol zlata ni nevaren Evropi in njenemu gospodarstvu, kajti Evropa se je /e oiresla zlatega gospodarstva in sicer na pol ju notranjih in zunanjih ccn. Ta politika bi bila samo nevarna za Anglijo in njen imperij. Razumljivo je tedaj, da so v Londonu nemirni zaradi tega. ker odhaja vse zlato v Ameriko. Z zlatom pa si je Amerika mogla prisvojiti tudi angleško gospodarsko neodvisnost. Sedaj jc Anglija pred izbero, da sc priključi evropski organizaciji gospodarstva, ali pa se podredi ameriškemu načinu. Na vsak način pa bo Anglija vojno izgubila in sicer ali proti Ev-rnpj ali pa" proti Ameriki. To pa za Italijo in Nemčijo seveda ni tako važno kakor za Anglijo. ker sta obe državi že krenili na zdravo pot. Temelji novega gospodarstva se bodo ustvarili tudi za Anglijo, kakor se je to zgodilo za druge premagane države. Kajti poraz 1h> Angliji prinesel konec njene svetovne gospodarske nad-oblasti. General Dill odstopil Stockholm, 10. nov. AS: Načelnik angleškega glavnega stana general Dill je odstopil in bo zapustil svoje dosedanje inesto dne 25. decembra. Za načelnika angleškega glavnega slana je bil imenovan general Allam Brooke, ki je bil do sedaj poveljnik teritorialnih čet. General Dill je bil imenovan za maršala in guvernerja Bombaya. Avstralija se pripravlja na vojsko Newynrk, 10. nov. AS. Po glasovih ameriških listov se' Avstralija mrzlično pripravlja na vojsko z Japonsko. Že pol milijona mož nosi vojaško suknjo. !>a bi moglo čim več mož služiti pod orožjem, je avstralska vlada izdala zakon, ki določa tudi mobilizacijo žensk z.a pomožne službe. Po tem zakonu prihajajo v poštev ženske od 19. do (50. leta. Ministrski predsednik Chi rt in je izjavil, da ne veruje v uspešnost pogajanj med Ameriko in Ja- ponsko. Zaradi tega Avstralija pričakuje, da bo imela vojsko pred svojimi lastnimi vrati. To bo vsekakor prvikrat v zgodovini. Ob obalah so vrše utrjevalna dela. Poročajo tudi iz Holandske Indije, da se tamkaj nadaljuje z utrjevalnimi deli. Stavka v angleških orožarnah Stockholm, 19. novembra. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je bilo včeraj popoldne popolnoma ustavljeno delo v orožarnah in ladjedelnicah llvrle. Delavci so na' ta način po navodilih svojih strokovnih voditeljev skušali dokazati potrel>o, da je nujno treba zvišati mezde. Zahtevajo 10 šilingov več tedenske plače. Voina na zahodu Berlin, 10. nov. AS. Skupine angleških lovskih letal so hotele prileteti nad francosko severno obrežno ozemlje. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo še emo letalo vrste »Spitfirec. Letalo je padlo v morje. Koliko letalonosilk ima Anglija Lisbona, 19. nov. AS. Angleška propaganda trdi, da ima Anglija po potopitvi »Ark f!oyal- še vedno osem letalonosilk. Treba je pa k tej novici dodati, da sta dvo letalonosilki šele v delu, druge pa so majhne in zastarele. Poškodbe angleške bojne ladje »Malaye« Stockholm. 19. nov. AS: Angleško bojno ladjo jMalaya< so )>o zadnjem spopadu na Sredozemskem morju morali odvleči v gibraltalsko pristanišče. Londonski dopisnik lista »Aften Bladetc poroča, da je izvedel, da je bila bojna ladja več-krat zadeta, in sicer zelo hudo na svojem boku. Ko je bojna ladja prišla v Gibraltar, so z nje izkrcali nekaj mrtvih in mnogo ranjenih. Potopljen norveški parnik Newyork, 19. nov. AS. Norveški parnik »Tho-de Fagutn«, ki je vozil v angleški službi, se je potopil blizu East Londona v Južni Afriki, ko je plul v Capctovvn. Nesreča madžarskega parnika v črnem morju Budimpešta, 10. nov. AS: Madžarska motorna ladja >Ungva< (1200 ton) se je potopila na Črnem morju, ker je zavozila ua mino. 12 članov posadke je mrtvih. židje morajo zapustiti Bratislavo Bern, 19. nov. AS. Iz Slovaške poročajo, da morajo vsi judje zapustiti Bratislavo. Prizadetih je kakih 9000 Judov. Nemški časnikarji v Turčiji Carigrad, 19. nov. AS: Zastopstvo nemških časnikarjev, ki ga vodi dr. Srhmidt, je včeraj z letalom prišlo v Carigrad in iz Carigrada odpotovalo v Ankaro. V turški prestolnici je zastopstvo na postaji sprejel generalni ravnatelj turškega tiskovnega urada Sevin Sarpel in drugi uradniki turškega ravnateljstva za tisk. Pri sprejemu so bili navzoči tudi zastopniki nemškega veleposlaništva. Nemški veleposlanik von Papen je zvečer priredil sprejem na čast gostom, ilrugi sprejem bo nocoj priredil ravnatelj turškega tiskovnega urada. Morilec nemškega majorja v Bukarešti ustreljen Bukarešta, 19. nov. AS: Grški državljan Sa-randos je bil ustreljen. On je bil tisti, ki je v januarju z revolverskim strelom ubil majorja nemške vojske Doringa, in sicer pred hotelom »Ambasador . Pred nekaj dnevi ga je izredno sodišče v Bukarešti obsodilo na smrt. Oskrba Bukarešte Bukarešta, 19. nov. AS. Zaradi neenotnosti v ukazih in v disciplini so te dni v Bukarešti opazili, kakor pravi uradno vladno poročilo, da je začelo primanjkovati nekaterih glavnih življenjskih potrebščin, in sicer petroleja, kruha, drv itd. Maršal Antonescu je takoj ukrenil vse potrebno, ker .je bilo jasno, da ni nobenega razloga za pomanjkanje teh sredstev. Zato je izdal potrebne ukrepe, da bi se uredila oskrba in ker je minister Necol odstopil, je hi: za državnega podtajnika in vodjo prehrane prebival-iva imenovan general Costantin. Načrt za izboljšanje madžarskega kmetijstva Budimpešta, 19. nov. AS. Ko.se je obravnaval proračun kmetijskega ministrstva, je govoril tudi kmetijski minister baron Bamfi, ki je napovedal, da se pripravlja nov zakonski načrt za razmah madžarskega kmetijstva. Med drugim je izjavil, da ima madžarsko kmetijstvo veliko nalogo in to je, da bi se povečala proizvodnja poljedelskih proizvodov. Madžarski narod je sedaj v vojni in mi imamo izredne dolžnosti. Zagotoviti moramo prehrano dežele, ob istem času moramo tedaj biti tudi vojaki na gospodarskem polju, in sicer 7. velikima prijateljskima državama Italijo in Nemčijo, ki sta sodelovali pri uresničenju naših narodnih teženj. Kakor se madžarska vojska vojskuje ramo ob rami z italijansko'in nemško vojsko, tako se madžarski kmetje ramo ob rami vojskujejo s svojimi italijanskimi in nemškimi tovariši, da bi se.povečala proizvodnja kmetijskih pridelkov. Smrtne obsodbe v Bolgariji Sofija, 19. novembra. AS. Vojaško sodišče v Ruščuku je obsodilo na smrt na vešalih nekega Žida, ki je zažgal petrolejsko skladišče in ubil nemškega vojaka. Ista kazen je doletela nekega bolgarskega saboter.ja, ki je zagrešil sabotažno dejanje na železniški progi Ruščuk-Varna. Dve osebi, ki sta skrivali oba zločinca, sta bili obsojeni vsapa na 15 let ječe. Italijanski knjižni dar mestni knjižnici v Budimpešti Budimpešta, 19. nov. AS: Generalno ravnateljstvo madžarskih knjižnic poudarja v svojem letnem poročilu, da je madžarska mestna knjižnica v Budimpešti prejela od italijanske vlade velik knjižni dar, in sirer se je ta knjižnica letos obogatila za 776 del italijanske klasične književnosti. Dilomatske zveze med liakom in Japonsko prekinjene Tokio, 19. nov. AS: Zunanji minister je objavil, da je naročil japonskemu odpravniku poslov v Bagdarju, da naj takoj zapre japonsko poslaništvo v iraški prestolnici, ker je japonska vlada prejela od iraške vlade obvestilo, da Irak prekinja diplomatske zveze z Japonsko. Japonski odpravnik poslov se bo vrnil v Tokio z letalom. Pristojni krogi v Tokiu izjavljajo, da la ukrep ne bo imel nobenega posebnega učinka, ker so diplomatske zveze med Japonsko in Irakom bile prekinjene dejansko že v aprilu, ko je Anglija na ves Perzijski zaliv raztegnila obveznost navicerla. Kdo je umoril Naša Šibija Ankara, 19. nov. AS. Iraška policija je ugo-lovila morilca Naša Šibija, čeprav ga doslej še ni mogla prijeti. Morilec je neki 34 letni Ahmed Nasbi. Že v Palestini se je bori! proti Angležem. Nato je zbežal v Sirijo, potem pa v Irak, kjer je sodeloval v uporu proti Angležem. Pozneje se je ludi v.Iraku boril proti Angležem. V bojih je bil ranjen in so ga ob angleški zasedbi Iraka prijatelji imeli skritega v neki hiši v Bagdadu, kjer je ostal do atentata ua ministrskega predsednika. Aretacije saboterjev na švedskem Stockholm, 18. nov. AS: Policija v Stockholmu je odkrila skupino saboterjev, ki so hoteli izvesti sabotažno dejanje proli smodnišnici v Hamerliju. Policija je aretirala več oseb, ki so bile v zvezi s skupino norveških saboterjev. Aretiranih bo še več oseb. Boj proti črni borzi v Grčiji Atene, 19. nov. AS: Boj proti črni borzi zavzema vsak dan nove oblike. Grški listi objavljajo obsežna poročila o aretacijah špekulantov, ki so skrivali živila in so jih prodajali po prepovedanih cenah. V6i grški listi poudarjajo, da je velika razlika med zasedbenimi oblastmi, ki so vedno skrbele za prehrano prebivalstva in angleškimi oblastmi ali pa grškimi špekulanti, ki so se vedno skušali obogatiti na račun svojih rojakov. Sicer pa bo proti verižnikom v Grčiji ustanovljeno posebno sodišče, ki mu bo predsedoval minister Bacos. Predsednik vlade general Cola-Uogu se osebno zanima za "p0'0'5 preiskav proli črni borzi in je priporočil sodiščem, da paj sodijo krivce strogo in da naj bodo razprave proti članom črne borze končane v 14 dneh. Silovit potres Tarent, 19. nov. AS: Polresomerski aparati so ugotovili izredno silovit potres, čigar središče mora biti oddaljeno približno 9000 km. Ta ootres je moral biti strahoten, ker so se aparati tresli nad 4 ure. Gospodarstvo Dodatni deleži kruha za težake Rim, 19. nov. s. S 1. decembrom se bo povečal od 200 na 300 gramov dodatni obrok kruha za delavce težake, zaposlene pri najtežjih delili. V to skupino pridejo rudarji, pobiralci soli v so- 5 lamah, gozdarji, delavci pri razstreljevalnih delih in pri vrtanju predorov, delavci pri tistih delih, kjer uporabljajo vrtalne stroje na stisnjen zrak, dalje poljedelski težaki kakor tudi pastirji, ki pasejo živino ali ovce v višinah nad 1000 metrov. Potem prihajajo v poštev tudi pristaniški nosači, ki prenašajo tovore ročno ali pa na hrbtu najmanj pa v teži 100 kilogramov. Končno spadajo v lo vrsto tudi obrtniki, ki opravljajo po-(|pbna dela, kakor so spredaj našteta. Celotni obrok kruha se bo pri teh delavcih dvignil od 400 gramov dnevno na 500 gramov, če jim je bil poprej priznan obrok 300 gramov dnevno. Podjetja, kjer so najtežji težaki zaposleni, morajo svoje ljudi prijaviti v občini, kjer delujejo, in sicer z vlogo v dveh kopijah, podobno, kakor so storili to za delavce težake. Od 1. decembra se dovoli dodatni obrok 100 gramov kruha tudi za matere od 5. meseca nosečnosti pa do poroda. Tako bo njihov obrok v celoti znašal 300 gramov dnevno. Za dosego te ugodnosti morajo prizadete matere prinesti svoji občini zdravniško potrdilo. To potrdilo pa mora overoviti tudi občinska zdravstvena oblast. 1. decembra preneha dodatni obrok za juho, ki so ga dobivali poljedelski delavci, izjema pa ostane le za pastirje, ki pasejo živino v višinah Vrata na vzhod Odesa Kakor siva. kamnita prikazen sredi tekoče kaše se je v večerni zarji prikazala Odesa. Ko oko dolgo, dolgo ni videlo ničesar markantnega, ko se je ure in uro ustavljalo le oh utrujajočih enoličnostih, je vstalo med čredo oblakov mesto: samotno, kljubovalno, široko razspostavljeno po granitnih tleh. V njem ni ničesar, kar l>i spominjalo na domača mesta. Goli zidovi, veliki bloki, združeni v velikanske kvadrate, v določenih razdaljah pa veliki okrogli stolpi, ki so obenem branili trdnjavske ogle in so segali komaj nekaj nad zobčaste obzidke. Mesto je odprto proti nebu, ima obilico vrat in obrambnih hodnikov in se stop-njema dviga proti hribu nn besarabskem bregu reke Dnjester. Ravno smo prišli iz Tigine, prekoračili reko in stali na cesti v Tiraspol ter iz ozemlja, ki spada sedaj k Transnistriji pod romunsko upravo, gledali proti mestu. Ne poznamo zgodovine teh krajev, vendar pa smo takoj vedeli. da ti zidovi niso nastali iz ambicije kakega suverena. Kar smo videli pred sabo, ni bilo ni-kako ljubko nteslo. marveč obrambno mesto, trdnjava, okoli katere veje smrtni dih meje, trdnjava. ki je odločena, hraniti se pred vsakim, kdor bi se vanjo zadel. if* • Tigina g« j Tnrlr! H?tld?r, k*r pOH1p- ni vrata. In v resnici so ti zidovi, ki jih je na- pravil neki moldavski knez ob bregovih reke Dnjester, skozi 6toletja varovali vrata v Evropo. Kajti tukaj na jugu Besarabije, ki nima več. z.a hrbtom stene Karpatov, so stepska ljudstva iz Azije slu!šala leto za letom vdreti v donavsko kotlino in v Evropo. V moderni zgodovini se je spremenil ta prastari nagon v politično tendenco ruskega imperializma. Obraz Besarabije je dobil podobo po stalnem trenju med zahodom in vzhodom, ki se je izražalo v udarcih in protiudarcih, v napadih in obrambah. Danes pa Dnjester ni več meja v starem smislu. Meja je fronta. V letalu nad Besarabijo in Odeso Loleli smo preko Moldavije. Dež je udarjal na letalo. Oblaki so segali skoraj do zemlje. Letalo si je utiralo pot med oblaki kakor ladja na visokem mOrju. Bili smo le 100 do 150 metrov visoko, da bi ne izgubili orientacije, ker nismo imeli v letalu radijske postaje. Na desni se jo pokazal Gaiac, največje romunsko pristaniško mesto, položeno v anifibijsko pokrajino ob dolnji Donavi, kjer se tisočkrat prepletala zemlja in voda. Malo dalje je svetla črta, ki prihaja proti Donavi: reka Prut. Po odstopu Besarabije je bila tu meja med Romunijo in Sovjetsko zvezo. Z druge strani so grozile sovjetske strojnice, mostovi so bili podrli, žične ovire na romunski strani so pričale, da je bil med obema bregovoma reke prepad, logled na posledice vojne, ki je pred nedavnim divjala po teli krajih. Zavesa pa se je kmalu od-grnila in nudil se nam je pogled na pokrajino, U i je ležala na vojnem nakovalu in je razbita pod vojnimi udarci. Med pustim zelenjem ravnih tal zija na kilometre daleč luknja pri luknji, sami sledovi topovskih granat. Vmes jc polno zavitih rumenih črt — ostankov bojnih jarkov. Skoraj noben kvadratni meter ni oslal nepoškodovan. Skoro neverjetno sc zdi, da so tu živeli in se borili ljudje. Pa jo bilo vendar res. Letimo nad bojnimi poljanami pred Odeso, kjer so Romuni doprinesli velike žrtve, ko so tedne in ledne oblegali tehnično nadmočnega nasprotnika. Že so pred nami oh risi mesta, v ozadju pa se je zabliskalo morje. Bližamo se mestu in vidimo pestrost streh in pročelja hiš. Katedrala 7. značilno kupolo nima križa. Pod nami je roj črnih tovarniških dimnikov, toda vse stoii. iz nobenega ne prihaja dim. Tam, kjer je velik kup opeke in nekaj zvitega železa, je bila prej postaja. V pristanišču je bilo več ogrodij uničenih in požganih ladij, razdrti žerjavi itd. Mesta skoro ni več, v zrak štrle hiše jirez streh, ožgani zidovi, cele ulice so ponekod en sam kup razvalin. Tako je pisal o Odesi poročevalec lista -^Frankfurter Zeitung«, ki ie "hisUal razne kraje na vzhodnem bojišču. nad 1000 metrov. Delavci pa obdrže pravico do dvojnega dodatnega obroka kruha, ki se jim tako priznava za vse mesece v letu. Vojaki vseh vrst orožja, člani rednih milic kakar tudi tisti, ki so člani militariziranih enot (kakor gasilci itd.), ki iz različnih razlogov dobivajo hrano v gotovini, imajo pravico do dodatne nakaznice za dodatke juhe in za dvojno porcijo kruha. Ugodnost velja le za vojake do prvega čina, vštevši tu tudi čine odgovarjajočih militariziranih organizacij. S 1. decembrom pa se ukinja dodatni obrok kruha za hišno služinčad in za gospodinje. Zasedanje italijansko-hrvatskega odbora na Reki Poti predsedništvom crota Volpija je bilo dne 15. in 16. t. m. na Reki zasedanje italijansko-hrvatske komisije. Sej komisije so se udeleževali s hrvatske strani minister in državni podtajnik zunanjih zadev, hrvatski minister notranjih zadev, finančni minister ter državni podtajnik za javna dela, hrvatski poslanik v Rimu itd. Z italijanske strani so bili prisotni zastopniki. Kr. ministrstva zunanjih zadev, financ, izmenjave in valute, reški prefekt in drugi italijanski zastopniki. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost stalnega ilal.-hrvatskega odbora. Ob tej priliki so obravnavali razna vprašanja na osnovi obstoječih sporazumov in so bile izmenjane misli o vprašanjih splošneca značaja. Potek sej je bil v duhu najbolj prijateljskega razumevanja. * Število prebivalstva Rima. Po statističnih podatkih za konec oktobra znaša prebivalstvo Rima že 1.407.650. Novi irski zakon o kmetijskem kreditu, ki je stopil le dni v veljavo, je po izjavi predsednika Do Valero zgrajen po italijanskem vzoru. Sodelovanje italijanskih in hrvatskih obrtnikov. Te dni se mude v Zagrebu zastopniki italijanskega obrtništva pod vodstvom nar. sv. Petra Gazottija. Imeli so sestanke z zastopniki hrvatskega obrtništva, na katerih so se pogovarjali o sodelovanju med italijanskim in hrvatskim obrtništvom. __ Bankovci po 20 in 10 din na Hrvatskem. Državni blagajnik na Hrvatskem dr. VI. Košak obvešča občinstvo, da prenehajo z. 20. novembrom veljati kot zakonito plačilno sredstvo bankovci po '-0 in 10 din na Hrvatskem. Zamenjava teh bnn-kovcev za nove hrvatske bankovce se bo izvršila od 17. do 29. novembra letos pri številnih bankah in uradih tla Hrvatskem. Uvoz železa na Hrvatsko. Oddelek za zunanjo Irgovino ministrstva za obrt, veleobrt in trgovino obvešča vse uvoznike železa na Hrvatsko, ki hočejo zaključiti dobavne pogodbe za železo iz Nemčije, da prilože svojim prijavam tudi originalno naročilnico. Slovaška zunanja trgovina. V prvi polovici letos je znašal uvoz na Slovaško 1.400 milij., izvoz pa 1.573 milij kron. V slovaški zunanji trgovini je na prvem mestu Nemčija s 1.115 milij. kronami, nadalje protektorat s 1.195 kronami. Pripravimo se na zadostiine pobožnosti! Vedimo, da ta velika narodna pobožnost ni samo v tein, da prosimo presv. Srco Jezusovo ra zadoščenje le prve pclkc v mesecu, ampak da jo pred začetkom teh velikih pobožnosti, ki jih naš narod dosedaj šo ni opravljal, tudi dcvotdncvnica, ki se prične drugi teden, 26. novembra. Točna naznanila n devetdnevniri bodo časopisi fi o objavili. — Ker je čas silno kratek, jc treba, da vsak katoličan postane apostol in pridobi za pobožnost svoje prijatelje in znance, da bo v teh pobožnostih združen ves narod brez razlike prepričanja. Farani! Ponudite se Vašemu župniku takoj z« pripravljalni odbor, kajti za te pobožnosti no zadostuje samo navadno oznanilo, ampak je trclia obiskati in povabiti vsako družino, vsakega človeka v fari. V ta namen jc Prevzv. naslovil na vsako družino posebno pismo, ki ga bo prejela pred začetkom pnbožuosti. Žc v tem prizadevanju našega prevzv. Škota moramo spoznati pomen teh zadoščovalnih pobožnosti, ki naj jih opravlja ves narod,-Presv. Srce Jezusovo naj obilno deli milosti in svoje usmiljenje na nas, da bomo spoznali pot resnice in pravice, da nam bo to usmiljeno Srce odpustilo grehe in zablode, v katerih živo tudi mnogi med našim narodom. Farani! Pojdite takoj k Vašemu župniku, ki naj ustanovi primeren pripravljalni odbor za te pobožnosti, ki bo imel nalogo skrbeti za udeležbo in delati po direktivah prevzv. škofa ozir. glavnega pripravljalnega odbora. V Ljubljani bodo pobožnosti skoraj v v s o h ccrkvah in kapelah, na deželi pa ne snino v farnih cerkvah, ampak tudi v tistih podružničnih, ki so sredi naselij, ki imajo daleč v farno cerkev. Nenadoma je umrl na Reki stolni kanonik monsignor Mihael Hušo. Pokojnik je bil med najodličnejšimi predstavniki slovenske duhovščine v Primorju in si jc pridobil za Cerkev in narod neminljivih zaslug. Rodil se je dne 17. septembra 1882 pri Sv. Ivanu v Trstu. Po novi maši leta 1905 je ka-planoval v Brezovici in Hrušici v Istri, nato pa je deloval kot kurat v Podgradu, kjer je sezidal lepo novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Leta 1915 je postal župnik v Hrušici, kjer se je posebno posvetil zadružnemu delu in v težkih razmerah uspešno vodil posojilnico in mlekarno. Leta 1924 je prišel za župnika in dekana v Jelšane, kjer je z velikim uspehom deloval do leta 1935, ko je bil imenovan za stolnega kanonika na Reki. To je kratka življenjska pot tega velikega moža. Osebno je bil srčno dober, prijazen in ljubezniv, pravi oče vseh, ki so prišli z njim v stik, pa tudi tesel družabnik, da 6i je namah osvojih srca vseh. Bil je mož širokega obzorja, ki se je zanimal za vsa aktualna vprašanja, mož izrednih sposobnosti in vzoren duhovnik, ki jc tudi v najtežjih razmerah bil ljudstvu v oporo. Užival je velik ugled ne 6anio pred narodom, temveč tudi pri višjih cerkvenih predstojnikih. Zadnja leta ga je trla težka bolezen, ki jo je prenašal s čudovito potrpežljivostjo in r.-.vnodušnostjo, saj je bil človek, ki ga tudi najhujši udarci niso potrli, temveč je tudi v najtežjih urah ohranil vedro razpoloženje m neusahljivi optimizem v vseh zadevah. Njegova smrt jc zasekala globoko vrzel v vrste tukajšnje duhovščine in izguba takega požrtvovalnega in plemenitega moža sc da le težko nadomestiti. Izpolnjena mu je bila poslednja želja, da je bilo njegovo truplo prepeljano v Jelšane, kjer 6e je v ponedeljek dne 17. t. m. dopoldne vršil pogreb, tako lep in mogočen, kakršnih je malo. Prihiteli so k zadnjemu slovesu predvsem slovenski duhovniki v reški škofiji z zastopnikom škofa dekanom trnovskim g. Jamnikom na čelu, pa tudi mnogo drugih z Reke in iz tržaške škofije, saj se je kljub neugodnim zvezam zbralo 35 duhovnikov. Pogrebne obrede je vodil ob številni asistenci gen. vikar in prošt. dr. Regalati. V ganljivih besedah se je v nabito polni cerkvi poslovil od velikega pokojnika župnik g. Janez Kalan iz Knežaka, slovesno peto sv. mašo pa je opravil jelšanski dekan g. Perkati. Dolga je bila vrsta pogrebcev, ki so s tihimi molitvami, s cvetjem in solzami spremljali gospoda rr.onsignorja k večnemu počitku. Pevci so pa zapeli večno lepo pesem »Vigred ee povrne« in »Nad zvezdami«, kjer naj duša ljubljenega go6|>oda Hu-šota uživa večno veselje in mir! Da se preprečijo zlorabe Rdečega križa Da se preprečijo zlorabe pri zbiranju prispevkov v korist Rdečega križa, opozarjamo občinstvo, da so upravičene zbirati za Rdeči križ le ono ospbe, ki imajo pravilno pooblastilo, izstavljeno od Pokrajinskega odbora Rdečega križa iz, Ljubljane, opremljeno s štampiljko in podpisom predsednika in blagajnika Pokrajinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Drugi prostovoljni darovi za Rdeči križ naj se pošiljajo naravnost Pokrajinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani (pošt. hraniluični račun il 11.362.). Sporočila o terorističnih dejanjih Zvečer, dne 10. novembra, je bil na pragu vratarske hišice tvornioe Motvoz in platno v Grosupljem ustreljen s štirimi streli iz pištole 29-letni vratar Anton Hren. V skladišču sporovoznega blaga na železniški postaji v Ljubljani je bil ubit železničar Peter Zlatuar ob priliki silovite eksplozije bombe, ki jo je pripravljal v zločinske namene. Predvčerajšnjim zvečer je skupina kr. karabinjerjev, finančne straže in črnih srajc srečala v bližini Trebnjega gručo komunistov. V spopadu sta bila ubita dva terorista, enega pa so aretirali. Ostalim se je posrečilo pobegniti v nastopajočem mraku. Funkcionarji lektorske Mladine pri Visokem Komisarju Eksc. Grazioli, zvezni poveljnik italijanske liktorske mladine v Ljubljani, jo danes sprejel funkcionarje zveznega poveljstva GIL-a, ki jih jn predstavil zvezni podpoveljnik Cassani. Visoki komisar je prisotne prisrčno pozdravil ter jim naročil točne smernico za delo, katero morajo izvrševati v raznih sektorjih porajajoče se organizacije. V spomin Tončki Radejevi učiteljici v Senovem Sredi jeseni si nam omahnila v smrt. V snežnem metežu so položili Tvoje mlado truplo v naročje domače zemlje in gomile jesenskega cvetja so prekrile Tvoj poslednji dom. Nemo stojo ob grobu Tvoji dragi in ne morejo doumeti globino svoje boli. Obnemeli sino tudi Tvoji prijatelji v daljini in dolgo nismo verjeli črni novici, in to tem manj, kor si bila med nami v teh hudih časih vedno najbolj vesela, najbolj hrabra in polna neomajnega optimizma v lepšo bodočnost. Vodno nam zvene v ušesih Tvoje ohrabrujoče besede, Tvoj vedri smoli, vediio so nam v spominu Tvoje prijazne, živahne oči. Toda pretežka je bila usoda, ki je zadela Tebe in nas vse. Skrivala 6i jo, dokler 6e ni strto srce ustavilo za vedno. Z njim 60 obnemela Tvoja usta, oledenet je Tvoj ljubeznivi smeh, umolknite so Tvoje vesele pesmi. Za vedno... Kako vesela, prisrčna in intimna je bila naša družba, ki si ji dajala vedno novih impulzov, ki si ji bila središče družabnosti. Draga Tončka! Koliko načrtov sva kovali za proslavo našega praznika, vsi so s Teboj vred legli v mrzli grob. Brez Tebe bo tudi meni skaljeno veselje. Pričujoče vrstice mi narekuje neskaljeno prijateljstvo. a tudi društveno sodelovanje, Ui naju je družilo. Vzljubila sem Te, odkar sem To spoznala, in to čustvo me je vezalo neskaljeno na Tebe do konca. Vem, da Te je isto čustvo navdajalo tudi do mene, saj me nisi zapustila, v najtežjemu trenutku si mi nesebično in pogumno stala ob strani. Hvala Ti za to, hvala Ti predvsem za Tvojo ljubezen! Zavrl Vida. Zadnja dela za regulacijo Ljubljanice Graditev zatvornice na Poljanah so že začeli pripravljati V septembru je bila druga licitacija za dograditev zatvornice na Ljubljanici ob stari cu-krarni. Ta licitacija jc obsegala gradbena dela, potrebna, da sc dokončajo stebri, ki bodo nosili zatvornične naprave in most nad zatvornicami. Zase pa bo prišla na vrsto graditev zatvornič-nih naprav z železnimi vrati. Licitacija v septembru je uspela. Gradbena dola so bila prora-čunana na 704.015 lir. Med dvema ponudnikoma je ugodnejšo ponudbo stavil inž. Tomaž Štrukelj iz Ljubljane, ki jc bil pripravljen prevzeti gradilev stebrov z 9% popustom. Izlicitiral je to gradbeno delo za 640.653 lir. Nadzorna oblast je licitacijo potrdila in podjetje je bilo uvedeno v delo. Zgodnja zima in pomanjkanje nekaterih gradiv je preprečilo, da bi sc graditev stebrov za zapornice začela v večjem obsegu. Pač pa je podjetje začelo s predpripravami, ki so prav lako potrebne. Na levem bregu je začela že skupina kamnosekov klesali kamenje, s katerim bodo stebri zatvornice učinkovito obloženi. Načrt za zatvor-nico je izdelala terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice. Na predlog mesta Ljubljane pa je univ. prof. Jože Plečnik la načrt še arhitektonsko izoblikoval in dal zatvornici lako zunanjost, da bo mestu tudi v okras. Zatvornica bo imela v sredi struge oporni steber, ki bo na zunaj podoben stranskima opornima stebroma na bregu. Ker bo srednji oporni steber skoraj 4 ni širok, je bila pri sedaj dokončanih gradbenih delih na Ljubljanici struga razširjena za 4 metre. Tako bo ostal pretočni presek prav tako velik, kakor skozi vse mesto, kjer je struga med zidovi široka 20 metrov. Obrežno zidovje je bilo namreč z lahnim prehodom razširjeno na 24 metrov, tako bosta odprtini obeh železnih zalvornic merili po 10 m in bo skozi nje lahko odtekala voda prav tako hitro, kakor povsod drugod po strugi. Zunanjost stebrov ob zatvornici bo prav lična. Vsi stebri bodo obloženi z rezanim in učinkovito obdelanim podpeškim kamnom. V opornih stebrih samih pa bodo postavljene vse naprave, potrebne za motorni pogon zalvornic. Tista stran zalvornic, ki bo gledala proti mestu, bo seveda globoko v vodi, ker bo zatvornica zadrževala vodo, tako da bo Ljubljanica korito struge skozi meslo temeljito napolnila. Zato bo s te strani videli zatvornica skoraj le za polovico tako visoka, kakor pa z druge strani. Tudi druga slran zatvornice, ki bo gledala proti Mostam, bo arhitektonsko učinkovito zaključena. Če se bo posrečilo zgraditi stebre zatvornice prihodnje leto dovoli zgodaj in če bo mogoče pravočasno oddati tudi vse strojne naprave za zalvornico, potem lahko računamo, da bomo prihodnjo jesen v Ljubljani že imeli polno stru-go Ljubljanice. Tedaj bo Ljubljana mnogo pridobila, saj bo za vedno izginilo velikansko in skoraj vedno prazno betonsko korito skozi mesto speljane Ljubljanice. Odpadla bo tudi zatvornica na Špici in promet s čolni bo mogoč , do nove zatvornice. Tovorni promet s čolni pa ■ se bo končno lahko poslužil lepo urejenega Trnovskega pristana, ki že nekaj let sameva, ne da bi mogel služili svojemu namenu. Takšno zunanjost bo kazala proti Mostam zatvornica pri sfari cukrarni. Mola stolpa na bregu sta le monumcnlalni vhod in vodijo iz njih stopnice na mostiček nad zatvornico Iz Tržaške pokrajine Krščanska vljudnost Polivala je dejanje ljubezni. Predstojnik, ki svojih vestnih služabnikov ali podanikov nikoli ne pohvali, tn jih ne ljubi. Ni nujinunjše vzgojno sredstvo: deliti zasluženo pohvalo. Pohvala predstojnika zveni včasih kakor glas božji. Plemenit človek pa je previden tudi tedaj, kadar mora izreči grajo. Kristus je Iškiuijotu pri zadnji večerji opozoril tako, da so mislili součenci, da mu je poveril dobro delo... Bodi radodaren s polivalo in počasen z grajo. Ne govori o napakah bližnjega, četudi niso več skrite. Kakor oddih v čistem zraku je. ljubeči molk in dobrohotna beseda, če boš namesto le o slabih govoril rajši o dobrih straneh svojega bližnjega, bo tudi Bog ob sodbi storil i>to s teboj. Klic in njegov odmev sta si vedno enaka. Ljubezen je v žrtvah, odpovedih, ozirih in zatajevanjih. lire/, tega je krščanstvo le surogut, gesta, frazo, maska. Ljubezen do telesu je omahovanje, zitkaj lepota mine: je nezvestoba, zakaj telesna lepota je razdana na mnoge; je sebičnost, zakaj užitek nad njo le jemlje, pa nič ne daje. Kjer ni sumopreinngo-vunja, ni ljubezni. Pomisli nn svoje starše! Koliko v skrbi pre-čutih noči, koliko v delili prestnnih dni, koliko služb in uslug, koliko ponižanj in premagovanj. In plačilo? Kako pritlikava je naša hvaležnost! Knnko z enakim: ljubezen za ljubezen. Del ljubezni, ki jo dolguješ Bogu, dolguješ tudi staršem. Napravi jim, kolikor le moreš veselili dni, zakaj hitro teče življenje. Imej nežno čutečo ljubezen do njih, ki imajo nežno čutečo ljubezen do tebe. Tako boš po njih prejel čudovit in čudodelen blagoslov. Izpolnitev četrte božje zapovedi nosi posebno plačilo. Velika je tudi sreča medsebojne bratovske in sestrske ljubezni. To ni samo sorodstvo krvi, marveč tudi sorodstvo duš. To je najboljše in najlepše prijateljstvo, ki ga more biti človek deležen v navadnem redu človeške družbe. Pravi prijatelj mora priti sum. Prijateljstvo slajša skupno bivanje, lajša trpljenje in podvoji veselje. Prijateljstvo bodi vedno čisto, znknj čutnost oslabi ljubezen. Prijateljstvo bodi čist zrak, bela sumota, svež kruh in zaželeno zdravje. Prijateljstvo, ki izvira iz Boga, je kakor Bog iskreno in večno. Ako služiš bližnjemu v pravem prijateljstvu, se ne nioicš tako skrivati pred n jim, da bi ubežal zaslužnemu plačilu. Vsaka zemeljska sreča se izčrpa, le sreča toplega srca ne, zakaj dokler bije. se sočutno ruduje in žaluje z drugimi. Srečen je le, kdor inore, ali vsaj hoče, drugim dati veselje. Najvišjo modrost imu, kdor ljubi in v ljubezni dela za druge. Ako si žejen veselja, pojdi ter stori vsaj enemu človeku kaj dobrega, najboljše svojemu sovražniku. Ljubezen je božja misel, ki živi v človeškem srcu. Mnogokaj more človek pogrešati, samo sočutnega človeka ne. Ako si hočeš ljudi pridobiti za svojo idejo, je potrebno, da si prej pridobiš ujih ljubezen. Pred ukazom mora hoditi dobrota, toda še pred njo iu vedno z njo dobrohotnost. Hočeš biti ljubljen, moraš prej ljubiti sam. Samo ljubezen podeli moč, kraljevo moč, ki pravično vodi in vlada. Pošlji žarek ljubezni in vrne se žar ljubezni — čeprav šele čez dolgo let. Dvigni glas ljubezni in odmevalo bo v človeškem .srcu, ki je zanj ustvarjeno. Kur ljubezen seje. vedno vzkali o pravem času. »Dobro drevo inore roditi lc dober sad.« Glus ljubezni prej ali slej preglasi vse drugo, kar kriči, hrumi in buči: bodisi mržnja ali sovraštvo, bodisi zloliotnost ali neuinevanjc. Ljubezen premaga vse. Dobrohotnemu človeku stoji Bog ob strani. Božja roka vodi dobrohotnega človeka na čudovit način od sreče do sreče. Pri vratih, kjer odhaja miloščina, prihaja božji blagoslov. Ljubezen množi in ohrani mi-I lost v naši duši. Božja pravičnost je največja sreča, ki jo more človek občutiti — in kdor v resnici ljubi, tudi res občuti božjo bližino. Sam pravi: »Jaz ga bom ljubil in se mu bom razodel.« Letos: da ni bilo velike nedelje, praviš? Ljubi, vsaj nekoliko ljubi in v duši zašije velika nedelja. Ljubezen pokrije množico grehov. Nad dobrohotno in človekoljubno dušo pri sodbi božji ne bodo govorila božja listu o človekovih grehih in božje oko ne bo videlo njegovih napak in božju roka se ne bo dotaknila njihovih skritih ran. Ako poznaš kje zares dobrega človeka, približaj sc mu in rad se pomudi pri njem, rajši in večkrat ko pri drugih. Razširi svoje srce in raz tesni svojo ljubezen predvsem po tem, kar je pred teboj. Moreš namreč biti ljubezniv, ker je zapovedano, da moraš biti ljubezniv. Reci: hočem in polovico dobrodelne poti je zu teboj. Kjer je dobra volja, tam se vedno pridruži tudi božja milost. »Vse morem v njem, ki me krepča ...« Telo človekovo je podvrženo betežnostj in staranju, a duša se ne sme starati. In vendar, kako redkokdaj se najde duša, ki si je ohranila mladostno svežost. Skrivnost te nezven-ljive mladosti obstuja v ljubezni, ki ne neha delati dobro. Nova fakulteta tržaške univerze. Z novim akademskim letom bo na tržaški univerzi oživela tudi nova fakulteta — tehnika za pomorske inženirje. Ustanovitev nove, izredno važne fakultete, ki je bila žc davna želja Tržačanov, je omogočil Duce z velikodušnim razumevanjem, ko je naklonil v le namene 10 milijonov lir ler naročil, da se morajo priprave za opremo in olvorilev fakultete čimprej končali. Trst, ki ima ogromne ladjedelnice, ene največjih na Sredozemskem mor ju, bo z novo fakulteto zelo veliko pridobil. Nameščena bo v novi univerzitetni zgradbi, ki se v surovem stanju zdaj dovršil je na Scoglicttu ter predstavlja žc sedaj najiinpozantnejšo in na j modernejšo zgradbo v Trstu. Popravljene orgle pri sv. Justu. Momuncn-talne orgle v baziliki sv. Justa, ki so bile zgrajene pred 20 leti, so bile že potrebne popravila. Ta dela je izvršila tvrdka Vincenc Mascioni, ki ie orgle pred 20 leli tudi zgradila. Vsa dela so bila izvršena v popolno zadovoljstvo strokovnjakov ter so orgle za velike tržaške praznike — praznik Vseli svetnikov ler praznik tržaškega patrona sv Justa, donele spet z vso lepoto svojih mogočnih glasov. Fotogrnfična razstava -».\ccqala*. Člani Do-polavora Accgat (mestna podjetja tržaške ob-' čine) prirejajo na sedežu svoje organizacije zelo lepo fotografsko razstavo. Odprla je bila v soboto 8. t. m. 20 fotoaniatcrskih umetnikov razstavlja 150 svojih del. Velik požar pri Senožečah. V noči od ponedeljka na torek, dne 4. novembra, je nastal v Sv. Mihaelu pri Senožečah požar, ki ie upepelil dve poslopji. Na pomoč so prišli gasilci iz Trsta in Sv. Petra na Krasu., ki so z velikimi napori obvarovali naselje večje kataslrofc, ki mu je zaradi hudega velra pretila. Novo avtomatsko telefonsko centralo je odprla italijanska telefonska družba Telve v Trstu v Via S. Maurizio. Centrala je bila stavljena v promet v noči na 1. novembra. V zvezi z otvoritvijo nove c.enlrale je bila tudi precej obsežna izpreinemba telefonskih številk, ker so številni abončnti telefona sedaj priključeni nn novo centralo ter so dobili tudi nove številke. Najvišje cene sira v Tržaški pokrajini. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove v Rimu je določilo najvišje cene za sir za posamezne pokrajine. V Tržaški pokrajini veljajo glasom lega razglasa sledeče cene za posamezne vrste sira: parmezan 1. 1939 na debelo pri grosislih 20.60, na drobno odjemalcem 24.60 lir: parmezan I. 1940 na debelo 18.71. na drobno 22.30; asiago na debelo 14.63. nn drobno 17.60: ementalski sir in sbrinz na dclteln 16.65. na drobno 20.20; fontona na debelo 16.83, na drobno 20.60, pro- I volone na debelo 15 14, na drobno 18.70; malo-liiaslen sir na debelo 9.52, na drobno 11.SO; inozzarclla na debelo 13.84. na drobno 17.50; crescenza na debelo 12.16, na drobno 15.20; bel paese. na debelo 13.91, na drobno 17.20: gor-gonzola na debelo 15.21. na drobno 19; taleggio na debelo 13.28, na drobno 16.60; ouartirolo na debelo 12.80. na drobno 16; mešan sir na debelo 17.12. na drobno 20.90; pecorino romano na debelo 20.06, na drobno 23.80 lir. Zanimiva fotografska razstava. Tržaška sekcija italijanskega alpinističnega centra prireja vsako leto fotografsko razstavo. Te njene prireditve so si pridobile že velik sloves. Tudi letos sc je predstavila s fotografsko razstavo, ki ie po sodbi poznavalcev najboljša, kar smo iili doslej v priredbi alpinističnega centra videli. Razstava je res na visoki umetniški stopnji ler lepo ponazoril je domačo fotografsko umetnost, 29 udeležencev razstavlja svoje slike, fotografije in i>a barvne transparente z motivi gora: Julijskih, Karnijskih, Tirolskih, Snvojskih Alp. kraških vrhov in — posebna zanimivost kraških jam. Nekateri so specialisti za oblake, drugi za snežne motive, zn ledenike, tretji spet za planinsko floro, teninozelene gorske gozdnve, za pastirsko življenje in kot že omenjeno, specialisti za skrivnostno podzemno življenje v kraških jamah in globinah, kjer se ustvarja najtežje pri umetni luči. Iz vseh teli motivov in pokrajin se vidi, da obiskujejo tržaški planinci in foloainaterji zelo prostrane in raznovrstne planinske predele svoje italijanske domovine, ki ima v svojih alpskih gorah tolike naravne lepote, kakor lnalo-kalera evropska dežela. Razstava, katere obisk se izplača, ie odprta vsak večer od 19 do 21 na sedežu alpinskega centra. ie fUMoce fCciedar Četrtek, 20. novembra: Feliks Valoa, »poznavalec; Ediuund, kralj in mučenec, Agapij, mučenec. Rdeči križ sporoča Tošto naj dvignejo na Tyr5evi 11-1: Ahčin Marija, Medvedova 5, Beuet Marija, Baragovo semenišče, Liulovec Slavko, Žibertova '-7, Cevnja Josipina, Žibertova 2r«7i*. I m najlepši priročnik za'ljubitelje gledališča. 1'cetri članki naših gle- daliških strokovnjakov in mnoge zanimivosti lajejo knjižici, ki bo vsebovala 06 slik pevcev n igralct-v, kulturni pomen. Opo/.urjumo na razpis lc|»i h nagrucl. Ljubljana ] Dekliška Marijina kongregacija župnije Marijinega oznanjenja uprizori svetopisemsko dramo »jeftejeva hči« v nedeljo ob 5 popoldne frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. I šišknrji! Danes popoldne ob 5 v samostansko dvorano! Drumatski odsek bo uprizoril ■ L. De/munovi režiji »Desetega brata«, Ijud-ko igro v 5 dejanjih. Opozarjamo, da je pred-tava namenjena le odraslim! Vabljeni! I Pevci in pevke akademskega cerkvenega pevskega zboru! V soboto 22. t. ni., na praznik v. Cecilije, borno peli pri službi božji pri oo. raučiškanih zjutraj ob 6. Zato Ihi izredna pevska vaja v četrtek zvečer ob po! 7. I Stalni gostje kavarne Evropa so darovali v počastitev spomina gospe ionejčeve Rdečemu križu 722.30 lire. Prisrčna hvala. 1 Socialni gospodarski odbor za rejo preši-Cev v Ljubljani vabi svoje člane do št. 90, da i ogledajo svoje prešičke v -hlevih veterinar-kega bakteriološkega zavodu na c-esti na Lokah v Trnovem (kjer je bil bivši konjač). Obenem prosi te svoje člane, da poravnajo hra-narino za prešite in da nam oprostijo, ker smo primorani zaradi draginje in velikih režijskih stroškov povišati hranarina na 50 (petdeset) lir mesečno, llrunarino za dva meseca, to je za čas od 13. oktobra do 15. decembra t. Ikuiio pobirali v četrtek 20. in petek 21. t. m. med 9—12 in 15—18, tudi v prostorih veterinarskega zavoda v Trnovem. Kdor ue bi pravočasno poravnal hrannrine, lx>mo smatrali, da je odstopil in dobi denar vrnjen. Članom s številko nad (>0 pa zaradi nepredvidenih zaprek ne moremo ustreči, kar naj nam blagovolijo oprostiti. Denar bomo vrnili v soboto 22. t. m. med 13—18 in v nedeljo 23. t. m. med 9—12 v istih prostorih, kjer bomo pobirali llrunarino. Odbor. 1 V nedeljo, 23. novembra, ob 10 dopoldne ponovi Frančiškanska prosveta zabavno komedijo On in njegova sestra :, ki je doživela preteklo nedeljo ob razprodani dvorani izreden uspeh. Priporočamo, da si preskrbite vstopnice že v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ulica. Vabimo vse k čini večji udeležbi. I »Postržek« je naslov Niccodemijevi komediji, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo, 23. 1. ni, ob 5 popoldne. Gledališče Drama, četrtek. 20.. ob 17.30: sDva bregova«. Red Četrtek, potek. 21., ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Bed Preimerski. Sol>ota. 22.. ob 14.30: Predstava zn Dopolavoro. Ob 17.30: >)tik. Red B. Nedelja, 23., ob 14.30: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30: Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Opera. Četrtek. 20.. ob 17: »Rigoletto«. Red A. Petek, 2t., ob 16: »Netopir«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 22.. ob 17.30: Madame Butterllv«. Premiera. Premierski aboima. Nedelja, 23.. ob 10.50: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 20. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 .Miloš Ziherl s saksofonom, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 12.35 Italijanske narodne pesmi in napevi, pod vodstvom Prata. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert orkestra EIAR-> pod vodstvom D. M. Šijanca s sodelovanjem basista Julija Betlcta: Operetna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Izmenjalni koncert iz Nemčije. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Slovenska glasba. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Pisana glasba. — 20 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Strapacse: Harmonikaški kvintet pod vodstvom Bcltranija. — 21.10 Pisana glasba. — 21.50 Simfonični konccrt pod vodstvom Fcrrcra. Vmes pogovor v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, ViČ-Tržaška cesla 48. Iz Hrvatske Zaprisega gojencev ustaške častniške šole v Zagrebu. Prejšnjo soboto so v Zagrebu na trgu Stjepana Radiča položili ustaško in vojaško prisego gojenci ustaške oficirske šole. Pri lej slavnosti je bil navzoč tudi jKiglavnik, ki je imel ob tej priliki na bodoče ustaške oficirje navduševalen govor, v katerem jih je oj>ozarjal na svetost prisege, ki jo polagajo ivojemu vrhovnemu poveljniku in hrvatskemu narodu. Za poglavnikoin je govoril še pravosodni niiniste' dr. Puk, nakar sta katoliški in muslimanski kurat zaprisegla 117 gojencev ustaške oficirske šole. Vsi hrvatski vojni ujetniki so se iz Italije že vrnili domov. Po naročilu Duceja fašizma so bili izpuščeni iz italijanskega vojnega ujetništva vsi Hrvati, ki so se že tudi vrnili domov. Zadušnice ob obletnici smrti dr. Trumbiča. Ob obletnici smrti velikega hrvatskega politika dr. An-te Trumbiča čo bile po celi Hrvatski zadušnice. Posebno slovesna je bila v Zagrebu IS. t. m., ki jo je 6lužil v stolnici zagrebški nadškof g. dr. Ste-pinac. Istega dne je bila v Glasbenem zavodu tudi za pok Trumbičem slovesna komemoracija na kateri je govoril o velikem pokojniku vseuč. prof. Filip Lukas, predsednik Matice Hrvatske. Blagoslovitev temeljnega kamna za novo cerkev v Kustošiji. Zadnjo nedeljo so v Kustošiji pri Zagrebu blagoslovili temeljni kamen za novo cerkev. ki je posvečena bi. Nikoli Taveliču. Temeljni kamen je blagoslovil polllbžni škof dr. Lach, navzoča sta pa bila tudi zagrebški župan Verner in veliki župan velike župe Prigorje dr. Marko La-mesič. Iz Spodnje štajerske Vrnitev Kočcvarjcv. V »Marburger Zeilungt priobčuje llerbert Eiker članek pod gornjim naslovom, kjer govori o zgodovini Kočevske dežele ter nato konča: »Aprila leta 1941 so se tudi Koče-varji osvobodili. V organizaciji njihovih napadalnih oddelkov, ki so se doslej skrivaj zbirali in urili, so stali vsi kočevski moiki do 50 let in šc več- ter so pregnali ostanke srbske vlade. Morje hitlerj a nskih zastav jc sprejelo čete prijatc-ljs-ke italijanske vojske. Kočevarji so svojo prihodnjost položili v roke »Fiihrerja«. Zdaj sc pa po več ko šest sto letih vračajo doniov v Nemčijo. S straže ob Kolpi odpoklicani so zdaj postavljeni na najbolj južno mejo Veliko Nemčije, kjer naj za vse čase opravljajo zveslo nemško stražo.« Zbirka za zimsko pomoč je lrlos na štajerskem vrgla 383.330.33 mark, kar je za 00% več ko lani. Prva civilna poroka v Celju je bila preteklo soboto dopoldne v slavnostno okrašeni dvorani celjskega civilnega urada. Poročila sta sc Celjan Kari Lah, nameščenec tvrdke Jelene, in Marija Klenovšek. Smrtna kosa, Na svojem domu v Grajski ulici št. 40 v Mariboru ie umrla 77 let stara zascbnica Marija Koželj. — V Počehovi je umrla 81 let stara viničarka Jožefa Klabus od Gorenje Sv. Kungote. Ljudsko gibanje v Celju. Pretekli mesec se je v Celju rodilo 15 otrok, umrlo pa je 27 ljudi, j Del izmed teh 27 je umrl v bolnišnici, medtem ko je Celjanov umrlo le 12. Ti se pišejo: Anion Maj-I crn, Alojzij Sluga, Kristina Klik, Franc Ramsku-■ gler, Mamin Pilth, Mihael Belaj. Ana Turnšek, Bernard Drev, Franc Kraneič, Konrad Rečnik in I Cilka David. i Kino v Šoštanju so odprli 15. t. m. Zdravilišče Kiseljak modernizirajo. Zveza Na-predkovih zadrug iz Sarajeva je sklenila zgraditi v zdravilišču Kiseljak veliko in moderno okrevališče, ki bo stalo 20 milijonov kun. Razen zadružnega okrevališča bo Zveza Napredkovih zadrug za svoje člane zgradila tudi moderno kopališče na Lepenici. Omejitev točenja alkoholnih pijač v Sarajevu. Policijska oblast v Sarajevu je izdala naredbo s katero je omejila točenje alkoholnih pijač v vseh gostinskih obratih in točilnicah do devete ure zvečer. Po tej uri je vsakršna prodaja alkohola pre- |)ovedana. Prodaja sladkorja v Zagrebu. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je izdalo odlok o razdeljevanju in racioniranju sladkona. Po tem odloku pride na vsakega meščana v Zagrebu na mesec 1 kg sladkorja. Vprašanje novega zagrebškega pokopališča. Ker bo na sedanjem zagrebškem pokopališču, na Atirogoju, prostora za pokopavanje mrličev samo se za par let, zagrebška mestna občina že sedaj išče primernih prostorov za novo pokopališče. Nekateri se zavzemajo za to, da ba naj zagrebška občina kupila z3 novo pokopališče večje zemljišče nekje za Kustošijo aH pa za krajem Sesveie. Prostori za državno nemško realno gimnazijo v Osijeku. Po odredbi prosvetnega ministrstva v Zagrebu bo imela državna nemška realna gimnazija v Osijeku prostore v tamošnji hrvatski deški realni gimnaziji. Pouk obeh gimnazij bodo uredili tako, da bo imela enkrat ena gimnazija pouk dopoldne, druga pa spet popoldne. Zvišanje cene soli. Hrvatski državni monopol jc zvišal cene vsem vrstam soli. Sedaj 6tane na Hrvatskem fina namizna 6ol 1 kg 10 kun, jedilna sol 1 kg 5 kun, denaturirana sol za živino 2.50 kun, sol za industrijske svrhe pa 1 kg 2 kuni. Zgraditev moderne mlekarske šole v Bjelo-varu. Ministrstvo aa javna dela je sklenilo postaviti v Bjelovaru veliko in moderno mlekarsko šolo, kateri bo priključena tudi velika mlekarna s kapaciteto 30.000 1 mleka dnevno. Isto ministrstvo namerava namreč potem zgraditi velike osrednje mlekarne v Zagrebu, Osijeku in Mostarju ter s tem uvesti novo organizacijo mlekarstva v državi. Prodaja čevljev iu usnja v Zagrebu. Ker je tudi na Hrvatskem racionirana prodaja čevljev in usnja, je doJočeno, da mora vsak kupec, ki je kupil čevlje ali usnje, izpolniti dve predpisani izjavi: eno obdrži sam, ena pa ostane pri trgovcu. Usnje za popravilo čevljev in podplatov in opanke niso racionirani. Bolgarski vojaški zastopnik v Zagrebu. Za bolgarskega vojaškega zastopnika v Zagrebu je imenovan polkovnik Avgust Petrov, ki je za bivše Jugoslavije opravljal isto službo v Belgradu. Vsi rezervni in upokojeni častniki se morajo javiti svojim oblastem. Hrvatsko vojaško po-.veljslvo je pozvalo vse rezervne in upokojene častnike, da morajo dati o sebi vse potrebne osebne podatke. Kdor tega ne bi storil, ga bo vojaško poveljstvo uvrstilo med navadne rezerviste brez vsakega čina. Iz Srbije Ureditev položaja madžarske narodnostno skupine v Kanalu. Srbska vlada je lia podlagi določil prejšnje ustave izdala uredbo o sodelovanju madžarske narodnostne skupine v upravi Banata. Po tej uredbi se v vseli občinah, v katerih živi ena tretjina Madžarov, uvaja poleg srbščine in nemščine tudi še madžarščina kot tretji uradni jezik. V Stari Kaniži in Novein Bečeju dobe Madžari za okrajne načelnike uradnike madžarske narodnostne skupine, v Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Kovačici pa podnačelnike. V Veliki Kikindi dobe razen tega tudi še župana. V krajih, v kalčVih je madžarska narodnostna skupina v večini, se bodo po tej uredbi poslavljali tudi za sodnike, javne belcžuike in poštne uradnike pripadniki madžarske narodnostne skupine. Madžari dobe ludi svoje učitelje. Ker jih sedaj še nimajo zadosti, uredba tudi določa, da se takoj ustavi upokojitev vseli madžarskih učiteljev, ki imajo že nad trideset službenih let. Pravtako bodo ostale še nadalje v službi tudi vse tiste madžarske učiteljice, ki so poročene z učitelji ali s kakim drugim državnim uradnikom. Vse učitelje bo srbska vlada postavljala v sporazumu in na predlog madžarske narodnostne skupine. Razen lega uredba ludi dovoljuje uvoz madžarskih šolskih knjig. Uvoz teh knjig je vezan samo za predhodno dovoljenje prosvetnega ministrstva. Po ljudskih šolah se bodo ustanavljali madžarski razredi, če se bo prijavilo za to 25 učencev. Izredni gospodarski ukrepi v Belgradu. Zaradi nastopa zime in močne košave, je glavni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji preko radija objavil naslednjo odredbo: Močna ledena kosava, ki je pričela prejšnjo noč, ovira reden dovoz premoga v Belgrad. Zato je treba izdati izredne ukrepe za zagotovitev redne razsvetljave v Belgradu in sicer: L Od 15. novembra dalje bo električni tok izključen od 7.30 zjutraj do 17. ure popoldne, izvzemši nekoliko važnih podjetij, vojaških in državnih bolnišnic in vodovoda. 2. Tramvajski promet se ukine. Ta odredba stopi takoj v veljavo. 3. Šole se do nadaljnega zapro. 4. Mezde in plače v podjetjih, ki bedo morala ustavili obrat, se morajo d onadalnjega izpiacevuti v vi- šini najmanj 80%. 5. Trgovine so lahko odprte od 9,—15. ure. 6. Do nadalujega ie prepovedana uporaba električnih naprav za gret|e prostorov. Upo-rabo električnih naprav za kuhanje je treba omejiti. Mladenovac ima novega župana. Za novega župana v Mladenovcu je postavljen izvoznik Dra-goljuh Savič. Dosedanji župan je odstavljen, ker ni znal urediti finančnega stanja v občini in prebivalstvu ni preskrbel zadostnih količin živil in kuriva. Prodaja tekstilnega blaga na karte. V Belgradu je pričela prodaja tekstilnega blaga na izkaznice dne 10. t. m. Izplačilo mezd biv. delavcem v vojaškem zavodu v Oliiličevu. Mezde vsem biv. delavcem y bivšem vojaškem zavodu v Obiličevu so izplačali na ta način, da je dobil vsak delavec izplačano tri mesečno plačo. Razdeljevanje olja v Belgradu. Ravnateljstvo za prehrano je dobilo na razpolago nekaj olja ter ga je pričelo deliti meščanstvu. Delitev se vrši za tri mesece vnaprej po 27.50 del na osebo. Olje stane 38 dinarjev liter. Maksimirane cene zn klobase in druge mesne izdelke. Komisariat za cene in mezde je predpisal naslednje najvišje rene za klobase in druge mesne izdelke: Klobaso s šunko 52 din, tirolsko klobaso 50 din. pariške in dunajske klobase 44. debrccin 48, letna salama II. vrste 36. srbske klobase "6, krvavice, jetrne klobase 20 din. Cene so za t kg in so veljavne za Belgrad Za ostala srbska mesta so za nrknj dinarjev nižje. Preskrba Srbije z zdravili zagotovljena. Centrala za kemične proizvode odločno zanika vse novice, ki so sc razširile po Belgradu. da bo v Srbiji kmalu nastopilo veliko pomanjkanje zdravil. Omenjena centrala izjavlja, da prihajajo zdravila v Srbijo v zadostnih količinah iz Nemčije, razen tega jih pa še izdelujejo v Bclsradu v starih francosko-srbskih laboratorijih. Službena pragniatika za občinsko osebje v Nišu. šele sedanje težke razmere so nagnale občinsko upravo v Nišu. da. bo za svoje uslužbence izdelala pragmatiko in na podlagi te tudi osnovo za novi proračun. Sladkor za družine v Belgrndu. Srbsko časopisje poroča, da bodo v Belgradu za november delili sladkor jk> I kg za osebo. Sekanje drv ua ciganskem otoku pri Belgradu. Zaradi razdelitve drv med siromašno prebivalstvo jc dala mestna občina v Belgradu posekati vsa drevesa na ciganskem otoku. Drevje sekajo cestni pomotači ne oziraje se na slabo vreme in velik vodostaj Save. Potem sta se pogovarjala dalje in je bil ta pogovor jako zanimiv. »Torej zaradi jutršnjega napada na banko, sva se dogovorila, kajne?« je vprašal Jazbec. »Sva se« je bil odgovor. »Odpravila se bova tja točno ob desetih. Mislim, da bo šlo vse, kakor po žnorci. Izvršiti pa bo treba to stvar naglo, točno in junaško.« Mišek je na vso moč napel ušesa pri teh besedah. Lejte. pa je imel krasne dokaze! »Poslušajte, če sem vas prav razumel,« je dejal Jazbec. »Torej ob desetih boste vi oropali banko, jaz pa bom čakal s pripravljenim konjem.« »Tako je! In da mi ne pustite fa čas nikogar v banko, niti ne v bližino vrat!« Oba možakarja sta vstala in se odpravila na odhod. »S tem ropom banke si nova priskrbela dovolj denarja, da izgineva iz te dežele,« je dejal Lisjak. »V redu — saj tukaj itak nisva več varna,« je odvrnil Jazbec. 'O. prijatelj Jazbec, klobuk ste pozabili!« jc če/ čas dostavil Lisjak in pograbil klobuk, ki jc bi! Mišek pod njim skrit. »Saj res! Hvala lepa.« se je zahvalil Jazbec, vzel klobuk in se pokril z njim. ne da bi bil količkaj vedel, dn ta klobuk ni njegov. Spet je bila Mišku sreča m;la, ko se je tako iepo uvil u te zagate. KULTURNI OBZORNIK ASeš Ušenicnik, Izbrani spisi X. zvezek Izšel je pred dnevi deseti zvezek Izbranih spisov Aleša Ušeničnika, našega največjega slovenskega katoliškega filozofa. Zvezek je opremljen kot ostali ter tvori z vso zbirko resnično pravo zakladnico visokih misli in bogatih izkustev, po duhu torej najlepši temelj družini slovenskega izobraženca, po zunanji opremi pa okras vsake knjižnice. Še posebej pa velja podčrtati dejstvo, da jo to prva slovenska zbirka filozofskih spisov ter je bila pač tvegana misel, izdajati slovenskega modroslovoa v celoti. Toda zaradi vsesplošno priznano sile Ušeničnika kot misleca ter njegove popularnosti, zaradi njegove jasnosti in klasičnega izražanja na vseh duhovnih področjih, je tako podjetje nad pričakovanje uspelo ter prišlo po dveh letiii tudi do svojega zaključka. Prav s tem X. zvezkom je zaključena Ušeničnikova Filozofija, dočim bo Sociologija verjetno še čakala na svoj čas. V prejšnjem zvezku je Ušeničnik končal svoj filozofski sistem, kakor ga je podal v svoji Filozofiji, ki je resume vseh njegovih študij in razmišljanj. podan v obliki učbenika. Lepše pa Ušeničnik gotovo ni mogel zaključiti filozofskih spisov, kot z novo objavo vnovič izpopolnjenega svojega klasičnega dela: Knjiga o življenju, ki je najvažnejši spis v tem X. zvezku in zajema prvih ICO strani, torej polovico zvezka. Ta knjiga o življenju, ki je bila prvič izdana sredi svetovne vojne 1. 1916. pri znanstveni založnici Leonovi družbi, je na mah osvojila slovenskega izobraženca ter bila že neštetim kažipot iz duhovne zmede časa v višji, jasnejši in veselejši svet božjega otroka. Dokaz za vsesplošno priznanje to življenjske knjige je že to, da je izšla v drugi izdaji pri Mohorjevi družbi; ter je torej ta izdaja pri Ljudski knjigarni že tretja slovenska v petindvajsetih letih, kar je edinstveno pri slovenski filozofski knjigi! Poleg tega je pa knjiga izšla tudi v češkem prevodu (1918) in hrvaškem (1922) ter je torej z njo postal Ušeničnik znan tudi slovanskim narodom Vsekakor je to njegova najbolj razširjena in najbolj brana knjiga, pa tudi pisana naravnost v slogu leposlovca. Prav zaradi te Knjige o življenju bo ta deseti zvezek vzel marsikdo rad v roke ter s pridom užival Ušeničnikovo življenjsko izpoved, dasi bi mu bila sicer čista filozofija zaradi strokovnih terminov morda pretežko branje. Tu pa res ne gre za strokovno dlakocepljenje pojmov, temveč za svetovni nazor, za resnično življenjsko filozofijo, ki naj pokaže človeku smisel njegovega zem-skega bivanja in naj mu usmerja um, da bo izpolnil svojo nalogo najbolje ter ne bo obupal sredi življenja nad nesmiselnostjo življenjsko burke. Tu dobi filozofija zopet staro totalitarno veljavo, ko zajame vsega človeka in mu odkrije pogled na svet, daje človeku zraka, da sploh more živeti! Ušeničnik nam je tu načel tn najbolj pekoča vprašanja človeškega bivanja: Kaj je 1 življenje? Čemu živimo? Ali je vredno, da živimo? Ali je življenje vredno življenja? Postavljajoč ta najrazličnejša vprašanja s pomočjo vseh V največjih mislecev sveta od najstarejših do najnovejših ter rešujoč jih z močjo 6voje večnostne filozofije, nas vodi najprej skozi dvf m življenja, kakor skozi dantejevski pekel, da vidimo, kakšen obup zajame človeka, ki izhaja iz pesimizma, dvoma, iz materializma ali prevelikega idealizma, iz osnov, ki ne gredo iz Boga, ali se razvijajo mimo njega. Tako nam pokaže z izreki pesnikov in filozofov tragedijo sodobnega modernega človeka, ki išče smisel človeškega bivanja v sebi samem. Zašel je v gluho ložo, kjer mu zija naproti življenja gnus... V drugem delu pa že kaže rešitev iz te gluhe lože s tem, da opiše blagovest življenja, oznanjajoč, da resnica je in biti mora. In ta se pokaže v duhu in božji besedi ter v trditvi, da človeštvo lahko živi samo v veri. Vse tisto, kar je starejše poganske filozofe držalo v življenju, vse lo je dobilo dopolnilo v razodetju božjem, v Kristusu samem. Samo ena alternativa se pokaže človeku: Ali vera. ali propast! Tragika moderne duše pa je. da se nahaja v tem precepu, pa ne zna najti v Cerkev, in sicer katoliško Cerkev, kamor kaže pot vsa zgodovina krščanstva. Če nočemo samoijiora, se vrzimo v božje naročje, treba je verovati! in tako nas jo Ušeničnik preko vic tragične človeške duše pripeljal v svoj raj: v svet pravega smisla življenja, kakor so razodene verujoči duši, V siju večnosti se videz svetu izpremeni ter dobi svoj smisel, dvomi ginejo, kažejo se široko večnostne perspektive in zablesti se pred človeškim hrepenenjem najvišji cilj, v katerem dobi življenje svojo veselo skrivnost in zaradi katerega je življenje vredno življenja. S sončno pesmijo sv. Frančiška v prevodu dr. Pečjaka (zanimiva primerjava z Grad-nikovim) se zaključi knjiga krščanskega optimizma. Tako je ta knjiga o življenju klasično in poljudno ter v lepem umetniškem stopnjevanju in sugestivnem slogu napisana apologija krščanstva, ter po tej strani tudi resnično »zlata knjiga«, kakor je bila žc imenovana večkrat v slovenski publicistiki. Ta zvezek obsega tudi Ontologijo iz 1. 1924., ki pa je tu zelo izpopolnjena. Pisana je po členih kot učbenik, kot pregledna filozofska razprava, in vsebuje sistematiko eno najbolj važnih filozofskih področij, nauka o bitju kot takem in njega svoj-stvih, kar vodi v splošno metafiziko. Po določbi filozofskih pojmov, točni definiciji deja in možnosti kol bistva sholastične filozofije, ter analizi bistva bitij od vseh strani ter njihovih lastnosti, individualnosti, objektivnih možnosti ter o popolnosti in višjih razpolih bitij, o počelih in vzrokih, pridemo zopet do Boga, najpopolnejšega bitja, Bilja, ki je alfa in ornega vse ontologije. Dodana pa je še krajša razpravica o Filozofiji svetega Tomaža in novodobnih filozofskih smereh, namenjena za Filozofski zbornik, ki bi moral iziti letošnjo spomlad, pa je ostal v tiskarni v Kamniku ter mu ni znana usoda, V obliki širšega predavanja je tu razložen vznik sholastične filozofije iz avguštinizma ter je predstavljen tomizem samo kot ena struja te velike krščanske filozofije srednjega veka. Sv. Tomaž Akvinski, Duns Skotus in Fr. Suarez iz poznejšega časa. so razvili vsak v svojo smer ideje sholastične filozofije, ki so si med seboj v marsičem enotne, pa so tudi zelo razhajajo. Ušeničnik ravno v tej razpravi ugotavlja skupne točke teh raznih struj, potem pa tudi razlike, ki se kažejo predvsem v pojmovanju deja in možnosti, tega najvažnejšega problema tomizma, s katerim je tomizem tudi najgloblje prodrl v uganko življenja ter podal enotno in sklenjeno metafiziko. Moderni filozofi se od različnih strani in z drugačnimi imeni po-. vračajo vedno bolj k tfcj Tomaževi metafiziki (tudi Veber, Meinong, Bergson celo indijski filozofi!). Ta povračila so Ušeničniku dokaz, da »snuje v človeških duhovih neka philosophia perennis, ki jo je zajel prvi Aristoteles, morda največji mislec vseh časov, a za njim oblikoval v mogočni sintezi Tomaž Akvinski.c Tu je Ušeničnik filozofsko obrazložil svoj tomizem ter se izpovedal za modernega pristaša tezi Tomaž Akvinski.« Posebna vrednost tega zvezka je tudi Filozofski slovar, ki je bil sicer v manjši obliki pri-dejan že drugi izdaji Knjige o življenju. Tu so po zgledu tujejezičnih podobnih slovarjev razložena filozofska gesla in izrazi in sicer, kar je največja vrednota, v jasnih definicijah in opisih ter v novi slovenski filozofski terminologiji, ki jo je v veliki meri ustvaril Ušeničnik sam. Slovarček obsega ravno sto strani ter Ho pravi priročnik vsakemu, ki se peča strokovno s filozofijo ali pa hoče s pridom brati in razumevati filozofske spise. Tako je Ušeničnik z X. zvezkom Izbranih spisov zaključil svoje filozofske spise ter je nam ostal na dolgu samo še s svojo Sociologijo, ki bi bila v današnjih časih novih socialnih sistemov še posebej zanimiva. Tu smo samo nakazali vsebino tega zvezka, naloga poklicnih filozofov pa je, da to filozofijo osvetle od vseh strani in določijo mesto Ušeničniku — ne v slovenskem filozofskem razvoju, ki je jasno prvenstveno — temveč v svetovnem, kajti Ušeničnik s svojimi sistemi, globokimi spisi in življenjsko še vedno živimi publikacijami spada gotovo med najodličnejše filozofe širokega katoliškega sveta- td. Koncerti Glasbene Matice, ki jih je prirejal njen pevski zbor sam ali tudi v zvezi z instrumentalnim korpusom, so bili za glasbo ljubeče občinstvo že od nekdaj pravi prazniki. Morda je bila ob splošno manjšem zanimanju za koncerte kdaj prizadeta tudi Glasbena Matica; danes se pa zdi, da se zopet vračajo časi, ko je mogla z istim sporedom dvakrat, trikrat napolniti dvorano ali cerkev. Njen ponedeljkov koncert, na katerem ni bilo praznega sedeža v uitionski dvorani, je znova potrdi! v nas prepričanje, da morejo dobri sporedi, skrbno pripravljeni in z dobrimi močmi izvajani še vedno pritegniti najširši krog občinstva, posebno če so na sporedu domači avtorji različnih dob in smeri, od katerih V6ak privabi 6voj krog poslušalstva. Na svojem prvem letošnjem koncertu je izvajala Glasbena Matica Sattnerjevo Jeftejevo prise- go, dva Lajovčeva samospeva in Arničevo Te teum simfonijo. Jeftejeva prisega je delo, ki ga starejši obiskovalci koncertov bolj poznajo kot mlajši. Pred leti je Glasbena Matica še pod Matejem Hubadom dosezala z njo lepe uspehe. Da ni skladba z leti nič zgubila na svoji svežosli, je le dokaz njene visoke notranje vrednosti. Po melodi-ki je pristno naša, po harmonijii iznajdljiva, po obliki skrbno zgrajena, po instrumentaciji dobro premišljena; za izvajalce je hvaležna, pri poslušalcih ji je uspeh zagotovljen. Ce je njene prve izvedbe v Ljubljani vodil še pokojni Matej Htibad, je bila ponedeljkova izvedba poverjena mlademu Sapiu Hubadu, ki se je pokazal vrednega naslednika svojega očeta. Delo je vodil z izredno sve-žosljo in napetostjo od prve do zadnje note; oblikovno ga je izdelal plastično, da je imel tudi poslušalec, ki nima vpogleda v tajne zakone glasbenega snovanja, vtis zaokrožene celote. Solistične speve so izvajali Betetto, Heybalova in B. Stritarjeva. Betetfo. ki je pel vlogo Jefteja tudi pri krstni izvedbi, je dovršeno rešil svojo nalogo, bodisi v spevu, kjer Jefte zaupno, pa tudi precej samozavestno moli h Gospodu vojnih trum, kot takrat, ko s strtim srcem izvrši svojo prisego. Nova pevska moč, ki se je začela letos močneje uveljavljati, je altistka Bogdana Stritarjeva. Njen glas je svež, lepo šolan, zmožen subtilnega izražanja, pa tudi dovolj močan, da napolni razsežno dvorano. Brez pretiravanja lahko rečemo, da si še mnogo obetamo od nje. Zbor Glasbene Malice, ki je izvajal posrednostjo, s kakršno so nastali, jih tudi poslušalec sprejema. Tudi oblikovno je Arnič v svojih skladbah jasen in neproblematičen. Poleg lahkote v ustvarjanju ga odlikuje šc čut /a prozorno in barvito instruinentacijo, ki se vsaj v prvotnih delih izživlja skoraj v premočnih kontrastih. V melodičnem, harmoničnem, pa tudi v ritmičnem in instrumentacijskem jiogledu ima Arnič neke svoj-skosti, ki poslušalca takoj zavzamejo, čim jih prvič sliši. Pri večkratnem ponavljanju si pa pazljiv poslušalec zaželi spremembe v izrazu in značilnej-šega lica posameznih del Da je neumorna Arm-čeva pridnost njegova velika odlika, je znano vsem, ki poznajo vsaj približno število njegovih obširnih del; enako moramo občudovati njegovo vztrajnost in doslednost, s katero hodi svojo, ne vedno lahko pot. Vse bežno naštele poteze nosi tudi Arničeva Te Dcum simfonija, izvajana na koncertu Glasbene Matice. Med |ioteze, ki so posebej značilne za to Arničevo prvo večje delo, bi štel zlasti prej omenjene močne kontraste med posameznimi orkestralnimi skupinami, skoraj pretirana rabljena tolkala in pihala, do viška pritirano dinamiko kakor tudi izredno nadeto pisati zaključni zbor, kar vse priča o notranji sili. ki preveva slehernega mladega skladatelja, iščoč si sprostitve v močnem izrazu. Vse, kar bi v tej simfoniji morda še v negativnem smislu imenovali hlepenje po uspehu za vsako ceno, je Arnič v naslednjih delili močno omilil. Da se bo v svojem nadaljnjem ustvarjanju še bolj umiril in z mirno besedo jiovedal to, za kar rabi sedaj silen zunanji izraz, o tem je prepričan vsakdo, ki ve, da se zgodovina ponavlja. Matični zbor je nalogo, ki mu je bila postavljena v zadnjem stavku Arničeve simfonije, učinkovito rešil. Kdor jiožna Arničevo partituro in izrazne možnosti zbora sploh, bo videl, da se giblje Te Deinn simfonija ob skrajni meji, do katere jc mogoče zbor še kolikor toliko varno peljati. To velja posebej za utrudljive višine, v katerih se glasovi gibljejo. — Instrumentalni del koncerta je izvajal orkester Zveze godbenikov. Orkester je dobro vigran, pazljivo sledi dirigentu, smiselno interpretira 6kladbe in kaže sploh ljubezen pri svojem delu. — Kot ves ostali spored je tudi Arničevo simfonijo dirigiral Samo llubad, ki je tudi pri njej ]wkazal žc prej omenjene vrline. V njem nam dozoreva izvrsten dirigent, o katerem bomo \meli še večkrat priliko govoriti. M. Tome. Železne vloge« » V nemških listih zadnje čase večkrat beremo 0 »železnem« varčevanju in o »železnih* vlognh. Kakšne vloge so to? O tem je govoril v radiju državni tajnik v nemškem finančnem ministrstvu Fritz lieiiihunll, ki jo rekel: »Narodni dan varčevanja je dosegel popolni uspeh. Dne 30. okt. jf vložilo 2 milijona ljudi samo v hranilnicah 230 milijonov mark vlog. število varčevalcev pri hranilnicah se je povečalo za 208.000. Tem varčevalcem so se pridružili sedaj še železni varčevalci. Za i železne varčevalce, oziroma vlagatelje je bistvena obveza, da svojih vlog. oziroma prihrankov no bodo dvignili ali od|>ovedali do konca vojne. Zato pa so to železne vloge oproščene vseh drža v i h davkov in socialnih dajatev. Nihče ni prisiljen k Železnemu varčevanju, toda vsi delavci in nameščenci imajo priložnost za to. Železni prihranek so jim odtegne kar od plače, in sicer pol ali ono marke na dan, tri ali šest mark tedensko. Izjava velja do konca četrtletja. Če je no prikličejo najkasneje tri tedne pred potekom četrtletja, velja tudi za naslednje četrtletje (koledarsko). Tudi božične nagrade in novoletni prispevki do 500 mark se lahko železno nalože. »Železne vloge se obrestujejo po tri in pol odst. Kakor je bilo že omenjeno, jih ni mogoče do konca vojne od|iovedati ali dvigniti, jirav tako pa tudi ne zastaviti. V nujni sili lahko železni varčevalec zaprosi, da se mu železna vloga v celoli ali doloma izplača. Predavatelj jo rekel, da ho prišel čas, ko bodo omejitve glode svobodnega nakupovanja padle in takrat bodo imeli ti varčevalci -na razpolago lope vsoto prihrankov, ki jim bodo dvakrat dobrodošle. Pošten najdite!! Zgubil som palico. Bila je lopa palica s srebrno glavico. V listih som prosil najditelja, naj mi jo vrne. Z o sem obupal, da bi jo še kdaj videl, ko so oglasi pošteni najditelj. »Vašo palico 1 sem našel, gospod,« pravi skromno, še so pošteni ljudje nn svetu/ som vzkliknil. Osem dni som čakal nanjo! To mora bili poplačano! Podarjam vam palico!« Kako prosim?« • vpraša najditelj. ; Podarjam vam palico, mladi mož! Spodaj je sicer že malo poškodovana, loda srebrno glavico bosto lahko povsod prodali.« Pošteni najditelj do žalostno Via to: >Ne, no. Sem že povpraševal, pa brez uspeha.« zborovski del, je letos videti prenovljen, izpopolnjen in pomnožen z novimi močmi. Zdaj zveni sveže, mehko, glasovno je lepo izravnan, dirigen-tovi kretnji verno sledi, svoje izražanje skuša prilagoditi vsakokratni situaciji. Sopranske dele v Jeftejevi prisegi je odjjela Valerija Heybalova, ki je dovršeno izvajala tudi dve naslednji točki, Lajovčeva samospeva Zacvela je roža in Pesem o tkalcu. Oba speva, ki ju je za orkester priredil L. M. Škerjanc, sta prava bisera med našimi sa-mosjievi; skladale!jsko sta oba zreli deli, kot vse, kar je Lajovic napisal. Gdč. Heybalova je dala obem skladbam njuni vsebini primeren izraz. Kot zadnja točka je bila na sporedu Arničeva prva simfonija, po zaključnem stavku, kjer nastopi tudi zbor, nazvana Te Deimi simfonija Po izraznih sredstvih nosi v sebi vse poteze, ki so značilne za Arniča tudi v njegovih jioznejših delih, obenem pa tudi poteze, ki so značilne na splošno za vsakega mladega skladatelja, ki se poln mladostnega zanosa in vere vase podaja na pot sitti-fonijskega ustvarjanja. Zaključno sodbo o kakem skladatelju je treba prepustiti glasbeni zgodovini, ki, ne meneč se za vsakdanje prepire, hladno razbira negativne in fiozitivne strani njegovega ustvarjanja. Te sodbe o Arniču, ki še najbrž ni prišel do viška, kaj šele do zaključka svojega dela, danes ni mogoče podati. Ne bi se pa dosti motili, če bi iz njegovih do 6edaj izvajanih del razbrali naslednje zaključke: brez dvoma spada Arnič med skladatelje, ki imajo izrazit smisel za simfonično ustvarjanje; smisel, ki je prirojen, ki se ne da priučiti. Vsako melodijo zasnuje širokopotezno, včasih tudi tako, da ji večja strujenost ne bi škodila. V izraznih sredstvih ga ne moremo imenovati novotarja; v boju za sodobni glasbeni izraz, ki se bije zadnja desetletja, stoji ob strani; za to, ali se izraža bolj ali manj sodobno, nc vpraša; on jioje (ako. kot mu poje v duši, zato tudi najde takojšen stik z občinstvom. Njegovega glasbenega snovanja sicer ne poznam od blizu, vendar bi sodil, da ne spada v tisto vrsto glasbenikov, ki so se jim domisleki s težavo porajali, pa so še potem prehodili dolgo razvojno pot, preden so, v začetku včasih zelo nebogljeni, dobili dokončno in za vse čase veljavno obliko. O Arniču bi nasprotno sodil, da mu živa domišljija pričara domisleke, ki | se jih takoj brez vsakega nezaupanja oklene ir. 1 jim prvotne oblike dosti ne spreminja. Z isto ne- Lep delež Askovcev na uspehih miz atletike Tabela slovenskih visokošolskih rekordov Na zelenem polju so se pričeli slovenski vi- J sokošoloi že zelo zgodaj uveljavljati. Niso sicer prirejali akademskih mitingov, temveč le bolj zabavno nogometne tekme med fakultetami in društvi. Pač pa so so posamezniki uspešno udeleževali drugih lahkoatletskih prireditev. Odkar se je v okviru '-Akademskega športnega kluba osnovala tudi lahkoatletska sekcija, so je tudi na tem polju začelo sistematično delo. Saj jo napredek slovenskega športa predvsem odvisen od naših akademikov in svežega dotoka zdrave kmečko mladine. Lani je izvedel ASK prvo akademsko lahkoatletsko prvenstvo, kjer je njogov član Lužnik Lončarič v teku čez zapreke na akademskem prvenstvo na Stadionu. (Foto Natlačen M.) dosegol pet zmag (krogla, kopje, disk, daljava ni zapreke). 18. oktobra t. 1. je ASK organiziral in izvedel drugo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo slovenske univerze, kjer so padli skoraj vsi lanski rekordi. V ASK so jo to leto vpisalo namreč mnogo odličnih atletov, ki so tekmovali tudi žo na raznih mednarodnih prireditvah. Tako bivši jugoslovanski prvak v daljini in zaprekah Lončarič, vsem znani srednjeprogaš Košir, potom Lušickv, Morala, Rigler, Bačnik, Remec, Pleničar. Zupančič, Kompare in drugi, ki so se pridružili Kranerju, Lužni-ku, Smoleju in ostalim iz prejšnjih let tor ustvarili sktrpno z njimi nepremagljivo akademsko lahkoatletsko moštvo, ki se lahko pomeri z vsakim klubom tudi tujih univerz. ____ Z letošnjimi prvenstvom so ASK-ovi atleti dosegli deset slovenskih visokošolskih lahkoatletskih rekordov, ki so razvidni iz naslednje tabele: 100 m: Sodnik 11.8. 200 m: Lušickv 23.6 (ASK). ■100 m: Lušickv 53.1 (ASK). SOOm: Oberšek 2:03.-1 (JASO). 1500 m: Košir 4.12 (ASK) 110 m :aprekr: Lončarič 17.8 (ASK). Vikina: Bratovž 175. Daljina: Lužnik 6.31 (ASK). Skok s palico: Brunot 2.80 (ASK). Troskok: Smolej 12.70 (ASK). Krogla: lllade 12. Disk: Merala 37.66 (ASK). Kopje: Remec 47.73 (ASK). Kladivo: Bačniik 33 (ASK). Na tem prvenstvu jo akademska štafeta 4kral 100 m v postavi: Oberšek, Polak, Sodnik, Tavzes postavila tudi nov slovenski rekord s časom 45 sok., ki ga jc imela do 6edaj Planina s časom 45.1 sok. la j hitrejši v teku čez zapreke Lončarič in Skušek na čelu najboljših Nič ni lepšega od toka, pri katerem šviga atlet elegantno in brez napora čez vrsto zaprek. Tek čez zapreke gojijo pri nas veliko premalo.. Zlasti je škoda, da ga nc gojijo v srednjih šolah. Smatramo, da je naravni tek čez nizke zapreke (gredi, vrvice in slično) odlično sredstvo mladinske telesne vzgoje. Če bi v srednjih šolali gojili tako teke, bi imeli čez nekaj let tekače, ki bi jih kaj kmalu laliko poslali v mednarodno arene. Že včeraj smo zapisali, da zahteva vsak šport nekaj nadarjenosti in gotov telesni tip. Za teke na 110 m čez zapreko bi bil najboljši atlet visoko postave in dolgih krakov. Z drugimi besedami: atlot, ki združuje lastnosti tekača na 200 m z lastnostmi skakača v višino. Atloli majhne postave, kakor tudi težaki, nimajo posluha> za zapreke. Kot rečeno, to panogo naj vadijo zlasti tisti postavni fantje, ki so hitri v navadnem teku in sposobni za skakanje v višino. Evropski rekord v teku na 110 m čez zapreke ima Šved Hakon Lidman 14.3 sek., slovenskega pa Rado Lončarič (Planina) 16.8 sek. Letošnji najboljši zaprekaši so dosegli naslednje izide: 1. Lončarič (Planina) 17.3 sok. ali (U8 točk; 2. Jager (Ilirija) 18.1 sek.; 3. Zupančič (Ilirija) 18.5 sek.; 4. Lužnik (Planina) 18.7 sok.; 5. Kraner (Planina) 20.2 sok.; 6. Dolenc (Ilennes) 21.8 sok.; 7. Bašin (Hermes) 21.9 sok.; 8. Merala (Planina) 25 sok. Značilno je, da jih letos v loj disciplini ni nastopilo več kot osem. Več uspeha je bilo v teku na 400 ni čoz zapreko. To smo ujeli vseh desol izidov, mod njimi pa štiri boljše od prvaka na 110 m. Štirje so namreč postavili čase. ki prinesejo čoz 625 točk. Evropski rekord v teku na 400 m čoz zapreke ima F. Holling (Nemčija) 51.6 sek., slovenskega pa Marjan Skušek (Planina) 57.5 sek. V letošnjo tabelo deset najhitrejših v teku na 400 m z zaprekami smo vpisali naslednja imena: 1. Skušek (Planina) 58.8, kar pomeni 748 točk. 2. Kranor (Pl.) 1:01. 3. Pleničar (Ilirija) 1:01.5,4. Polak (Hermes) 1:02.5, 5. Lončarič (Pl.) 1:03, 6. Oberšek (Ilirija) 1:04,7 Lušieky (l'l.) 1:04.5,8. 1'ohar (Ilirija) 1:06, 9. Mencinger (Ilirija) 1:06.3, 10. Starman (Hei-mes) 1:12. Od naših zaprekaScv pričakujemo, da se bodo v zimskem treningu posvetili treningu tehnike in da nas bodo prihodnjo sezono razveselili z novimi rezultati. (Jlavni tajnik CONI-ja v Ljubljani V ponedeljek po|ioldne je po odhodu hrvatske športne delegacije glavni tajnik CONI-ja, nac. svetnik 1'ucci, obiskal v vladni palači Visokega komisarja in zveznega tajnika, pri čemer sta bila navzoča tudi zvezni jiodtajnik Gatti in zaupnik CODI-ja Buratlj. Na sestanku so razpravljali podrobno o |io!ožaju športno organizacije, ki obstoja v Ljubljanski pokrajini, s posebnim ozirom na bližnjo delavnost in opremo športnih naprav. Prispevki, ki jih jo zagotovil Visoki komisar in CONI, bodo zagotovili delovanje in opremo za bodočo delovanje. Kasneje jo glavni tajnik CONI-ja obiskal Fašistični dOin in sedeže ter telovadnice in športna igrišča glavnih športnih društev. * Ljubljanski atleti so pričeli z zimskim treningom. Ob torkih in četrtkih bodo telovadili, ob suhem vremenu pa bodo trenirali zvečer tudi teke čoz drn in slrn. Radio-Zagreb jo uvedel športna propagandna in strokovna predavanja, pri katerih nastopajo slodočj predavatelji: Nikola Kurelič, Viktor La-denhauzer, dr. Mirko Kosič in Mirko šuštič. V proslavo sv. Huhrrtusa so priredili zagrebški lovci voliko lovsko ježo. katero so se udeležili tudi predstavniki oblasti in diplomatskega zbora. Kari Wazulek. nemški prvak v hitrostnem drsanju, loži kol vojaški ranjenec v lazaretu Kreuznarh. \Vaziilol< io bil ranjen na vzhodnem bojišču, kjer jo dobil slrol v koleno. — Mod ranjenci je tudi finski boksar Stev Suvio. Teniški dvoboj med italijansko in švedsko oki|>o bo koncem tega ledna v športni palači v Stockholmu. Za italijanske barve se bodo borili Cucelli, Romanoni in verjetno tudi Bossi. Prva partija 44 »Pa... se bo delalo dalje... da ga bodo vsaj izvlekli?« Pepek je zmajal z glavo. »Kje neki! Tisti trije 60 6e morali že zdavnaj zadušiti, kakor miši... Zgoraj smo se še umivali — saj veš, koliko nam je bilo do umivanja —, ko je prišel k nam Andres m rekel: fantje, torej z osenuiajstico je konec, začasno se tam ustavlja delo. Baje se plasti gibljejo, itd. Mi smo še videli, kako se je na osem-najstici prelomil strop, tik Hansenovega rova; neprestano je nekaj dajalo znamenja v zgornjem delu, da bo še nekaj prišlo, in počakali smo. Da bi se docela prepričali, da se ne da nič več delati, ln res. Nekako čez sedem minut je zgoraj zagreščalo, no, in usulo se je, prijatelj, tramovi so se zlomili kakor zobotrebci, in paznik pravi: tako, fantje, gremo lahko domov. To je bilo nekako o pol osmih.« Pepek se je praskal po ščetinasti glavi. »Adam ima za zdaj 6voj grobček, Stanko, to 60 vagoni kamenja. Niti noga mu ne gleda ven, kakor sem videl. Zmeraj si mislim, kdaj se je tisto njegovo vrtalo ustavilo,« je rekel in vstal s 6krem-ženim obrazom. »Pridem takoj.« Stanku teče ob nosu otroška 6olzica. Tako je torej z Adamom. Skuša si ga predstaviti, dolgega in malo sključenega, kako mu strme oči iz globokih jamic; toda namesto tega ga vidi z masko na glavi, tisti gumijasti rilec mu resno binglja, tak je, kakor bog s 6lonovo glavo, pravo 6trasi!o. Ali pa kako se je zrcalil v tisti stekleni krogli, — široka, 6jjačena glava, kakor da je kdo sedel nanjo in jo potlačil, in 6podaj tenke nožice — kako malo smo prav za prav o njem vedeli, si misli Stanko, in v grlu ga nekaj tišči. Kako malo ve človek o človeku, in vendar — kakor da je umrl del tebe 6amega, kadar kdo umre. Pepek 6e vrača, rdeče oči ima in se usekuje. »Da ne boš mislil, Stanko,« mrmra nezaupno, »mi 6ino 6torili vse, kar smo mogli, da bi rešili Adama, čeprav je bilo že po njem. Ti ne veš, kaj so lantje počenjali, tako rekoč z nohti so trgali tiste skale; toda ko je Andres rekel ,nazaj!', se ni dalo nič več delati. In ko »e je že vse zrušilo, se ni hotel nihče ganiti ml tam; postavili smo jamščarice zraven sebe, da bi svetile Adamu na zadnji jx>ti. In očka Suchanek je za nas vse po rudarsko pomolil. Zgoraj je hrumelo in tu pa tam 6e je znova 6esulo. No, pogreb je imel Adam lep; Hans je salutiral, in takšne solze so mu tekle. Prav nič ga ni bilo sram,« je pravil Pepek in si niel oči. »Andres je tudi jokal, in Matula je tulil kakor vlačuga. In potem je rekei Martinek: zbogom, Adam, — pustili pa smo mu tam jamščarico, naj mu sveti namesto večne luči, da ne bo tako sam v temi. Ah, saj mi smo bili dobra partija, Stanko. Človek bi ne verjel, kako smo bili v vsem edini in vsi kakor en sam. Le poglej — Adam, Martinek, ti, Matula, Hans, Suchanek, Andres — kako smo se razumeli. Zdaj je konec. Adam je ostal spodaj in ti jx>jdeš študirat. Jaz se bom zdaj tudi učil, Stanko,« je rekel nekako v zadregi. »Partija pravi, da moram narediti izpit za kopača; Andres je obljubil, da mi bo pomagal. Tu sem ti prinesel« — Pepek je vzel iz žepa umazan kos časopisa. »Morda tega v bolnici nisi opazil. Tu je članek o tebi.« Stanko je zardel in bi se najrajši pogreznil V zemljo. »Vem,« je naglo povzel; »meni to tako mrzi, Pepek. — Saj to je sramota; tako malo sem vam bil v korist —« Pepek je zmigoval z rameni, »No že, ampak to se tako ne jemlje. Zdaj se bo na primer govorilo, da je bil Adam junak; toda ko bi se bi! vrnil, bi se reklo, i no, izvrševal je svojo dolžnost, prav tako kakor Andres ali Suchanek. ampak tistih treh tudi ni rešil. Torej kaj bi potem. Junaštvo se ne da delati, prijatelj; to se lahko samo nekomu primeri, vsaj pri nas v rudniku. Mi tudi ne lezemo tja iz junaštva, ampak zato, ker moramo. Misliš, da se je kdo javil za tisto tlako iz junaštva? Se na um mu ni prišlo. Na primer jaz — jaz sem poznal tistega zasutega Kuldo, ki je imel sedem otrok. To se razume samo po sebi, da se moram javiti. Kulda bi tudi šel za mene. Le spravi si to, Stanko. Za takega fanta je to dovolj, in dobro si to mislil. Rečem ti, da smo bili tega veseli, celo Andres je nosil tisti časopis v žepu. Najbolj vesel pa je bil revež Adam — ta ti je to čital najmanj trikrat, pa je rekel: torej vidite, fantje, tole bi moral jaz pokazati Mariji...« Stanko je hitro vstal. »Počakaj tu,« je jecljal, »pridem takoj.« Ihtel je kakor otrok in 6e opiral na steno na hodniku. Jok ga je prevzel strašno in nezadržljivo, moralo je iz njega, kar je čutil. Niti ni prav vedel zakaj: zaradi Adama, zaradi sebe. zaradi Marije, zaradi partije — to je vseeno, preveč je vsega tega. Ihtel je in jokal, in kadar je zaihtel, mu je odleglo. To bo prešlo; Stanko dolgo vzdihuje in si briše nos in oči. To je bilo zadnjič, pravi sam pri sebi, nikoli več v življenju ne bom jokal. Zdaj 6toji na pragu in si hladi čelo z nočjo in vesoljem; v njem nastaja mir. Tako zdaj 6em se izjokal. Čudno, kako Iz Goriške pokrajine Kako praznujejo Krašcvci svojega cerkvenega patrona. V Kostanjevici na Krasu imajo za cer-kven^zs zaščitnika in priprošnjika sv. Martina. Kakor vsako leto je duhovnija tudi lelos njegov god slovesno obhajala. Letos ga je praznovala kar tisti dan, ki ga določa cerkveni koledar in ni prekladala zunanje slovesnosti na naslednjo nedeljo. Ljudje posvetijo ta dan povsem življenju v cerkvi. Kar je kmetskih ljudi, opustijo vsako delo na polju. Teii pa v Kostanjevici žal ni več večina, ker je zadnja svetovna vojna preveč razdejala vsa jTolja. Le nekateri so šele mogli poj>olnoina obnoviti svoje njive. Med nami jih je zato več, ki delajo v kamnolomih in ladjedelnici v Tržiču. Drugi se pečajo z zbiranjem vojnega železja, ki ga je mnogo v tem delu Krasa, kjer je bilo grozno pozorišče najbolj divjih bojev v svetovni vojni. Vendar so kolikor mogoče vsi farani ta dan praznovali. Tudi mnogim fantom, ki so pri vojakih, se je posrečilo priti na dopust. Prav tako so ta dan izrabili mnogi rojaki, da 60 prihiteli v rojstno vas in so pri sorodnikih poživili spomine na mlada leta. Sv. Martin je tedaj v nekem pogledu praznik veselja. Kljub veliki žlici, ki je ta dan v rabi, pa porabijo ljudje slovesnost praznika v to, da poskrbe za svojo dušo. Tridnevnice z jutranjim in večernim govorom so so duhovljani udeležili v velikem številu in na dan cerkvenega patrona so se odzvali vabilu in pristopili k res skupnemu sv. obhajilu. Pri slovesni sv. maši, pri kateri je pel domači pevski zbor v zmanjšani izdaji, ker je nekaj dobrih pevcev pri vojakih, smo poslušali globoko zamišljeni govor našega dekana o Luči. ki ie Kristus. Od sobote zvečer do torka zvečer je bila vsa vas praznično razpoložena, ker smo se notranje pripravljali, da bomo kljub vojnim časom prazuik cerkvenega patrona v veselju obhajali. Nekaj podrobnosti o burji minulega tedna. Poročali smo o neprijetni burji, ki nas je zde-lovala in trpinčila nekaj dni minulega tedna. Naj naše neprilike osvetlimo z nekaj primeri. V Dorn-bergu je neugnana sila vipavske strahovalke tako divjala, da je mimo raznih dreves polomila tudi več električnih drogov tamošnje napeljave in so bili Dornebržani nekaj dni brez razsvetljave, jx> njivah je pa razmetala vse lonce sirčja. V Šem-pasu je bora izrila topole in stare češnje. Ker je stiska za kurivo, so ljudje še. nekam zadovoljni, ker pridejo neprostovoljno do drv. V Tržiču je tako razsajala, da je pri nekem velikem obratu razbila težka železna vrata in težko poškodovala osebo, ki se je za njimi skrivala. Pri medicinskem izpitu. Profesor: »Našteli ste mi sredstva za potenje. Pa vzemimo printer, da vsa ta sredstva ne bi pomagala bolniku. Kaj bi v tem primeru ukrenili?« — Kandidat: »Poslal bi ga k vam na izpit.« Škotska, škot pride k zdravniku, ki mu svetuje, naj gre takoj na oddih na planine, ker drugače ne bo preživel pomladi. — »Koliko bo pa to stalo?« vpraša Škot. Zdravnik: »Kakih 50 funtov šterlingov!« — Škot: »Hvala, ne sprejmem. Imam od pogrebnega zavoda mnogo cenejšo ponudbo.« Ko kupuješ obSeko na pike, imaš in potrebuješ... ŽENSKE pik 120 enotni kožti lllšNO PERILO rUmiziii pri 7n K o>ph 4 Nami/ni prt za 12 oseb . Otroške rjuhe . *. v ^ r. Rjuha za 1 posteljo .. ,, , Rjuha 7a več kakor 1 potteljo .'lil Otroške odeje . * g „ m „ 20 Odeja za 1 posteljo . . . Odeja za »n" kakor 1 posteljo Pogi iiiiahi zn otroško posteljo 1'ogrinjala zu I posteljo . . Pogrinjala Za »eč kakor eno |»o»lcljo . Brisače 2 m * „ * „ » „ elni človek dozori, če mu kdo ali kaj umre. Kakor da je znotraj zrasel za celo glavo; 6tarejši je in bolj žalosten. S prvo partijo je konec, je dejal Pepek. Tudi prav; itak je treba začeti drugo življenje — sedeti pri knjigah in se guliti kakor učenček; ne boš se lahko temu privadil — prijatelj; kakor da si se vrnil iz vojne in se moraš znova učiti v šolskih klopeh. Stanko zopet čuti vso svojo samoto in zapuščenost, toda že malo drugače, kakor da sam nad njo zmiguje z rameni. Nekaj človek mora vzdržati; kaj bi rekla prva partija, če bi se cmeril nad svojo usodo! Bog ve kaj se Stanko ni odlikoval, to je res; toda videl je vsaj druge, tiste Adame. Pepke, Matule, Andrese in Martinke — in to, prijatelj, je tudi nekaj. Kar molči, to je bila dobra partija; človek 6e je počutil tako moškega, ker je bil z njimi... Stanko je globoko vzdihnil. Tako mu je, kakor da se mu v prsih, pod tisto ranjeno levico, nekaj boleče strga in se veča in raste. To je mir, pogum, junaštvo ali kaj; in fant tiho, dolgo diha pod težo in srečo zaradi tega, ker se spreminja v moža. Krepko se je useknil in izsmrkal zadnji ostanek solz ter se vrnil k Pepku. »Poslušaj,« je godrnjal Pepek, »Ko boš zdaj v pisarni... bi jim morda lahko rekel, naj napravijo Suchanka za paznika. Očka bo tega strašno vesel... pa saj pojde tako kmalu v pokoj. Kaj bi te to veljalo, če bi pripomnil?« je momljal Pepek. »laz ... jaz bi... zavoljo Adama, da bi ga nekako počastili. In pa, prijatelj,« je plašno dodal in mečkal v ranjenih prstih neke drobtine, »veš, to bi si prva partija res zaslužila!« Spisal Karel Cape k. Konec, L3UBL3ANSKI l NEM ATO G RAF I Predstave od 16 in 18.15, ob nedeljah ln pra-mikih oa ob 10.30, 14.30. 16.30 m 18.30 Film iz krogov visoke družbe Ljubavni valček Film o valfs'ni, o nrvi ljubezni in o prvpm Škandalu. Elizabeta Simon, Žita Szeleckv Evgeri Po-taky inJulii Csortos. Matineja v nedeljo odpade _K1IVO UNION - TEH.. 22-21_ Odlična igralka in plesalka M a r i k a Rokk v dvojni vlogi v velefilmu KORA TERRY Močna vsebina! Krasna glasba in plesi! V ostalih vlogah: J. Sieber, \Vill Quadllieg. Will Dohm KINO MA.TICA - TEL. 22-41 Misterijozen kriminalni film duhovite vsebine Mi s ter Ftow Fernand Gravey, Edwige Keuliere KINO SLOOA - IEL. 27-3U aH oglasi j Stanovanja j J šte|o: Stanovanje eno- ali dvosobno, Išče mirna ln solidna stranka za 1. december. Naslov v upr. »Slov.« št. 12786. c t mol Pohištvo vseh vrst, šivalno strojo in druge druge praktične uporabne predmete stalno kupuje tn proda ja: Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. (k Chianti-steklenice dobro ohranjene, kupi vsako množino M. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 3, letefon 23-69. k Rabljeno gumo vsako količino, vseh vrst kupuje in plača najbolje »Metalla«, Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88. k Italijanščino poučuje vestno izkušen učitelj, bivši rimski di Jak. - Naslov v upravi »Slov. št. 12811. u Lepa zimska suknja črna, skoraj nova. in moški čevlji, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13814. 1 8501 dolenjskega cvička pristnega, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12805. 1 Vila komfortno zidana, 8 sob, kopalnica, pritikline, centralna, kurjava, teleton, 800 m1 vrta, ne daleč od tramvaja, Spodnja Šiška, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12S15. p Mizarskega vajenca za pohištvo sprejmem brez oskrbe s plačilom. Pangos Ludvik, Trata 15, LJubljana VII. • v Naročajte in širite »Slovenca«! 10 Kap jih je zadela.. »Tudi jaz bi jo rada čitala...« »Cenjena go6pa, ne bo mogoče...« »Zakaj ne?« »Je napisana v galskem narečju ...« Gospa Chappell je opazila, da je po6talo Ga-vinovo obnašanje zmeraj bolj preudarno. Kljub svoji vdanosti je imel neko gotovost, ki se ji je zdela, da ni povsem na mestu. Zato mu rajši ni dala nobenega vprašanja več. »Ah!« spregovori brezbrižno. »Sedaj pa že moram začeti!« »Saj smo že tukaj.« Spalnica grajskega lastnika je bila — kot vsa stanovanja — v drugem nadstropju gradu. Ker so bili poslednji lastniki gradu vsi 6amci, so bili zaprli sosednje krilo zta žene. Gospa Chappell je stanovala zraven gospodične Cassertonove. ki se je bila vselila v dobro ohranjeni ,Stolp kavalirjev' kot 6o imenovali ta del poslopja. t Spalnica, kjer je spal lastnik gradu, je bila pač najlepša. Približno osem metrov visoka in stopetdeset kvadratnih metrov velika dvorana je imela na obeh straneh po en kamin iz žoltordeče, nezgorljive opeke. ........ . .. . Na robnikih so bili postavljeni starinski ci-nasti vrči, svetilke z gorilnikom za olje in sveč- Dil