178. številka. Ljnbljana, v ponedeljek 5. avgusta 1895. XXVIII. leto. jthaja Sft«C dan it^^fr, iaiu.fi; nedelje in praznike, ter vtlja po pot t i prujeman za a v a t r o-o g e r m kl desele za vse leto 1"> glrt., /.a pol leta B glcL za četrt leta 4 gld., ** j? i?? oMHoe 1 gld.,10 kr. — Za Ljabljf.no brez pobijanja na dom ea vno feto 1Š gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden rnesoc i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta — Za tuje dežele toliko veo, kolikor pofttnina znaša. &a oznanila plačuje se od Itiristopue petit-vrate po 6 kr., čo ce oznanilo jedenkrat tiaka. po 5 kr., če ro dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokoieii se ne vračajo. — Uredništvo in oprat nifitvo io na Kongresnem trgu fit. 1*2. Oprav niltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Koalicija — obnovljena? V resnično parlamentarno vladanih državah je pravica vsakokratne parlamentarne večine, da sestavi ministerstvo, katero je tako kri od krvi in meso od mesa vladajoče večine in že zategadelj jamstvo, da se bode »ksekutiva držala principov, katere je ta večina zapisala na svoj prapor. Pri nas so razmere drugače. Pri nas imenuje krona ministerstvo in to ima dolžnost, zagotoviti si potrebno večino v parlamentu. Prav sedaj, v časa počitnic, se trudi provizorni vodja našega ministerstva, grof Kielmannsegg, n tem malo hvaležnim poslom. Lotil so je dela z vso resnobo vestnega uradnika. Potoval je v Karlove vari in se tam dolgo posvetoval s češkim namestnikom grofom Thnnom; od tod je krenil na jug in poiskal na aolnograških tleh novega vodjo še ne razdražene nemške levice in predsednika po slanski zbornici barona Chlnmeckega, potem pa iel v preprijazni Idi in se tam posvetoval z vodjo trgovinskega ministarstva Wittekom. Celo oficijozi, ki sicer prerekajo naj očitnejše resnice celo ti ne taje, da je Kielmanaseggovo potovanje križem domovine v najtesnejši zvezi z vprašanjem o sestavi novega definitivnoga ministerstva in nove pravde stare parlamentarne večine. Takisto se tudi splošno priznava, da se mero-dajni parlamentarni možje trudijo za obnovitev komaj preminule koalicije. 'A > komplimenti, s katerimi sta se pri zaključku državnozborskega zasedanja obsipala grof Hohenvvart in predsednik baron Chlumeckv, so obudili veliko pozornost, ie koj takrat so si informovani krogi tajinstveno pripovedovali, da se bo razbiti koalicijski lonec zopet zvezal in v njem zopet kuhala neslana koalicijska juba. Ta kombinacija je postala de verodostojnejda po Chlumeckega govoru v Znoj mu in sedaj se že pise in govori, da se bodo iz levice pahnili najekstrera-nejši, to je nacijonalni elementi in da bo tako očiščena levica s poljskimi in konservativnimi poslanci obnovila jedva razbito koalicijo. Je-li vse to gola istina ali vsaj deloma le kombinacija, tega ni moči uganiti, vse okolnosti pa kažejo, da mislijo odločilni faktorji res na ustanovitev take koalicije in v očigled temu nastane za nas vprašanje: bode li nova koalicija vzprejela-v svoj program tudi tisto nesrečno točko o odložitvi narodnostnih in političnih vpradanj, katera je staro koalicijo uničila, ali ne. Na$i politiki žive takorekoč od dne do dne in se za daljšo bodočnost ne menijo dosti. Bivša koalicija je sicer najsijajnejdi dokaz, da se narodnostna in politična vprašanja ne dajo odlagati, kakor se sploh take reči ne dajo umetno ustavljati, ali ker sicer tudi navidezno ni mogoče spraviti tako disperatnih elementov pod jeden klobuk, kakor so levičarji, poljski in konservativni poslanci, bi nas nič ne presenetilo, ko bi bil novega ministerstva in nove parlamentarne več;ne program ravno tisti, kakor ga je imela bivša koalicija, jedino e tem razločkom, da bi se na mesto prve in najvažnejše naloge, katero je doslej zavzemala volilna reforma, postavila pogodba z Ogersko. Prav zategadelj, ker se je bati, da tudi nova večina ne bo prijazna dejanjski, izvršitvi narodne ravnopravnosti, tej prvi točki v programu vsake narodne stranke slovenske, prav zategadelj nas veseli, da se slovenski nekoalirani poslanci niso koj po odstopu Windischgraetzovega ministerstva od -zvali sirenskim vabilom svojih v Hohenvrartovem klubu sedečih tovarišev in njih somišljenikov, tor niso takoj pristopili temu klubu, nego si zagotovili proste roke, zakaj v večini, katera bi se izrekla za odložitev narodnostnih in političnih vprašanj — tam ni mesta za slovenske poslance. V IJ uhlja nI, 5. avgusta. Proti8emitje in Cehi. Pri nas se nekateri posebno navdušujejo za dunajske krščanske socijaliste in nam zamerijo, da smo jih naslikali v pravi luči. Celo slišali smo trditev, da so mladočeški poslanci vsi za krščanske socijaliste. Da to ni res, je vidno pač iz tega, da so dunajski Ćehi, ki imajo tudi zveze z mladcčeško stranko, sklenili, da pri volitvah krščanskih socijalistov ne bodo podpirali, temveč bodo v vseh okrajih postavili svoje kandidate. To so sklenili Čehi, ker so krščanski socijalisti glasovali proti celjski gimnaziji in ker so krščanski socijalisti sklenili, da več ne kandidujejo načelnika mizarske zadruge Jedlička, ker ima češko ime. Jedlička je že sedem let bil v dunajskem mestnem zastopu in vedno bil zvest pristaš krščanskih soci-jalistov in je tudi kot agitator zanje si pridobil zaslug. Sedaj, ko se stranka inočnejo čuti, ga je pa izbacnila izmej sebe zaradi svoje narodne nestrpnosti. Ta dogodek je jako pomenljiv in dobro naj si ga premislijo vsi prijatelji krščanskih socijalistov. Zjedinjena levica. Glavnim levičarskim listom nikakor ni po volji, da tudi drugi politični kropi poznajo ie razkol, ki vlada v njeni sredi. „Neue Freie 1'resse* zatrjuje in dokazuje, da ni nobena stranka bolj jedina, kot so levičarji. Huduje se nad poljskim „Czasom", ki je nedavno priporočal, da naj levičarji odbacnejo svoje skrajne elemente. Kben-hochu očita nevednost, ker je na nekem shodu govoril o nejedinosti levičarjev, in o nasprotstvu mej dvornim svetnikom Beerom in dr. Mengerjem. Koncem se židovski list strese nad protisemitskimi glasili, ki iz toga, da levičarski poslanci cdlagajo mandate, delajo politične sklepe. Židovski list dokazuj*, da vse to nima najmanjšega političnega pomena. Pri tem pa popolnoma pozabit da je sam celo članek priobčil o tej zadevi in dokazoval, da poslanci od-kladajo mandate vsled čudnega političnega položaja, ki je nastal vsled celjskega vprašanja. Ogerski klerikalci proti škofom. Ogerskemn klerikalnemu listu „Magyar Allamutt se škofje ogerski ne zde dovolj odločni. Rad bi videl, da bi škofje začeli skrajni boj proti cerkveno-političnim zakonom. Cerkveni dostojanstveniki seveda so previdni in tega ne store. Škofje imajo na Ogerskem velika posestva in s svojimi dohodki vzdržujejo razne učne in druge zavode in imajo vsled tega velik upliv. Ko bi pa le tirali skrajno opozicijo, bi pa vlada utegnila jim vzeti posestva in dati plačo, kakor je v Franciji. Njih zavodi bi prenehali ali se pa podržavili. Upliv škofov bi ne jako pomanjšal. Klerikalni list pravi, da se sedaj ne bode ravnal po ukazih nobene avtoritete, temveč le po moraličnih nagibih, da je dovoljeno vsako sredstvo, da se odpravijo slabi zakoni. Zanimivo je to vsekako, ker iz te pisave je vidno, da klerikalci tudi škofovsko avtoriteto le tako dolgo spoštujejo, dokler to ugaja njih političnim namenom. Bolgarska deputacija se je povrnila v Bolgarijo. Že v Carigradu je bila deputacija z navdušenjem vzprejeta. Ver odličnih oseb iz Bolgarije je bilo se deputaciji v Caribrod peljalo naproti. V Popotovanje avstr.-ogr. vojnih ladij v Kiel in slavnostna otvoritev kanala. (Posneto i/, dnevnika vdcležeiica-rojaka.) VII. V Inki leži tedaj naše brodovje poleg nemškega; od tujih narodov prišli smo mi prvi. — Na prvi pogled raz krov na pristanišče se prepričamo, da bodemo nekaj nenavadnega doživeli: povsod vidimo tribine, paviljone in poleg vsega tega veliko leseno ladijo na kopnem. Kaj ima pa pomeniti ta velikanska starinska ladija na kopnem, vprašali smo se vsi začudeni. Naš nemški častnik nam precej redi to uganko. To je namreč ona velikanska, krasno vrejena, za slavnostno pojedino določena, ponarejena ladija. Originalna in srečno izvršena ideja. Imel sem pozneje priložnost ogledati si jo, in začudil sem se, da se je za jedno samo porabo kaj tako velikanskega sezidalo. Delo je bilo izročeno nekemu podjetnika iz Berolina in je veljalo 100.000 murk. Natančen popis te zgradbe bi bil težaven in predo'g, a da si more narediti bralec le pojem o njem, omenim samo, da je v tej ladji 100 m dolga in 21 m široka dvorana, razun tega pa še podij za vse, pri slavnosti navzoče kneze, ki je 30 m dolg. Za podijem je pa več kraljevsko vrejenih stanovanj za prišle kneze Ona slavnostua pojedina se je vršila 21. junija ob 8. uri zvečer, povabljenih je bilo nad 1000 oseb. 0 tem bom se pozneje govoril pri popisu slavnostij ; zdaj hočem poskusiti bralcem splošno sliko o pripravah slavnosti otvoritve kanala podati, a to bo težko, kajti glava mi je še polna vsega, kar sem doživel in videl v tem kratkem času. Pred vnem omenjam, da se je z velikim in občudovanja vrednim trudom preskrbelo za red in točnost v vsakem oziru, da so se mnogobrojne tuje ladije precej orijentirale, kar se tiče prostorov in drugih potrebščin. Za vsako tujo ladijo bili so v luki zabiti koli (Bojen) s zastavami dotične narodnosti in k vsakemu kolu poveljniške ladije bili so napeljani telefoni, tako da je bilo treba vsaki poveljniški ladiji samo telefonski aparat seboj vzeti, da so se mogle potem razumeti s centralo v mornarski akademiji. Razun tega dobila je vsaka došla ladija tiskau zvezek, v katerem je bilo vse natanko povedano, kako da se ima vršiti promet s kopnom, potem podatki, v katerih dnevih se ima moštvu kake narodnosti dati prosto, da more iti na kopno, natančni podatk , kje da se dobi provijant, sploh bili bdio o vsem precej popolnoma orijentirani. To je bilo tudi zelo potrebno, pomisli naj se, kake zmešnjave bi bile nastal« pri tej množici tujcev brez onih instrukcij, posebno če ne bi bilo natančno povedano, kateri dan se ima moštvo te ali one narodnosti na dopust poslati, kajti sicer bi bilo vsled velike množice mornarjev itak že tujcev polno mesto preplavljeno od onih in bi nikakor ne zadostovale vse krčme. Dalje, da so bili vsi častniki tujih narodov dobro vzprejeti in pogoščeni, prideljene so bile jedna ali več tujih ladij jedni nemški ladiji, in častniki dotične nemške ladije morali so spi^cijelno za ono goste skrbeti. Kakor se je pozneje pokazalo, prekosili so se nemški častniki z ljubeznivostjo in gostoljubnostjo, kajti priredili so nam toliko zabav, kakor dinejev, aupejev in dejeunejev, da jim pri najboljši volji nismo mogli drugače slediti, ko da smo se častniki jedne lad'je razdelili na štiri dele. K tem povabilom prišle so še v programu določene slavnosti in privatna povabila na kopnem in razven tega hotel je še vsak Sredcu je deputacijo na kolodvoru pričakovalo več ministrov in drugih dostojanstvenikov. Odgovarjajo na pozdrave je metropolit Klement se jako izogibal politike. Omenjal je, da je deputacija položila venec na grob cesarja Aleksandra III., da je carja veselilo, da bolgarski narod se ni odiujil Rusiji. Rusija bode vedno varovala Bolgarijo, kajti Rusi še vedno ravno tako ljubijo Bolgare, kakor takrat, ko so jih šli osvobojevat. Oficijalni in zasebni krogi so bolgarsko deputacijo v Rusiji jako prijazno vzprejeli. Zinil pa ni Klement nobene besede, iz katere bi se dalo sklepati, kako misli Rusija o bolgarskem knezu in vladi. In baš to je znamenito in nekako potrjuje mnenje, da Rusija ne misli priznati kueza Ferdinanda. Kdo bodi bolgarski knez? Izjava ruske vlade, katero so prinesli listi, da Rusija neče imeti nič opraviti s knezom bolgarskim, je dala povod, da nekateri bolgarski politični krogi že pretresujejo vprašanje, koga bi volili za kneza. Pomenljivo je pa to, da se pri tem mali Boris prav nič ne jemlje v postev ravno tako pa tudi ne Bat t enberžanov sin. Na poslednjega najbrže zaradi tega ne mislijo, ker je iz izjave ruske vlade vidno, da bi Rusiji nikakor ne bil prav po volji. Glasilo Cankovljeve stranke ,Soglasje" priporoča dražega sina grškega kralja .Ilirija. Princ je dober vojak in po svoji rodbini posebno pripraven za bolgarski prestol. — Seveda vse je odvisno od tega, če bi ga priznala Rusija. Princ je v sorodu s sedanjim ruskim carjem in pravoslavne vere. Zaradi tega se nadejajo v Sredci, da bi ga priznala Rusija. Seveda najbolje bodo Bolgari storili, če bodo v Peterburgu povprašali, koga naj volijo, ker drugače niso gotovi, da bi izvoljenca priznala Rusija. Dopisi. S To I m i m k k 1. avgusta. (Okrajni glavar M a r e n z i.) Gospod urednik I Dovolite mi predalček v svojem cenjenem listu, da izprego-' orim o nekih pojavih, o katerih zaman iščem sledu v našem goriškem glasila, Tukaj se čudimo molku ,.S o č i n e m u", zato naj se pa po „Slov. Narodu" i. zširi naš protest proti nekim nakanam, katere baje goji okrajni glavar —■ grof M a r e n z i. Razširil se je namreč glas, da grof Marenzi hoče priti v deželni zbor; da, nekateri lmd)mušneži trdo celo, da se mu cede sline celo po — državnozborskem mandatu. Kdor količkaj pozna naše razmere, se bo smejal takim najivnim željicam, — vender treba že v kalu zatreti vsako agitacijo, ki bi osramotila pošteno ime zavednih volilcev na Goriškem, zlasti pri n ts na Tolminskem. Komu ni znano, kako težavno Hialisče so imeli doslej naši pravi zastopniki v deželnem zboru? Bojevati so se morali na dve strani: nasproti složnim laškim nasprotnikom iu — proti kimove-m na slovenski strani. Odslej mora biti drugače! Odslej bo moralo biti vseh deset slovenskih poslancev jedinih kot jeden mož. To uačeto j že prodrlo do sleherne koče in goriška „Soča" in .Primorec" sta to v zadnjih časih naglasak m toliko odločnostjo, da se čudimo njiju molku zdaj, ko hote od neke strani rušiti to složoost. (No, le liti prenaglo v sodbi. Najbrže je uprav ta molk zdaj potreben; „Slov. Narod" lože zine kako odveč «. goriških razmerah nego „Soča", katere besede .-e devajo potem na najstrožjo tehtnico. Ćasa je dosti; ko se razmere pojasnijo, fjotovo poči iz Go-i os pravi glas. Tamošnje narodno vodstvo je podila že dovolj dokazov o modrem postopanju, kedar porabiti priliko, da si ogleda bližnji Hamburg. — i.dor še ni kaj tacega skusil, si ne more predstaviti, kako utrujeni smo bili nazadnje; na dobro-«] dno, vsacemu človeku potrebno spanje smo skoraj I ozabili in zadnje dni slavnostij nismo več vedeli, K.iko da bi se po konci držali. Ali ne samo za častnike, ampak tudi za moštvo ja bilo skrbljeno za zabavo, Našim mornarjem priredili so izlete, na 1 Opnam imeli so v vseh za nje določenih prostorih prost vstop. Ker pričnejo slavnosti otvoritve kanala šele 19. junija in imamo danes 11., tedaj hočem z da-tlimoni nadaljevati, kar sem doživel te dni in zraven vse omenjati, kar se tiče slavnostij. Okoli 10. ure prišedši v luko orijentirali smo *h precej o najpotrebnejšem in izvedeli, da se pride «io mesta, ki je 10 km oddaljeno od našega vsidra-l sča, lahko s parniki, ki vozijo vsako uro mej i riedrichsort in Kielom. To priliko porabili smo , recej popoludne iu se peljali v Kiel. V parni k »topili smo v Friedrichsortu; to je majhen kraj, obstoječ večinoma iz eraričnih poslopij iu vojašuic. ]Na kopno dofile v Friedrichsortu vzprejel nas je precej neki uemški častnik in nas peljal v oficirsko jedilnico; tu smo hitro spili dve buteljki sam- je govorilo ali — molčalo. Le potrpite torej! Uredništvo.) — Da se nekaj kuha, kaže imenovanje častnega občanstva v Kobarida in na Srpenici. Radovedni smo, kakošne posebne zasluge si je pri dobil Marenzi za ti dve občini, da je zaslužil to odlikovanje. Kar je storil, je izvršil le svojo službo, dražega nič. V k ljub tema smo mu zelo hvaležni za to, kar stori dobrega. Mož je unet delavec v svoji službi, to mu moramo priznati. Tudi pravičen je v narodnem oziru, kakor re-!ko kateri glavar na Slovenskem. Čast mu za to! Toda vse to še ni zadosti povoda za podeljevanje častnega občanstva! Ta bi bilo treba pazljivosti, kajti redko kdaj je dobro, da se političnim uradnikom podeljuje taka čast. Posebno se je treba varovati takih častnih občanstev tedaj, kadar se s tem — žalijo tisti možje, ki so prvi — ako je sploh kdo! — zaslužili tako odlikovanje. In tak slučaj smo doživeli posebno v Kobaridu. Tu je bil imenovan za častnega občana z razlogom, da se je potezal za novo okrajno sodnijo v Kobaridu. Za Boga svetega, ali v Kobaridu ni bilo v tedanjem starašinstvu nikogar, ki je vedel in razumel, kako reči prav za prav stoje? Vsa zasluga se je pripisovala okrajnemu glavarju, kar je naravnost smešno. Čitateljem naših listov je jasno, da so to sodišče pridobili jedino le trije naši poslanci dr. Gregorčič in oba Coroninija (grof Franc Coronini je poslanec trgov in se je zares veliko trudil). Zdaj pa se zasluga pripisuje okrajnemu glavarju, da ga volijo častnim občanom, a poslancem se ni izrekla niti poštena zahvala. Da je kaj takega mogoče v Koba litin, tega ni lahko verjeti. Zato je pa prav, dano K o h a r i d c i r a z p u d i I i isto starašin-s t v o ; o novem smo prepričani, da ne bo streljalo takih kozlov. Kakšne zasluge si je pridobil Marenzi na Srpenici, to je pač samim Šrpeničanom z devetimi pečati zaprta knjiga. Najbrž bo tudi tu kako pnlastovanje zaslug (za krošnjarjenje), za katere bi se Srpeničanje imeli zahvaliti jedino le poslancem, kajti oni so se na Dunaju krepko potegnili za tako predpravico naših Bolčanov. Namesto tega imenujejo Srpeničanje Marenzija za častnega občana. To se pravi: burke uganjati s svojimi zastopniki I Iz tega je jasno, da se skriva za vsem tem neka tendenci-jozna agitacija, kateri sedejo na limauice nekateri kratkovidni ali pa najeti starešine, ki potem pohva-pijo svoje tovariše s predlogom častnega občanstva. Nikdo se skoro ne upa ugovarjati iu sklep obvelja. Takih neprevidnostij bodi konec. V Belcu se je že ponesrečil tak manever! Po mojem mnenju moramo biti zelo previdni s poviševanjem političnih uradnikov. Vedeti je treba, ali je to po volji narodnim voditeljem. Z jednim samim takim imenovanjem lahko naredimo veliko škodo v delovanju poslancev, katere ljudstvo navidezno postavlja na laž. Zato pozor! Naj bo konec takih agitacij! Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. avgusta. — (Shod v Idriji.) Včeraj popoludne je imelo idrijsko politično društvo „Jednakopravnost" javno zborovanje, na katero je bilo povabilo tudi gg. dra. Ferjančiča, dra. Tavčarja in dra. Majarona iz Ljubljane. Kako se je narod v Idriji in dalječ na okolu tega shoda veselil, priča najbolje to, da je mnogo pred pnčetkom kar trumoma prihajal „na pristavo", kjer je bilo obsežno zborovališče pod sinjim nebom. Tudi je narod hotel napraviti ljubljanskim gostom sijajno ovacijo, ako bi bili prišli že dopolnilne, kakor se ni moglo zgoditi. Ko pa so se popoludne proti ■'. uri bližali Idriji, pokali so topiči raz bližnje vrte njim v pozdrav. Poslušalstva, najbolj inteligentnega pa preprostega, se je kar trlo, ko je zborovanje o 5. uri otvoril društveni pred- | panjca na vsestransko zdravje in kakor so bili | nemški častniki veseli našegs prihoda, bila je sreča, da je p innk že piskal za odhod in smo morali oditi, ker sicer bi ta dan ne prišli daleč naprej. Parnik nas je peljal poleg lepo obrašenega obrežja in hitra se nam je zdela prvič ta vožnja, ko smo v 5 4 uri došli v Kiel. Iz pristanišča pohitimo hitro v notranje mesto in že šetamo po glavni cesti. Prvi vtis mesta je jako ugoden: prijazne, priproste hiše, ravne in snažne ulice in lepa z gozdom obdana okolica. Napravim se, da si mesto malo ogledam. Glavni cesti sledeč pridem do kolodvora; lepe in bogate izložbe prodajalnic ob cesti zadržujejo korake. Stopim v poštno poslopje in pišem v naglici nekaj dopisnic s pozdravom svojim ljubim. Ko sem mesto prehodil, stopim v voz in se popeljem v senčnate promenade od Dusternbrock do Bellevue. Ta kraj ima po pravici to ime, kajti od tod je lep razgled po celi luki. Tu so tudi nekateri hoteli in kopališča. Vrnivši se v mesto, povečerjam in potem nadaljujem pot po mestu. Kmalu proučim vse programe zabav tega večera in se odločim obiskat neko Varietć-gledališče in prebije m tam kratkočasilo v zabavi čas do odhoda. Ko posnamem na krovu sednik g. Ivan Građen, pozdravivši vladnega komisarja iz Logatca g. Župneka in pa došle goste. Govorili so potem zapored gg. drž. posl. dr. Fer-jančič, dež. posl. dr Tavčar in dr. Majaron. Posamezni njih odstavki so obujali gromovito pritrjevanje, oziroma viharno veselost osobito kolikor so bili polemičnega značaja zoper kranjsko .katoliško" stranko in izzivanja na njenih shodih. Govori so prepričali o humbugu nasprotne stranke in napravili trajen utis. Govorniki so bili za svoj trud poplačani z dolgotrajnimi živio klici iz tisočero grl. Po končanem vz pored u so idrijski delavci obkolili g. poslanca dr Ferjančiča ter mu celo uro razodevali svoje težnje. Ostalo poslušalstvo se je deloma razšlo, deloma pa sedlo za mize ter tako v razgovora ostalo, dokler se ni z uočilo ter je začelo padati gosto deževje. — Ljubljanskim gostom v čast je bil potem zabaven večer vrlega „ delavskega bralnega društva41 v gostilniški dvorani pri „črnem orlu". Veliki prostor je bil napolnjen do zadnjega kotička z idrijskim uradništvom, meščanstvom in delavstvom. Navzočen je bil tudi lep broj gospej in gospodičin. Gosp. župan Didič je oprostil svojo odsotnost in se dal zastopati po svojem namestniku g. VonČini. Zbor pevcev in tamburašov je kratkočasil veliko družbo, Tudi ta so bili govori. G. dr. Tavčar je nazdravil Idriji, g. dr. Majaron društva „Jeđnakopravnosti", g. dr. FerjančiČ delavskemu bralnemu društvu, gospoda K. pl. Premerstein in H a b e pa sta nazdravljala ljubljanskim govornikom. Gospod stud. iur. S c h w e i g e r pa je z gorkimi besedami spominjal na družbo sv. Cirila in Metoda, ter za to takoj žel lepo zbirko v družbine namene. Vladala je pozno v noč mej vsemi posebna, nenavadna iskrenost, ka-keršna je prirojena le narodnim Idrijcem. — Društvo „Jednakopravnost* si sme čestitati na včerajšnjem uspehu, a narodna stranka tudi. Ne samo v Idriji, ampak tudi v gorski okolici, katera je bila zlasti po vseh županih zastopana, se je utrdila in poživila z včerajšnjim, čudovito* lepim shodom narodna misel in prava politična sodba. Tako, smelo upamo, ostane tudi zanaprej! — (Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda.) Družbino načelstvo nam je javilo, da vodstvi državne in južne železnice nista nič znižali voznih cen za udeležence velike skupščine. Tisti udeleženci, ki nameravajo dne 7. t. m. v Ljubljani prenočiti, naj ne zbero tisti večer ob 8. uri na vrtu gostilne gosp. Ferlinca (pri „Zvezdi"), kjer bode prijateljski večer, pri katerem bode iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo „Ljubljana". — (Razstavni vlak v Prago) vozil bode s povečano hitrostjo ter bode sprejemal udeležence na vseh postajah od Ljubljane do Spielfelda, potem v Gradcu in na Dunaju Od Trsta, Gorice in Reke veljale bodo do Ljubljane znižane cene. — Iz Ljubljane odpeljal se bode vlak dne 1. septembra popoludne in se bode čas odhoda naznanil kasneje. — Prijave za udeležbo sprejemajo že sedaj gg. Ivan Hribar, dr. Danilo Majaron in Anton Trstenjak. — (Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski družbi kranjski 5050 gl. državne subvencije za razne stroke poljedelstva, sadjarstva, živinoreje, ribarstva in čebeloreje. iz došlih povabil, da bi bilo najbolje, če se popeljem precej prve dni v Hamburg, vzamem si dopust za dva dni in se vležem spat okolu polnoči, da ustanem zopet ob 4. uri. 12. in 13. junija preživel sem jako vesele dneve v Hamburgu. Videl sem tu mnogo zanimivega in občudovanja vrednega, mej tem tudi priprave za bližajoče so slavnosti. — Iz Kiela se pelje v Hamburg z brzovlakom približno dve uri po jednakolični, na nekaterih mestih močvirni ravnini, kjer se reže šota. To dolgočasno vožnjo prekinejo postaje, izmej katerih so jedne od precej velikih krajev in radi lepega zelenja dreves pridno obiskane v poletju od mestjanov. Mesto Hamburg se deli na dva dela, namreč Hamburg in Altona; mej obema se razprostira predmestje St. Pauli; to je svetovno snano po svojih mnogih zabavnih lokalih in vsled tega tudi po nočnem življenju. Ob 8. uri prišedii na kolodvor Altone, presedemo se precej v drug vlak, ki nas popelje v središče Hamburga. Bil sem v dražbi dveh tovarišev. Ko stopimo iz vagona, vzamemo načrt mesta v roke in s pomočjo tega pričeli emojt potovati po mestu. _ — (Osobne vesti.) Nj. Vel. cesar je podelil deželnosodnemu svetnika g. Alojzija Tschecha v Ljubljani naslov in čin višjega deželnosodnega svetnika. — Davčni asistent Fran Štefan 11! je imenovan oficijalom pri skladišča za tobak in kolek v Gradca. — (Vojaške vesti.) Kakor poroča uradni list, odideta od 7. topniškega polka dve bateriji za dobo kakih dveh let v Kranj. Štab, kadri in avgmenta-cijska zaloga pa ostanejo v Ljubljani. Komisija bode za potrebne začasne prostore dne 7. t. m. v Ljub* Ijani in dne 9. t. m. v Kranju. — (Izpitna komisija.) Naučno ministerstvo je za triletno funkcijsko dobo (1895/96 — 1897/98 incl.) imenovalo nastopne člane c. kr. izpitne komisije za splošne ljudske in meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani: Predsednik je ravnatelj učiteljišča Fran H u b a d ; njegov namestnik prof realke Fran Kreminger; člani pa prof. realke in okr. šolski nadzornik Fran Leveč, profesorji učiteljišča Fran Orožen, Viljelm Hal- 1 a d a , Anton F u n t e k in Anton K r ž i č , profesor na ženskem učiteljišči in okr. šolski nadzornik Vilibald Zupančič, profesor na istem zavodu Jakob Vodeb in učitelj glasbe Alojzij Sokol. — (Zrelostni izpiti na o. kr. moškem in ženskem učiteljišči) so se vršili od 20. do 31. julija. Predsedoval je ravnatelj tukajšnje višje realke dr. R. Junovvicz. Na moškem učiteljišči je dobilo zrelostno spričevalo 17 kandidatov, S pa dovoljenje za ponavljanje izpita iz jednega predmeta čez dva meseca, 1 (eksternist) je reprobiran na jedno leto, Na ženskem učiteljišči je dobilo 8 kandidatinj (7 javnih in 1 eksternist inja) zrelostno spričevalo z odliko, 41 (85 javnih in 6 eksternistinj) spričevalo zrelosti, 5 (3 javnim in 2 eksternistinjam) se je dovolil pouavljalni izpit iz jednega predmeta čez 2 meseca, 3 kandidatinje (1 javna in 2 eksterni-stnji) so bile reprobirane na jedno leto. — (Spominska slavnost ) Domači pehotni polk baron Kuhn štev. 17. praznoval bode dne 7. avgusta obletnico slavne bitke pri Jajcih. Ob 9. uri zjutraj daroval bode dr. Janežič v cerkvi pii sv. Petru mašo za vrle junake, padle v bitki pri Jajcih. — (Izseljevanje v Ameriko.) Na ljubljanskem kolodvoru bil je včeraj aretovan Pavel Gjurio iz Doljan na hrvatski meji, ki se je hotel izseliti v Severno Ameriko in je že imel vozni listek, izdan od neke agenture v Bremenu. Ker Gjurić ni še zadostil vojaški dolžnosti, bil je zaradi prestopka § 45. vojaškega zakona izročen tukajšnjemu za mesto deleg. okrajnemu sodišču. — (Mesečno meteorologično poročilo.) Mesec julij, ki je ravnokar minul, skazal se je skoz in skoz kot vroč mesec. OpHzovanja ob 7 zjutraj dado povprek 1G9° C gorkote, ob dveh popoludne 257° C, zvečer ob desetih li)-6°, torej znaša srednja mesečna temperatura 20'7° C, za 10° nad normalom. Najvišja temperatura in sicer 31"9° bila je 2. ob dveh popoludne, najnižja in sicer 9'8° bila je 14. ob 7. zjutraj. Deževni dnevi, katerih štejemo 9, bili so v ugodne presledke razdeljeni ter so ob veliki vročini prinašali zaželjen prijeten hlad. Mokrina je znašala vsega skupaj 114'8lum, najbolj deževen dan ja bil 18, z 48,6",,n mokri ne; zato pa jo bil sledeči dan, nedelja 14. julija najprijetnejši dan celega meseca. Jutro je bilo sicer zelo hladno, pa temperatura se js dopoludne kmalu zboljšala, imeli smo krasen popoludan, ki je mnogo ljudij iz mesta izvabil. — Nevihto smo imeli štirikrat; najhujša dogodila se j« 22. od 11.—12. ure ponoči ter vsled viharja mnogo škode v vrtovih in drugod napravila; 18. popoludne padlo je mej hudo pa kratko nevihto tudi nekaj toče. — Od 10. začenši bila je vsega »kupaj devetkrat zjutraj megla, ki se je 19 komaj proti jednajsti uri solnčni moči umaknila. — Izmej vetrov je najčešče pihal jugovzhod, skoro tolikrat tudi jugozahod. — Stanje barometrovo znaša povprek 735-4,",u, najvišje se je dvignilo živo srebro 25. zjutraj in sicer do 7411, najnižje je stalo 13. zJ«traj in sicer do 72G 6. — Pozabiti ne smemo treh potresov 1., 8. in 17. julija, izmej katerih je prvi najmočnejši; pravijo, daje bilo tega meseca t več potresov, posebno ponoči, mogoče, toda goto-poročil ni. — Izmej drugih prirodnih prikaznij HJ omenimo, da se je po vročih prejšnjih dnevih 3. večer od devetih naprej v pozno noč na vseh stra-•n grozno, neprestano bliskalo, grmenja pa ni •'o od nikoder slišati. Mej poročili, ki so prišla od drugod s Kranjskega, je najbolj imenitno to, da se je 4. zvečer od 6.—7. ure čez Kranj in okolico vsul velikansk naliv, voda je vdrla v hiše in stanovanja, ob jednim je razgrajal hud vihar, ki je odnosi I strehe, preobračal kozolce na polji in mnogo druge škode napravil. Ljudje so pravili, da so se takrat na Gorenjskem stepli trije vetrovi ter tako prouzročili veliko vremeusko nezgodo. — (Vreme ) Včeraj in danes smo imeli celo vrsto ploh, ki so se ponavljale draga za drugo. V mnozih krajih so vsled izredno obilega dežja vsa polja preplavljena in so nastala kar mala jezera. Ljubljanica je precej narasla. Popoludne se je zjasnilo. — (K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Kranji.) Iz Kranja se nam piše: Uljudno prosimo vse skupščinarje, ki se udeleže skupnega obeda (kuvert 1 gld 50 kr.) in katerim morda ni mogoče pri odboru moške podružnice v Kranji javiti se do dne 6. avgusta t. I., da se oglase takoj zjutraj dne 8. avgusta t. I. ob prihodu v Kranj v gostilni gospoda P. Mavrja ml. na posebnem za to pripravljenem prostoru, kjer ne bodo prodajale karte za obed. Isto naj blagovolijo storiti tudi vsi, ki se j ivijo že prej, da dobe proti plačilu karte za obed. Le tako je mogoče vsaj v zadnji uri določiti število udeležencev skupne ga obeda in doseči točno postrežbo. — (Kranjska gimnazija) Deželni šolski svet je dovolil, da se v prihodnjem šolskem letu na kranjski gimnaziji otvori za prvi razred vsled velikega števila dijakov vzporednica. — (Strela ubila) je danes zjutraj okolo 7. ure na Bizoviku posestnico in perico vulgo Leben, ko je h svojima dvema hčerama peljala perilo v Ljubljano. Z*na bila je takoj mrtva, hčeri pa sta bili sicer omamljeni, vender sta ostali nepoškodovani in sta kmalu zopet prišli k zavesti. — (Požar in toča ) Dne 3. t. m popoludne ob 4. uri je udarila strela v kozolec Matije Je rasa iz Stnartna št. 23. Kozolec je bil dolg 7 štantov, žita je bilo v njem 5 štantov. Pogorel je popolnoma do tal. Skoda znaša 240 gld. Lastnik ni bil zavarovan. Tisti dan je tudi po Mednem in Staniščah toča hudo zbila. — (Gotovi smrti srečno utekli) so v soboto popoludne trije zidarji v Mengšu. Delali so na cerkvenem stolpu. Ko je nastal vihar in je jelo grmeti in bliskati, pobrali so kopita in hitro bežali s stolpa. Na svojo srečo. Komaj so bdi prišli k tlom, udarila je strela v stolp in sicer s toliko silo, da je omamila vse tri bežeče zidarje Da so se možje le za par trenotkov dlje zamudili na stolpu, bi danes ž« ležali v hladni zeml|i. — (Nesreča.) Na plavžu v Železnikih je 31. julija ponesrečil delavec P. Kuustelj. Neku j jo bilo eksplodiralo in vrglo moža raz zid tako, da si je vrat zlomd. Na plavžu je vsled eksplozije tlelo od jutra do poludne; popoludne so pogasili z brizgalno in odstranili nevarnost. Gasilno društvo se bo menda šele tedaj ustanovilo, ko bo že kaj pogorelo. — (Sola v Železnikih ) Piše se nam : Dne 31. julija smo zaključili pouk v tukajšnji jednoraz rednici. Ali so bili uspehi dobri ali slabi — kdo ve? Saj se pa tudi nobeden drug ne briga za to. kakor tisti, ki „hoče potem sitnost stresati", kakor pravijo. Ako so bili uspehi dobri, in je mnogo učencev godnih za prestop v višji razred — bodo venderle ostali, kjer so bili, kajti dveh razredov ni. Železniki so torej jedini trg na Kranjskem, ki ima jednorazrednico, dasi je otrok dovolj za dva razreda. Le šknda, da 8» je, kakor pravijo g. vodja 1. 1853. tako poganjal, da so Železniki postali trg sedaj pa — zavira, da se ne napravi dvorazrednica. Zakaj tako — ve sam, pa drugi tudi! — (Strežniški tečaj) je imel v Senožečah okr. zdravnik g. dr. Ivan Eržen Udeležilo se je 17 oglašencev. ki ro se poučevali, kako streči bolnikom in se je posebno oziralo na slučaj kolere. — (Duh pokojnega Božidara Raića gi-neva iz ptujskega okraja) — to je naslov precej ostro pisanemu članku v „Domovini", naperjenemu zoper ptujski okrajni zastop, kateri se je dal pregovoriti, da je za okrajno razstavo ptujsko dovolil podpore, ne da bi bil v narodnostnem oziru zahteval garancij in da je privolil, izvoliti štajerskega dež. glav. grofa Attemsa protektorjem te razstave, dasi je ta narodnim zahtevam slovenskega prebivalstva prav tako nasproten, kakor vsak nacijonalec. — (Imenovanje ) Distnktnim zdravnikom v Rajhenburgu je imenovan bivši sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani k- dr. Anton Schvvab. — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih krajih na štajerski meji kakor tudi na Hrvatskem so precej razširjene osepnice, ki so se tudi že zanesle v ptujski okraj. Zato je ministerstvo za notranja stvari naročilo deželni vladi kranjski, naj okrajna glavarstva ob mejah strogo pazijo na to, da se bolezen ne zanese čez meje in uaj store vse potrebno, da se prepreči razširjanje bolezni, če bi se utegnila pojaviti. Posebno naj poučujejo prebivalstvo o potrebi novega stavljenja koz in gledajo na to, da se vsak slučaj bolezni nemudoma naznani. — V Trbižu 8e je j ojavila vratica in se baje razširja prav opasno. I * (Za prijatelje plzenskega piva.) Plzenska pivovarna je lani zgradila novo sladovnico. Ta jo je z vsemi pripravami vred veljala okrogel milijon. Te dni je nastal v tej sladovnici ogenj, ki je uničil vse poslopje. To pa ne bo prav nič upliva'o na pivovarno samo, katera bo prej kakor slej varila tudi v naših krajih toli priljubljeno plzensko pivo. Škoda, katero je prouzročil požar, je z zavarovalnino popolnoma pokrita. * (Morilec svoje rodbine.) Čevljarski mojster Guker v Budimpešti je bil svoj čas kaj imovit mož. Po trideset pomagačev je delovalo v njegovi delavnici, a mož je zapravljal obilne dohodke in prišel naposled „na kant". Te dni je bilo plačati stanarino. Guker je vedel, da ne more dobiti potrebnega denarja, da mu sploh ni pomoči. Da naredi konec, je s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo, ki je bila v drugem stanu, petero svojih otrok in naposled sam sebe ranil tako, da ne bo okreval. * (Velikansk krah ) V Genovi je prišla v konkurs bančna firma „Fratelli Bingen", svoj čas jedna prvih laških bank. Lastnika te firme sta imela okroglo štiri milijone lir svojega imetja, ko sta prevzela banko. Vsled strastnih špekulacij sta prišla na nič. Poneverila sta zaloge svojih komitentov in izdajala falsificirane menice in naposled pobegnila. Razne nelaške banke imajo nad 10 milijonov škode, a laške banke in zasebniki izgube v^č ko 20 milij. * ^Preiskovalni sodnik in državni pravd-nik) V Astrahanu je ustrelil preiskovalni sodnik Cernjakov iz revotverja na prokuratorja aetrahan-skegi okrajnega sodišča Bistrova in g.i težko ranil v glavo. Najiadalca so zaprli. Uzrok napadu je neznan. Darila s Šentjakobsko trnovski ženski podružnici darovali so kot Ctrll-Metodov dir po 2 krone : ga. Marija Turk, Antonija Kadivec, gg.: Fran Krapež, Fran Majdič, Ludovik Stritel, dr. Fran Papež in Jak. Marjan, (Gorenja Šiška); omizje pri „Virantu* zloženih v čast došlemu bratu Hrvatu učiteljskemu pripravniku Milanu Kicherju, 6 kron; po jedno krono darovale so gospe: Agata Csšnovar, Gutnik Iva, Gutnik Marija, Neimenovana, Prauoseia Jerica, Ravniker Antonija, Sušteršič Marija, Tome Helena, Triler Marija Zalaznik Marija; gospodične: Pire Rezika, Stmad Frančiška; gosj>odje: Anžič Anton, Bahovec Jernej, Barle Fran, Belec Anton, Cudeu Frančišek, Gutnik Anton, Herceg Josip, Jančar Frau, Jakopič Fran, Jauovskv Josip, Knez Josip, Kosem Fran, Kreč Fran, M. Jurij, Neimenovani, Popornik Ivan, Podgoršek Fran. Pod lesnik Ivan, Podrekar Gregor, Primožič Fer Jo. Roj ina Anton, Sj). Ivan, Souva Ivan, Tome Ivan, Vesel Rudolf, Weixl Avgust, Vidmar Karol, Zalaznik Jakob, Žemljic Maksimilijan, Žargi Jakob. Skupaj kron. Uredništvu našega lista so poslali: Za prebivalce, prizadete po potresu : G. Vekoslav Stiasnv, narednik pri 22. psšpolku v Spletu, 5 gld. 20 kr. za prebivalce, prizadete po potresu, nabrane v veseli družbi; mej drugimi so darovali gg. Bartel Cerkovnik, Jožef Čuž, Vojteh Kopač, Jožef Pečenko, Janez Polak, Franjo Polič, vsak po 1 krono. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. u radni ki na Brdu (po g. Janežiču, učitelju v Ljubljani) 2 0 kron mesto venca na krsto pokojnega dra. Krsni k a. -- Vesela dražba v kavarni „Evropa" v Ljubljani 1 krone. — G. Nace Skrhinšek, učitelj na Crni gori pri Ptuju, 10 kron, nabrala za Velikovško šolo vesela družba izletnikov na Donačko goro. Skupaj 3 4 kron. Živeli rodoljubni darovalci iu darovalke in njih nasledniki! Dunaj 5. avgusta. Minister unanjih del grof Goluchowski je včeraj v Ausseeju obiskal nemškega kancelar j a kneza Hohenlohea. Posvetovanje je trajalo tri ure. IŠ1 5. avgusta. Kumunski kralj in kraljica sta dospela sem. Beligrad 5. avgusta. Verodostojni krogi zatrjujejo, da se više pog »jauja zaradi personalne unije mej Srbijo in Bolgarsko. Ako bi Kobur/.an odstopil, bi sobranje volilo kralja Aleksandra bolgarskim knezom. Pariz 5. avgusta. Vodja rudokopa v Vuilleminu, Anicher, je včeraj slavil svojo petdesetletnico. Mej slavnostjo je bivši rudar v tem rudokopu, Decoux, ustrelil iz revolverja na jubilarja. Navzočniki so mu šiloma vzeli revolver. Pri tem ruvanju je razpočila bomba, katero je imel napadalec za pasom. Decoux je, grozno razmesarjen, obležal mrtev ; mnogo oseb je bilo nevarno ranjenih. Teheran 5. avgusta. Vsled pomanjkanja kruha je nastala v Fabrisu revolucija. Prišlo je do boja z vojaki. 20 ustašev je bilo ubitih, mnogo ranjenih Ustaši so zahtevali, naj odstopi prestolonaslednik, ki je guverner v tej provinciji, in ker se njih prošnji ni ugodilo, nastali so zopet krvavi izgredi. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) IV. Zbornični svetnik Maks Krenner poroča o dopisu zbornice na Dunaju glede g. 24. zakona, z dne 8. marca 1876, drž. zak.jšt. 2*i, zadevajoč kolkovanje menic in druzih listin. Ta §. ima določbo, da se, če iz menice ali kake druge v § 18 omenjene kupčijske listine ni natančno razvidna okoliščina ali doba, od katere je pristojbinska dolžnost ali dopolnitev ali zvišanje pristojbine odvisna, vzame v odmero pristojbine, dokler stranka nasprotnega ne dokaže, ona okoli -ščina in ona doba, ki utemeljuje pristojbinsko dolžnost sli višjo izmero pristojbine. S to določbo zakona bi bdi lahko v vsakem oziru zadovoljni, če bi se ta tako izvševal, da bi se v danem slučaju stranki omogočilo zares doprinesti dokazilo, o katerem govori ta §. 24. Toda kakor se vidi, postopajo oblastva drugače in da je vsled tega ta §. 24, zakona z dne 8. marca 1870. v veliko nevarnost kupčiji, posebno ker je visoko upravno sodišče v nekem še le pred kratkim objavljenem slučaju, ki se je pač le zaradi načelne važnosti razpravljal pred tem sodiščem, se izjavilo, da ne more pomoči proti temu postopanju finančnih oblasti j. Neka dne 1. aprila 1887 izdana in dne 30. septembra 18H7 zapala menica je imela na zadnji strani žiro iu acquit. Menica je bila praviloma kolkov, uia po lestvici I. Cez leta se je ta menica v neki pravdi porabila za prilogo. Menica se je vsled tega pri pravdnih aktih inrotulovala, jo je tem povodom dotična davkarija nocijonovala in zvišanje oziroma globo propisala. Davkarija se je opirala na §. 24. in vzela stvar tako, ker ni bil niti žiro niti acquit na menici datiran in ker iz te ni bilo razvidno, da se je žiro oziroma acquit tekom Gmesečne tekoče dobe dopisal, da se je to žirovanje oz.< rijii<- Nrcćke 3. avgusta. V Lincu: 46, B4, 86, 83, 25. V Trstu: 47, 78, 81, 84, 03. Meteorologično poročilo. Avgust j čas (masovan j a Stanje barometra v nam. Tempe-! ralura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 8. 9, zvećer 72!f 7 17-8« C brezvetr. oblačno 4. 7. z jut raj 7_MC2 14 8° C moč. szah. nevihta 22" H n 2. popoL 727 G 22 7 0 C ul. zaboil dol. obl. n 5. ii 9; tvefer 7. zjutraj 2. popol. 72IJ-K 784*8 7211-8 18 3° C 1*1'i»° C 187« C ar. zaboil nr.HBVzbod ar. jvzb. nevihta nevihta del. jamo 46-0 IO-a-ra.a.jsls:SL borza dne 5. avgusta 1895. 8kapni državni dolg v notah..... 10O gld 90 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 _ — Avstrijska zlata renta....... 12H B 50 Avstrijska kronska renta 4" „ ..... 10O „ M) Ogeraka zlata renta 4°/0....... 123 „ 10 Ogerska kronska renta 47„..... 99 „ 95 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1076 s — Kreditne delnice......... 400 „ SO London vista........... 121 , 40 NemAki drž. bankovci za 100 m:«rk . . f>9 „ 35 20 mark............ 11 t 88 20 frankov........... 9 „ 63 Italijanski bankovci........ 45 „ H** C. kr. cekini........... 5 . 72 Zahvala. Potrt globoke žalosti vsled nenadne izgube svoje iskreno ljubljeni', nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Franje Sumer roj. Bajuk izrekam v svojem in vse rodbine imena vsem in vsacenm, ki bo me tolažili in predragi pokojnici zadnjo čast izkazali, zlasti častiti duhovščini, gospodom c. kr. uradnikom iz Metlike in Črnomlja in njih rodbinam, c. kr. notarijatu, gospodom meščanom in njih rodbinam, čast. učiteljstvu in c. kr. orožnistvu, požarni hrambi, mestni glasbi in ljubeznivim zastopnikom iz Hrvatskega, posebno blagorodnim damam sodnijskih uradnikov, čast. obiteljima Bnrdvch in Dereani za darovane prekrasne vence in gospodom pevcem za ginljive žalostinke — najsrčnejšo zahvalo. Ogromno spremstvo me je prepričalo, da so moj izgubljeni dragoceni zaklad čislali tudi drugi ljudje in to mi je zdaj na veliko tolnžboj Metlika, dne 3. avgusta 1895. J"ia.rlJ Šumer (1012) c. kr. sod. pristav. Prodajalko popolnoma izurjeno v trgovini z mešanim blagom (manufakturnim in špecerijskim), z dobrimi spričevali, vaprHuie Fran li.-*. Grebeno v Vel. L«i6aH. (947 6) Delavke! Kot oillslrateljlcc papirja* se vspre-jemajo takoj dekleta, ki so dopolnile 14. leto. Obrnejo naj se pismeno do (1008—2) ravnateljstva papirnice v Gratweinu pri Gradcu (Štajersko). Jakob Štrukelj v Trstu via Caserma št. 16, vhod plaiz* della Gaaerma (nasproti veliki vojaaaiei) prodaja po uevvrojetno nI aktu ccmimIi vsakovrstna angleška kolesa (bicikle). Zastopstvo ko'es ,.Ailler'* iz tovarne H. Hlejrer v Frankobrud.i iu „Vlkturl* Cjrkle Work»" Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,.A«li«*r" so svetovnoznana in ce rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačro. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja m poštnine prosto. (728—23) Srednja temperatura soboto in nedeljo 191° in 18'6% oboje za 0 f>u pod normalom. Umrli so v Ij ju Iti Jan I: 1. avgintta: Karol Simšič, delavec, 10 let, je v Kurji vasi v ribniku utonil 3. a gusta: Albina Vujak, ključarjeva hči, B mesecev, Ko-lizej, — Kontlratl Findeisen, ključarjev sin, leta, Cesta v mestni log št. 2. V deželni bolnici: 2. avgUtta: Andrej Mravlje, kroBiijnr, »*>1 lt 3. avgust m Itaza Krusuik, gostija, 60 let. v«yvt/vt/v/vy\ty\tyvty •jK* •m* OK* *M* OC* *W* *K* »X* Vizitnice priporoča v Ljubljani. •af« »m* *jr* »m* 0K* OK* *X* *M* Št. 7103. r,. tr. |iwo ra^aiBl[8in mir, trt, železnic, Izvod iz voznega reda ■v «»l?»^x».«*». od 3» 1665 Naetopno umoujeui prihajal nI In oatiajalnl 0.al onitenl ta T *i~+H*J»'*>r*,vh—m M«M. Hrednjaavropakl cm )• kra|u«on dMO v LJut. likal •» ■ mtnrH n»,)re,. Odhod 1» LJubljane (jot. kol.) Oh IU ml A *»«•». po mM oeebol vlak t Tr..l», Pont »bol, Bol) »k. Oe. l"Teo Fraoseiiafoete, Ljubno, (m Selithal v Auinn, laohl, Ornnn-rtm, Sclragrad, Lend-Qa*teln, Zeli na jeeeru, Inoraott, Curili, 8toyr, Lino, Bsttejcv'r«, P1««d), a*-\rhtne »*re, K^ar, Karlov« vrro, Fran* oou vara, Prago, Llpi'Jo, IlunrJ vi a Amatrtteti. Oa «. Mri JO «nbel, Bn' »h Co to\.-fl, V/enrsuafcate, Ujtihiin, Dnut;, etu Salathal v flolnograd, Duna V.a AmV.n.,1! . Ob it. uri tO n '•». dffjioiuHn« oaebnl vlak v Trhli, Ponkabel, Belj ik, Cr'.oveo, P .-t-iaauafait«, Ljubno, Salaihal, Solcogrrd. CM f>. «ari B3 *nin. popotuitn* maianl vlak v Novo meato, Koi-avj«. Ob 4. Mri ("j/Mi/urfMA o:ol.ui vlak v Trot«, Heljak Celovec, Kr«iwnui. fest), ćoa Melathal v Silno^rad, ljond - Cuil-in, !ri|> na Jokltii , Ino-luuii, Itrrgnlo, Onrlh, G snovo, Parla. Klein Rclfling, Stovr, Lina, Omondan , Iaehl, Dndejieiloa, Plaaoj, Marijiue vara, K««r, Prancuve ' m, Karlove vare. Prano, Lip ako, Dunaj rim AuataUan. CM> T. Mri HO min. eimrVr melanl vlak v Novo maito, Kooav|a H- ,.ui trga ob nedeljah in praaniklh ob A. uri HO minMl popoludne oiobnl vlak v Leaee-Blcd. Pi'hod v/ LJubljano (jnž. kol.). O* 8. Mri AAt min, eJ«irr««J oeebni vlak • Dunaja vla Amatatteu, Lipnje, Ptaa;«, franoovih varov, Karlovih vaju v, Kura, Marijinih varov, Plarja, Bndajevio, SoluoTrada, tdnoa, 8teyra, Gmnndana, Iaohla, Am-aeea, /ella na Jeaeru, htod Oaateina, LJubnaga, Oelovoa, Beljak-k, Frapeeoafeil^. Trl.it* CM M. mri JU wMn. metani vlak la Koćevje, Novega meata. Oft JI. uri V6 tnfn. otof)t'/jim* oaedul vlak a Dunaja tla Amitetlen, LipjIJa, Prag«, Vranoovlh varov, Karlovih varov, Kara, Marijinih varov, PI*uJ», Budejavlo, *>. i'oograda, Llnca, Hterra, Parlaa, Oaneve, Ourlha, Bragnloe, Iromoata, ZtU* la Jaeem, LendOanelna, UJobnega, Celovca, Portebla, Trh'ia CM il. uri Hit min. popul* liee maaanl vlak la Kočevja, Novega maita, CM e>. url SS mit*. %>ofiolwli*« e:ehut vlak a Dunaja, LJnbaega, Belakhal«, B'-'Jrka, Oelovoa, Franaenefeil«, Pontabla, Trblia CM S. vri -j min. rrrffr oiebbl vlak * Duuaja preko Amataltana It. 1 ;i'fi'»ri».- , ReMaka, Oelovna, Ponlabla, Trblia CM V. Mri V* min atWflr rnelaol vlak fa KočavJa, Novega Meita. Ranun tsga ob nedeljrh in praanlklh ob tO. uri 40 ntinut aveoer oiolm vlak i« l>eiei -Hlcila. Odhod Is lajubljana (d.-*., koij cm T. mt» HS mUn. i tutnt) v k-»«i U. a Wt m (*3 . popoianfvM . . m ti. m sn , mv*t*r s . H tO. ,, IO ,, g*MrMr ,, i, (alednjl vlak le ob neile')3h Iu prai alklb > Prihod v leJabJJevno (dri, kot.;. CM O. uri 0O mttn. ifutni) la V-kronika . lt. m tli atcifM/lutfaM . „ (&—1<0> ,, 0. ,, Mil ,, eiim^ir m 9. m HB n *9*rmr m , (alednjl vlak le ob nedeljah In praanlk4*?. P. n. gospodičinam učiteljicam-pevkam in gospodom učiteljem-pevcem in godcem. Da bo mogoč« sestaviti natančen vzpored ia BBesedo1* o času „Zavezinega" zborovanja v Novem mestu in razposlati note, opetovano najuljudneje prosimo vse one čast. tovariftice in tovariše, ki blago hote sodelovati pri koncertu, da se oglase vsaj do 12. t. m. pri podpisanem odboru v Žužemberku. Vzpored bo prilično obsezal moške in meSane zbore, deklamacijo in — če se oglasi zadostno število godcev — kako instrumentalno točko. Zato vabimo de posebej vse godce-učitelje k prijaznemu sodelovanju in jih prosimo, da nam v zgoraj določenem roku javijo, na kak instrument svirajo, da moremo določiti godbeno točko. Ako se ne oglaei zadostno število godcev, ta točka odpade. Odbor novomeškega učiteljskega društva. Pokop! Svarilo I Varujte* so, da ne boto opeharjeni pri nakupu sladne kav«. Doblč kažaljnl ljudje fte vodno ponarejajo Kathreinorjevo kavo, lato ne jemljitedrupfili ko bal* iavirne aavoje z napiHoin „Kathreiner". KatKralnar Knalppova sladna kava ja edina sdrava in okuHna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih srnih: vsaka Škodljiva primes je iaklju6a*km. (704—10) (1013-1) Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni delavnici oddal 50.000 do 60.000 ukoreničenih cepljenih ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, bnli burgundec, zelen, grganja, rulandic, rizling italijanski, moslavina, rudeči španijol, zelenika in plavže; za Čroa vina: portugalka, modra frankinja, črni burpundec, črna lipovščina in lovrenček Trte se bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za sto (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojih uboštvo je dokaznim po izjavah županstva. Vinogradniki, kateri žele* kupiti trte ali jih dobivati brezplačno, naj ee zglaeć pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najdalje do IS. »eptemt>t*fi» t. 1. ter naznanijo, ali in koliko sveta, že imajo pripravljenega za nasaditev ti i, koliko trt, katere vrste in ali jih žtde dobiti že jeseni t. L, kar najbolj kaže, ali še le spomladi I. 189G. Županstva in kmetijske podružnice morajo potem vse prošnje predložiti deželnemu odboru najdalje do 30. septembra t. 1. ker se na pozneje vložene proSnje ne bode oziralo. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 27. julija 1895. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".