SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, TT. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad AÍÍO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 16 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) Intelectual No. 032878. 11 KAJ PA NAŠE MANJŠINE? Slovenci smo narod, ki ima zelo revno politično preteklost. Nikoli nismo imeli človeka, ki bi se bil znal v pravem trenutku zavzeti za nas. Vedno smo se tudi zanašali, da bo nam morda odnekod samo prišlo bolje, brez da bi se nam zdelo potrebno potruditi se za to. Vs;em je še v spominu kako so ob prevratu tržaški Slovenci skupno s tržaškimi Italijani poslali v Benetke posebno odposlanstvo z nalogo, da povabi italijansko vojsko, ki naj zasede Trst. S tem so opogumili Italijane, ki se niso upali približati Trstu, ker so se bali avstrijske vojske, dasi je bila že več dni na umiku. Nobenega človeka ni bilo, ki bi bil mislil na to, da je prišel moment, ko je treba misliti na lastno upravo in organizacijo ter vzpostaviti zvezo z jugoslovanskim zaledjem. V znanih Wilsonovih točkah nam je bila zaznamovana črta na morje s Trstom in Reko, a se v svoji hlapčevski vlogi nihče ni upal zamenjati Dunaja z Beogradom. Tudi koroški plebiscit je vsled nespretnpsti slovenskih politikov izpadel Nemcem v prid. Zgleda, da tudi danes s slovensko Politiko ni mnogo bolje. Odgovorni činitelji se ukvarjajo čestokrat z ni-čevo lokalno politiko ter tolažijo sebe in nas, da še ni nastopil pravi moment. Slovensko ljudstvo — posebno zamejno — zaman pričakuje jasne Politične smeri ter mu ostaja zgolj neizpolnjena nada. Slovenci se zelo radi ogrevamo za tuje simpatije tako, da često pozabljamo nase in na svoja pereča vprašanja. žalibog, vkljub tem našim velikim simpatijam se v mednarodni Politiki zelo malo, da ne rečemo nič, spomnijo na nas. Pri tem spoznanju bi vendar morali priti do zaključka, da se moramo najprej sami zanimati za našo usodo in šele potem smemo pričakovati simpatije in pozornosti °d zunaj. Upravičeno se Slovenci ponašamo 2 visoko kulturno in civilizacijsko stopnjo, potom katere nas svet ceni, Spoznava in priznava. Čistonarav-Bo je tudi, da v tem pogledu ne moremo živeti sami zase, brez zveze z ostalim svetom. A čisto razumljivo je tlJdi, da se ne samo kulturno, marveč tudi politično in idejno oziramo P° tistih narodih, ki so nam idejno ®ajbližje. v> Gotovo je, da ideali Italije in Nem-C1je ne soglašajo z miselnostjo naše-£a ljudstva. In ravno med tema dve-itla fašističnima velesilama se nahaja Jugoslavija ter je križajočim se ^teresom obeh držav najbolj izpostavljena Slovenija. Zato mora biti delavnost in odpornost Slovencev jjajjačja, če se hočemo ohraniti, tem-bolj ko so naši idejni sosedje daleč °d nas. Če se hočemo Slovenci kot narod °nramti in kdaj rešiti tudi primor-8ko ljudstvo iz suženjstva, moramo vsekakor iskati zveze izven meje, in f°t smo zgoraj rekli, tudi sami delati in biti budni, ko pride moment, da nas ne bo našel nepripravljene, .t ob prevratu pred dvajsetimi leti tudi prej večkrat, kot nas uči zgodovina. , Evropski politični položaj se bolj bolj zapleta. Zahteve Nemčije po Evropa v vojni pripravljenosti RASTOČA NAPETOST V ODNOŠAJIH MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN NEMČIJO — GOERINGOV IZPAD PROTI PRAŠKI VLADI IN HITLERJEVE OBLJUBE SUDETOM — UPOR IN OBSEDNO STANJE V SU-DETSKIH KRAJIH — CHAMBERLAINOVA POT V BERCHTESGADEN KOT ZADNJI POSKUS ZA Položaj v Evropi se je v zadnjih dneh razvijal vprav dramatično. Napetost v odnošajih med Nemčijo in Češkoslovaško se je stopnjevala s takšno naglico, da se je mnogim zdel izbruh vojne samo vprašanje kratkih dni, če že ne vprašanje kratkih ur. To naglo in nevarno poslabšanje politične situacije se je začelo pre- Dr. E. Beneš teklo soboto z govorom, ki ga je imel v Nuerenbergu maršal Goering. Po Ruska Maginotova črta Listi so te dni poročali, da so so-vjeti po skoraj sedemletnem tajnem delu dogradili utrdbe na svoji za-padni meji. Estonski list "Paevaleh-ti", ki poroča pod naslovom "Ruska Maginotova črta dokončana" o teh delih, ve povedali sledeče zanimive podrobnosti: Iz sedaj utrjenega pasu so ruske oblasti premestile prebivalstvo v notranjost dežele in za gradbena dela so uporabile v prvi vrsti tehnične čete ter edinice graničarske vojske. Posebno pozornost so sovjeti polagali na zaščito bale. Trdnjavi Krasno Gorko in Kaporje so zelo povečali in izpopolnili, in sicer tako. da nista zaščiteni samo proti napadom z morja, temveč tudi iz zraka. Zelo skrbno so utrdili Lugaški zaliv, ki je postal oporišče za pomorsko in zračno vojno brodovje.' Tako bo mogoče odbiti vsak napad na Leningrad z morske strani. List navaja podrobnosti tudi o zgradbi dveh utrjenih skupno 50 km širokih pasov, o spremembi prvotnih načrtov in o ukrepih, da bi se vse delo izvršilo v tajnosti. Ena izmed važnih posledic tega, da je Rusija dokončala ta dela, je ta, da bo mogla sedaj v primeru kakšnega konflikta na Daljnem Vzhodu poslati tja z mirno vestjo večje vojske. da bo mir. Vprašanje narodnih manjšin pa se ne sme dovoliti rešavati samo parcialno marveč totalno. Zato je treba, da se tudi Slovenci in Hrvatje pod Italijo in Koroški Slovenci pripravi- S^detih so takšne, da ji bo najbrže mo ter zahtevamo plebiscit, tembolj, ~®skoslovaška ugodila, četudi zaen- ko ravno te dni prinaša tudi milan- ™at noče o tem nič slišati. Nemčija ski "Popolo d'Italia" daljši članek, rpteva plebiscit, to je samoodločbo ki ga je baje napisal sam — Musso- •^njšine, ki je dobilo velik odmev v lini, da naj se ne samo sudetskim e samo Nemčiji naklonjenemu tisku Nemcem, marveč tudi drugim manj- ®arveč tudi v drugem, kot v franco- šinam na Češkoslovaškem dovoli sa- , etn in angleškem. S tega sklepamo, mo odločba. In če Mussolini sme da- ?a Francija in Anglija najbrže ne jati nasvete glede češkoslovaške, če- odo šle zaradi Češkoslovaške v mu bi bili pa ravno Slovenci tako S®^j. marveč ji bodo začele prigo- glupi, da bi ne razumeli, kaj nam je ftrjati, naj prepusti Súdete Nemčiji,1 v tem momentu storiti! OHRANITEV MIRU Hitlerju najvažnejša osebnost nacističnega rajha. Njegove izjave so bile besen izpad proti Čehom, ki jih je ozmerjal, da so "majhen, nekulturen narod, o katerem nihče ne ve, odkod se je priklatil in ki zatira in nadleguje velik in kulturen narod"; rohnel je proti demokracijam, dejal, da Nemčija še nikoli ni bila tako složna, močna in oborožena kot je sedaj in da se radi tega ne boji nobenih groženj ; dejal je, da so vesti o slabi pre-skrbljenosti Nemčije z živili neosno-vane, ker da bodo Nemci imeli dovolj živeža, tudi če bi bili popolnoma obkoljeni od sovražnikov in bi vojska trajala... trideset let! Ta Goeringov govor, oziroma bolje rečeno izpad, ni mogel imeti drugega namena nego da nahujska nemško ljudstvo in poslabša mednarodni položaj. Svet ga je tolmačil kot brutalen izbruh nadutosti in kot zname- G. Hitler nje, da mnogi vodilni ljudje v nacistični stranki silijo v vojno. V ponedeljek je pa končno spregovoril o sudetskem vprašanju tudi Hitler sam povodom zaključnega govora na nuernberškem kongresu.. Trdil je, da Čehi preganjajo sudetske Nemce in izjavil, da rajh teh nem- Francija anektirala deželo V uradnem listu francoske republike je izšlo te dne uradno oznanilo o aneksiji dežele, ki meri 400.000 štirjaških kilometrov. Francija sama meri 551.000 štirjaških kilometrov, prisvojila si je torej znatno ozemlje. Navzlic temu se ni nihče u-piral, najmanj pa domačini — kajti teh ni. ŠŠlo je namreč za popolnoma neobljudeno deželo v Antarktidi. za Adelijino deželo med 140. in 150. poldnevnikom v bližini Južnega tečaja. Ta dežela je prav za prav že dolgo francoska posest in je kot, takšna tudi zaznamovana na zemljevidih. Odkril jo je 1. 1840. Dumont d'Urvi-He na pohodu v Južni ledeni ocean, ki je bil za tedanje čase nad vse drzen. V Parizu pa se niso dosti zani mali za to, da bi se tudi uradno polastili te dežele, ki so jo smatrali za popolnoma brez vrednosti. ele sedaj so začeli slutiti, da bi moglo to ozemlje, ki ga je odkritelj i-menoval po svoji ženi in ki «a do danes še nibče ni raziskal, nekoč imeti veliko vrednost. Tako govore o možnosti izkoriščanja naravnih zakladov, ki jih učenjaki slutijo tem boli, ker je južni magnetski tečaj v bližini tega ozemlja. Adelijina dežela, ki ima pozimi znosno podnebje, pa leži tudi na proci doslej sicer samo hipotetične letalske zveze med južnimi celinami. In končno ima tudi nekaj vrednosti kot voiaško oporišče za primer vojne, ki bi pa morala biti nova svetovna vojna. ških ljudi ne more pustiti brez zaščite in pomoči. Ponovil je, kar je bil rekel že 22. februarja, da je Češkoslovaška umetna tvorba, "ki se ne bo ohranila dolgo" in ki mora izginiti, ker da predstavlja veliko nevarnost za Nemčijo. Opozoril je na besede bivšega francoskega ministra aeronavtike, ki je dejal, da je Češkoslovaška velike važnosti za Francoze in njihove zaveznike, ker ima v slučaju vojne služiti kot baza za letala, ki bodo bombardirala nemška industrijska središča. Hitler je dejal, da Nemčija tega ne bo več prenašala, dasi je v svojem govoru obenem zatrdil, da ne želi spopasti se z Anglijo ali s Francijo, napram kateri da so se Nemci odpovedali sleherni maščevalni ideji. Po Hitlerjevem govoru je torej položaj izgledal tak le: Nemčija se je odločila za napad na Češkoslovaško, računa pa, da se Anglija in Francija ne bosta vmešali v vojno. Kakšen je bil vtis govora v evropskih glavnih mestih, predvsem pa v onih deželah, ki so izpostavljene nevarnostim vojne, si lahko predstavljamo po vesteh, ki so bliskovito šle po vsem svetu: Francija je poslala v "Maginotov utrjeni pas" nova ojačenja in pariška~vlada pripravlja dekrete za slučaj splošne mobilizacije; Belgijci in Švicarji so podmini-rali vse ceste, železnice in mostove, ki vodijo iz Nemčije, itd. itd. Ner-voznost je še narasla, ko so listi prinesli vest, da je Nemčija zbrala v bližini češkoslovaške meje ogromno število letal in mnoge motorizirane čete. V Ženevi, kjer se je bolj na tihem otvorilo novo zasedanje že do- G. Heinlein cela onemogle Zveze narodov, so diplomati govorili, da je vojna najbrž neizogibna, in to mnenje je izgledalo še bolj utemeljeno, ko je v sudet-skih krajih po hujskajočih nuernber-ških govorih prišlo do krvavih spopadov med Čehi in Sudeti, radi česar je praška vlada bila primorana proglasiti preki sod. Henlein, ki se je bil vrnil iz Nuernberga, je v Prago poslal ultimat, da mora vlada preklicati dekret o prekem sodu, da mora umakniti češko policijo iz su-detskih krajev in izročiti skrb za javno varnost vojaškim formacijam nacističnih Sudetov. Zahteval je odgovor v roku od 6 ur. Tako stanje v Sudetih in vojna pripravljenost Nemcev ob nieji so u-pravičevali sklep, da je vojna pred izbruhom. Jasno je bilo, da praška vlada ne bo mogla sprejeti Henlei-novih zahtev in verjetno je bilo, da bodo Nemci smatrali tedaj, da je prišel čas za oboroženo intervencijo, ki naj sudetskim Nemcem prinese ono pomoč in zaščito, katero jim je Hitler obljubil. Oči vsega sveta so bile uprte v London, odkod«1 pa niso prihajale take besede, kivbi bile dovolj energične in v stanju prepričati Hitlerja, da se vara, če računa s tem, da NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. RAZNE VESTI Princ Artur Connaught, edini do sedaj še živeči sin angleške kraljice Viktorije, je v nedeljo v Londonu izdihnil. Podlegel je želodčni bolezni, ki ga je mučila že skoro leto dni. Pokojni princ je bil velika in sposobna osebnost. Udeležil se je aktivno zadnje velike ¿rojne kot husarski častnik. Po vojni pa je bil imenovan glavnim guvernerjem Južne Afrike. V času, ko je Jugoslavija preživljala kritične čase radi raznih razprtij, se je v Angliji tajno govorilo o možnosti da zasede princ Connaught jugoslovanski prestol. Pokojni kralj Aleksander pa je s svojo odločnostjo premagal vse težave, ki so razjedale Jugoslavijo in tako je ta možnost izginila. Francija, proslavlja te dni bitko na Mami, v kateri so Francozi zadali Nemcem smrten udarec. Ko pa francoski narod proslavlja to čudežno zmago, se obenem že znova pripravljajo na vojno z isto Nemčijo. Eksperesni vlak Beograd—Sarajevo je zadel v bližini postaje Uzička Požega v tovorni vlak. Pri tej železniški nesreči je bilo 7 oseb ubitih in čez 20 ranjenih. Med temi nekaj nevarno poškodovanih. V Rusiji se bodo v kratkem pričeli jesenski manevri, katerih se bodo udeležili vse morske edinice in letalstvo. Vojaške vaje bodo imele poseben značaj z ozirom na težko situacijo, ki vlada sedaj v srednji Evropi. Čez 100.000 za boj sposobnih Jugoslovanov se je do sedaj že prijavilo na češkoslovaškem poslaništvu, da se gredo borit za neodvisnost češkoslovaške. NAROČNIKOM NA ZNANJE Ker ima ta mesec pet petkov, prihodnji petek list ne bo izšel. Dosedaj smo brez ozira na pet tednov v mesecu izšli vsak teden, če ne na osmih pa na štirih straneh. Tako bi lahko izhajali tudi nadalje, če bi se vsi naročniki, kot se nekateri, zavedali svoje dolžnosti in poravnali malenkostno naročnino, kakor hitro jim zapade. Nas je že sram vedno opominjati, ko bi se moral vsak sam zavedati svoje dolžnosti. Anglija ne bo intervenirala v zaščito Češkoslovaške. Neodločno zadržanje londonskega kabineta so tolmačili kot posledico držanja britanskih dominijonov, ki baje — razen enega — ne mislijo pomagati Angliji, če se zaradi Češkoslovaške zaplete v vojsko. Tak je bil položaj, ko se je izvedelo, da je praška vlada odklonila Ilenleinov ultimat. V nekaterih su-detskih krajih se je položaj začel brž slabšati in prišlo je celo do pravih bitk med nacisti in češko vojsko, bitk, v katerih je padlo nekih petdeset oseb ter jih je bilo tudi mnogo ranjenih. V tem kritičnem trenotku je prišla iz Londona senzacionalna vest: Ministrski predsednik Sir Chamberí lain je telegrafiral Hitlerju, da bi rad z njim osebno govoril z namenom, da se najde miren način rešitve iz sedanjega položaja in prosil ga je, naj določi dan in kraj, kjer bi se lahko sestala. Hitler je takoj odgovoril. d« je pripravljen sestati se z načelnikom angleškega kabineta naslednjega dne, t. j. v četrtek, v Rerchtesgadenu. Istega dne, v ranih jutranjih urah, je Chamberlain sedel v avion, ki ga je odpeljal v Nemčijo. To je pač zadnji poskus, da se prepreči izbruh vojne. Ali se bo Cham-berlainu posrečilo prepričati Hitlerja, da se odpove izvedbi načrtov, ki jih je gotovo že v podrobnostih pripravil. To ni izključeno, ampak zastonj tega ne bo naredil; določil bo pogoje, od katerih je sedaj odvisen evropski mir. Str. 2 SLOVENSKI LIST 1 '-- Núm. (ŠtrrJ 8» ntins 10X08 AimaOAXA AHÁOSV2 ^Sbsijl je'^Vr^Itma pro- ga velikega učitelja Dominga Sarmienta. Spomkií& 'pa'^se je Sarmienta tudi bratska država Para^ay, v kameri je on živel ju umrl. Da he izkaže hvaležno Argentini za ■ njene usluge, ki ¡jih je ta ntudila Paragua-yu med vojno in za časa mirovne .konference, je paraguayska vlada kupila v .Asuncionu zemljišče s hišo, kjer je umrl Sarmiento ter jo poklonila Argentini. Tozadevni dekret je že izročil paraguayski minister javnih del Argaña, argentinskemu ministru Collu. Dr. Coll se je v imenu svoje vlade zahvalil za to velikodušnost. BOLIVIJSKA VLADA IZROČILA DR. ORTIZU VISOKO ODLIKOVANJE V torek popoldne je posetil državnega predsednika bolivijski minister dr. Einque Pinot ter mu izročil odlikovanje Veliki križ Andskega Con-dora. Ob enem mu je izročil tudi av-tografično pismo, predsednika boli-vijske republike polkovnika Germana Boseha. Dr. Ortiz se je za odlikovanje najprisrčnejše zahvalil. To odlikovanje je bolivijska vlada dala argentinskemu državnemu predsedniku za velik trud, ki ga je imela argentinska vlada za časa mirovne konference, ki se je nedavno vršila v Buenos Airesu in po prizadevanju ravno Argentine se je mir med Bolivijo in Paraguayem podpisal. ISA V AH ATSJ^aa AX85I3VCJ& govoril Manuel Gómez. Pri tramva-jih- kakor, tudi pri- po7o¡W ari- Največji nebotičnik v Buenos Airesu r\ £ nega slovenskega ozemlja. Revija izhaja mesečno in sta»* letno po dva pesa. Naroča se: Con-darco 545, Buenos Aires, Argentin«. ___88 ( v-nSi : - Od samega veselja ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ®( 3—6 , lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD jem«rasí¡ Ali hočete pajstalr moja i vse IfvIjtenjélHOnf* se zape jokati. — ZikalseCi» j®e?''f "Od samega veselja! Še včeraj je -tekt*: mama*'Rada: bi *idel¡;>tiste¿. ga osla, ki bi vzel tako kozo, kot si ti'" '' * '"i Jil_- ' - s vol«'; Poslužujte se bi a / PREVOZ/NEGA PODJETJA ¿¿17 -V-. ri • ♦ "topreso iTonzia fasiho cjfi i m Smsrijsn Franc Lojk V IL L A R R O E L 14 76 U. T. 54 - 5172 — 54-2094 or lit mrr:; 3wai;> tío Ai'idiibtv-dove.ii:.. u IN sa So .r. rf RNO HITRO vri n f»0) BO IZPLAČANO DENARNO NAKAZILO 1 íi/no!. .-.'ga.l ako ga boste nakazali potom BANKE BO S TON r .orean;; ■ ■día un;.; Nakazana vsota bo izročena prejemniku brez kakih stroškov ali odbitkov proti povratnemu potrdilu. Ti- soči Jugoslovanov se poslužujejo naše Bauke, ker so se prepričali, da naš način nakazovanja nudi popolno VARNOST, TOČNOST in UDOBNOST. Izkoristite , , «mita ,ons-' tudi Vi te ugodnosti, pa pošljite denar potom našega vjžtrtb riiro JUGOSLOVANSKEGA ODDELKA, ki je odprt |ai oiuii ii.j. /jii od 9 do 18 (ob sobotah pa Odi 8.30 do 11 ure). ■••HK-,»..»-».^,,».,. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON . í,ñc.ü > ;■' FLORIDA 99 — Biné. MITRE 562 PUEYRREljON 17 5 Avda. Oral. Mitro 301 (Avellaneda}, Córdoba 1223 (Rosario) * • • •. • " ... . i ¡ J í ... m -m POVERJEÍtjtff- VLJUDNOST j- SIGJJ^NOST — BRZINA - .«v, ¡i jI lil fí * A i eotiA ion >uÜ t 3 j i J ' Í& t-vsiA) jxtiM Teia ixenavcxis s .«tJrrmo JB89jJ«nevoIa syí>n j ,*voj.iv *is«j« ni o«5'jeam «tadsi «tivsíí . jíürsqehq di} oe bí .icmcr bsaíjjt -ac»:> £ ó oís VI .üp.9(( avb oq onídl 1,9xrií2 ooiet! «Js ülK¡ns1 ftfao ■¡njsswL, Sfilísso ..... Spominska uc^bazoviškim žrtvam ¡iiV nedelj o še'J« vršite, v Sloven- Iem' domu spominska ura /.p$d|lim zoviškLm žrtvam. Zbranih je;¡Jplo ecej lepo število čiaruo &,"cí»iov. Predsednik je za to priliko priredil sledeči kratek nagovor: "Od Beljaka do Pule in o^P^toj-ne do Krmina je v teku dvajsetih let pretrpel naš narod v tujem rob-stvu, ponižanja in žrtve ksk^iiijirni bilo v zgodovini in na kakršne Jlaš narod ni bil pripravljen. Naš natod doprinaša žrtve, ki so prava sramota za evropsko civilizacijo," .ki še ravno vsled pretiranega nacionalizma in fašizma nahaja danes v zelo kritičnem položaju. •••'.'.« I Naj žalostne j ši del te ogromne tragedije našega ljudstv» .pa se je bil dogodil dne 6 septembra.leta 1930 ko so padle štiri žrtve zločinsko umorjene od fanatičnega faái^gg^^^ Naša dolžnost je, da se spominjamo teh in še drugih trideset mučeni-kov, ki so v enakih ali podobnih okoliščinah dali svoje življenje za svobodo svojega ljudstva; da se snpminja-mo tisočerih, ki so trpeK. alf še trpijo po raznih ječah; in da se spominjamo nad pol miliona našega ljudstva, ki more prenašati vseb vfst ši- kaniranja, ponižanja, izzivanja in drugih neprilik. Naša dolžnost pa je tudi, da verujemo in gojimo upanje v boljšo bodočnost da gojimo medsebojno vzajemnost in da se predvsem zavedamo, da smo sinovi velike slovanske družine, ki šteje skoro 250 milionov ljudi. Kadar se bomo tega zavedali in stremeli po tisti vzajemnosti, kot smo že pred vojno, takrat se nas ne bodo upali streljati. Le v veliki slovanski vzajemnosti lahko pričakujemo rešitve, nikakor pa ne v cepljenju naših moči. Le če bomo za tem stremeli, ni bila smrt naših mučeni-kov zaman, marveč bo nekega dne kronana s zmago in svobodo našega zasužnjenega naroda." Spominu bazoviških žrtev je članstvo posvetilo par minut molka, nakar je moški zbor zapel "Oj Doberdob". Značilno je, da izmed vseh slovenskih društev edino prej "Prosveta" in "Tabor" in sedaj "Slovenski dom" leto za letom proslavlja spomin bazoviških žrtev, ki s tem glasno opominja narod v borbi k vstrajno-sti ter obenem osvežuje težko vest sovražnikom in preganjalcem našega Primorskega naroda. Nekaj pri{)pmb našim pevcem . Pevski zbor Slovenskega doma se je zadnje čase odzival raznim vabilom tako, da je bil skoroT'|fpg^o|aa odsoten iz svojega lastnega društvenega delovanja. Nastopal je pred slovensko, srbohrvatsko in argentinsko Publiko. Poleg tega pa še nalJufjio-slovanski radio-uri, ki je znano, ne samo Slovencem marveč tudi srbo-hjrvatom, da je najlepša takrat, ka-dáir nastopata mešan in mo%i zbor Slovenskega doma. Tv>;- \ ^C Po našem mnenju tako ne, iftorife iti več dalje, kajti zbor se bo ^afó)-ma izčrpal in utrudil ter^anfrofo bilo lepo število zdravnikov,^ úéitfeljstva'.in uradni-štva. . ■ t ■< ■ v Posebno so se čudili, kako je mogoče, da se dobe taki pevci med preprostim delavstvom in da je pevo-. vodja navaden mizar-... No pa so razumeli dobro, da je imel enak poklic tudi Naš Gospod. Udeleženec. IŠČE SE Kdo ve za sedanje bivališče našega izseljenca Jokoh Krevs, rodom iz Gorenje vasi št. 12, pri Kokronogu na Dolenjeskem. Išče ga njegova mati ga. Marija Krevs. Imenovani se že , več kot 10 let ne oglaša oz. ne piše te šopke pa se slovenski fantje zna SLOVENSKA DEKLETA NA VASI -&VIÜ6U ¡'¿1 .ssaioO Iwsneh* Íiw<>íi \ - ^Spífefeteft^eftid^íño^erfc<*vy«ki' snlo pfl&i'-^Jft^fttinb Btifé ife slóvfenskiá vasi. Naši :otrOei[ pa, ki'«©'tukaj jeni, ne vedo kako lepe so te naše vasi ih fcáj' ji^mpravzaprav 'da|e lepoto, veselje in čast pred tujej.,, Hiše v naših vaseh, kinavafdno štejejo od-10 q.- ..,j«»!m ••' V-soboto je priredil Sokol Dock Süd+Bofea svečano akademijo V prosi ayo rojstnega dne našega tí/1 adega kraljauPetra IL, ki je tíJí.Jfc.'d^ioí-nil 15'leto. i : i r, «i o/i| , v h <■ » nv Kakor, vedno; tako ;je tudi ta''flan pokazal Sokol Dock SüJ-Boea!/ Ifej zmore delo in požrtvovalnost/ ' i*i>f Spored se je začel ob 10. uri ko1 je-g. minister dr. Izidor Cankar prišel v dvorano in katerega so člani ' in naraščaj obojega spola čakali v Špa-lirju. Burno pozdravljen od mnogo-brojnega občinstva je šel g. minister skozi špalir Sokolov na svoj sedež. Sokole je gosp. minister pozdravil z "Zdravo Sokoli". Takoj nato je godba zaigrala argentinsko himno,"slovenski moški zbor, pod vodstvom Cirila Jekšeta pa je zapel jugoslovansko himno, kateri obe je občinstvo stoje posliišalo. Po himni je stopil na oder starosta Jožo Šarlija, ki je držal govor na gosp. ministra, ki mu je rekel, da naj na najvišjem mestu brez pridržka tolmači, da so jugoslovanski Sokoli v Argentini udani svojemu kralju, domu Karadžordževi-čev in Jugoslaviji ter pripravljeni vsak čas zanjo se žrtvovati. Za lepe besede se mu je gosp. minister oseb-sporet. Prvoje nastopil z deklamaci-no zahvalil. Po tem govoru se je začel izvajati jo "Kralju Sokolu" narašča jnik Branko Pravdica, okrog njega pa so bili zbrani Sokoli in naraščaj. Moški zbor društva "Slovenski dom", pa je nato zapel "Buči, buči- morje Adrijansko". Za lepo petje so bili pevci deležni obilnega odobravanja. Nato je izvajal ženski naraščaj vaje z obroči, ki so jih jako lepo izvedle". Mali naraščajčki so izvajali igre, in so vzbudili med gledalci mnogo smeha. Lepa je bila skupinska piramida, katera se je končala z razvitjem argentinske in jugoslovanske zastave. Potem'je zopet nastopil moški zbor "Slovenskega doma", ki je zapel "Pijmo bračo". Naraščajka Vi-dosava Lekoviceva je deklamirala "Ja sam Jugoslovenka". Dragica Josipovičeva je deklamirala "Ustaj-te braco", Jožo Predinski pa "Sokol na straži". Zbor "Slov. doma" je lepo zapel še "Lahko noč" in "Soča", za katero petje jih je občinstvo burno aplavdiralo ter klicalo: Živeli Slovenci! Člani so izvajali težke proste vaje, ki pa so jih dobro iz-veli. Isto tako moški naraščaj. Nato je pa nastopil ženski naraščaj na bradlji, ki je težke vaje posebno dobro izvajal. Slednjič je izvajalo težke vaje na bradlji še članstvo in naraščaj skupno. Vaje je spremljala na glasovirju Marija Mavčeva. Po izvršenem programu se je vršila prosta zabava, ki je trajala do jutra. so naši slovenski običaji in velika škoda je, da jih našim tukaj rojenim Slovencem ne moremo podati, kot samo opisane na papirju. Jugoslovanska radio-ura se bo odslej prenašala vsako nedeljo od 10. do 11. predpoldne po isti postaji kakor doslej, namreč LR2 Radio Argentina. To nedeljo bo poleg jutranje transmisije tudi še popoldanska od 19. do 19.30. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hura regeneracija po prof. Cicarelliju. SIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE 5 30.— PLAČEVANJE PO 5 5,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Str. 4 SLOVENSKI LIST Nüm: (ŠteV/j 88 Slovenci doma in po svetu Velika sleparstva z vložnimi knjižicami V Ljubljani so prišli na sled veliki bančni slepariji z vložnimi knjižicami. Policija je 20. avgusta zapečatila Slovensko banko na Krekovem trgu v Ljubljani v takozvani Mahro-vi hiši. Aretiran je bil tudi Miroslav Jankole, ki je bil banki ravnatelj, predsednik upravnega odbora ter tudi dejanski lastnik. V zadnjem ča-s^i se je banka pečala zlasti z vnov-čevanjem hranilnih knjižic, katerih terjatve so zamrznile. Sedaj pa je prišlo na dan, da so mnogi, ki so prepustili banki knjižice, ki naj bi jih ta vnovčila ob vse prihranke. Ni namreč denarja, ne hranilnih knjižic. Kako veliko je število oškodovancev sedaj še ni ugotovljeno, ker se še večkrat javljajo novi. Vsekakor pa je že doslej ugotovljeno, da znašajo poneverbe pri banki več milijonov dinarjev. LJUBLJANA BO IMELA ŽE SPET NOVO TRAMVAJSKO PROGO V Ljubljani gradijo že nekaj časa novo tramvajsko progo do pokopališča Sv. Križa. Nova proga se odcepi od stare tramvajske proge na Jegli-čevi, oziroma Masarykovi cesti. Vsa proga bo veljala 2 in pol milij. din. ter bo ta znesek krit iz osemmilijon-skega posojila, ki ga je letos spomladi najela mestna občina ljubljanska pri pokojninskem zavodu. Proga bo najbrže že konec septembra izročena prometu. Na jesen bodo začeli tudi obnavljati dolenjsko tramvajsko progo, ki bo obnovljena do 1. novembra. Tramvajska družba sedaj predeluje tudi tramvajske vozove, ki so bili kupljeni v Opatiji. Predelani bodo do konec decembra. Za tem bo pa začela izdelovati 7 novih tramvajskih voz, ki bodo veljali okrog 2 in pol milijona din. rejena lepa razsvetljava, pri kateri je poleg umetnega ognja vzbudilo posebno pozornost dejstvo, da sta bila okusno razsvetljena cerkev na otoku in Blejski grad. USTANOVITEV DVORAZREDNE ZASEBNE TRGOVSKE ŠOLE V LJUBLJANI Minister trgovine in industrije je odobril ustanovitev privatne dvoraz-redne trgovske šole Zbornice za trgovino, ¿>brt in industrijo v Ljubljani s pravico javnosti. pNova šola bo otvorjena že septembra 1938. UVOZ ŽIVINE V ITALIJO USTAVLJEN Italijanska vlada je izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje vsak uvoz živine na svoje ozemlje. Razlogi za to prepoved niso znani, domneva se pa, da je ta prepoved v zvezi z negotovim položajem v Evropi. Italijanski listi pišejo, da bo trajala ta prepoved do decembra meseca. Prepoved uvoza živine je izzvala mnogo veselja med italijanskimi živinorejci, ki pričakujejo, da bodo tako lahko i vnovčili svojo živino, ne pa med ljud-1 stvom, ki si niti za praznike ali ne-nedelje ne bo moglo privoščiti mesa. mo, da bi se z milijoni Nemcev izven mej Nemčije postopalo tako, kot ravnamo mi s svojimi manjšinami" — Govoril je tudi poslovodja koroškega Heimat-bunda g. Maier-Kaibitscht, ki je med drugim v poetičnem zanosu poudaril, da je ni na Koroškem hiše, ne koče, ne drevesa, ne grma, in ne gore in sploh ničesar, kar ne bi glasno govorilo: 'to je Nemčija!' Velik požar v vojaškem skladišču Vip a vi Kraljevič Andrej operiran na slepiču 17. avgusta je bil operiran v Leo-nišču v Ljubljani kraljevič Andrej, ki se je mudil na počitnicah na Bledu. Nenadoma je nastopilo vnetje slepiča, radi česar je bil prepeljan v Leonišče. Kraljevič Andrej je operacijo srečno prestal in so ga nasled-, nje dneve večkrat obiskovali Nj.' Vel. kraljica Marija, brat kralj Peter II. in kraljevič Tomislav. Požar je izbruhnil iz nenznanih vzrokov v vojaškem skladišču v Vipavi. Gasit so prišle vojaške čete, miličnik in gasilci iz vse okolice. Krepko so morali vsi skupaj poprijeti. da so požar pogasili in ga omejili, da se ni razširil na sosedna poslopja. Vojaške oblasti so začele s strogo preiskavo. ŽUPNIK POLJANEC UMRL Iz Škocjana v Podjuni nam poročajo, da je župnik Vinko Poljanec umrl. VALENTIN Z WITTER UMRL V Št. Jakobu v Rožu je nenadoma umrl g. Valentin Zwitter. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil znan po vsem Rožu in na Zilji kot izvrsten gospodar in trden Slovenec, ki je bil znan po vsem Rožu in na Zilji kot izvrsten gospodar in trden Slovenec, ki je pogumno prenašal usodo člana slabotne manjšine in bil zlasti v mlajših letih med prvimi borci za pravice koroških Slovencev. Izhajal jo iz poznane in ugledne Abu-jeve hiše v Zahomcu na Zilji. Dva brata sta dovršila univerzitetne študije, tretji j'e ostal na domu, Valentin pa je odšel po svetu, da bi se v trdi šoli vsakdanjega življenja usposobil za samostojno borbo in si na podlagi skušenj ustvaril lastno eksistenco. Kot strokovnjak v mlekarstvu je odprl najprej v Beljaku svojo mlekarno, pozneje pa se je preselili v Št. Jakob v Rožu, kjer se je poleg svojega poklica vestno posvečal tudi prosvetnemu in gospodarskemu napredku tamošnjih Slovencev. Zadnja leta so njegove moči zaradi bolezni nekoliko popustile, a še vedno so se Slovenci iz vseh krajev radi ustavljali v njegivi gostilni — v slovenskem "Narodnem domu" v Št. Jakobu. 0 tržaškem ozemlju Nov slovenski list V Kočevju je začel izhajati slovenski list "Kočevski Slovenec", sedaj izhaja še trikrat na mesec, upati pa je, da bo kmalu postal reden tednik. Ni dvoma, da je ta list izmed vseh pokrajinskih glasil najbolj potreben. Konferenca Male an-tante na Bledu V dneh od 21. do 2 . avgusta je bila na Bledu konferenca Male an-tante. V nedeljo zjutraj sta prispela romunski zunanji minister Comnen in češkoslovaški zunanji minister Krofta v Ljubljano, kjer jih je v i-menu vlade in slovenskega prebivalstva pozdravil na postaji dr. Marko Natlačen. Ministra sta se nato s posebnim vlakom odpeljala do Lesc, kjer ju je pričakoval predsednik vlade dr. Stojadinovic. Gostoma so na Lescah pripravili veličasten sprejem, pri katerem je sodelovala številna skupina res lepih narodnih noš. Na Bledu pa je bila v nedeljo zvečer pri- ¿;36< >3B< «MK 30K. •»> >JC< 9NC JOK: $ I H SPOMENIK DVEMA PLEBISCITOMA V ROŽEKU OB DRAVI 14. avgusta so v Rožeku ob Dravi slovesno odkrili spomenik v spomin na glasovanje 10. oktobra 1920 in na drugo glasovanje 10. aprila t. 1. Slovesnosti je prisostvovalo večje število predstavnikov oblasti in mnogo-brojno ljudstvo. Odkritje spomenika pa je izvedel sam pokrajinski vodja (Gauleiter) minister Klausner. V svojem govoru se je dotaknil dogodkov leta 1919-20 in med drugim izvajal: Po končani svetovni vojni se je znašla Koroška v veliki nevarnosti in stiski. Toda možje, ki so se pravkar vrnili na svoje domove, so sledili klicu svoje krvi in se postavili v bran za prastaro nemško zemljo. šele zgodovina bo znala pravilno oceniti njihova junaštva. Na tem mestu hočem izreči nuien poziv: ''Vin-dišarji", so bili vedno z nami (Nemci) in radi smo vzeli na znanje, da je slovenska manjšina 10. aprila glasovala z "da". Likvidirati hočemo leti 1919 in 1920 in vse kar nas je ločilo. Nimamo namena zatirati manjšine ali jo celo terorizirati, želimo sa- i KROJAČNICA MOZETIČ $ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ¿ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji $ ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke & ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ' ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires LICITACIJA ZA GRADBENA DELA TEHNIČNE FAKULTETE V LJUBLJANI JE ŽE RAZUISANA V letošnjem finančnem zakonu (1938-39) je dobilo prosvetno ministrstvo dovoljenje najeti pri Drž. hi-pot. banki posojilo v znesku din 8 milij. za gradnjo in ureditev strojnega instituta pri tehnični fakulteti v Ljubljani. Vsa dela za ta institut so sedaj že tako napredovala, da je že razpisana licitacija za gradbena in druga dela. Po naročilu ministrstva za gradbe je banska uprava razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del zavoda za strojništvo tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra. Proračunska vsota znaša: 1. za težaška, zidarska in betonska dela 1,028.363.75 din, 2. za betonska in že-lezobetonska dela 1,447.295.93 din. 3. za tesarska dela 110.051.96 din, 4. za krovska dela 7.037.80 din in 5. za kleparska dela 134.943 din. torej skupno 2,727.693.32 din. Tržaški "Piccolo" ima sotrudni ka, ki je mnenja da njegova zatrjevanja o večnem italijanskem značaju tržaškega ozemlja pridobijo več verjetnosti in zanesljivosti v očeh pravovernih čitateljev, ako svoj pristni slovenski priimek Kuret podpiše z italijanskim pravopisom Curet in da si sme iz tega naslova dovoliti celo pretiravanja in potvorjenja, kakršna sicer niso dovoljena. Že lani smo ga zavrnili, ko je ta gospod skušal dokazati, da je Skedenj bil nekoč italijanska naselbina, ker se namreč ime nekega kralja v Lombardiji približno slično glasi kakor priimek naših domačinov Sancin, ki so se baje od tamkaj priselili v Šlcedenj, kjer kjer tvorijo še danes najštevilnejši in najuglednejši rod. Lepa je logika! Italijanski da bi bil Skedenj, kjer so se poslovenili doseljenci iz Italije in še celo pred tržaškimi vrati!? Opozorili smo tedaj gospoda Kureta, pardon Cureta, na knjigo "Movi-mento storico" iz katere jasno izhaja, da so v italijanskih tržaških uradnih listinah leta 1773. pisali krstna imena škedenjskih posestnikov s priimkom Sancin na sledeči način: Urban, Giacob, Juri, Gašper, Miha Mat-theus, Criman, Josef, Mathia, Valentin in le gospod "supano" je Andrea Sancin. Takrat smo izrazili slutnjo, da člankar skuša s patriotizmom zakrivati ali popraviti svojo rasno hibo neitalijanskega pokoljenja. No, če ga je to težilo, je imel vendar že dovolj časa, da naprosi za pomoč svojega ustrežljivega prijatelja Urban-ca, pardon gospoda Urbanija, izkušenega člana uradnega odbora za popravljanje slovenskih priimkov ne-odrešenih dežel, da ga po pravilnem obredu kar na kratko prekrsti. Da gospod Kuret doslej tega ni storil, kaže vsekakor da ga je oviralo neko globje plemenito čustvo, ki so ga pa morali brez usmiljenja in šiloma zatajiti toliki njegovih rojakov zgolj iz razloga, da se preveč ne zamerijo .najnovejšemu načinu kulturonoscev. Zato pa si je gospod Curet izmislil drugo pot, ki je tako originalna da jo nočemo zamolčati. Poljak bi rekel, ako ni honorowo, je pa zdorowo. Priobčil je torej v "Piceolu" dne 28. maja t. 1. celo razpravico o zaslužnih tržaških škofih. Vsekakor hvalevredno početje, ako so vsi ti podatki točni. No, ti postajajo dovolj dvomljivi, ker si je gospod Curet dovolil ime znamenitega škofa Coreta, ki je bil po rodu iz Trentina in upravljal tržaško škofijo proti koncu XVI. stoletja, kar pretvoriti lepo in ponovno v Curet, prat tako kakor se pisec sam podpisuje. Skuša na tak neobičajen način najbrže pripraviti nekak nacionalni alibi za vsakogar, ki bi še dvomil o čistokrvni superior-nosti njegovega rodu. Tako Brkin postane lahko Trentinec. No, še takega pretvarjanja zgodovinskih imen ne bi preveč zamerili, časi so težki, treba je včasih zatis-niti eno oko — ali gospod Curet je šel drzno še dalje in pričakuje morda, da bi se zatisnilo še drugo oko. V "Piceolu della Sera" od 1. junija t. 1. čitamo pod velikim naslovom (Ermanno Curet) daljši članek o trž. prebivalcih iz rimske dobe do konca 16. stoletja, mojstrski kritično sestavljen, opremljen z obilico podatkov... Ali za Boga! Nekaj takega smo že čitali, toda kje. Ni treba dolgo čakati, vse to je doslovno prepisano iz one znamenite knjige "Movimento storico", 2. poglavje od 16. do 20. strani, počenši od 9. vrstice dalje le za začetek in konec je gospod Curet pristavil po en svoj stavek in vtaknil vmes v izvirni tekst Montanelliju le dva pridevka! O Montanelliju, prvem avtorju tega zanimivega spisa, pa v "originalnem" ponatisu niti besedice. Prepuščamo drugim, da presodijo tako početje "Piccolovega" sotrud-nika. Okoličan. IZVOZ KONJ V NEMČIJO Okoli 800 konj so sredi avgusta izvozili iz našega Medjimurja v Nemčijo. Konji imajo dozdaj še dobro ce-] no. Za pollahke konje so kupci plačevali od £ do 5 tisoč dinarjev, /.a | težke pa celo od 6 do_8 tisoč dinarjev. AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE V ČRNI GORI V Zetski banovini l>odo dobili nekaj novih avtomatskih telefonskih central. Takšno telefonsko centralo bo predvsem dobilo mesto Cetinje. Urejena bo tako. da bo k njej lah-i ko prikliučenih še nekaj avtomat-| ski h telefonskih central iz manjših | črnogorskih mest. Z izvedbo teh del bo že letos razpisanih nekaj licitacij, tako da Črnocrorci z vso upravi-i čenostio lahko računajo na to. da bo-I do dobili, če ne še spomladi priliod-niesra leta, na vsaj v polletju v Ce-tiniu in nekaterih manjših mestih "vlnrnatske telefonske centrale. ANGLEŠKO BRODOVJE ZAPUSTILO JUGOSLOVANSKA PRISTANIŠČA Vse angleško brodovje, ki se je zadnje čase mudilo v naših vodah, j® 22. avgusta zapustilo naša pristanišča. Podalo se je na angleški utrjeni otok Malto v Sredozemskem morju. Nekatere teh angleških ladij so priplule na Jadran že 22. julija-Vseh angleških bojnih ladij, kar se jih je letos mudilo pri nas, je bilo 24, in so bile porazdeljene na posamezna naša pristanišča. Zdaj ko so odšli, so se angleški častniki in mornarji zelo pohvalno izrazili o nas Dalmaciji in njenih lepotah, ki j»m Ixjdo, kako so rekli ostale vedno v spominu. NOVE TLAKOVANE CESTE Velik podvoz, 6 m visok in 400 m dolg, bodo izročili promet uv Paii se- •:♦:• w>ib(DW mnk -se- ym »> ymt ¡smk mm zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. caTcentral europea 469 5 AN MARTIN 469 V Núm. .(Štev.) 88 SLOVENSKI LIST Str. 5 znašali okoli 1 milijon dinarjev, na-i daljnih 1,400.000 dinarjev pa bo stala cesta, ki jo nameravajo zgraditi kot podaljšek tega podvoza v smeri proti Novem selu. Cesta je dolga le 1.400 metrov. Na njej bodo naredili nekak poskus z neke vrste novimi ploščami, s katerimi nameravajo to cesto tlakovati. ZRAČNI PROMET MED JUGOSLA VIJO IN TIRANO OTVORJEN Prvo letalo, ki bo vzdrževalo promet na progi Beograd—Tirana, preko Podgoriee, je 23. avgusta odletelo z zemunske postaje. Ob tej priliki se je zbralo na zemunskem letališču veliko število uglednih osebnosti, med drugimi zastopnik Aeroputa, poveljnik civilnega in vojaškega letalstva in drugi. S prvim letalom so se na to pot podali predsednik Aeroputa, zastopnik beograjske občine in predstavniki časopisov. V Podgorici jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Ta nova proga med Beogradom in Tirano je skrajšana za dve uri. V Tirani so prve. potnike sprejeli odlični zastopniki, med drugimi predstavnik našega poslaništva z osebjem, zastopniki nemškega, italijanskega, turškega, grškega in romunskega poslaništva ter zastopnik italijanske letalske družbe "Ala Littoria" in številni drugi. Letalo se je vrnilo še isti dan nazaj v Beograd. SILEN VIHAR NA JADRANU Silen vihar je divjal na Jadranskem morju 22. avgusta. Nekaj manjših ladij in ribiških čolnov je vihar zalotili k sreči blizu obale in so se te mogle še pravočasno umakniti na varno. Le za en čoln, s katerim so se podali ribiči lovit v bližino otoka Visa, še niso ugotovili, kaj je z njim. Ko se je vihar polegel, so se podali na pomoč temu čolnu takoj nekateri drugi čolni, ki pa dozdaj še niso imeli uspeha pri iskanju. Tudi iz Splita poročajo, da je bilo ta dan morje silno nemirno in da je bil za nekaj časa ustavljen ves pomorski promet. ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER ODPOTOVAL Z BLEDA V DALMACIJO Z zasedanja Male zveze na Bledu se je romunski zunanji minister Pe-trescu Comnen odpelal na počitnice v Dalmacijo. Že 24. VIII. zjutraj je prispel v Split, kjer so ga pozdravili -zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Romunski minister Petrescu si je s svojim spremstvom najprej ogledal vse znamenitosti mesta Splita, odšel tudi na Marjan, nato pa se je z avtomobilom odpeljal skozi Solin in Kaštel v Trogir. Ko si je ogledal tudi te kraje, se je vkrcal na ladjo "Petka", ki mu jo je dala na razpolago "Dubrovniška plovba" ter se z njo odpeljal še v Dubrovnik in Ko-tor. iger. Uniforma bo obstojala iz suknjiča, hlač, srajce, kravate in čevljev. Barva in druge podrobnosti se bodo določile na prvi seji organizacijskega odbora za IX. balkanske igre. Prvi dan balkanskih iger 11. septembra bo ob 10 dopoldne v prostorih jugoslovanske nogometne zveze svečana seja medbalkanskega lahkoatletskega odbora, na kateri bdo rešili vprašanje, komu se bo poverila organizacija X. balkanskih iger 1. 1939. 2 do 3 tisoč Romunov bo prišlo v Beograd gledat 9. balkanske igre. Tako sporoča romunska lahkoatletska zveza v svojem pismu organizacijskemu odboru za te igre: Vprašanje je samo v tem, če bodo dobili olajšave glede prehoda meje, to je, da bi mogli potovati brez potnega lista, ali pa vsaj s skupnim potnim listom. V tem primeru bi lahko iz Romunije pričakovali prihoda več posebnih vlakov in ladij. Grški tisk se obširno bavi z vprašanjem izida devetih balkanskih iger v Beogradu in kaže pri tem precejšnjo zaskrbljenost. Listi primerjajo rezultate grških, jugoslovanskih in romunskih atletov in pravijo, da so Romuni najboljši v tekih na kratkih progah, Jugoslovani na srednjih in dolgih progah, a Grki v skokih in v metih, razen v metu krogle. Jugoslovanski in romunski lahkoatleti so napravili velikanski napredek in v letošnjih tekmovanjih so njihovi rezultati mnogo boljši v njihovih disciplinah. Jugoslovani delajo s polno paro, da bi bile balkanske igre čim bolje organizirane. Njihovi lahkoatleti marljivo trenirajo. Uverjeni so namreč, da bodo tokrat zasedli prvo mesto. OBISK LETOVIŠČARJEV V HRVAŠKEM PRIMORJU Tujcev je bilo v letošnji poletni sezoni v Hrvaškem Primorju več, kakor pa so pričakovali. Bolj slab je bil obisk prvo polovico letošnjega poletja, tako da je vse kazalo, da bo letošnja sezona v teh krajih zelo slaba. V drugi polovici sezone pa se je stanje tujskega prometa hitro obrnilo na boljše. Največ tujcev je prišlo i/, krajev nemškega rajha, iz Madžarske in iz Anglije. Čehov pa letos ni bilo toliko na našem morju kot druga leta. JUGOSLOVANSKI LAHKOATLETI SE PRIPRAVLJAJO NA BALKANSKE IGRE Posebno obleko bodo dobili l^tos naši lahkoatletski reprežentanti, ki jo bodo nosili v času balkanskih VSE PRIPRAVE ZA FILM "AMERIKA JAHTA..." KONČANE Vse priprave za snemanje novega filma, ki bo narejen po Begovičevi drami "Ameriška jahta v splitskem pristanišču", je dokončan te dni i-gralec praškega gledališča Rogoz, ki je svoj čas igral z velikim uspehom tudi v ljubljanskem dramskem gledališču. V torek zvečer se je odpeljal iz Solita nazaj v Prago. V začetku prihodnjega meseca prispe v Split Filmska ekspedicija Reiterje-vega filma iz Prage, ki bo na splitskem sadnem trgu in na jahti "Tiha" naredila posnetke zunanjih prizorov za omenjeni film. ZA NASELJEVANJE V SLAVONIJI Da bi se ljudje iz tako imenovanih pasivnih krajev naselili v Slavoniji, zato se ie v zadnjem času začela prizadevati predvsem zadruga "Zemlja" iz Zagreba. V prvi vrsti naj bi se ti novi prišelienci naselili v okolici Vinkovcev. Sem naj bi prišli obdelovat zemljo posebno oni. ki so doma i7, Hrvaškega Zagorja, Medjimur-in. Dalmacije in Hercegovine, in ki doma nimajo rodovitne zemlje, ki bi jo obdelovali. To prizadevanje zadruge "Zemlja" bi bilo treba podpirati še posebno zaradi tesra, ker bi na ta način preprečili, da bi našo rodovitno zemljo v Slavoniji kupovali tujci in se na njej naseljevali, kar se posebno v zadnjem času pogosto dogaja. in ga ubil, denar pa mu je pobral. Sum na ta umor_je padel na nekega odpuščenega delavca Milka Pajiča. Izdali so za njim tiralico. Vendar se je Palič skrival skoraj tri tedne. 24. avgusta zjutraj pa so ga spoznali kmetje iz Sahoviča in ga ubili. Pri njem so našli še 263.000 din. Kam je dal ostali denar, še ni znano, mislijo pa, da ga je razdelil med svoje pajdaše, ki jih še vedno iščejo. Dobili jih bodo morda, če ugotove, kje se je Pajic vse tri tedne potikal. NOVA USTANOVA Pod okriljem fašistične stranke so ustanovili v Trstu in drugih sedežih pokrajinskih uprav novo ustanovo, ki nosi ime "Psihološki urad" (Uffi-c-io Psicologico). O delokrogu te organizacije se točno ne ve, ker je, kot izgleda zaupnega značaja. Kakor pa je mogoče iz raznih dejstev ugotoviti, je delokrog predvsem v tem, da se ugotovi prejšnje življenje in zadržanje posameznikov. RAZNE OBČINE V JULIJSKI KRAJINI DOBIJO POSOJILO Ker so zašle skoraj vse občine v zadnjih desetih letih v velike finančne težkoče, je pokrajinska uprava sklenila najeti pri denarnih zavodih večje posojilo, da bi sanirala denarno stanje nekaterih občin. Tako so dobile samo istrske občine preko 17 milijonov lir posojila, ki ga je potem prefektura razdelila med najpotrebnejše, med katerimi je dobila puljska občina posojila preko 4 milijone lir. Večji del bremen, ki težijo občine, izvira predvsem iz slabega gospodarstva raznih občinskih funkcionarjev, predvsem pa komisarjev. Zaradi združitve prejšnjih manjšin občin v večje in pa zaradi preureditve notranje uprave, ki je zahtevala nastavitve velikega števila šolanega uradništva, so zlasti narastli upravni stroški občin, ki tvorijo skoraj v vseh občinah, v primeri z nekdanjimi razmerami največje breme. Nova posojila bodo brez dvoma stanje u-blažila. GOSPODARSKI POLOŽAJ V GORIŠKI POKRAJINI Goriško gospodarstvo kaže letošnje leto nekoliko zboljšanja. Zlasti je ugoden položaj industrije. Gradnja elektrarn na Soči v Doblarjih in pri Kanalu je v prajšnji meri nadomestila javna dela, ki jih je bilo v zadnjem času zelo malo. Ostale tovarne, tako cementarna v Anhovem in tkalnice v Podgori pri Gorici so v polnem obratu. Število industrijskih in obrtniških podjetij se je zvišalo na 2967, število trgovskih tvrdk pa ua 4370. Opaža pa se, da se je n. pr. precej znižala potrošnja mesa, in sicer na 8039 stotov, dočim je znašala v 1. 1935. 9663 stotov. je Anglija kupila v drugih državah 150.000 vagonov koruze, od tega odpade na Jugoslavijo, Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo 60%. Za letos pravijo, da bodo Angleži odkupili pri nas polovico letošnjega pridelka koruze, ki jo bodo plačali v devizah. V tej zadevi se je oglasila omenjena skupina Angležev te dni tudi pri bel-grajskih gospodarstvenikih. ŽUPANI MORAJO BITI POROČENI Novi župani so nadomestili prejšnje, ki niso bali poročeni. Prefekt je imenoval v šempasu in Trnovem dva nova župana namesto prejšnjih, ki sta morala odstopiti od svojega službenega mesta, ker nista bila poročena. Ta odredba je vsekakor značilna in se izvaja zelo strogo brez ozira na kakršnekoli zveze in prijateljstva. PADANJE ROJSTEV V TRSTU DELA FAŠISTOM VELIKE SKRBI Tržaško prebivalstvo kaže najmanjši naravni prirastek. Tržaški fašistični krogi si delajo zelo velike skrbi, ker je prirastek prebivalstva v mestu zelo majhen, često ga celo ni. Tako je znašala letos v aprilu razlika med rojenimi in umrlimi 32, t. j. 32 ljudi je več umrlo kot pa se jih je rodilo, dočim je v kasnejših mesecih bil presežek rojstev nad smrtnimi večji, a je znašal kljub temu v maju in juniju le po 39. Nasprotno pa je zelo velik presežek rojstev nad smrtmi v tržaški pokrajini in je znašal v mesecih aprilu, maju in juniju po 55, 129 in 126 ljudi. Posebno neugodno je to dejstvo za. fašistične veljake, ki hočejo ob vseh prilikah poudarjati, kako Trst izpolnjuje vse Mussolinijeve naloge. Trst se sicer kljub temu množi, to pa zaradi ogromnega pritoka prebivalcev iz južnih pokrajin Italije, ki iščejo tu dela. Ves prirastek prebivalstva v Trstu po vojni gre izključno na račun tega priseljevanja. NOV PLAVŽ V SKEDNJU Sredi avgusta so v Skednju z velikimi svecastmi prižgali nov plavž. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki vojaških oblasti. Novi plavž je prvi korak k nameravanemu moderniziranju te važne škedenjske industrije, ki je izredno stara. Ške-denjski plavži so bili z našim narodnim gospodarstvom pred vojno vedno najtesnejše povezani. Kmetje ubili razbojnika Razbojnika, ki je ubil inž. Stano-ie Baderja ter mu ukradel pol milijona dinarjev, so 29. avgusta ubili kmetje iz Sahoviča v Sandžaku. Inž. Bader je vodil graditev ceste v Bro-d are v u ri Plevi iu. Ko je 7. avgusta nesel s seboj 500.000 din. da bi izplačal delavce, ga je napadel neznanec ANGLEŽI KUPUJEJO JUGOSLOVANSKO KORUZO Skupina Angležev, ki se zelo zanima za našo koruzo, se je te dni na svoji poti preko Madžarske, Romunije in Bolgarije ustavila tudi v Jugoslaviji. Ti Angleži se hočejo na lastne oči prepričati, kakšna je naša koruza in koliko je imamo. Da se Anglija zadnje čase vse bolj zanima za našo koruzo, je vzrok v težkih političnih zapleti j a jih na Daljnem vzho-hu, odkoder je prej dobivala veliko večino koruze. Že v prvih 6 mesecih JUGOSLAVIJA DOBI šE NOVE VAGONE Načrt za nakup 470 novih vagonov so izdelali v prometnem ministrstvu. Ti vagoni so potrebni za nor-malnotirne in ozkotirne železnice. Ne bodo-pa samo potniški, pač pa tudi poštni in tovorni, za prevoz petroleja in drugih tekočin, za prevoz mesa itd. Nekaj vagonov bodo naredili doma po raznih večjih in manjših tovarnah za vagone, večino njih pa bodo kupili v Italiji in nekaj tudi na Poljskem. MAČKOVA STRANKA BO IZDAJALA SVOJ LIST Nov tednik namerava izdajati na Sušaku skupina Hrvatov, ki pripadajo Mačkovi stranki. Časopis bi izhajal vsako soboto, in sicer na osmih straneh. List se bo imenoval "Primor je" in bo namenjen predvsem hrvaškem Primorju. DOBRA LETINA SLIV V TRAVNIŠKEM OKRAJU Slive so letos posebno dobro ob-rddile v travniškem okraju. Računajo, da jih bo samo v tem okraju okoli 300 vagonov. Nekako deset vagonov jih bodo posušili za domačo uporabo, okoli 60 vagonov jih bodo pojedli svežih, vse drugo pa je namenjeno ali za izvoz ali pa za kuhanje žganja. Če bi pravočasno prišli tuji kupci, ki bi plačali sveže slive po 0.25 do 0.50 din za kilogram več, kakor pa jih plačujejo domači trgovci, vi kmetje iz travniškega okraja prodali okoli 100 vagonov sliv, kakih 150 pa bi jih prekuhali v žganje. Seveda, če ne bo dosti povpraševanja, bodo kmetje raje nakuhali več žganja, ker se jim bodo slive drugače pokvarile. HUDE NEVIHTE V PREKMURJU IN MEDJIMURJU Strahovita nevihta s točo je divjala v ponedeljek 29. VIII. zvečer med Medjimurjem in Prekmurjem. Posebno mnogo so trpeli radi te nevihte vinogradi in ajda. Tudi strela je opravljala svoje kruto delo. Pri Sv. Juriju na Bregu je strela udarila v hlev posestnika Andreja Knetlija in ubila dva konja. Poleg konj je spal hlapec, ki pa se mu ni nič zgodilo, prav tako so ostale nekoškodovane tudi krave, ki so v hlevu stale zraven konj. Kmet ima škode približno 10.000 dinarjev. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolné bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernie DORR^GO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Francija bo zastojana na letošnjem velesej-mu v Beogradu Na .beograjskem jesenskem vele-sejmu bo prvič letos zastopana tudi Francija z razstavo vzorcev. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko videli zbrano najnovejšo francosko literaturo, turistične brošure, reklamne knjige in slike, v drugem oddelku bodo prikazovali vseh vrst francoske cigarete in tobak, francosko umetnost, skulpture, umetniško steklo, umetno vezavo knjig. Dalje bo tu tudi nekaka letalska razstava, želez-ničarska razstava, oddelek za kolo-niie. v katerem bodo Francozi razstavili riž. rum, vaniliio. razno južno sadje, kavčuk, kavo, kakao in sploh vse, kar Franciia dobiva iz svojih kolonii. V posebnem oddelku bodo razstavljeni vsi proizvodi, ki jih Franciia dobiva ii Juirnslaviie. Za ozadje pa bo služila velika karta, iz katere bo razvidno, kobko je Franciia prispevala k napredku Jugoslavije. VARDARSKA BANOVINA PRIDELA NAJVEČ TOBAKA Tobačnih sadik je bilo letos zasajenih v naši državi, kakor pravi uradno poročilo Uprave državnih monopolov, 879 milijonov. Na var-darsko banovino jih odpade od tega števila 517, na primorsko 170, na zetsko 40, na drinsko 24, na donavsko 14, na moravsko 14 milijonov. Kakor se iz tega vidi, je najbolj bogata na tobaku vardarska banovina, kjer pridela Jugoslavija nad polovico vsega tobaka. KONGRES TURISTIČNIH ZVEZ BO LETOS V JUGOSLAVIJI Kongres turističnih zvez, katerega se bodo udeležili zastopniki iz 24 držav, bo letos v Jugoslaviji. Začel se bo 25. septembra in bo trajal do 5. oktobra. Prvi del kongresa bo v Beogradu, nato pa se bodo udeleženci peljali v Dubrovnik, kjer bodo nadaljevali z delom. Zaključen pa bo to kongres v Splitu 5. oktobra. Na njem bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z organizacijo dela na tujskoprometnem polju in s poenotenjem turističnih predpisov za vse države, v katerih so ustanovljene takšne zveze. Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. cfeNE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto KROJAČNICA "PRI ZVEZI)'" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO A L V A R E Z 2 0 5 9 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires *»:<:«£-. '»> ■»: :♦> •:♦>•:♦> •:♦>.. >:♦>:,<♦> mm araia^v TKSVirffiía r, uií-...('!'>ií?" • d.. «¿üfli ** . ¿a o»«- w.h ¡Jai- vmvs áiniao do ^ncma obeaY . tVO" ' ,uí> SLOVENSKI UST >.: mí: .ÍBS ; ■a»¿! y: n»»of& es iíojíin i&A;:x v .L... :T>! • STKVAir,i;5mt<5 IZVtftjfcN ZA^adbstovali1 ^«ffftkkrbá ^s¿j!on'ih =F í-flcav STALNEGA ČLANA INTERPAR-LAMENTAENE UNIJE V HAAGU Za stalnega člana izvršilnega od1 bota interparlamentarne unije so na letošnjem zasedanju plenuma unije v Haagu za 4 leta izvolili predsednika jugoslovenske narodne skupščine Stevana Ciriča. Izvršilni odbof medparlamentarne unije je stalen in najvišji organ te unije in sestoji samo iz štirih oseb. S to izvolitvijo so izkazali veliko čast ne samo Ciricu, temveč tudi naši državi, tem bolj, ker se je izvolitev izvršila z vzkliki. V medparlamentarni uniji so zastopane skoraj vse države sveta. Vsa država ima- po dva delegata. Naša delegata sta predsednik narodne skupščine Stevan Cirič in predsednik senata dr. Mažuranič. krajfev s pitno vodói' kamór' prihaja vsako leto mnogo tujčW.'7Te dni, se je niudil na Korčuli, Hvaru in'Bffí-beograjski geolog prof. Lukovrč, fci jfljprišel tja na prošnjo tehničrie-ga oddelka banske uprave primorske banovine. Ta geolog je baje imel pri svojem stikanju za pitno vodo precej uspeha. Ni odkril samo na Kor-čuli .precej- močnih studencev, ampak tudj na Hvaru v Starem gradu. Naj-težavneje je s pitno vodo na Braču, kjer zemeljske plasti leže tako, da se nikjer ne more nabirati podtalna voda, ki bi prihajala v obliki studencev na dan. Sicer pravi prof. Luko-vic, da tudi na tem otoku ni treba pri tem raziskovanju obupavati, kajti prepričan je, da bi v globini 300 do 400 metrov pod zemljo le utegnile biti zadosti močne žile. ===== jobsn v <•>(.! ~ n\ naslednik na Reki lini ¡4m' m v ílíi» • ^t-úsB') ¡Jifl »i m "'••tsíqai ■ •>" .'/.va oefin " - itisoč otrok. Nemke 1,279.000, ¿Vti^fJ HUGHES ROSS V JUGOSLAVIJI Znameniti dirigent "Sholae Can-torum" v New Yorku Hughes Ross je konec avgusta obiskal Beograd. Ross potuje po Evropi na željo odbora za mednarodno razstavo 1939 v New Yorku in ima nalogo, da v državah, ki se udeleže te razstave, izbere med glasbenimi deli, posebno folklorističnimi, tisto, kar bi moglo priti v poštev za glasbene prireditve velikega sloga v okviru razstave same; za te prireditve grade poseben oder ker ni bilo časa, da bi Rossu razkazali stvari na terenu, so mu pokazali v dvorani Kolarčevega vseučilišča naše ljudske plese iz vseh krajev Jugoslavije v interpretaciji ge. Magde Magazinovičeve. Posebna skupina južnih Srbijancev je izvajala izvirno glasbo za južnosrbske plese. Ross je izjavil, da je zelo zadovoljen s tem, kar je videl v tako kratke mčasu, in dejal, da bi rad videl, če bi bile naše narodne pesmi in plesi zastopani na newyorški razstavi. Naša odlična glasba mu je znana že o¿ prej, ker jo je sam z velikim uspehom izvajal lani v Newyorku v Carnegie Hallu. G. Rossu in njegovi gospe je priredil šef centralnega tiskovnega urada dr. Kosta Lukovic intimno kosilo pri Srpskem kralju. Takoj po kosilu se je Ross odpeljal v Bukarešto. ČEŠKOSLOVAŠKA NAJBOLJŠA ODJEMALKA NAŠEGA VINA O našem vinogradništvu in o Vprašanju vnovčevanja naših vin zadnje čase mnogo razpravljajo v -Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Za izvoz našega vina pridejo v prvi vrsti v poštev Švica, Nemči javili Če-škosovaška. Nemški klirinški saldo nasproti Jugoslaviji je še vedno toliko pasiven, da je veliko vprašanje, če bo v bodoče mogoče misliti na kakšen večji izvoz našega vina v Nemčijo. Boljša prodaja našega vina se obeta na Češkem. Češka je že zdaj odobrila, da bo vsako leto uvažala iz Jugoslavije 200 vagonov vina. Švica pa je pristala na uvoz 1200 vagonov rdečega vina. Kakor smo že poročali se je mudil v reški in tržaški pokrajini prestolonaslednik Princ Umberto. Kakór je objbavila agencija ''Štefani", je pri-šel kot inšpektor italijanske peškdi-ie in je nekaj dni prisostvoval vojnim vajam obmejnih čet pod Snežnikom. Na Reki, v Opatiji, Podgra-du, Herpeljah, Klani, Postojni, Senožečah, Ubeljskem, na Opčinah, v Štorjah in Trstu, kjer si je spotoma ogledal razne fašistične ustanove in počitniške kolonije ter tabore fašističnih mladinskih organizacij, so mu priredili svečane sprejeme. Pregledal je tudi tabore več pehotnih ter topniških polkov. Njegovo inšpekcijsko potovanje je trajalo štiri dni. Preteklo sredo se je z vlakom odpeljal iz Trsta nazaj proti jugu. Ob priliki pregleda vojaških taborišč se je v ponedeljek zjutraj pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki vojaško tovorni avto se je na cesti med Dobrepoljem in Harijami prevrnil v globok obcestni iarek in pokopal pod sabo nekaj vojakov in podčastnika mestu ubit, dva druga sta podlegla poškodbam med prevozom v bolnišnico. Prestolonaslednik, ki je bil tedaj tam v bližini, je ponesrečencem sam takoj priskočil na pomoč in poskrbel, da so bili ranjenci nemudoma prepeljani v tržaško bolnišnico. Pričujoči podatki' so glede na življenje ,žensk zares zanimivi. Še-bMj bi*bili'aanimivi, oe bi mogli te» podatke primerjati » podatki o Slovenkah? Mogoče se bo dalo kdaj tudi to doseči? Koliko žensk se poroči Na Češkem se od 100 žensk omoži 4,1 žensk; na Nemškem 56, na Francoskem 57, na Angleškem 52, v Ameriki 61 in na Japonskem 62. Koliko se jih' loči Na Češkem se loči od 143 poročenih žena 1 žena. Na Nemškem od 200 1, na Francoskem 1 od 30, v Angliji 1 od 80, v Ameriki 1 od 8. in na Japonskem 1 od 1300 poročenih že- PODPORA KMETIJSKIM OGLEDNIM USTANOVAM . Kmetijski minister je odobril kmetijskim uglednim ustanovam za njihovo uspešnejše delo podporo, in sicer : 50.000 din kmetijski ogedni in to blago prepeljal v Kotor, od Dragocenosti za več milijonov ukradenih iz finančnega ministrstva v Beogradu Svojevrstno milijonsko afero ima jo te dni v B^gradu. V zvezi z nji sta bila aretirana dva Rusa, ki sta obtožena, da sta poneverila, oziroma ukradla velike dragocenosti, ki so jih ruski begunci prinesli v Jugoslavijo, ko je v Rusiji izbruhnila revolucija. Tedaj so rešii velike dragocenosti neke petrograjske zastavjal-nice. Z neko ladjo je general Vran- kontrolni postaji v Topčideru, 50 tisoč din kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Sarajevu, 10.000 din taksni ustanovi v Ljubljani, in 1000 din postaji v Novem Sadu. Iz teh podpor si bodo ogledne postaje nabavile potrebna sredstva in naprave za uspešno poslovanje. Češkoslovaški industrijalec za jugoslovanske prosvetne namene Dr. Jan Bat'a, znani industrijalec iz češkoslovaške in predsednik delniške družbe Bat'a v Borovu, je sta vil prosvetnemu ministru na razpo lago svojo dividendo za preteklo leto v znesku 132.760 din z željo, da jo uporabi v prosvetne namene. NA DALMATNSKIH OTOKIH PRIMANJKUJE PITNE VODE Pitne vode zelo manjka na naših dalmatinskih otokih. Že večkrat so f,e tam mudili razni geološki stro-kovniaki, ki so skušali odkriti kje kakšne studence, ki bi vsaj deloma ;<«rc x«< >»> <«• »k >se< restaurant ^ recreo |"EL CAflON"5 | Izvrstna domača hrana, prvo- g ¿ vrstno pivo in vino. — Pro-P stori z vrtom, pripravni za $ $ syftdbe. — Kr^fljišče. . Postrežba točna. * ■+r»——. :i 5 j pivžl; V2 kg čaja in 4 kg kave. V Angliji: 70 stotink litra vina, 25 1 piva, 5 kg čaja in 350 kramov kave. V Ameriki pa: 30 stotink litra vina, 20 1 piva, 2 kg čaja in 5 kg 340 g kave. Na Japonskem : nič vina, 2 1 piva, 4 in četrt kg čaja in 400 g kave. Koliko pojedo ■ Na Češkem poje na leto vsaka ženska povprečno 100 kg kruha, 49 kg mesa in 22^4 kg sladkorja. V Nemčiji: 130 kg kruha, 34 kg mesa in 22 kg sladkorja. Na Francoskem: 190 kilogramov kruha, 43 kg mesa in 20 kg sladkorja. V Angliji pa: 105 kg kruha, 55 kg mesa in 39 kg sladkorja. V Ameriki pa: 155 kg kr^ha, 5^1 kg mesa in 50 kg sladkorji!. Na Japonskem: nič kruha; 25 Wg mesá M1' 20 kg sladkorja. Koliko obleke si kupijo na leto cozánje «8OJ9O0;-Angležinje 600.000, .Amerikšttfe« ><2,150.OOO " in Jápottké ' (2,190.000 otrok. Uuifi« Na Češkem je na 100 prebivalcev 1,6 novoporočencev; V Nemčiji 1,82; v Fran¿ijÜ!,34; v Angliji 1,73?--Amerikii&ffri na Japonskem 1,6'-iio-^ voporočetice-V ha 400 prebivalce^. Lepotila si kupi ' • Cehmjtó'-^i .'ktipi na leto za IM! OHfelV • Ucenec zmaje, z rameni. Učitelj : "No.'ocjé ima vendar kak poklic !«afM'P' Učenefe: ""Šedajle je pri brivcu, da ga ostriženo. \ T .Tif.inw tam pa so ga prenesli v Beograd in ga shranili v kleteh finančnega ministrstva. Šele zdaj po 16. letih pa so ugotovili, da je zmanjkal kovček najraznovrstnejšimi dragocenostmi, o katerih pravijo, (la so bile vredne več milijonov. Takoj je padel sum na dva Rusa. Do zdaj še nista ničesar priznala. Zdi se, da jih je bilo v zvezi s to tatvino še več, ne samo dva. S KOLESA PADEL IN SE UBIL Na Novem svetu pri Črnem vrhu se je smrtno ponesrečil 30 let stari Ivan Tomažič. S kolesom se je vračal proti domu. Sredi poti so se na kolesu zlomile vilice, tako da je mož treščil na tla in si ob kamnu prebil lobanio. Že nekaj trenutkov pozneje je poškodbi podlegel. Neprijetno "Taki©;rdeč nes je pa res nekaj sitnega.fjDwies zjutraj me je na cesti nekdo A^p.šalr če' nimam morda kaj prmHm^viiiskih steklenic na prodaj." L s™«1 Sedmxisoleé (sam sebi): "Danes popoldng- sflW;imela v parku sesta-, nek. .Od,ipfcrtt-,me neprestano grize bolha. QJ^koFjjpi/Wedel,-da je njena!" ' ^ tolažba' ' VdovaTŠlSp.ina se je znova po-ročila. PJ%vi*Eiirnž tfravi kuharici: Na Češkem si kupi povprečno vsa- "Liza, vi ste^ pač že dolgo pri moji ka ženska na leto 1 obleko, 1 plašč, 1 klobuk in 2 para čevljev. V Nemčiji: 1 obleko, 1 plašč, 1 klobuk, 1 par čevljev. Na Francoskem pa: 3 obleke. 1 plašč, 3 klobuke, 2 para čevljev. V Angliji: 2 obleki, 1 plašč, 2 klobuka, 2 para čevljev. V Ameriki: 4 obleke, 2 plašča, 4 klobuke, 4 pare čevljev. Ua Japonskem: 1 obleko, nobenega •plašča, nobenega klobuka, 1 par čevljev. Rojstvo otrok in poroke Čehoslovakinje rodijo na leto 280 ženi?" I — X KuhaiW#T^a-f'"Že pet let! Vi gotovo ne bdste taWo'dolgo zdržali." Odkritosrčno "Gospodična?bíazrio vas ljubim! A nikac:«e •mislite, da obožujem v vas le zlato tele!" Avtomobil Hribo'Véte"^' je 'vrnil iz mesta in pripovedoval otrokom: "In avtomobili ! ToKáfi).'je vražja iznajdba! Komaj ga zašli®?, j.e ži> tu, a preden ga zavohaš, že MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM VOZI MOTORNI VLAK gl. VIII. je prispel v Beograd motorni vlak, ki bo v septembru, zlasti za časa beograjskega velesejma, vozil na progi Beograd—Zagreb. Vozili bosta dve kompoziciji italijan ske firme Breda. Zdaj gre samo za poskusne vožnje, najbrž bodo zače^ tek septembra že uvedene redne vožnje. Vožnja od Beograda do Za greba traja samo štiri in pol ure. Motorni vlak lahko doseže največjo brzino 140 do 150 km na uro., Pov prečna hitrost, pri čemer so upošte-\ani vsi postanki, pa bo znašala 100 do 110 km na uro. Pričenši s soboto, dne 3. septembra vozita na progi Belgrad— Zagreb gl. kol. do prekli-' ca dva para motornih vlakov. Motorni vlaki imajo samo II. razred. Vozna cena ista kakor za br/.i vlak. poleg tega še dodatek 20 din za osebo. Vse vozne olaišave do 50 o'o veljajo. Ročne prtljage sme imeti potnik le toliko, kolikor bo prostora v vagonu. ZLATKO «AVfAAfAV»^»; oq m Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 J5UEN0S AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO STARA :tn SLJIVOV1CA i t Se priporoča lastnik PETER BASSANESE * JUAN B. ALBERDI y Gral. : t PA.Z — Buenos Aires ; lo«* «S-' >»> <♦> Pozor Za načrte,' betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 Vila Devoto U. T. 50 - 0277 m B ADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH ■n ■ H P! PELINKOVEC B ADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. Núm. (Stev.) 88 SLOVENSKI LIST Str. 7 Veselo srečanje ob osmih zvečer Oni večer je bilo. Ob osmih. &M.ih tudi tnjfnjrnf rm T7lvfl(1flvijl Patra H.H1-U» kaš. Vse drvi prenapolnjeno. Nič, se ne menijo zate qe kolektivvne oimy-, busi, če se ti iiMLAÍtftízíSínfljeiijíC nese svoj "completo" in te niti ne 'pogjftdp. '..'■< aV2,r aám-iVÍ jíoit ) á«r-, Tako je bilo oftj v«če»WbO0&m»h 'na Plaza Onpe. Pridrvel je^ojftftibus 29., Nabit!' to O* ,.^lií)rda bo; z dmge strani ^ogoee vstopjti. . * noqo Tisti, ki misli, da ga bpd# i šakali, sejalo moti. Jaz.iiisem eden i i istih. Kar hitro sem se suknji i«,.4e.se pograbil za držaj. Nevšp^pi. ütiofeuk bi mi kmalu napravil tykjp, ¡kqt .mi je že parkrat... je namreč \bolj časti željen kot jaz sam... ,ni hotel dalje ob taki gneči, temveč je vkarGSi ostal. Tudi ta večer mi je hotel eíxako za-brenkati. Pa sem ga>tyfiee.no. prisilil, da je ostal z menoj in se polagoma pririnil kvišku. h > Tako sem bil gotov, de-ne bom večerje čisto zamudjl. Polagoma se je sey¡eda ¡¡ nekoliko zrahljal pritisk. Potegnil sem ife žepa zadnjo številko Duhovnega Življe nja, da preberem neko stvM.m Čutil sem, da za menoj nekdo radovedno pogleduje čez mojo ramo, pa kaj to meni mar. Če bo ;ka j razumel se ne bo pohujšal, oei pa ne razume, bo kmalu nehal. Dosti nevreden sin svoje matere bi bil, ee bi me bilo sram čitati slovensko. Saj tudi Žida ni sram židov,?krh čačk. Pač nočem biti tako, kot tisti, katerih je sram slovenske besede in se vpričo drugih nočejo slovensko, pogovarjati. Slabo po kasteljansk¿ govoriti jih ni sram... svoje slovensko poreklo bi pa radi zatajili. — Kar liaj ga, ker takih rojakov tudi mi ne'maramo, ker nam sramotft^j^ajo. "Naj se le nikar nikoli za Slovence ne izdajo. Naj bodo austri^ki ali karkoli. jati, ker, našega. imena niso vredni. .Človek liamreč, M gjf aSfófiega rodu in ' &ai&8Ía '«rabaje> ffe 4iAíredna stvar. Cankar je rekel,'da so to smeti, katere spadajo: na smefciiéé«xt i.*ojif5nci Méne-ni spravilo -t ;«adreg&, sjko .sem 6utjü¡ dá moža'za mano.:'zanlii(a: kaj.,berem. Pogledal sem ga torej, on pa .mene. "Pa to je po naški". Dati vi razumete neštoi >T Pa kako nebi razumio, kad sam i ,]a naš čovjek. / Pač ni mogoče popisati veselja, katero se mu je prelilo po obrazu, ko je slišal domačo besedo. Tam daleč v Cordobi in še dalje gori živi. V Cumbre, kjer je precej hrvaških rojakov je njegovo delo. Sedaj ga je pot, prinesla v Buenos Aires, in glej slučaj, kako se najde s duhovnikom iz domovine. Zares ne vem, kako bi izrazili občutje, ki ga doživljam ta trenutek ob tem tako slučajnem srečanju. Sem mislil, da sem tujec, ki sem zgubljen med samimi neznanci, pa glej naključja, da vas srečam. Kdo bi kai tega mislil. Ob osmi uri zvečer na omnibusu in vas spoznani po branju slovenske revije. Vsaj en spomin našega jezika bi si rad odnesel iz Buenos Airesa. Zelo lepo vas prosim, če mi morete odstopiti to vašo revijo. Iz srca rad. Samo če vam morem s tem kako uslugo napraviti. Tedaj me je bož še bolj točno pogledal. Čujte. Zdi se mi, da sem vas že videl? Kmalu sva bila skupaj. Preteklo nedeljo je bil v Santísimo Sacramento, ko smo imeli slovesnost kraljevega rojstnega dne. "Da, da, velečasni. Baš vi ste ima-li propovijed." Ne morem vam dopovedati, kako zelo me je ganilo vse. Tako lepo po naše so peli. Zelo mi je žal, da ne tííUKmíéritátií tukaj: do ne- PH d«ljer"ko imate OílO'-pítrédítev, ki ste jo v nedeljo oznanili. j In Mtega.se spomnil^ daj njinñFrfikió tridi ?a 25* septé Sjantfeimo ■ Sacramento. Kakojj rad bi bil človek'zravéni Veste; mov oni večer in presrečen radi tako nepričakovanega srečanja. Ko sem jaz nadaljeval pot dalje proti Floresu po njegovem izstopu, so me nagovorili sopotniki: Smo mislili, da je mož mutast. Nobene besede ni bilo iz njega celo pot. Le kaj naj bi se on tujec z vami tujei menil. Potem ste pa videli, da ni mutast. In od kod je on. Od koder sem Jaz._______ .. ________ Sta ČehoslovakiiT ......... Če bi bjjlp peh^^a^v toliko, da bi se. Vsajke^ . oipiubusu v Buenof AireWpo^^Va.'yozila, jim ne JíiNeoif? ci tako rogovilili. Midva sva pa. Jugoslovana, - .>*-, ii.' Tudi;vas bodo Nemci-pohrustalij. i-, - . Pa si bpdo morali zobe bolj natfrvu j®enl''' siti. ■ : " , ' .! • . m< .■»■ni! yi' I AKO HOČETE Biti ZDRAVLJENI OD ODGO-fORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr1. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO-FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRWfe^IÑ KOŽNE BOLEZNI ZA SLOV^CP PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolead;.¡maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalištj/ia pljučne, srčne, živčne in reumatične - ¿y bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI! SE SLOVENSKO CAL tf&;iC-A N G A L L O 15 m 42 Pa pustimo politiko in naj povem še kaj drugega. To namreč, da nikar ne pozabite, da imamo 25. septembra ob 10 uri sveto mašo v cerkvi Santísimo Sacramento ob 10 uri na ulici San Martin 1039 (dve kvadri od Retira). Gospod Safčic bi hotel priti celo doli od Cumbre. Vam, rojaki pa ni tako daleč. Zato potrudile se in pri-» dite, da slišite pametno besedo, lepo pesem in da bi se kot častilci Jezusa poslovili iz tega sveta. Nož in dan je izpostavljeno v tej cerkvi Najsvetejše. Pridite, da se mu mi vsaj ta dan poklonimo. Hladnik Janez. CERKVENI VESTNIK 18. sept. sv. maša na Paternalu za Terezijo Kodrič. Molitve na Pater- 25. sept. Maša. Y..Sflntfaimo S^acra-i mghto v krlpti. Maša bo" za Jozefo Kiševaiv. ? na Paternalu.; t o &U Bliža se evharistični kjorngre^jki^ft .j vrši od 9 do 12 okt. Tudi za, nas v©-ljaičta bese^jJezusova,' ' Vpafa kdor . mQj nauk sliši in se da poučit^ pride " Resnično vam povem, . me veruje ima večno življe^ nje:" . ' , : ... Tudi tedaj, ko je Jezus Sveto Rešuje Telo napovedal, niso hoteli vsi verjeti, pa je Jezus le trdil svoj nauk in ga vzdržuje še danes in tako za nas velja, da bomo po tem najsvetejšem Zakramentu rešeni. Naj ne bo torej nikogar sram javno izpričati svojo vero v ta skrivnostni nauk naše vere, da bo mogel tudi Gospod Jezus nas za svoje prepoznati, kadar bodo odpadle vse varljive podobe tega sveta. 25. septembra ob 10 uri prihitite torej vsi verni rojaki v spodnjo cerkev Santísimo Sacramenta, kjer bo naša sveta maša. Hladnik Janez. Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem lz notranjosti dežele pošilja analize potom poŠte, prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QÜIROGA 1441 doce SUD IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi ▼ Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer. LIMA 1217, I nadstr. IT. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aire» ..♦>. "-w sseease: zuma ¡>»K tf FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" 9 * Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji ¿ Sporočam slovenski naselbini ni, da bom ob priliki 25 letnice £ moje fotografske obrti, vse 8 * preuredil ter razstavil moje de-$ lo, kjer se bo lahko vsak pre- 0 pričal o mojih neprekosljivih j$ izdelkih. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" f' S. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 | "Ú Telefon: 59-0522 - Bs. Aires M *»>■ x«šk >i»c-: >»x MK JKROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) <♦> mmasmm^-mK x« Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires Ülii. ZGODOVINSKI' RÓMM Caričin ljubljenec Nadaljevanj J06 — Vrag naj me vzame, če bom mogel pozabiti kedaj na to ženo. In oba sta umolknila. Tedaj pa se je Pavel zganil iu zaupljivo položil svojo roko na stražifriojir jih pa bodri, da kar tekmujejo med esboj. Zvečeer se pa zberejo in si pravijo svoje doživljaje, ki so vedno veseli in polni duhovitosti. Taki pridni pastirji, obojega spola, so pri nas zelo čislani. Le vprašajte vaše starše. Boste videli, da vam bodo pritrdili. Pri nas mora vsak otrok več ali manj pastirovati. Ko potem doraste šoli, pa mora hoditi v učilnico, pa mu je prav gotovo žal in vsak se z radostjo spominja tistih lepih dni. Naši veliki možje: pesniki, pisatelji in drugi, so bili tudi v svoji mladosti pastirji. Poslu-šajmo kaj pravi naš veliki pesnik Simon Gregorčič o pastirju v eni izmed svojih pesmi: Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, ko kralj po planin visoki, pohajam za tropom ovčic. Nikomur tu nisem na póti, na póti ni meni nikdo« r H Mladinski kotiček Vladko Klemenčič: PESEM DELAVSKEGA OTROKA Naši dnevi niso sonca polni, naši dnevi so nebo megleno, naše drevje ni zeleno, naši so otroci bolni. Vrsta dinmnikov v nebo kipi, šuma rjava in ožgana, vrsta delavcev svoj kramp vihti, v črne rove pokopana. Tukaj nič ne štejemo časa do velike noči, ki nas od pomladi loči. V nadah se ne grejemo. ' Glad nam narekuje očenaš, ki kriči na božja uha; pridi, pridi oče naš, pridi k nam in daj nam kruha! Manica: VSEVEDEŽ V PASTI Čula sem zgodbico o možaku, ki je trdil, da vse ve in zna. Podam jo vam za razvedrilo. Ta možakar je znal sladko govoriti, poznal je vse zvijače ter jih tudi spretno uporabljal. Zato mu je marsikdo nasedel. Končno si je ta kdor čisto veselje mi moti, mi moti življenje mirno. (In tako dalje). Pa ne samo ta. Mnogo je pesmi, ki opevajo te vesele pastirje. Posebno priljubljena med pastirji pa je tista, ki hvali tudi planine in naša slovenska dekleta, in pravi: na planincah lušno je." Pastirica krave pase, ' pastirc' pa prav: "juhe, juhe, ona ima svoje špase, človek že kar sam začel domišljati, da je v njem res neka večja moč kakor v drugih ljudeh. Nekoč potuje ta človek ponoči skozi gozd. Malo preje se je mudil v gostilni in je bil vsled tega nekoliko dobre volje. V temi zaide in štrbunk-ne v neko jamo. Jama sicer ni bila posebno globoka a toliko pa že, da sam, brez pomoči nikakor ne more izkobaeati iz nje, četudi se trudi in praska po kamenju, da mu roke krvavijo. Glava se mu hitro razjasni in resno ga začne skrbeti, da bo moral v tej hladni in mokrotni jami prebiti vso noč. Toda — oj — naenkrat začuje človeške stopnje. Res je, sluh ga ne vara. Tam mimo pride namreč neki zakasneli sejmar, ki jo maha domov. Zdajci se začne oni v jami dreti na vso moč: "Na pomoč, na pomoč!" Sejmar obstane, posluša in zavpije: "I, kje pa si vendar?!" "Tu notri, v jami. Pomagaj, če si krščen človek!" "Pa kdo si ti?" "Jaz sem — čarovnik, jaz sem vsevedež." "Kaj pa je to — vsevedež", vpraša sejmar. "Ah, ah", kliče oni iz jame, -."vsevedež je človek, ki vse ve, in vse zna." "Ha, ha, ha," se zasmeje sejmar na ves glas, "če pa vse veš in znaš, potem boš že tudi sam znal priti iz jame. Pa lahko noč!" In sejmar gre lepo svojim potem, ubogi vsevedež pa more ostati v jami prav do jutra. SNEŽNI MOŽ "Joj nam, poglejte ob cesti moža! Brezovko dolgo v desnici ima; žugal je včeraj z njo, danes nam tudi tepsti z njo mož pa ne more nas budi. Smiliš se res nam ubogi možič; z brezovko dolgo ne moreš nam nič!'' Strašno hudó mu to biti pač mora-ker se ne more ganiti s prostora. Glejte, kako mu je lice bledo! — Sonce preljubo, ne grej premočno, da se kot maslo na soncu mehak nam ne razleze ubogi snežak! NEKOČ Nekoč zelenelo je zame polje in sonce sijalo je zlato, nekoč tudi moje veselo srce je romalo k ptičkom na trato. A danes mi, ah, srce krvavi, ne more> ne more zaspati. Pod zemljo najdražje, najslajše mi spi, kar na tem svetu imel sem — mati. Franjo Prime, dijak v Celju. KDO JE MODREJŠI "Glej, sinko moj," je rekel očka, "kako je na svetu vse mdoro urejeno! Ptička znese jajčka v gnezdo. Mladiči zlezejo iz njih v času, ko je vse polno črvičkov in muh, s katerimi se hranijo. Potem zvonko zago-stolijo zahvalnico Stvarniku, ki tako lepo skrbi za nje." Sinko se je zamislil, potem pa je bistro pogledal očeta in ga vprašal: "Očka, ali tudi črvički zagostole Stvarniku zahvalnico, ki tako lepo za nje skrbi." Tedaj se je tudi očka zamislil, a dejal ni nič. MATI SLOVENIJA "Mati Slovenija, tvoji ljubavi narod slovenski klanja srce." Janezek je šel z materjo v nedeljo popoldne na polje. Hodila sta med njivami, na katerih je zibala pšenica rumeno' klasje, ob travniku, po katerem so se podili pisani metulji, mimo gozda in sadovnjaka. Prijeten vonj po zelenju jima je navdajal mi- sel, da je vse to ustvaril Bog m da je zemlja, po kateri sta hodila, slovenska. Prišla sta v prostoren sadovnjak) kjer so bila drevesa kakor pogrnjena z belim prtičem in kjer so veselo skakljali ptički od veje do veje. Peli so tako lepo, da je Janezek obstal in prisluhnil. Potem je radostno pogledal mater in rekel: "Glej, mama, kako nas je letos Bog bogato obdaroval. Vse kaže dobro!" Mati se je ob pogledu na sinka, ki je že s svojim dvanajstim letom govoril tako resno in razumno, zadovoljno nasmehnila. "Res je, Janezek, če ne bo posebne nesreče, bomo letos imeli dobro letino!" Priromala sta na vrh griča. Pred njima se je razgrnila dolina z bogatimi njivami in vrtovi ter prijazno vasico. Na desni so se dvigali pod nebo z gozdovi poraščeni hribi, zadaj pa so ju pozdravljale visoke planine, ožarjene z večernim soncem. Mati in sin sta nekaj časa molče gledala lepo pokrajino. Nenadoma pa se je Janezek oglasil: "Mati, ali ni lepa naša zemlja? Vsak dan jo vidim, a vendar, če bi jo gledal sto let in se več> se je ne bi mogel dovolj nagledati." "Res, lepa je naša zemlja in ponosen si lahko, da je tvoja domovina", je rekla mati. "Nikoli ne pozabi, da si njen sin in da ji moraš ostati zvest do smrti!" Sinko se je vzravnal, ponosno dvignil glavo, pogledal materi v oči in vzkliknil: "Mama, tega tvoj sin ne bo pozabil nikdar!" Most čez Ljubljanico smejal — sto vragov! Lahko uvidi-te tudi sami, da moram to na vsak način preprečiti. — Zapreti jo morate v norišnico! — reče Sergij, — ker človek, ki dela tako, ni pri zdravi pameti. — Dragi prijatelj, — odvrne Pavel Soltikov, — mar mislite, da nisem tudi tega že poskušal? — Nisem pa mogel najti zdravnika, ki bi mi hotel dati spričevalo, da je moja sestra neumna. Natalka je vse podkupila z denarjem, one pa, ki jih ni mogla kupiti za denar, jih je podkupila z ljubeznijo. Sergij, saj veste, da so vsi moški s te strani kaj lahko premagljivi. — V tem imate prav! — potrdi Pavel ponudil. — Ne preostaje mi ničesar drugega, — nadaljuje poročnik, — kakor odstranti sestro, preden postane oporoka pravnoveljavna! Za to uslugo sem izbral vas, dragi Sergij. Dobili boste deset tisoč rubljev, pozneje pa — ko bom postal slaven in vpliven mož — vam obljubljam, da boste postali častnik. — Deset tisoč rubljev pa že nocoj? — Denar boste dobili že nocoj, o-stalo pa pozneje. — Ali mi prisežete, da boste svojo obljubo tudi res izpolnili? — Prisegam ti! — vzklikne Soltikov. — Bah, — zakliče kozak in prezirljivo pogleda Soltikova, — za tako prisego ne dam jaz počenega gro-ša. Priseči mi morate pri spominu na svojo mrtvo mater — potem vam bom šele verjel! Poglejte, tam visi njena slika — stopite pred sliko, dvignite desno roko in ponovite prisego! In to, kar bi človek mislil, da je nemogoče radi svoje podlosti, se je res zgodilo. Morilec vstane, stopi k sliki, dvigne desno roko — in priseže — priseže pri spominu na svoje mrtve starše, da bo plačal morilca svoje sestre. Slike pa niso oživele. Narisane oči niso vzplamtele, materina usta se niso odprla, da bi spregoovrila kletev: Sin, bodi proklet — mar se ne sramuješ svojega dejanja! — ne, slike so ostale mirne — napravila jih je samo umetnikova roka. Sedaj sta začela obadva šepetati. Ko pa sta se naposled sporazumela in si še enkrat stisnila roke ter popila zadnji čaši vina, je Pavel^ Soltikov položil svojo roko na stražmoj-strove ramo ter mu rekel napol tiho: — Čas je — na delo! — Kaj naj storim — kako naj storim? — vpraša stari kozak malo razburjeno. — Karkoli želite — izbiro orožja prepuščam vam! Zdi se mi pa, da bi bilo bodalo najboljše sredstvo. — Morda — jaz pa bodala ne ljul bim posebno — ne gledam rad krvi? Mislim, da bi bilo najboljše, če bi jo napadel v spanju in jo zadušil. — Ni ravno preslabo! — odgovori Pavel. — Popeljal vas bom v njeno spalnico, morali pa boste hiteti, da se ne bo zbudila, kajti njeno vpitje bi nama utegnilo postati nevarno. — Nikar se ne bojte, ne bo vpiln na pomoč! Umrla bo sredi svojih najlepših sanj — ha, ha, ha. Morda se ji bo prav takrat sanjalo o njenem ljubimcu! — Ali pa imate primerno vrv pri roki? — vpraša Sergij in se ozira po sobi. — Vrv — ne — počakajte malo — poglejte na primer tole — ali bi jo lahko uporabili? Pri sliki njegove matere je visel žalni pajčolan, ki je obrobljal slike staršev. Sin je z roko odtrgal pajčolan s slike svoje matere. Pajčolan je vrgel proč, tanko črno vrvico pa je obdržal in rekel: — Poglejte — mislim, da bi bilo to-le dobro! — Prav dobro! — pritrdi Sergij. — Poleg tega pa je še črno — barva žalosti! —Bas nasprotno, — odvrne Pavel in se nasmehne, — ko bo vse gotovo, bova vesela — jaz, ker bom maščeval čast svoje obitelji, vi pa, ker boste imeli v žepu deset tisoč rubljev, oba bova torej prišla na svoj račun. — Izprazniva še vsak po eno ča-šo in pijva na moje zdravje! Straž-mojster, želite mi da se mi bo posrečilo pridobiti caričino naklonjenost — ha, ha, ha, — ko bom imel v žepu šestnajst milijonov zlatih rubljev, bom poskusil marsikaj. — Takrat pa ne pozabite na moje napredovanje! — Mar mislite, da bi mogel kedaj pozabiti na uslugo, ki mi jo boste storili nocoj--ne, ne--nikdar! — Sieer sem pa itak čisto v vaših rokah, kajti vi veste mojo tajnost, sedaj pa — naprej — Natalka sedaj gotovo najbolj trdo spi — poskrbeti morava, da se ne bo več zbudila. Morilca ugasneta luč in se splazita, da bi izvršila zločin, ki sta si ga zamislila. 93. POGLAVJE Črna vrvica Ko se je Natalka prepričala, da so begunci nemoteno izginili v daljavi, se ie vrnila v svojo spalnico. Preden .ie šla z Lebrunom v klet, pa je poslala vse služabnike k počitku. da jih ne bi kdo motil. Tako se ie mlada dražestna knegi-nja sama slačila, ko pa ni imela na sebi ničesar drugega, kakor tanko batistasto srajčko, je pokleknila k postelji in začela pobožno moliti. Najprej je molila za svoje starše, potem za begunce, da bi srečno ušli. Naposled pa je nežno zašepetala ime svojega brata, molitev pa je postajala vedno toplejša. Prosila je Boga, da bi rešil Pavla, da bi ga odvrnil s poti lahkomiselnosti in napravil iz njega dobrega, resnega in poštenega človeka. Tako je to pleemnito bitje molilo za svojega brata, medtem ko je Pavel premišljeval v svoji sobi, kako bi se je znebil in tako dobil njeno o-Sergij in izprazne čašo, ki mu jo je Natalka vstane in leže v posteljo, pokrije se in položi svojo dražestno glavico na mehke blazine. Človek si ne more predstavljati ničesar ljubkejšega. kakor to mlado kneginjo, ki je ležala v postelji. Luč je ugasnila, lunini žarki so padali v njeno spalnico, in osvetljevali dražestno mlado deklico. Natalka zapre oči in kmalu se je razlegalo po sobi mirno dihanje — Natalka je zaspala. V spalnici je nastala tišina. Ura na zidu je kazala dvajset minut čez polnoč. Takrat so se naenkrat odprla vrata — tiho — čisto tiho, — in v spalnico mlade deklice sta se neslišno vtihotapili dve temni prikazni. To sta bili senci dveh moških -— senci dveh morilcev. Pavel Soltikov stopi prvi k postelji svoje sestre. Potem ie dal stnižmoistru zname-nie, da na i ostane pri vratih, sam na si je z bliskovito naglico sezul čevlje. Nntalka ie spala. j Nn ohrnzu se ji je zrcalil blažen smehljaj. Teh lopovov pa, — katerih srca so bila polna pohlepnosti po denarju, peklenske krutosti in zločina — ni ganila ta nedolžna slika. Pri tem prizoru se nista spomnila, da je največja podlost napasti koga v spanju. Ne — ta dva sta samo vedela, da Natalka trdno spi in to jima je bilo dovolj. Hudobni brat je mislil, da bo tem lažje izvedel svoj peklenski načrt. — Sergij — Sergij! Tudi stražmojster je sezul svoje čevlje in se približal. V roki pa je držal črno vrvico,,s katero je nameraval zadaviti svojo nesrečno žrtev, ki je mirno spala in ni ničesar slutila. Kozakov obraz je bil miren in ravnodušen. Pavlov pa je bil strahovito spačen. Iz njegovih oči jo sijala brezmejna pohlepnost. Sedaj — v trenutku, ko bi kozak moral izvršiti umor — je postal strašno1 nemiren in ta nemir mu je skoroo mračil um. — Ali spi? _ ' — Spi tako trdno, kakor da bi bila že mrtva. — Tem boljše! Tako bo vsaj blago za vedno zaspala. — Sergij hiti, — ne daj, da bi mučila — v imenu božjem, pazi, da ne bo vpila. — Gospod poročnik, ne bojte se — ni ta-le prva, ki jo bom poslal na oni svet. Stražmojster je prispel medtem do postelje, pri kateri je že stal Pavel. Morilec Pavel se je postavil k vznožju, odkoder je hotel opazovati, kako bo Sergij ubil njegovo sestro. Sam je bil preveč strahopeten, da bi se lotil gnusnega dejanja. Odtod je hotel opazovati, če bo plačani morilec dobro opravil svoje delo. (Dalje prihodnjič)