Uredništvo in upraunišfuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
naročnina Usto:
Celo leto................  »2	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. ,
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 120
Mir med Turčijo in Italijo
sklenjen.
„A g & n z i a S t e ! a n i“, ' o-I i o i j e 1 n a italijanska k o r e s p o n 'd e, n c a, ( javlja i z 0 u c li y :	'„Mirovna pogodba
med Italijo in Turčijo je bila danes d n e 1 5. oktobra, ob 6. uri zvečer podpisana.“
Ti u r e i j ;af j i n I t a 1 i j a s t e sklenile m i r, to je najnovejša senzacija, ki je včeraj že v poznih večernih urah presenetila svet. Iže več mesecev sem so se vršila v znanem šviciajrskem letovišču Lausanne ob Genovskem jezeru — Ouchy je nekako predmestje — med odposlanci obeli držav mirovna pogajanja, ki pai niso rcjpgla priti do zaključka!. Parkrat se je že z vso resnostjo zatrjevalo, da je mir zagotovljen, a vsakokrat so v zadnjem hipu nastale nove težkoče in z mirom ni bilo nič. Ravno pred nekolikimi dnevi se je poročalo, da je mir. kolikor toliko že sklenjena stvar, a par ur pozneje je brzojavna; žica naznanila svetu, d;« so se pogajanja razbila. Sedaj je ta igra konČjana: mir je sklenjen. Italija že spravlja prvo in mogoče najlepšo žetev, ki je vsklila iz krvi in dima balkanske vojske. Gotovo je, da je Turčija postala n Apr a,m Italiji popustljiva vsled pritiska razmer na Balkanu, v sled vojske s štirimi balkanskimi državami. Italija je pa seveda radevolje pograbila za roko, jkd je prinašala oiir. Ekspedicija v Tripolitanijo i ni prinesla Italiji lovorik, katere so mnogi enthuziasti pričakovali, — stala je Italijo mnogo žrtev in je vsled nevspešno-sti, s katero so se mučili italijanski vojaki v tripo-litaraskih pustinjaci, grozila spraviti ob dobro ime in reputacijo državo pred tujim svetom in v domači ‘deželi. Šepaj je mir v veliko srečo Italijanov sklenjen. Italija triumfira. Ce prav ne more pokajzati na nobene posebne vojaške vspehe in bi jo bila stala o-svojitev Tjripolitanije, če bi Turčija ne bila prisiljena vsled razmer na Balkanu j k sklepu miru, še na tisoče človeških žrtev in na stotine milijonov, a vendar je dosegla, kar je hotela. Po poročilih listov obsega mirovna pogodba sledeče točke:
Volitve v Združenih državah.
(Pismo iz Amerike.,,) f > Bridgeport, 28. sept. 1912
Po nekolikih stavkih i privatnega značaja nadaljuje naš prijatelj:
Zdaj pa nekaj iz življenja. Kakor je že znano, bo v mesecu novembru volitev predsednika Združenih držav. Zdaj vsi. trije kandidati:	republikanski
(Taft), demokratski (Wilson) in progresivni (Roosevelt) razvijajo živahno agite pi jo. Sinoči, to je dne
27.	septembra, sem tudi jaz bil na volilnem shodu, katerega je Wilson priredil tukaj v Bridgeportu. A najprej moram povedati, dai se tukaj v Ameriki taki shodi prirejajo izključno le po večerih, ‘da, tako lahko ljudje čez dan ostanejo pri svojem 'delu in ne izgubijo svojega zaslužka. — Okoli 7. ure zvečer sv je Wilson pripeljal iz Bostona, ’kjer je dan poprej imel shod. Veliku množica ljudstva ga je pričakovala z mnogoštevilno godbo na čelu. Ko je izstopil, je nastal neznanski krik, med katerim je bilo slišati še tudi rezko žvižganje nasprotnikov, seveda ne Wilso-nu v čast. Pri obhojdu, ki se je nato vršil po mestu, je bila prava gnjeca. Za shod je bila prirejena vojaška dvorana „Armory Hall“, kjer je prostora za kakih 6000—7000 ljudi. Bila je natlačeno polna, in mnogo ljudstva je moralo ostati na prostem. Tribu-na ali oder, kjer je imel govoriti kandidat, je bila lepo okrašena z, amerikanskimi zastavami, v ospredju s sliko kandidatovo. Ko je Wilson vstopil, je pa nastal strašen krik in gromovito ploskanje. Govoril je približno eno uro,. Najprej je povdarjal, da: mora vsajk Amerikjanec skrbeti, 'da ostane vladno vodstvo v rokah rojenih Amerikatocev, ki pa naj bode tudi do inozemeev pravično. Za tem je obravnaval šolsko stanje in jpovdarjiajl potrebo večjega števila šol iz a izobrazbo mladine. Na tretjem mestu si je privoščil še
Maribor, dne 16. oktobra 1912.
Turčija proglasi Tripolitanijo in Cyrenaiko Za neodvisni in prizna ob enem neposredno italijansko postavo, 'ki določa, da se razširijo suverenitetne pravice Italije na te dve provinci. Turčija odpokliče svojo armado iz Libije. Ob enem izda Tiurčija na Apabce proklamacijo, V kateri jih poziva, jnaj prenehajo z nadajlnjim) boji. Se le po izvršitvi teh pogojev bo izročila Italija tekom vojske zasedene otoke Turčiji nazaj. Turčija dobi od Italije v povračilo za turško državno posest denajrno odškodnino, ki se bo še natančno določila. Italija pripozna versko nadoblast sultanarkaliia v Libiji.
Italija je tedaj faktično dosegla;, kar je hotela: postala (je gospodarica iTripolitanije in Cyrenaike. S tem je pa" svojo sredozemsko moč; | zdatno povečala in si priborila v koncertu velesil mnogo odličnejše mesto. Svoji trgovini in industriji je priborila Še novih trgov in novih potov. Afrika, ki postaja vedno bolj eldorado evropskega kapibjla, 'katerega so od drugod, v prvi vrsti iz Amerike, že pregnali, ne bo ostala odtegnjena italijanskemu vplivu. Brez Italije ajli proti Italiji druge drža(vč Afrike ne bodo več delile. Umevno, če bo radi vsega tega navdušenje Italijanov nad vspehom vojske veliko in prekipevajoče.
Skoro ravno tako željno, kajkor Italijani, bodo pozdravili sklep miru Turki, /vsaj .merodajni Grogi. Ce bi ne bilo balkanske vojske, bi se Turčija gotovo Še ne bila udala Italiji tako ceno. Merodajni krogi bi bili mnogo preveč odvisni od razpoloženja mas, ki. nočejo nič slišati o ocMopu j mohamedanskih provinc in bi bilo z ozirom na nestajni notranje-politič-ui položaj z vi o sklepanje miru za Turke zelo težavno. Nevarnost, ki grozi zdaj državi od osovraženih krščanskih balkanskih držav, je te težkoče v prilog turške vlade.odstranila. V silnem navalu dogodkov, ki bodo sedaj privreli pad Tfurčijo, jse bo pozajbilo na izgubo Tripoli tani je. (Vse mišljenje turških podanikov je zdaj osredotočeno na »oje z balkanskimi sosedi, vseli želje gore za zmago nad „(gjauri“, ki se puntajo proti stoletnemu gospodarju — poluni,esepu, zato bo sklep miru vplival olajšano. Radi veliko večje nevarnosti, ki jim grozi doma na Balkanu, bodo pozabili na škodo, ki jih je zadela v 'daljni, vroči Afriki.
Za svojo balkansko'! vojsko si je Turčija s sklepom miru zelo veliko priborila. 'Otresla se je naj-
truste, ki so v Ameriki tisto, kar so v Avstriji karteli. Kakor imajo tam razni karteli proizivajainje in razprodajo skoro vseh obrtnih pridelkov, kakor tudi živil v svojih rokah, ravno talko se to lahko reče tukaj o trustih. Oni potem produktom narekujejo svojevoljno cene. Seveda tako povzročajo potem večjo ali manjšo draginjo na trgu ali v razprodaji, katera priniaša raznovrstnim milijonarjem bogat I dobiček, nižjim slojem pa občutno obtežuje življenje. Torej: povsod stara pesem: kdor je močnejši ali bogatejši, zapoveduj in vladaj, slabši pa garaj in delaj in živi, če imaš sčim, če ne pa pogini!
Osebnost kandidatova ni kaj posebno zanimiva.. Kdor ve, da je bil svoje dni vseučilišči profesor zgodovine in da je sedaj (guverner v državi New-ìersey, si ga zna kmalu tako predstavljati, kar kor v resnici izgleda. Govori dobro, mirno in razločno in z močnim povdarkom v pravem času. O Taftu in Rooselveltu sicer pravijo, da sta. boljša govornika, zlasti poslednji, dai je zelo popularen in da ima veliko privlačno silo v svojih govorih, Cul pa še dozdaj nisem nobenega. Wilson se v svojem goVoru ni dotaknil ne enega, ne drugega, temveč je kakor pravi amerikanški gentleman ostal stvaren in ralzvil svoj program. Vladat bi naj po njegovem programu bila posebna I zaščitniea organiziranemu delavstvu proti raznim pijavkam kapitalizma.
Kdo bo izvoljen predsednikom, je prava uganka dozdaj. Ti vsi trije kiandidatje zatajujejo, da si je vsak svoje zmage gotov. V zadnjem času se javno mnenje precej ugodno izraža, za Wilsonaj, ki pa utegne res priti’ v „belo hišo“, ker so republikanci razcepljeni v Taftovo in Rooseveltovo stranko.
Ti si torej pristaš Rooseveltov, kakor si mi že zadnjič pisal. Jaz se Še nisem za/ nobenega odločil. Odkrito povedano, I da mi je skoro vse enò, ! kdo bo izvoljen, saj nazadnje bo skoro gotovo več ali manj le vse pri sta|rem ostalo. Pri volitala,h veliko obetajo od vseh strani, potem pa ni od nikoder nič, eni nočejo, drugi ne morejo svojih obljub spolniti.
Letnik IV
močnejšega/ sovražnika, ki bi ji bil lahko zadal še smrtne rane v osrčju m si je zavajroVala celo ozadje. Ima zdaj proste roke in lahko vse svoje ne male moči koncentrira proti balkanskim državam. Iz Afrike bodo tudi sedaj prišli lahko na balkansko bojišče v bojih izkušeni turški častniki, kakor Enver bej, in tudi vse turške čete v Mali Aziji in drugod so sedaj proste in se jih bo V veliki večini lahko še rabilo v obrajmbo polumeseca v Evropi. Za balkanske države pomenja sklep miru, da. bo treba podvojene moči in potrojene previdnosti, če bodo hotele doseči kakšne vspehe, B Ji kninska vojska bo sedaj zelo, zelo vroča in kruto težka.
Za svetovni mir pomenja sklep miru precejšno pridobitev. Napetost 'med velesilami je s tem zdatno prenehala. : in lokalizacija balkanske vojske se zdi tem lažja, ker ni nobena velevlast več zapletena v krvavi bojni ples. Nevarnost obstoji po našem mnenju samo v tem, cla bo Tksflija po t ripoli tapskem vs-pehu podžgana postala objestna in začela zopet tiščati v ospredje svoje balkanske aspiracije. (Dobro pri vsem je samo to, da je tripolitajnski pohod stal Italijo mnogo žrtev, kar bo vročo italijansko kri gotovo zelo kalmiralo.
Vojska na Balkanu.
Pretrgane diplomatane zyeze med Turčijo in balkanskimi držatami. — Samo ure nas še ločijo od splošne
vojske,
V petek smo po nemških listih priobčili govor ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa, /v! katerem je podal senzacijonelno izjavo, cla je Bolgarija napovedala Turčiji vojsko. To poročilo vodilnega ogrskega politika, ki smo ga mi, kakor tudi še drugi listi smatrali za resno, se oficijelno ni potrdilo. Bolgarija Turčiji še ni napovedala vojske. A pač pa je Turčija z ozirom na zahteve, 'ki so jih v odgovor na elemareho velesil stavile balkanske dr-žajve, pretrgala z njimi diplomaticne zveze. Tozadevno uradno poročilo iz Carigrada se glasi:
C a* r i g r a. d, dne 15. o k t o b r a. Porta je sklenila o d p o k 1 i ej ati posla, vn i jk e v Zofiji,! Belgrad u i n A t e n a h i n p u -
Praivijo, da bode tudi Taft prišel tu sem govorit. Seveda ga/ pojdem poslušat. Kako mi bo ugajal, bom prihodnjič poročal, kakor tudi, 'kakšen bo izid volitve. Kar se našega, mesta Bridgeport tiče, je gotovo, da dobi Wilson finsko večino, ker je veliki večina volilcev tovarniških in drugih delavcev. Tukaj je namreč silno veliko tovaren. Največje so: tovarna za smodnik in drugo strelivo, ki je do sedaj največja tovarna na celem svetu. 'Druga; i največja tovarna je za izdelovanje Šivalnih strojev „Singer“-jevega sistemai. V njej so za/posleni sporo sami Angleži, mehaniki, ki imajo izvrsten zaslužek oöf 3 clo ó dolarjev na dan. Razim tega je pa Še vse polni tovaren za železnino, srebrnino, avtomobile, gramofone itd. Mesto je v primeri z New-Yorkom majhno, šteje seo/aj 104.000 prebivalcev, pa ima lepo bodočnost, ker Število prebivalstva silno hitro n,9/rašjča, V zadnjem deseteletju se je 'število prebivalcev za več kakor 100% pomnožilo.
Za smeh.
Resnično.
„Popiši mi svoje življenje in povej mi odkrito, kaj Te je pripeljalo v zapor?“
„’Žandar!“
Merilo.
-ej/sjog nuiofOAj s/ ; ip[9j eoo tapos ud os fey“ mu spričevalu?“
„Malo bolj jjm je že moralo ugajati, kakor poprejšnje, udarili so me samo parkrat.“
Znamenje.
Stotnik (pri vaji z enoletnimi prostovoljci nadporočniku) :
.,«Poglejte tega prostovoljca Kleišnika, ta | fant mora biti jako zaljubljen. 'Kakor hitro se komandira „pokleknite!“, jpoklekne in roko drži pa tudi že na — srcu.“
štiti t ai m samo enega, t a j n i k a, fkj x1 naj varuje arhive, 'Z a j u t r i se pn ca kuje ultimatum t r, eli b a 1 k a n s k i hi držav. ■
Formelno s tem še ni napovedana vojska, toda faktično ne pomenja to nie drugega, kakor [da se labko vsak liip pričnejo ! krvave sovražnosti Zm&r gujoče prodiranje Črnogorcev, 'ki res I z velikansko bravuro z navdušenjem in pogumom] hite od zmage do zmäige, tudi ne bo ostalo ( brez. vpliva na druge balkanske narode. Vsi dvomi in pomisleki, ki se še vedno čujejo, češ, da ne bo vojske, so prazni:	če
se ni že vnela vojska na celi črti, 'pa pričakujemo to lahko vsak hip,, Diplomanti nimajo na Balkanu nobene bieseke več, govore in bodo govorili še dolgo samo meči in puške. Turčija pretrgala! diplomatske zveze z balkanskimi državami.
Poročila iz Carigrada pravijo:
Turčija je storila odločilen korak. Turški ministrski svet je imel včeraj,, dne 15. t. m, sejo, ki je trajala celih 10 ur. Ministrski svet je sklenil, da takoj odpokliče svoje poslanike iz Zofije, Belgrapa in Aten, kakor tudi vso dotično poslaniško osobje. Na noto Bolgarije pa Turčija sploh ne da nobenega odgovora.
Vojno stanje je s tem postalo z današnjim dnevom oficijelno, vojska se [začne danes na celi Črti, Poslopja poslanikov v Carigradu stražijo močne policijske straže. Bolgarski, srbski in črnogorski državni podaniki v Turčiji so izročeni varstvu ruskega, grški podaniki pa varstvu nemškega poslanika v C ap gradu.
Danes pričakuje Turčija ultimatum balkanskih držav.
Narodne zahteve balkanskih
Nota balkanskih držav 1 vsebuje 1 naslednje točke in sicer:
1.	Potrdilo etnografične avtonomije posameznih narodnosti cele države z vsemi njenimi posledicami,
2.	Proporčno zastopstvo1 vsake narodnosti v turškem parlamentu.
3.	[Enakopravnost krščanskih Šol! zi otomanskimi.	! I Tli
4.	Obvezno dolžnost visoke porte, da ne spremeni etnografičnega znajčaja provinc.
5.	.Regionalno1 novačenje Grkdv za vojaško službo.
6.	Reorganizacija žandarmerije v vseh vilaje-tih evropske Turčije pod enim poveljstvom Švic,farskih ali belgijskih organizatorjev.
7.	Imenovanje Švicarskih ali belgijskih vali-jev, katere morajo priznati velevlasti in katerim so pridjani izvoljeni generalni svetovalci.
8.	Ustanovitev ndjvišjega svetóyalstva pri velikem veziratu, v jednakem številu iz kristjanov in moslimov v svrho nadzorovanja, da se izvedejo te reforme. Poslanikom velesil in poslanikom balkanskih držav pai pripade nalloga, da nadzorujejo delovanje najvišjega svetovalstva.
Čraogorsko-iurška vojski. — Črnogorci zmagujejo.
Črnogorska armada, je prekoračila v treh kolonah črnogorsko-turško mejo.
Zahodna kolona,
kateri poveljuje vojni minister Marjanovič, ( je prodrla ob južnem bregu Skaderskega jezera od zahoda* po Bojani, vzela Bojano in se pripravlja na napad trdnjave Skader ob Skaderskem jpzeru. Glavna utrdba Skadra je Taraboš, ki je oborožena z velikimi trdnjavskimi topovi. Premagati se zamore le z obstreljevanjem težkih topov. {Črnogorcem se je po ljutih bojin posrečilo prodreti 1500 metrov (pred Taraboš, kjer se vrše neprestani boji. Ce pade Taraboš, je tudi zapečatena usoda Skadra. Po najnovejših vesteh se je že posrečilo Crnogorcem, osvojiti si enp Šanco na Tarabošu.
Južna kolona,
kateri poveljuje sam črnogorski prestolonaslednik princ Danilo, je, kakor znajno, zmagonosno prodirala proti Sipčaniku, Vranji in Gradiču, katere utrdbe so padle v roke Črnogorcev in prodrla do dobro utrjenega mesta Tuzi. Ker so se polastili Črnogorci vseh utrdb okrog Tuzija, se tudi ta trdnjava ni mogla dolgo držati; padla je 'dne 14. t. m. dopoldne. S padcem Tuzija so dosegli Crnogorci velik vspeh. Trdnjava Tuzi je prenehala biti v turški oblasti in nad mestom vihra zmagonosno črnogorska zastava. Vjetih je 5000 mož posadke. V trdnjavi je več. topov, med temi trije angleškega in dva nemškega ’iztvora, ki so pa vsled črnogorskih krogelj vsi močno poškodovani, nadalje 8 mitrajjlez, 7000 pušek, veliko konj, 800 šotorov in živila za 10 dni. Posadka je Štela 6 nizamskih bataljonov. Tri bataljone vjete posadke so popoldne odVedli v Podgorico. Popoldne istega dne se je vršil ob svirauju godbe vhod zmagonosnih črnogorskih čet v mesto Tuzi.
Severna kolona,
pod generalom Vukotičem, je pa zmagonosno prodrla do mesta Berane. Vse utrdbe pred Berano, kakor Bjelopolje, gora Viizitor in Guzinje, so padle v oblast Crnogorcem, tako da morebiti tudi Berane že kmalu padejo.
Vsled zmag junaških Črnogorcev VLadja nepopisno navdušenje. Razpoloženje je v Crnigori izvrstno. Kralju prihajajo od vseh strani brzojavne čestitke, osobito od angleških listov.
Kaj s e id a j ?
Ker so Crnogorci zavzeli Že vse pozicije nad* Guzinjem in goro Visitor ter osvojili 4 topove, mno-
go pufek in 2 zastavi, napreduje operacija proti Be-ranom tako izvrstno, da je vsajk čas pričakovati, da pade tudi ta močna trdnjava.
S padcem Tuzija je dana Crnogorcem prosta pot do Skatira. Mesto Skader spominja Crnogorce na ono slavno srbsko dobo, ko je še to mesto spadalo v času starosrbskega carstva pod Veliko Srbijo. Toda zgodovina Skadra je še mnogo starejša. Skader je bilo nekdaj 'prestolno mesto kralja] Genti j a ilirskega in je bilo za časa rimskega cesarja Dioklecijana glavno mesto nove rimske province Praevialis. Po usodepolni, vojski na Kosovem polju je prišlo to mesto v oblast Benečanov. Na Skader so Turki hudo pritiskali, lodai zamauj, mesto je kljubovalo napadom mogočnega turškega sultajna Mohameda. Benečani so mesto leta 1479 prostovoljno odstopili Turkom. Se za časa rusko-jturške vojske je štelo mesto
85.000	prebivalcev, a to število se je sedaj skrčilo na 20.000.
Zgube Črnogorcev in T) u r k o v.
Črnogorci so imeli do nedelje 148 mrtvih in pa 582 ranjenih, Turki pa 680 mrtvih, 902 ranjenih in 126 ujetih.
Srbija,
Skupščina je sprejela vladno predlogo, ki dovoljuje vladi izvanredni klredit v žnesku 44,800.000 dinarjev za armado, nadalje vladno predlogo glede moratorija, katerega veljavnost se razteza na najemninske pogodbe pod orožje poklicanega moštva.
V C >a| r i g r a d u prijeti Bolgari.
„jLokalanzeiger“*. poroča iz Carigrada: 'Zaprli so Bolgara Popova iz Plovdiva], [ker, so našli pri njem neke spise, ki so ga baje zelo kompromitirali.
V Armeniji se boje klanjlakrist-j a n o v.
Vali v Adani < nujno prosi za vojaško pomoč, ker se boji, [da prično moh amedapci klati tamošnje kristjane.
H ,	Turki in Laki,
Turki prevažajo vojake 1 iz Smirne v Evropo po morju. Italijani turškili vojašMh transportov nič ne ovirajo.
i Podrobnosti o začetku vojske.
„Slovencu“ pišejo iz Cetinja:
Cetinje je skoraj prazno. Od 16. do 60. leta je šlo vse v vojsko. Deca in starčki ter žene pa doma nestrpno pričakujejo poročil z bojišča in ponosno pa jim sijejo oči, ko bero o samih zmagah. (Ko je armada v pondeljek odšla iz Cetinja na bojišče, je pa kralj Nikita šel med množico na trgu in ji rekel: „Molite Boga, da se vsi vrnejo.“ Vse je bilo ginjeno, vendar žene in sestre Iniso jokale. [Črnogorec veli, da je greh plakati, fca'dar se v boj ide. V torek dopoldne se je 'odpeljal (na bojišče kralj Nikolaj s svojim spremstvom. Prodno je stopil v avtomobil, se je prekrižal, istotako spremstvo. Kralj sploh ob vsaki priliki pGkaže svojo globoko vernost.
Ko se je začel boj, je bil kralj navzoč. Na konju je jahal |na Gorico, stopil s konja in Šel na najvišje mesto, odkoder se je vse videloi. Prvi strel je izpalil knez Peter. Ko je strel padel, bil je veličasten prizor. Kralj je snel svojo kapo in se prekrižal, istotako vsi, ki so tbili okoli njega, godba pa je zaisvirala: „Onamo, onamo za brda ona!“ Pripomnimo še, da je to pesem zložil sam Črnogorski kralj Nikita,
Prvi strel je zadel v š ata co turške baterije in povzročil velik dim. Potem so začele padati granate druga za drugo v turško utrdbo Flaninico.
Witte S a s o h o v naslednik?
„iVossische Zeitung“' poroča iz Peterburga : V poučenih krogih se zatrjuje, da, je Sasonovo stališče o mfo jjano. Car j'e pozval Witte ja, ki se m|udi v Bi avizu, najj se vrne na Rusko. Mogoče je, da poveri car Witteju zunanje (ministrstvo. Krogi, ki so z Wittejem v zvezi, trde, da je to mogoče. Car je pozval k sebi tudi Sasonova in Kokovceva.
Avstrijski v.o j a k v j e t o d T u ir k o v. — Enega avstrijskega* desetnika] so Turki ustrelili,
Z Lloydovim parnikom „Graz“ se je pripeljal prostak Peter Kutschera 86. pešpolka,1 M je Stacioniran v Uvacu, v Trst. Kutschera je bil pod* poveljstvom nekega desetnika s tremi vojaki na patrulji ob meji. Patruljo so pa zahrbtno napadli zai skalo poskriti trije turšM orožniki, ustrelili desetnika, Peter Kutschero pa prijeli. Avstrijskega vojaka so odvedli v Carigrad, kjer so ga v ječo zaprli. Cez dva meseca so ga pa izven ječe za delo porabili. Ob neki priliki je Kutschera ulšel v avstrijski generalni konzulat, kjer se je končalo njegovo trpljenje. Konzulat je Kutschero, 13 je še nosil avstrijsko vojaško obleko, odposlal v Trst, kjer se je predstavil vojaški oblasti.
Brzojav princa Petra.
Crnogorski princ Peter, ki je v prejšnjih letih posečal višjo Šolo v Heidelbergu, je poslal svojemu prejšnjemu učitelju z bojišlča pri Podgorici naslednji brzojav: „(Tri dni v srditem boju, smo sovražnika na vsej črti vrgli nazaj, ( Sovra/žne trdnjjave in topovi so padli v naše roke. Mnogo sovražnih oficirjev in tudi vojakov smo Meli. jS pozdravom: Princ Peter.“
Angleški balkanski komite! in b a 1-kanska vojna.
Angleški balkanski komite je izdal izjavo, ki pravi med drugim, I da nosi odgovornost za) sedanje dogodke na Balkanu ‘Anglija, ker je ta dala Turčiji na be rol inske m kongresu oproščene pokrajine nazaj
Sed(aj je prišel čas, zopet osvoboditi te podjarmljene narode.
A p a t o I s k i ! turški* bataljoni [se v o *-z i j o v Evropo.
120 anatolskih bataljonov, (katerih vsak šteje 1000 mož, se prepelje po anatolski železnici v evropsko Turčijo. Vsak dan se pripelje v Carigrad po 12 bataljonov.
Socialisti proti vojski.
Socialdemokraticna glasila]1 priobčujejo neki skupen proglas vseh avstrijskih socialistov, M ' podaja stališče socialistične stranke ) napram ! balkanskim dogodkom in končuje s klicem: „Balkan — Balkancem ! “
Grška je mobilizirana.
Grška armada, ki je demobilizirana,, šteje zdaj
125.000	mož. Z izseljenci, prostovoljci! In z letnikom 1912, pa skoči število na 170.000 mož.
Bosanski mohargedanci za Turčijo.
Mnogo ml aditi moslimov se je javilo turškemu generalnemu konzulu v Sarajevu s prošnjo, da bi se smeli udeležiti vojne na turški strani. Konzul jim je pa rekel, da si morajo prej izposlovati dovoljenje bosanske vlade, ki ga seveda ne dobijo.
Dr. K r a m a) r o položaj u.
„(Narodni Listy“ priobčujejo članek' iz peresa dr. Karola Kramarja, v katerem] pravi ta češki politik:
,„CeŠka delegacija gre sedajj hudim čašom nasproti, ker prevzema, težko odgovornost j za bodočnost češkega naroda. Ce bi sedaj nastala na Balkanu vojna, potem, gre za našo 'svobodo. Ne maramo o tem natančneje govoriti, Ga avstrijski patrijot mora svariti vlado pred t nepremišljenim 1 korakom. Cehi moramo pokazati, d*a hočemo imeti mirno in pošjteno Avstrijo, katere najboljši steber so Cehi. Želimo, da se Avstrija ; ne podaja na pot, ki bi odločil o njeni usodi. Kot možje, ki se ničesar ne bojimo, moramo na glas povedati, da vojna ni zadeva nekaterih visokih funkcijonarjev, ampak breme narodovo,, ki hoče in more vedeti, I zakaj bi daroval {krvave ■' žrtve. Narod'! morajo vedeti, kakega pomen a so žrtve, M jih povzroči slaba budimpešjtainska ali paj dunajska politika.“
Bojna t o r i Š č a.
Crnagora se je prva: odločila in napovedala je Turčiji vojsko. Prvotno so javile brzojavke, da je prekoračila vzhodno mejo in da je baje zasedla že Berano. Kmalu nato je pa prišla vest, 1 daj se vrše boji ob južni meji. Od Podgorice, kjer so se zbrali, so odkorakali Crnogorci ' v dveh kolonah. 'Ena je prodirala mimo Dečica proti Tuzi, katere so Crnogorci po ljutih bojih že dobili v svojo oblast. Druga kolona pa prodira preko Virp az ar j a,—B ari ob najjužnejšem delu Crnegore proti Skadru. Sedajj se pa še poroča, da so zasedli Crnogorci klance in tuidi goro Vizitor in si s tem pripravili pot do Guzinja. Gora Vizitor je 2200 metrov visoka in leži med Berano in Tiuzijem. Ugotovljeno je torej, da še prodira četrta kolona v Turčijo in sicer po jreki Limi navzgor proti Guzinjam. Cr,nogorcemj je tu prodiranje zelo olajšano, ker bivajo tukaj katoliški Albanci, JVlalisori, Grudi, Kastrati in Hoti.
Glejde drugih balkanskih držav se pa] zamore govoriti le o bodočih bojiščih, 'ker vojska še ni izbruhnila. Sicer so pa (že udrle dne 14. t. m., ob 6. uri zvečer turške čete pri Ristovacu čez srbskb mejo, kjer se že vrši boj med turškimi in srbtekimi četami. Ta kor,a|k Turčije je v Srbiji zelo osupnil, in srbski kralj Peter je vidno vzburjen sprejel poročilo o 'ieiii. Turčija ima baje okrog Stkoplja pod .generta-lom Čeki pašo zbranih 100.000 mož, vsaj toliko je pa tudi Srbov v Nišu in Paški. Proti Skoplju še pa tudi lahko operirajo bolgarske čete, ki so zbrane pri Zofiji, približno 80.000 mož.
Glaivna bolgarska bojna moč, 15*0.000 mož, je pa pripravljena, da odrine proti IMnopolju, kakor hitro bo vojska napovedana.
Vsled tega je pa tudi turški general 'Afodulah paša od 150.000 mož, kateri taborijo v Dr in opol ju, odposlal eno divizijo v trdnjavo Mustafa paša.
Kakor se glase poročila iz Srbije, Bolgarije in Turčije, so vse te armade pripravljene, da| se spopadejo, kakor hitro bo napovedana vojska.
Srbija ima zbrainih 824.000 mož Ì in ' še 70.000 mož bo z;brajla v najkrajšem času. (Prostovoljcev se je priglasilo toliko število, da jih morajo razdeliti v več različnih oddelkov in še ne morejo vseh v vojno armado sprejeti.
K r a 1 j* N i k o 1 a o d' p u §1 č a.
CrnogorsM kralj Nikola se jje poravnal s svojimi sorodniki, med' njimi z vojvodo Petrovičem in z bivšim ministrskim, predsednikom Radovičem, ki je bil izpuščen iz ječe, v katero je bil obsojen radi neke bombaške pravde.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor
Nemški in slovenski liberalni listi 'j poročajo: „Ustavoverno veleposestvo najdalj uje s svojimi poizkusi, napraviti deželni zbor delazmožen, Slovenci so se izjavili, da so pripravljeni, stopiti z nemško večino v pogajanja najdi najbolj perečih vprašanj. V soboto, dne 12. t. m. se je vršilo v deželni hiši v Gradcu posvetovanje nemšjko-inacipnalnih poslancev, ki so se bavili s predlogi veleposestnikov. Prišlo ni do nobenega ìzakljucka nadi raznih formalnih vpra-
sanj. Upi, da, 1k> postal deželni zbor 'delazmožen, so zelo mali. ,Najbrže bo prišlo še vi tem leta do razpusta deželnega zbora.“
V tem smislu se glase poročila vseh listov. V: kolikor mi izvemo iz krogov: naših poslancev, poročilo ni popolnoma resnično, ker se bodo ’ pogajanja še nadaljevala. Poročilo je menda izšlo'( iz vladnih krogov, ker vlada s svjojim pafeiynim stališčem precej ovira napredek sedanjih pogajanj.
Državni zbor.
Državni zbor je sklican na torek, dne 22. oktobra, ob 11. uri dopoldne, k seji. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo zdravstvenega odseka o zakonu, ki zadeva razširjenje nalezljivih bolezni. ’2, Prvo branje vladne predloge o zakonu radi obrtnih gospodarskih zadrug. 3. ' Prvo branje o zakonski predlogi, ki zadeva ustanovitev splošnegai, kreditnega zavoda za obrtne in gospodarske zadkuge.
Delegacije.
Delegacije pridno zborujejo ’ dan za dnem, a radi vojske ne vzbujajo nobenega pravega zapimiapja. V pondeljek in torek so se vršile plenarne seje. Na dnevnem redu so bili vojaški proračuni. Govorilo je več delegatov. Kakor rudeča nit se je vlekel skozi govore vseh razun socialdemokratov, ; povdapek, da je treba v sedanjih resnih dnevih skrbeti za močno armado. Včeraj je bil vojni proračun z vsemi naknadnimi krediti sprejet. Enodušnost, s katero glasujejo vsi delegati — tudi v ogrski delegaciji V-J za nove vladine vojaške zabteive, kaže, da je politična atmosfera zelo, zelo napeta.
Tržaški Slovenci proti komisarijatu na Hrvaškem.
Na shodu tržaškega političnega društva „Edinost“ v nedeljo, dne, 13. t. m. v Trstu so bile ^prejete resolucije, ki zahtevajo ! ustanovitev slovenskih Šol v Trstu in odpravo komisarijata na Hrvaškem. Nadalje je bila sprejeta posebna resolucija, v kateri se izrekajjo tople simpatije za Svobodo se borečim balkanskim narodom.
Raznoterosti.
Iz finančne službe. 1 Prestavljen ) j{, finančni svetnik! Robert pl. Formajcher iz Maribora v Bruck ob 'Muri.
Iz srednješolske službe. Deželni odbor štajerski je pomaknil profesorja ! na deželni gimnaziji v Ptuju dr. 'Jožefa Komljaneca in dr, Adoifa Brauner-ja v osmi činovni razred, učitelja na tamošnji pripravnici Franca Misehkonigga' ! pa v deveti činovni razred.
P. n. župnijskim uradom in častitim gospodom duhovnikom javi tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da, se nova knjiga „Berila in sv. Evangeliji“ ' dobi in naroča le v kn.-šk. ordinari atski pisarni in ne ' v tiskarni.
Iz južne železnice. Prestavljeni so: Fran Urban, pristafv iz Spittala na Ponikvo; Jože! Kobenc, pristav, iz Celja v Maribor; Karol öjroszy, posteje-načelnik, iz Sevnice v Brežice ; Franc Roznten, pristav, iz Blumaua v Bistrico; Jožef Princ, aspirant, iz Bistrice v Blumjau; 'Julij Rjamšak, 'aspirant, iz Mixnitz v Blumau; Vladimir Urban, pristav, iz Cmu-reka v Köflach; Rihard Maitiasch, provizorični pri-stalv, iz Tpofaicha f y Ljutomer; Marcel Jenčič, po-stajjenačelnik, iz Opčine v Sevnico; Jožef Gostiša, revident in prometni kontrolor, iz Ziidjanega mosta v Trst; 'Janez Cesar, adjunkt. iz Velikovca-Sinčevesi v Bozen-Griez; Jožef Jenko, pristav, iz Pliberka v Velikovec-Sinčoves; 'Jožef Černe, pristav, iz Spodnjega Dravograda v Hrastnik; Albin Knobloch, aspirant, iz Slov. Bistrice v Branzpll ; Franc Müller, - aspirant, iz Sevnice v San Michele in Jožef Franz, aspirant, iz Klamm-Schottwien v Cmurek.
Cesar za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. V soboto se je vršil običajni delegacijski dine, ki ga priredi cesar vsakokrat proti koncu dele-gacijskega zasedanja za delegate in 1 druge visoke o-sebnosti. Udeležil se ga je med drugimi tudi dr. Ty.. Šušteršič, katerega je cesar odlikoval z nagovorom. Za1 nas najzanimivejše je, da je prišla pri tem dine-ju v razgovor tudi delazmožnost f našega deželnega zbora. Nasproti krščansko-sociaJinemu delegatu Hu-berju je cesar izrekel željo, jda bi postal (štajerski deželni zbor delazmožen. Svetujemo nemškim nacio* nalcem, naj si cesarjevo željo dobro zapomnijo. Oni so s svojo pristranostjo, krivičnostjo in kažnjivo lahkomiselnostjo prisilili naše poslance, da so segli po obstrukcijskem orožju. Oni naj tudi sedaj vpošteva-jo željo, izraženo na najmerodaijnejšem mestu in nai omogočijo delovanje dež. zbora.
Hrvaško-slovensko slavje, ki se vrli ?v prihodnjo nedeljo, dne 20. oktobra, v Ljubljani, 'obeta biti sijajno. Obojestranski poslanci pridejo polnoštevilno,, Za komers v nedeljo zvečer vljadai veliko zanimanje. V soboto zvečer je sestanek hrvaških pravaških in naših slovenskih' časnikarjev, ki bo razpravljaj! važne zadeve.
Za, Sokole. 'Slovenska sokolska zvezia priobčuje v „Slov. Najrodu“ poziv na vse brate Sokole, da. se poslužujejo ciril-metodovih vžigalic — „kar bode tudi Sokolom v prid.“ [Ce se dobro spominjajmo, je nekdaj bila Ciril-Metodova 'družba! ( narodni obrambi ob n emško-slo venski meji namenjena, sedaj je 'Sokolom v prid. Tempora mutantur et nos mutamur in illis.
O felix Austria! je i človek ! nehote- ' vskliknil včeraj ob sledečem prizoru; Ojpoldne se je iz Frie-dau-ove gostilne (zraven naše tiskarne v Mariboru) prigugala družba skrokanih vojakovj-novincev. 'Stopili so v pripravljen voz in zapeli kar se je dalo „iz srcaf — „Pie ,Wacht am Rhein.“ Posebnega komentarja k temu resničnemu dogodku menda ni tre-b4 !S posebnim veseljem lahko gleda našai srečna Avstrija v prihoiänjost, če bodo stali na njenem bralniku ljudje, ki so tako patrijotično vzgojeni 1 Po zunanjosti soditi, so bili to ljudje, ki jih ima „Stajere“ na vesti. Žalostna natm majka.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: profesor Vreže 10 K, posojilnica v 'Mariboru namesto venca na grob poštpega nadkontrolorja gospoda Franca Pajv-liča 20 K; hranilnica v Šmarju 50 K; jarhjdijakon Hrastelj Fr.. 10 K; Jorovšek Fr., gim. profesor, 20 K; dr, Rosina 10 K, J. Kovačič v imenu šentlenart-Skega okrajnega ! učiteljskega društva! namesto venca na grob riajnega gospoda nadučitelja M. Rajjšpa 10 K, Horvat, kmet pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, 20 litrov fižole, 1 vrečo krompirja, f 15 kg moke, 20 jajc, Sijaneo, kmet, 1 vrečo krompirja^ — Vsem p. n. dobrotnikom in dobrotnicam stoteri: Bog plati!
Za „Slovensko Stražo“ je darovala Ana Matjašič o'd Sv. 'Jurija v Slov. goricah svoj prvi dve-kronski novce. Mladenke Dekliške zvez©', .ppidno posnemajte!,
Atentat na Roosevelta. V Milwaukee-ju r v a-meriških Združenih državah je socialist J. Schraink streljal nai predsedniškega kandidata (Roosevelta in ga ranil v prsa. 'Roosevelt se je vkljub temu podal na shod, katerega je ’napovedal, in je imel celo nro trajajoč govor. Kroglja je obtičala tri palce globoko v mesu nad desetim rebrom, toda pljuč ! ni ranila. Ko bo prijeli Schranka, ga je hotelo ljdustvo, linčati. Pri njemu so našli pisma, ki upravičujejo domnevo, da mož ni pri pameti.
Shodi.
St. Janž na Dravskem polju.
Kakor smo že kratko javili, se je vršil pri nap v nedeljo, dne 13. oktobra, lepo uspeli shod4 naše Slovenske kmečke zveze. Otvoril ga je poslanec g. Mihael Brenčič, ki je pozdravil ; mnogoštevilne zborovalce in predlagal za predsednika častitega g. župnika Škorjanca. Gospod predsednik kratko pozdravi in odda tifato besedo gospodu državnemu poslancu, ki obširno poroča o nameravani zgradbi kanala v Dravi. Gdvornik poučuje, kako se naj ljudstvo drži pri cenitvi posestev, glede hiš in dvorišč, cest, mostov, posebno pa glede regulacije Drave. In nato poročfc govornik^ še obširno o delovanju v državnem zboru. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali! in so s svojim' pritrjevanjem odobravali njegovo delovanje, kakor tudi, 'delovanje ostalih poslancev Slovenske kmečke zvezie. Ro poldrugo uro trajajočem govoru zaključi! gospod predsednik zborovanje.
•	Itajersk©.
Maribor. 'Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 20. oktobra, se predstavlja: („V civilu“, burka v 1 dejanju, spisal Gustav Kajdelburg, poslovenil E. N., in „Vzbujeni ley“, komična opereta v 1 dejanju, poslovenil Jakob Alešovec, godba J. Brandlova. Sodeluje godba Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob pol sedmi uri. Zjačetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Prihodnja predstava v nedeljo, ‘dne 3. nov. ob pol 8. uri zvečer: „’Mati“, drama v 3 dejanjih.
Ptuj. Prav z lepimi beseofami se je poslovil br. Rudolf Novak, član tukajšnjega, Orla, od. našega duhovnega voditelja in od’ bratov Orlov. Rekel je: „Cesar me je poklical. Potrdil me je za vojaka. Marsikateri mladenič je nevoljen, Če mora k vojakom. A jaz grem 1 z vsem veseljem. iDozdaj sem se bojeval zoper narodne sojvražnike; sedaj se pa bo treba tudi za domovino!“ Mi bratje Orli mu kličemo v spomin :	Ostani, preidra,gì brat, 1 v bodoče zvest našim
načelom in naukom Gospodovim.
Ljutomer. 'Zvedeli !smo, fda je gospod c. kr. okrajni glavar nedlafvno' poslsjl popravek v „Slovenca.“ V „Straži“ od dne 4. oktobra t. 1. je bilo tudi marsikaj za njega. Nismo slišali o kakšnem popravku. JV „!Slo\jencü“ je komarje precejal, iiz „Straže“ je kamele požiral, kakor bi se izrajžili s slovenskim pregovorom.
Celje. iTiombolo priredi ‘društvo za varsivo in oskrbovanje otrok v celjskem okraju ,v nedeljo, Sne 20. t. m., ob 3. uri popoldne, pri „Belem volu“ v korist zanemarjene in bedne mladine. Društvo se je že delj čajsa trudilo, pridobiti ^veliko in lepih dobitkov, kar se mu je tudi po darežljivosti in požrtvovalnosti dobrotnikov posrečilo tako, da bode lahko vsak, kogar že ni sreča popolnoma zapustila, hesel domov svoj dobitek. Prvo darilo je velika vreča najfinejše moke, drugi dobitek je stožec sladkorja. Dalje so še 3 kg kave, 15 kg riža, tudi srebrna ,ura je na razpolago. Kakor je videti, so dobitki povsem praktične vrednosti, pa ne samo navedeni, temveč vsi j (nad 100) do zadnjega. Zanimanje je veliko i vsepovsod. Pridite torej vsi, ki vam je nia \ srcu > bedna naša mladina.
Griže. Dne 24. sebtembra t,. 1. smo imeli pri nas občinske volitve, tt z volj eni so bili sami odlični pristaši naše Slovenske kmečke zveze, ( kateri so si v nedeljo, dne 13, t. m, izvolili zopet prejšnjega za blagor naše občine nad vse vnetega župana g. Stefana Pikl-a.
Rečica. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. oktobra Slomšekovo slavnost pri gospodu Štiglicu. Začetek popoldne po večernicah. Na vsporedu je slavnostni govor, ki ga ima profesor g. dr, Hohnjeo, petje, deklamacije in gledališka igra. Pridite!
Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 14. t. m. je zgorel na cesti v HrpŠovcu / avtomobil ! ali samodrč neke šmarske zajkonske dvojice. 'Bila je nevarnost, da bi se vnela tudi kaka hiša ob cesti. — Dmrla je mlaidelnkai Marija Blausteiner dne 13. t, m. — Vojake služit je šlo od nas 30 novincev. S slovenskimi trobojnicami na prsih so se odpeljali [ na svoja mesta, — Poginil je vol kmeta Spolofnaka v Repnem. Ker ga naš živinozdravjnik, (čeprav naprošen, ni prišel gledat, so vola v nedeljo zvečer prevlekli dol v St. Jurij. A živinozdravnika ni bilo doma, ampak bil je na lovu. Prišel je še le, ko ni bilo mogoče jveč pomagati. Ce noče iti prerok h gori, mora iti gora h preroku. Celo nedeljo so živinozdravnika čaikali, tako da Še v cerkev niso mogli. Se eden živinozdra-vnik v St. Juriju bi čisto lahko shajjal.
Lesni ca pri 'Ormožu. V noči od petka na soboto je grozen požar uničil gospodarska in druga poslopja gospoda župana Hajbjaniča. 'Zgorela r je vsa krma, gospodarsko orodje in goveja živina. Skoda jo velikanska.
Trbovlje. Pri našem premogokopu je ta teden med delavci pr,a|v živahen razgovor, ker bo prihodnjo nedeljo, dne 20, t. m. volitev rudarske zadruge (delegatov) ali delavskih zastopnikov in sicer je izvoliti 35 rednih ip 35 namestnikov, (Pri i tej vafžni stvari se dosedanji zastopniki zelo trudijo in agitirajo, da bi bili zopet izvoljeni, 'Ziakaj ne, saj vsak hrepeni, rda bi pri tem dobil kako lahko službico, da bi postal mogoče kak paznik, da bi potem pri ‘drugih delavcih lahko sitnaril, ali paf strojevodja na kakem bencin-motorju, a4a bi bil bolj gosposki in bi pozabil biti rudar. (Večina d’elajVßtvä ! to igro že dalje časa z bistrim očesom opazuje in mu ni ostalo prikrito, da vsakteri, 'kakor hitro postlane, oziroma je izvoljen za delavskega zastopnika, si takoj želi rumene svetilke. Kakor je razvidno, so si sedaj pri volitvah socialdemokrati sami med seboj v laseh, — ker mnogi to mešetairstvo sami sprevidijo in jim je jasno, ‘da se ne gre tu za delavsko zastopstvo, ampak za lasten obstanek. Za razne potrebne skrbi se ne zmenijo, a pri vsem tem se pa Še hivalijo, kaj že vse za delavce naredijo. Kakor nam je znano, se še niti polovica socialdemokratov ne bb udeležila volitve. Naši krščanski socialci bodo, mislimo, toliko pametni, ,da bodo razvid eli, da so vse rumene svetilke že zavzeli socialdemokrati, fda je torej bolj zasigu-ran žuljav kruh, kakor pazniška svetilka!
Primorsko.
500 metrov nad Trstom se je pojavil v soboto, ‘dne 12. t. m., leroplian, ki je obkroževal v velikih zračnih lokih celo mesto. Eroplan je vzbudil po celem mestu in okopci veliko pozornost. Letalec je bil tržaški avijatik Vidmar, ki se mudi sedaj v -Tržiču, kjer prireja jaivne polete.
Vojaški avijatiM. Koncem tega meseca se zopet povrnejo v Gorico častniki-ajvijatiki ' z ' eroplani in prideljenim moštfvom. Poveljeval bo avijatienemu oddelku nadporočnik Stohanzl. Vseh ' častnikov-avi-jatikov, ki se nastanejo v Gorici, je 21, vseh eropla-nov je le Šest, a kakor dozuajajmo, se avijatiena postaja na Velikih Roj cab) še letošnjo! zimo izdatno razširi.
Nadvojvodinja se nastani V Gorici. Grof Wald-burg, nadporočnik pri dragonskem polku Car Nikolaj, ki je nastr/njen v Gorici, (je kupil vilo Brunetti na Solkanski cesti. Kakor znano, fee je grof WajTd-bur,g ; nedavno ] poročil z isadvojvodinjo 1 Elizabeto Frančiško. Visoki par bo od sedaj naprej stalno bival v Gorici.
Razgled po svetu.
Moč pogleda. Slavni krotilec levov Amburg je bil nekega dne v gostilni od znanca vprašan, kako vendar počne, da ima tako veliko oblast nad zveri-natmi,. „Pokažem jim, da se jih prav nič ne bojim“, odgovori, „in imam vedno oko vanje uprto. Počakajte, takoj Vam hočem dokajzati, ' kako silno moč ima moj pogled.“1 S temi besedami pokaže na nekega go-spodiat, ki je sedel) pri sosedni mizi' in ’nadaljuje: „Ali vidite onega moža? Takoj ga bom prisilil, da pride k meni, ne da bi izpregovoril z njim kako besedo.“ Krotilec levov; se nato ozre na omenjenega gospocte zelo Ostro in napeto. Dalje časa strmi tako vanj. Kmalu se dvigne neznanec ' s svojega sedeža in gre počasi proti krotilcu levov. ; |Ko ' pride čisto blizo in Amburg še vedno strmi vapj, vzdigne tujec ugno svojo roko in priloži Amiburgu krepko klofuto in Čisto mirno pristavi: „Ce boste še naprej tako zijali va im e, dobite takoj še eno.“ lAmburg menda poslej ni več poskušal moči svojega: poglejte pri — ljudeh..
isp, M !r mm i žejnim Aratosi. :: tlissi za šrafiranja frk. :: Mijs m%m%m spsmsnliie in m monnsitstslna In stai-“ — mm dtis ii m- hs ifiazeisslisp matanjala, *s ss Finii zi Äts'd li PMteRsga marmorja. :: yeliP »logi Szptaslpiiff nifralsntk spnmenihos. :: Najniži usni. :: Hoianfnl ss ss plačilni mm- •” Haračila sz izupšajija tssna. ss ss M! In sMisini proračun! kraipMiia.
ImjifM: Ksmnoseilea družba ti C©IIe,
Franc Pleteriek
Zaloga
Maribor,
Koroška , ,w< cesta 10. POnIStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
N a r o e i t e v; ameriških trti za plačilo iz združenih drzavnih!in deželnih nasadov za n ai s ,a d n o 'dobo 1912-1913.
Štajerski deželni odbor ((bo imel na prodaj v prihoknji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer:	r- k i j. iti 1 Hill!
1.	600.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belejga burgundca, zelenčiča, rumenega, šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega .traminca, renske grašetvine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo.
2.	200.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Monjtikole.
3.	2,500.000 ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goetheja Štev. .9.
Cena trtajm je:
I.	jl’000 komadov cepljencev 200 K za imovite posestnike, 140 K za vse druge.
II.	1000 komadov korenjakov 24 K za imovite posestnike, 16 K za vse druge.
III.	1000 komadov ključev 10 K.
Deželni odbor f si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih (naročil.
Naročila na te trte ! naj se vložijo 1 do dne 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske upade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi.
Občinski predstojniki mjorajo izpolnjene napo-čilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gra.-dec.
Naročila, ki se vložijo do dne 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse najročnikie, /ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskimi posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odibor, ? doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odjkar zale’ in se mora znesek izplačati pri prevzetju. ;Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bdelo posebej zara-čunili.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), ! bivališče in sta/n naročnika: 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja.
Ako bi zaželjena vgsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila/, ako si naročilec tega odločno ne prepove.
Tirte se morajo od niaročnikov f ako le mogoče osebno prevzeti, če se. po železnici dopošljejo, ,pa takoj po vsprejemu pregledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trt-nice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo,
Gradec, cine 23, septembra 1912.	212
i	Od štaj. dež. odbora.
Edmund* grof Attems.
Službo organista
se odda pri Sv. Križu nad Mariborom. — Nastopi se lahko takoj.	213
Mizarskega učenca
pridnega, sprejme mizarski mojster na Dunaju, Naslov in pogoje pove Ferdo Leskovar, tajnik Spodnješt. ljudske posojilnice v Mariboru.
„Slov. Straža“ v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
„Ljudsko zavarovanj^“ m Slov. Sfrato v Ljubljani.	ni
Novost !	Novost!
DEŽNE PLAŠČE
iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve,
Wovost Rožni mlin !
«^agrJ»—>	Zraven slike od mene iznajdens
N«|j B 7 mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno Ml OD	ali motorno moč. — Prva in
Iv,	druga velikost je najbolj pri-
f	•	poročljiva za manjše kmetije,
šfpferr———-—srednja za veleposestvo in večja *	"	za obrt. Pripomni se pa, da
jj ffijj TIT manjši mlini ravno tako dobro lißLJ I meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlm štiri pajtlje, in sicer ij	en svilnat za fino pšenično moko
tl j3325^*| j dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak lpt1———””''=s kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda nè zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečka posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju.
Spričevalo:
Rakovnik, 13. febr. 1912.
Cenjeni gospod!
Naznanim Yam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni
s kapuco in rokavi
zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec
ja Pfeifer»
tovarna za poljedeljska in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kölsch) pri Maribora na
mlin. Kako nebi bili zadovoljni, !!! Štajerskem. "■ ker ga vsak šolarski otrok lahko
goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
BMC* Ceniki ee razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Alo tl n»* trg-© vi zi a za gospode,
Stoka ul. 5. MARIBOR Stolna ul.'5.
Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20'— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204
Pridobivajte no ve naročnike !


Prva jolp-štejersta (amata družba 1 Celju.
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck4'.
Proizvod najboljših sirovim
sl im 122/24577
Tovarna v Zagrebu.
Pri nakupu „pravega Francka44 izvolite paziti na
to-le varovalno znamko.
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. igHgg“ Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. TSNgJ
Lojzka in Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta
mmm it. 5 asa«
Ne g»®zabšt@
olno, sukno (štole), eajge, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolj® in najceneje v domaci trgovini
H. E. tepec»
Maribor.
Grajski trg.
loasfe
Burgplats,
«■a----------------....... ,.j» , ....-i_==5»
Vsi. ki ste skrbni možje in očetje ! =========
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati na svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov. Straži“ v Ljubljani po knjižico g župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Založnik in izdajatelj : Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.