Naročnina listu: = Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno K 10- 2-50 r— Zunaj Avstrije: = Celo leto K 15-— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: STRAŽA Ins er ati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Cenjenim naročnikom! Današnji številki smo priložili poštne položnice. Kdor je naročnino za leto 1§14 že plačal, naj blagovoli te položnice shraniti m jih vpo-rabiti vbodoče. Tistim naročnikom, ki so za leto 1913 naročnino še na dolg, smo napravili na ovitku rudeče križe in iih prosimo, naj poravnajo zaostalo naročnino tekom 10 dni. Proč s polovičarstvom! Goriški knezo-nadškof dr. 'S le d e j je objavil pastirski list, v katerem odločno obsoja versko mlačnost in nekršćansko polovičarstvo. Iz njegovih opominov posnamemo doslovno tekle besede: „Mlačnost, v veri se širi dandanes 'kakor kuga iz višjih stanov v nižje, od izobražencev do napol-izobražencev. Polovičarji so oni, M sicer z besedo prisegajo na katoliški program, ki pa iz osebnih ozirov za časa volitev 'potegnejo z nasprotniki katoliške stranke. Polovičarji so oni liberalci, ki molijo doma rožni venec. ki pa se v javnosti sramujejo spoznati Kristusa in njegove nauke. Polovičarji so oni (uradniki in učitelji, ki se ne upajo pokazati javlno svojega prepričanja iz strahu, da bi nje bili preganjani. Polovičarske so 'one gospe in gospodične, tki sicer hodijo v cerkev, a ob enem tudi na nevarne veselice, v gledališča in v liberalna društva. Polovičarji so oni, ki se prištevajo h katoliški stranki, a (doma čitajo nasprotne ali celo prepovedane časnike. >Vsi ti cinca-' jo med Bogom/ in hudičem in hočejo služiti dvema nasprotnima si gospodoma. Kakšno družbo ima pravica s krivico ? Ali kakšno tovarištvo ima luč |s temo ? tako vprašamo s sv. Pavlom (II. Kor. 6, 14) te dvojne duše. Kristusu, ‘večni resnici, ni bilo jnič bolj zoprno, kakor hinavstvo farizejev, katerim, je napovedal gorje in pekel.“ Odločne so te besede, pa tudi prav upravičene in ne vsebujejo nobenega' zelotičnegai pretiravanja. Sličen opomin je dal prerok Elija izraelskemu ljudstvu: „Kako dolgo šepate na dve strani? Ce je Gospod Bog, sledite njemu; če je pa Bal, 'pojdite za njim!“ Aut-aut! Ce je katoliška vera resnična, mora veljati za celega človeka in vse udejstvovanje njegovih sil ; mora vladati ne 'samo njegovo zasebno življenje, ampak tudi njegovo javno delovanje. To resnico so preteklo leto prav določno in odločno povjlar-jali poljski škofje, ki so (obsodili delitev morale V zasebno in javno. Ostro so obsodili počenjanje tistih, ki svoje zasebno življenje uravnavajo po predpisih naše vere in cerkve, v javnosti pa podpirajo svobodomiselne in protikrščanske nakane ter volijo liberalno ali napredno ali sociajhiodemokratično. Tudi slovensko-hrvaški katoliški shod je lani zavrgel m obsodil vsako tako slabovlečno cincajnje in omahovanje. Govornik štajerskih Slovencev dr. Josip H o h n j e c je ’ izjavil: „(Omahovanja ne poznamo. Jasno je začrtana naša katoliška smer. Vsako paktiranje s svobodomiselstvom in libertinizmom nam je tuje. Papež Pij IX. je med modernimi krivimi nauki, ki jih je ' obsodil v zbirki, Syllabus imenovani, objavljeni dne 8. 'decembra 1864, zavrgel tudi ta krivi moderni nauk: „Romanus Pontifex potest ac debet cum progressi!, cum liberalismo et cum recenti civi-litate sese reconciliare et componere..“ Ce se pa sv. oče ne more sprijazniti in pogoditi1 s svobodomiselnim napredkom, z liberalizmom 1 in novejše civilizacijo, v kolikor nasprotuje krščanstvu, se tudi mi ne moremo sprijazniti in se tudi ne bomo* Zato smo • na vseh (poljih kulturnega vdejstvovanja izvedli čisto'in. celotno ločitev, zato imamo povsod svoje lastne krščanske organizacije.“ Ločitev ‘duhov ’ je med našim narodom že izvršena. Zato ipa 1 aut-aut ! Ali 'stopiš na krščansko stran, ali pa kreneš na nekrščajnsko! V zadnjem slučaju pa si ne smeš lastiti krščanskega naslova; to je goljufivo hinavstvo, ker nisi niti polnovredni kristjan, temveč razdeljen človek, ki je pripravljen prižgati eno svečo Bogu, drugo pa hudiču. Imamu krščanske organizacije. Delajmo za nje in z '225.746 tonami. Italijansko vojno brodovje 1 pa šteje skupno 109 ladij s 306.697 tonami. V delu je pri nas: 1 'dreadnought, ; 27 torpednih rušilcev in 7 podmorskih čolnov, skupno s 33.350donami; Italija, pa gradi: *2 dre-adnoughta, 4 križarke, 13 torpednih rušilcev in dva podmorska čolna, skupno z 71.120 tonami. Crnagora in Srbija. Črnogorska skupščina bo podala; kot odgovor na kraljevi prestolni govor adreso, v kateri še bo povdarjala potreba popolnega 'priključenja Crnegore k Srbiji v smislu srbskih interesov. 'Skupščina bo zahtevala, naj bodo skupne ne samo vojaške, ampak tudi gospodarske zadeve in obe .državi naj posvetita vse svoje skrbi jugoslovanstvu. Prestol nove Albanije. Po dolgem premišljevanju in obotavljanju, ali bi naj šel ali ne, se je princ Wied, kojega so določile velesile za bodočega vladarja novoustvarjene Albanije, vendar le odločil, da zasede ta prestol. Da bi ne prišel praznih rok v Albanijo,, si je najprej zasigu-ral pri trozvez! garancijo posojila v visokosti 70 milijonov kron. Da je pri najetju tega posojila Avstrija najbolj prizadeta, je umevno. Obiskal je nato razne vladarske dvore, najpoprej je prišel na vrsto seveda italijanski in potem še-le avstrijski dvor. Iz tega po-seta je pač razvidno, da je računal z dejstvom, da i-ma Italija v Albaniji mnogo več upliva, nego mi, čeprav gre Avstriji vsled njenih velikanskih žrtev za Albanijo prvenstvo. Avstrija ustanavlja v Albaniji z velikanskimi denarnimi žrtvam) italijanske šole. Italija je postala v Albaniji gospodujoč činitelj, Avstrija pa bi naj gledala skozi prste. Deputacija Albancev je proglasila Albanijo za kraljestvo in forpielno ponudila princu Wieclu kraljevsko krono. Princ Wied bo zasedel pod imenom „Vilhßlm I,“ albanski prestol. Valona, nova prestolica Albanije. „Mesto Valona se pripravlja, da sprejme z vsem sijajem svojega novega vladarja“, tako je citati v nemških listih. Ne moremo se vzdržati smeba, Če si predstavljamo, da postane Valona v kratkem prestolica Albanije, Valona je metetece, ki šteje le kakih 6000 prebivalcev in se ne razlikuje v ničemur od drugih dolgočasnih in umazanih mest, ki so bila pod turško oblastjo. V Valoni ne najdeš nobene tlakovane ulice ali ceste. Ulice so ozke in temne, za ponočno razsvetljavo skrbijo le — luna in zvezde. Po ulicah tekajo ščetinarji in se ' pode neštevilno lačnih psov. Hiše so vse enonadstropne; Valona nima niti ene dvonadstropne hiše. V naglici so postavili za svojega bodočega vladarja eno dvonadstropno, sicer pa priprosto hišo. Mesto nima nobenega, muzeja in tudi ne kakega gledališča,, 'dve ljudski Šoli, to je vse, kar glcšta Valona. 1 'i Zopet nemiri ob albanski meji. Glasom lista „Kölnische Zeitung“ se pripravljajo Albanci na zopetni vpad na črnogorsko m srbsko ozemlje. :Da napad pravočasno odbijejo, so Črnogorci zbrali ob meji 10.000 mož, istotako feo še tudi Srbi: močno zastražili mejo, 'da se ubranijo albanskih roparskih čet. Francosko. 'Velikih nezgod v francoski vojni mornarici ni konca ne kraja. Kakor Ida bi prokletstvo tiščalo k tlom nesrečni francoski narod, je vsak trenutek čitati o kaki grozni eksploziji zdaj na tej, zdaj na oni ladiji. Dne 23. t. m. se je zopet Razbila francoska bojna ladija in sicer velika križ.arica .„(Waldeck-Rousseau“ v zalivu Juan, kjer je koncentrirano Iranoo-sko vojno brodovje. Razbita križarka je bila moderna francoska bojna ladija s 14.000 tonami in 34 topovi. Stala je 40,000.000 frankov. Z dinamitom nad škofa« Dne 23. t. m. je bil izvršen grozen napad na grško-katoliško škofijo v Debrečinu na Ogrskem, ki je bila Še-le v lanskem letu na novo ustanovljena. Že pretečeno soboto je prejel škof Mik'lossy pismo iz Cr-novic v Bukovini, da mu bo poslala neka oseba „A-na Kovač“ zabojček, v katerem bo nekaj cerkvene o-prave, kot 1 srebrni svetilnik, dragoceno pogrinjalo ter 100 kron, katere naj porabi Škof za cerkev ali za uboge. Zaboj je v istini došel po pošti in v trenotku, ko so ga odprli v Škofovski palači, je eksplodiralo in je grozno razmesarilo in ubilo 5 oseb, 9 oseb je pa težko ranjenih. Škof Miklossy, ki je bi‘l v bližnji sobi. je kakor na Čudovit način ostal popolnoma nepoškodovan, čeprav je bila eksplozija tako silna, da se je udrlo več sten palače in so skoro da ne vsi pisarniški prostori, kjer se je vršila eksplozija, razdejani. Komisija, ki preiskuje ta napad, je dognala, da je bil v zabojčku dinamit, Ubilo je škofovega namestnika, vikarja Jaskoviča, škofovega tajnika Slepkov- skega, odvetnika škofovega, Catija, nekega slugo in njegovo ženo. Ostale težko ranjene osebe so spravili v bolnišnico, kjer se jili nekaj bori s smrtjo.. Brezdvomno gre tu za pplitieen zločin; Madžari hočejo vse pomadžariti, druge narodnosti pa se ustavljajo in hočejo z nasilnostjo 'dokazat:., da se jim godi krivica,. Raznoterosti. Širite „Stražo!” Naš list si je pridobil v petih letih ugled in zanimanje v slovenski politiki. Začasno izhaja sicer samo dvakrat na teden, kar pa listu, kakor upamo, ne bo škodovalo. Nasprotno se še raditega vsled nižje cene lahko tem bolj razširi. Prijatelji, na delo za razširjenje našega lista! Naj ne bo nobene župnije, kjer naš list ne bi imel požrtvovalnih prijateljev in vstrajnih agitatorjev ! Našim čitateljem. V eni prihodnjih številk začnemo objavljati potopisne črtice iz Egipta od prof, dr. M. Slaviča. .Gospod avtor je imel o svojem potovanju predavanje v „Slov/enski Straži“, kjer je vlar dalo veliko zanimanje za predmet. Upamo, da ustrežemo z njim tudi našim čitateljem. Kardinal dr. Katschthaler,, solnograškl knezo-škof, je opasno zbolel. Pri visoki starosti bolnika se je bati najhujšega. Ali naj lavantinski duhovniki kupijo novi brevir? V kratkem bo izšel brevir, ki bo urejen po najnovejših predpisih. O poza rja,mn pa Če, lavantinsko duhovščino, da naj teh brevirjev .nikakor ne kupuje, temveč naj še nekaj Časa potrpi, kajti brevir, ki se bo v kratkem morebiti dobil, še ne bo stalen. Proprij za lavantinsko Škofijo se bo namreč popolnoma preustroj il in spremenil; večina oficijev bo izpadla iz proprija. Tozadevna prošnja je šla te dni v Rim, Škoda b!i bila torej velika, ako bi čč. duhovščina zdaj drago plačala novi brevir, ki bi pa že čez pol leta ne bil več pravilen. Tisk a r n a s v. Cirila v'Mariboru bo Če, duhovščino pravočasno opozorila, kdaj se bode dobil popolnoma stalen dober brevir. Sploh se lahko tisti gospodje, ki želijo pozneje imeti nov brevir, istega že zdaj naročijo pri tiskarni sv, Cirila v 'Mariboru. Tiskarna bo naročila zdaj zbirala in dotičnim gospodom doposlala vzorce novega brevirja, kakor hitro se bodo dobili, da pregledajo tisk itd., in se potem lahko končno odločijo. Brevir pa jim bo doposlala še-le takrat, ko bo dotiškan nov lavantinski proprij. Koledar Slov. Kmečke Zveze, ki se je našim naročnikom tako zelo prikupil, se še dobi v tiskarni Giril a v M ariboru, in sicer stane komad s poštnino vred 1 K 10 vin. Najboljše je, da se pri naročilu ta svota naprej pošlje, „Stražo“ bi naši liberalci najrajše gledali tamkaj, kjer ni muh, pa jim ne bo storila te usluge, za katero so jo že večkrat prosili, „Straža“ je za politično probujo in obrambo našega naroda, kakor tudi za krščansko izobraževalno delo med našim ljudstvom tako potrebna, da bi jo morali ustanoviti, ako bi je ne bilo. Ima tudi toliko življe.nske moči v sebi, da bo krepko živela in dalje delovala. Zaman je liberalcem vsako govorjenje o jetičnosti, Ta bolezen se drži liberalcev, njihove politike in njihovega časopisja. Ali ni jetika vzela liberalnega „Narodnega Dnevnika“ v Celju? Ali ni ta bolezen pobrala, liberalne slogaške »Sloge“ ? Ali niso liberalci svoja dva celjska urednika, ki ju je liberalni general proglasil za duševna o-četa našega naroda na Štajerskem, le tako mogli rešiti jetike, da so enega še pravočasno spravili v „Sla-viji.no“ zavarovalnico ? Cela slovenska liberalna politika na Spodnjem Štajerskem nosi na sebi vse znake a-kutne jetičnosti, ki bi že davno bila ugonobila naš slovenski liberalizem, da ga ni kranjska napredna stranka s svojim glasilom „Slovenski Narod“ vzela pod svojo zaščito. Naše prijatelje pa prosimo, da a-gitirajo pridno in vstrajno za razširjenje našega krščanskega slovenskega glasila. „Mariborski Glasnik“, tako se imenuje majhni plod velikega liberalnega napenjanja.) 'Mariborski liberalci so dolgo časa. sebe osrečevali z idejo, da si ustanovijo svoj, v Mariboru izhajajoči list, Z idejo so nekaj časa družili nado da se jim bo to v resnici posrečilo, in vsled te nade so bili še bolj srečni, o-sobito tisti, ki bi radi poleg celjskega Kukovca v Mariboru igrali voditeljsko ulogo. In takih voditeljev in voditeljčkov je v Mariboru dovolj. Tuhtali so, posvetovali se, napenjali svoje duševne sile, računali so in nazadnje prišli do tega, da jim kakor dušev*-nih, tako še »posebno nedostaje gmotnih sil. Sprejeti so morali za mariborske liberalqe ponižajočo ponudbo, da smejo svoje nameravano glasilo izdajati kot privesek, celjskega „Narodnega Lista“ v podobi njegove priloge, 'Samo pravico do mariborskega uredništva te priloge so si priborili. Za vsebino „Marib. Glasnika“ bo odgovorno ' .„Narodno politično društvo Maribor.“ Kako pojmuje to društvo svojo nalogo, se vidi iz tega, da „Mariborski Glasnik“ prišteva med tiste točke, „ki jih bo imel vfedno in povsod pred očmi“, tudi klerikalizem. Protifarška gonja bo torej po mnenju liberalnega narodno-političnega društva in njegovega glasila rešila slovenstvo v Mariboru in njegovi okolici! 'Majhni so naši ‘liberalci, tako majh- ni, da niti „priloge“ ne zaslužijo. : Se manj pa se bo tem ljudem posrečilo, Slov;ence okoli 'Maribora .„priložiti“ v liberalno stranko. Duhovščina raje vzame, nego da, piše „Narodni List“ z dne 26. februarja. 'Očivictno je, da se je liberalni list zmotil v naslovu. 'Menil je tiste, kji so v njegovem ozadju, namreč liberalne advokate, ki žive od samega vzemanja in vse zaračunijo, da, niti rodoljubno kihniti ne morejo, he da bi 'zato „ljubemu“ narodu 'poslali računa. Kako pa ravna Iduhovr ščina, sta Lesničar in Kukovec sama izkusila, ko sta kot dijaka v semenišču živela od tega, kar duhovščina ne jemlje, temveč, daje., namreč od 'duhovniških milodarov. Liberalna politika. V Mariboru je prišel v kon-kurz krojač Maculi, upravitelj konkurzne mase je postal — liberalni advokat dr, Rosina, Kmalu po kon-kUTZu je izšel v „Slovenskem Narodu“ dopis, v katerem so bile objavljene podrobnosti in priobčene stvari, ki so bile v prilog liberalcem, Mi ne zagovarjamo nobene osebe in ne bomo pisali o vzrokih konkurza, katere poznajo liberalci boljše ko mi, konštantiramo samo, da ni noben' naš list pisal, ko je prišel pred 2 letoma krojač Vezjak' v konkurz, da so liberalci .krivi konkurza in da ne morejo zdrževati niti enegakro-jaca, akoravno imajo v svojih vrstah znane bogataše Ferka, Rapoca, dr. Turnerja, dr. Rosino itd. in ne-broj liberalne inteligence, s čemur se vedno ponašajo. Pa takrat je bil upravitelj konkurzne mase — odvetnik dr, Leskovar, „Štajere“ in Lurd. O Lurdu laže „Stajero“, da delajo francoski popi s „čudežno vodo“' ' v Lurdu velikanske kšefte. Par vrst pozneje pa sam piše, ;da so .znašali dohodki, ki jih (je napravila od romarjev mestna davčna uprava, v preteklem letu 135.000 Fr. in da je pošta v' Lurdu 1 prodala za 110.000 frankov znamk več, kakor v prejšnjem letu. Ali imajo tam na Francoskem, kjer vlada preganja duhovnike in izganja redovnike, davčno oblast in pošto v rokah duhovniki? „Stajerc“, pamet! Pa ne samo neumen je „Štajercev“ napad na Lurd, ampak tudi hudoben in protiverski. Ptujski nemškutarski list si drzne kraj, kjer se je Marija prikazala ‘ter se je v potrditev tega, prikazanja že zgodilo toliko uprav, čudežnih o-zdravlienj, imenovati kraj . '„(navadnega, smešnega babjeverstva.“ Kraj, kjer se toliko in tako pobožno moli, kot 'redkokje na svetu, je, za „iS|tajerca‘c pozori-šče smešnosti in navadnega baibjeverstva. '„(Stajerc“ povdarja, da vere ne napada, temveč samo duhovtni-ke. V tem slučaja pa je jasno pokazal, kam navsezadnje merijo 'njegovi napadi. Oskruniti je hotel čast duhovščine, pa so ga njegovi predkrščanski nagoni zapeljali, da se je tudi lotil» časti Tiste, ki je kot božja in naša Mati za vsakega jpravega kristjana; predmet globokega češčenja in svete ljubezni. Proč z nasprotnikom krščanstva in njegovih naprav ' in z o-skrunievalcem Marijine časti iz krščanskih hiš! Zadružna Zveza v Celju vedno zatrjuje, osobito tako, da jo sliši ministrstvo, da ne dela politike. Koliko je verjeti tem trditvam, »pričuje zopet dopis v „Slovenskem Narodu“ z dne 24. februarja. V njem bobnajo celjski liberalci za svoje zadružniške shode in zveza sama objavlja nekaj takih shodov. Utemeljuje svoj oklic s temi besedami: „Dobro razvito za- družništvo po deželi je za nas največjega pomena v boju proti nemštvu, kakor klerikalizmu, to nas učijo vsake volitve.“ Torej le klerikalizem hudo muči celjske zadrugarje! To izjavo si bodemo dobro zapomnili; našim pristašem pa priporočamo, da se izogibljejo teli protiklerikalnih zadružnih shodov, kateri i-rnajo le namen, da pripravljajo tla za volitve pod krinko zadružništva. Analfabet -- šolski ogleda. Za šolskega ogle-do ljudske Šole pri Sv. Miklavžu pri Hocali je mariborski okrajni Šolski svet imenoval moža, ki je popolni analfabet Mož se piše Grašič ter zna pod svojim imenom napraviti samo navaden analfabetski križ. Kako je prišel c, kr. okrajni šolski svet do tega 'imenovanja, je navadnemu zemljanu nerazumljivo. A Če pomislimo, da se prišteva Grašič med prvo vrsto po-silinemcev, nam je stvar takoj jasna. Smrt štajerskega Slovenca v Apieriki. V We-stonu, Col. je umrl Frano Vrtačnik, star 29 let. Vrtačnik, p. d. Erjasov, je bil doma iz Spodnjih Kraš pri Gornjem Gradu. Sveta vojska, protialkbholno društvo v Mariboru, ima sedaj svojo pisarno vi Koroški ulici Štev. 10, I., nadstropje, levo od stopnic proti ' dvorišču. Kdor se želi pridružiti kot abstinent ali dobiti kake informacije", se 'naj oglasi v pisalni med 11. in 12. uro predpoldne. ' Zbolel je. Znani koroški nemški pesnik 'Tomaž Koschat (Kosat je rojen Slovenec) je smrtnonevarno zbolel. Obsojeni vojaški vohun. Znani vojaški vohun, nadporočnik Cedomil Janeirič, o katerem smo svoje-časno obširno poročali, je bil zaradi vohunstva od vojaškega sodišča obsojen ha 19 let težke ječe. Sodna razprava proti njegovemu bratu Aleksandru se bo vršila v bližnjih dneh na Dunaju. Na delo za „Slov. Stražo!” Štajerski Slovenci! Razširimo svoje obrambno društvo »Slov. Stražo«! »Straža« je že veliko storila za štajerske Slovence, osobito v zadnjem času, pa še ni našla na Štajerskem dovolj zanimanja in pod- pore. Koliko je še krajev v naši deželi, kjer ni nobene podružnice »Slov. Straže«, pa bi lahko bila in bi tudi morala biti. Štajerski Slovenci, proslavimo 500 letnico ustoličenja koroških vojvod z ustanovitjo novih podružnic našega obrambnega društva. V proslavo 500letnice najmanj 50 novih podružnic! Štajerska. Mariborske sovice. Duhovne vaje. za tretjerednike ; se bodo Vršile v času od dne 14. marca zvečer do:1 dne 18. marca zjutraj v baziliki Matere 'Milosti v Mariboru. Gospa Ana Majciger f. Dne 23. t. m. se je vršil pogreb gospe Ane Majciger, vdove po rajnem šolskem svetniku profesorju Janezu 'Majcigerju v Mariboru. Udeležba pri pogrebu gospe Ane Majciger, ki je bila velika dobrotnica reveževi in je bila odlikovana. s papeževim .križcem pro Ecclesia; et Pontifi-ce, je bila naravnost velikanska. Naši liberalci so zelo razburjeni, ker se jim je povedalo, da je njih krivda,, da je občina Vrhov dol prišla v nemške roke, V „Slovenskem Narodu“ je izšel nek zagovor, kateri pa pravzaprav potrjuje naše trditve. Izgovor, da nek „pobožen“ mož ni hotel voliti s slovensko stranko, ne drži, ker imajo lembaški liberalci take zveze, da bi bilo mogoče pridobiti onega pobožnega moža za, to, da bi volil s Slovenci, Pomisliti' pa je treba, da je posedanje liberalnih veselic in shodov v Mariboru bolj prijetno kakor pa volilna a-gitaoija, Dragoceno je priznanje, da nemški veleposestniki niso volili s Slovenci, torej boj dr, Kukovca proti slovenski obstrukciji ni imel uspeha. Saj so .nemški veleposestniki člani nemške večine v Gradcu m bi bila njih dolžnost, da bi se revanširali za u-slugo dr, Kukovca in njegovi stranki. Mogoče je pa dr. Kukovec pozabil posredovati pri veleposestnikih ali pa je volitev prespal? 'Že iz navedenih dveh slučajev je razvidno, da je malomarnost liberalcev kriva, da je v mariborskem okraju padla slovenska občina v nemške roke. Otročje je .našo stranko, ki je v boju proti nemški večini v Gradcu, torej tudi proti nemškim veleposestnikom, delati odgovorno za to, če nemški veleposestniki jne volijo s slovensko stranko. Vsenemški shod v Mariboru. V soboto, dne' 28. februarja, ob 8. uri zvečer bq v kazini v Mariboru javen shod vsenemškega društva. Govorila bosta 'dr, Mravlagg o „naraščanju slovanskega vpliva v Avstriji in njegovih ciljih s posebnim ozirom na alpske dežele“ ter dr, Ursin z Dunaja o „slovanskem rimskem sistemu in njegovih zaveznikih“ — ‘Odkar se je Wastian ponesrečil, se je vsenemška struja v Mariboru zopet oživila. Kakor znano, obstojata v, Mariboru 2 nemški stranki : stranka magistratovc\ev pod vodstvom dr, Oroselna (njej pripada Wastian) in vsenemška stranka pod vodstvom dr. Mravlagga in Jahna. Mestno kopališče. Öd mestnega sveta izvoljeni kopališki odbor se pogaja z g, Denzel jem radi nakupa njegovega kopališča. Ödbor mu ponuja 160.000 K za hišo, kakor tudi za vso ono posest, na kateri stoji nekdanja tovarna za zvonove. Kopališče namerava mestna občina moderno preustrojiti. Ves projekt je baje proraeunjen na 500,000 K, Kakor se nam poroča, bo kupna pogodba med g. Denzeljem in mestno občino že te dni perfektna, Diasirav.no je kopališče nujno potrebno, vendar smo prepričani, da bo mestna občina vso zadevo zopet tako zavozila kakor pri dravskem mostu. Projekt bo požrl več stotisoč kron denarja davkoplačevalcev, a ne bo odgovarjal žrtvovanemu kapitalu in dejanskim potrebam. Slab obrtni naraščaj. Prejšnji teden so se v Mariboru vršile običajne skušnje za obrtne pomočnike, katerih se je udeležilo 10 šivilj, 4 krojaeeki in 1 bandažist, Rezultati skušnje so bili letos primeroma zelo slabi. Samo 1 (namreč bandažist) je dobil 1. darilo; 3 udeležniki so napravili skušnje z dobrim ln 9 z zadovoljivim uspehom,, 3 pa sploh niso zadostili zahtevam izpraševalne komisije. Vzroki slabi kvalifikaciji obrtnega naraščaja so različni. Glavni vzrok pa bo menda iskati v dejstvu, da se mladina v našem mestu preveč udinja nerednemu in veseljaškemu življenju. Krog polnoči in še pozneje najdeš obrtne vajence in pomočnike tavati po mestnih ulicah, marsikateri pa sedijo prepojeni z alkoholom cele noči v sla-boglasnih beznicah. Krščansko misleca mladina tega ne dela, pač pa ona, ki se je udinjala socialni demokraciji in 'tista, ki je vpisana v ra,zna nemškonacio-nalna društva, Öd tod slabi uspehi! Mladina misli trezno in skrbi za bodočnost! Skrb za blagostanje okraja. Včeraj, dne 26. t, m., je imel mariborski okrajni zastop plenarno sejo. Na programu so bile skoro same točke, ki zanimajo posilinemške občine v okolici. Edino poročilo o cesti Maina—Ploderšnica—Velka zadeva tudi slovenske davkoplačevalce. Skrbno smo iskali na dnevnem redu poročila, kako daleč je že godna akcija glede prepotrebnega mostu pri Dupleku. A o tej točki 'ni ne duha ne sluha. Že več desetletij p,rosijo in zahtevajo občine na desnem in levem bregu Drave, da bi se o-krajni zastop zavzel za ta silno potrebni projekt, a gospodje v okrajnem zastopu si mislijo: Slovenski kmetje, le Še počakajte, saj se ne mudi! Smelo trdimo, da bi bil most že davno izvršen, če bi se gospodje pri okrajnem zastopu hoteli resno za stvar zavzeti, Naši poslanci Roškar, rajni Robič, dr. Korošec in drugi so že na Dtunaju in v Gradcu opetovano dregali v tej zadevi, a Če okrajni zastop stvar zavlaču- je, je zadeva težko izpeljiva, 'Občine, podregajte nemško gospođo pri okrajnem zastopu še enkrat, prav e-nergicno ! Pustne predstave. Dne 22. in 'dne 24. t, m. so se priredile z velikim vspelmm v telovadnici jubilejnega ženskega; ! učiteljišča ' vsakovrstnel gledališke predstave s petjem in godbo* Proizvajal se je 1 med drugim tudi dobro dr. Schwaboy' koncertni valček: „Dobro jujtro“, ki se je pel že pri raznih slavnostnih slovenskih, in .hrvaških prireditvah. Izžrebani porotniki. Zia porotno zasedanje, ki se prične dne 9‘. sušca, so bili izžrebani ti-le porot-1 niki: Glavni porotniki: trgovec Aleksander Mydlil, ključavničarski mojster Alojz Martinetz, trgovec Fel, Novak, kovaški mojster Alojz Peki ar, kleparski mojster Jože! Peyer, ključavničarski mojster Janez Si-rak, knjigovez Ejdvard Sliuza, hišni (posestnik Maks Stramlitsch, trgovec Josip Ulaga, drožist K, Wolf in br.anjar Valentin Vehovar, vsi iz 'Maribora; posestnik Franc Kramberger, Kaniža; hišni posestnik Janez Legat Studenci; posestnik Pavel Vernig, Spojjä. Hoče; posestnik Mihael Grašič, Pivola; posestnik A. Lobnik, 'Spodnje Radvanje;p mesar Friderik Wutte, Nolvavas; 1 lastnik žage Peter Magerl, Pekel; veleposestnik Janez Franzi, Poljčane; veleposestnik Tar nez Grundner, Poljčane; 1 posestinjik Alojz Kugler, Poljčane, vsi iz mariborskega okrajnega! glavarstva. Iz ptujskega mesta: mesar Karol Kossär, trgovec J. Osen jak, trgovec Leopold Slawitsch,; podk|ovski kovač Vincenc Tamm in ’ hišni posestnik Julij Wagrari dl; iz ptujskega okrajnega; glavarstva:; posestnik Anton Vrečko, Juršinci; posestnik Karol Sima, Sp. Breg; iz okrajnega glavarstvi ljutomerskega: pos. Aloj Schaller, 'Sratovci; posestnik Frid. Semlitsch, Ljutomer; trgovec Vilhelm Schneider, Ljutomer; posestnik Anton Hrašovec, Sitarovci; posestnik 'Matija Babič, Krapje; iz okrajnega glavarstva slovenjgraškega: tovarnar Oton lErber, Muta; posestnik Karol Kovač, Vuhred. Nadomestni porotniki: trgovec Osk. Billerbeck, mizarski mojster Rupert Eisl, trg. agent Franc Gulda, trgovec Ferdinand Hartinger, tovarnar usnja Janez Hoffmann, posestnik Friderik Jauk, dimnikarski mojster 'Jakob Juričko, 'stavbenik Rud. Kiffmann, hišni posestnik Janez Lemež, Vsi iz 'Maribora. Obesil se je na stara leta. Adalbert Baier, u-radniki 'tvrdke Scherbaum, se je v torek zjutraj obesil v svojem stanovanju. vStar je bil 69 let. Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 1. sušca 1914, ob /28. Viri zvečer, Vprizori na našem odru celjska Dramatično društvo Sudermannovo dramo: ;,JTi-ha sreča.“ Ptujske sovice. Odlikovanje. Cesar je odlikoval veletrgovca kon merčnega svetovalca Antona Jurca z Ivitežkim križcem Franc Josippvega reda. ! Tajnik okrajnega glavarstva ptujskega, „IGemeinderat“' ptujski Jože! Požun, je bil povodom umirovljenja odlikovan z zlatim zaslužnim 'križcem. Nov nemški odvetnik. V Ptuju je na novo otvo-ril odvetniško pisarno dr. Rajmund (Sadnik. Ptnj. Tudi Nemci sedaj priznavajo, da slovenska obstrukcija ni bila tako kvarljiVa za Slovenski Stajer, kakor so jo slikali v svojem zloglasnem listu. Ako bi slovenske obstrukcije ne bilo, bi nikdar ne prišla železnična zadeva Ptuj—Rogatec, tako naprej, kakor je v istini in tudi zakon za regulacijo Drafve bi ostai nespremenjen. Preji so zmerjali nemškutarji naše poslance, 'sedaj pa pravijo, 'da. so „verfluchte Kerle.“ Le naši liberalci še so sitni, kakor stare — babe., Ptuj. V tukajšnji kmetijski ’ pc/lružnici bo v nedeljo prednašal celjski Stiebler o zadružništvu. V „siov. Narodu“ piše Stiebler o namenih, ki jih zasleduje s svojimi predavanji, tako-le: „Dobro «razvito zadružništvo je za nas (liberalce!) največjega pomena v boju proti nemštvu' .(glej, Šoštanj!), kakor proti klerikalizmu, to nas 'učijo vsake volitve.“ ,Za; to je torej plačan Stiebler od vlade za zadružnega učitelja. 'Slovenske poslance opozarjamo na tega liberalnega; agitatorja, ki ga plačuje vlada, ' Kmetijske podružnice, pozor ! Ptuj. (Vojaške vaje pionirjev na Dravi.) Od dne 15. sušca do dne 15. septembra 1914 fee bodo vršile ob obeh bregovih Drave pri Ptuju in sicer 2.5 km nad Ptujem in 3 km nižje Ptuja \vojaške vaje pionirjev. Vaje se bodo vršile le ob_ delavnikih in sicer predpoldne in popoldne. V mesecih sušcu, aprilu in septembru fee bodo pričele zjutraj ob pol 7. uri in ob 2. uri popoldne ter bodo trajale predpoldne 4 do 5 nr in popoldne 3 do 4 ure. V ostaljih mesecih pa ob 6. zjutraj in bb 2. uri popoldne. Kot znamenje za splave, da se vrše vojaške vaje, bo razobešena rodeča zastava 3 km nad Ptujem. Splavi bodo morali v tem času pristati ob obrežju ter počakati tako dolgo, dokler vojaška oblast ne bo dala dovoljenja za plo-venje. Celjske novice. Nemško jadikovanje.. Trgovinsko mlmstrstjvo je podelilo tukajšnji slovenski trgovini papirja Goričar in Leskovšek koncesijo za prodajo Knjig. Vsled te podeljene koncesije je zavladal v vrstah nemškutarjev ta,ko 'silen krik An vik, kakor bi s,e približal sam „Bauernschreck“ nemškim Celjanom. Ce ima peščica Nemcev v Celju dve koncesiji za prodajo knjig, je v,eč kakor pravično, \da dobe ! tudi Slovenci eno tako koncesijo. Saj je to prva slovenska knjigarna na Štajerskem. Kako pridemo štajerski Slovenci do tega, da bi morali z nakupovanjem, knjig krmiti — Nemce in protestante. Kako se jezijo odpadniki, se vidi na pr. iz teh-le vrst graškega lista: „Gre tu za koncesijo najvišje važnosti za Slovence . . . Slovenci so dobili s tem novo močno pozicijo, podlago duševnega razvoja itd,“ Nemškutarji vidijo razpadati že ves grad celjskega nemškutarstva, 1 se jezijo nad našimi poslanci dr.. Korošcem in dr. Benkovičem in na vlado, ki je dala Slovencem le to, do česar 'imajo pravico, in roti nemški Nationalverband, da izvaja iz tega posledice, morebiti le, da se napravi v Avstriji zakon, po katerem morajo vsi Slovenci kupovati knjige samo pri dveh nemških knjigarjihj f Pero Kostič. V Zagrebu 'je umrl pri usmiljenih bratih bivši Celjski trgovec Pero Kostič. Zapustil je denarja nad 100.000 K, Ta denar bo upravljala Južnoštajerska hranilnica v 'Celju. Glavnica 0-stane nedotakljiva]. Letno rento ■ juživata sestra in teta rajnega. Po njiju smrti se pa bodo s temi obrestmi podpirali pridni in potrebni slovenski trgovci in obrtniki na Spodnjem Štajerskem. 'Rajni, rojen na Hrvaškem, je v življenju v Celju veliko sodeloval pri narodni probuji, največje narodno delo pa je izvršil z omenjeno blago oporoko. Kot trgovec je bil izvanredno nadarjen, v občevanju vesel dovtipen družabnik, Zaidnja leta je veliko trpel vtsled bolezni. Naj v miru počiva! Ljutomerske novice. f Gospa Postružnik. Kakor je že „iSlov. Gosp.“ poročal, 'zadel je ljutomerske Slovence zopet bridek udarec, kajti neusmiljena smrt nam je pobrala iz naše vrste priljubljeno in blago gospo Postružnikovo, veleposestnico in učiteljevo vdovo po zglednemu učitelju gospodu »Gabrijelu Postružnik. Po rajni žalujejo ubogi, sirote, pa tudi narodna društva, katerim je bila vestna podpirateljiea. Kdorkoli se je v sili zatekel k nji, vsak je našel odprto 'srce. Veličastni pogreb pa je pokazal, da je bila res priljubljena pri vseh. Istega, je vodil brat župnik vlč. g. Osenjak v spremstvu 14 gospodov tovarišev duhovnikov domače in sosednih župnij.. Prihitel je celo' šmarski dekan preč. g, Bohanec. Nedoglefdnega 'sprevoda se je udeležilo slavno uradništvo, na čelu gospod okr. glavar, županstvo z gospodom županom, učiteljstvo, grofica Wurmbrand kot zastopnica radgonskega društva go’ spa, domače veteransko društvo (korporativno) z godbo in zastavo, kateri je rajna kumovala, Marijina družba pri Sv. Križu, kajteri je bila kumica, veteransko društvo od Svetinj in Sv. Križa, gasilno društvo v Cezanjevcih, na Cvenu, v Ljutomeru in Stro-čjiVasi ter slovensko pevsko društvo v, Ljutomeru, id je zapelo pri hiši žalosti in ob grobu v, srce segajoči žalostinki ; nadalje veliko število tržanov; ' 'in tržank, ter okoličanov. Naj ! ji sveti večna luč in na svidenje nad zvezdami. Drugi kraji. Vrhov dol popolnoma v nemškutarskih rokah. Kakor so že drugi listi poročali, je prišla ta lepa ob-poharska občina vsled krivde liberalnih prvakov pri zadnjih volitvah v roke najhujšim našim narodnim nasprotnikom. Pametni liberalci pa niti niso skrbeli, da bi se vložil ugovor proti volitvi. „Marburgerca“ namreč z velikim veseljem poroča, da je bil dne 18. februarja za župana v Vrhovem dolu izvoljen posili-nemec Jožef Krecner, za podžupana pa Miha Resch-man, ki je sicer slovenske matere sin, a velik Nemec pred Bogom in ljudmi, Kamnica pri Mariboru. (Smrtna kosa.) Dne 24.. t. m. smo spremili k večnemu počitku bivšo posestnico 'Marijo Dobaj. Bila je iz ugledne rodbine. Selnica ob Dravi, Naša Čitalnica je imela dne 8. svečana svoj občni zbor, kateri se je prav dobro obnesel. Udeležilo so je tega zbora izdatno število občinstva, zlasti mladina. — Najprej je pozdravil predsednik Čitalnice, g. Kotolenko, navzoče, posebno domača vic, gg. duhovnika ter se pohvalno izrazil radi lepe udeležbe. — Nato poroča č. g. kaplan kot knjižničar o stanju knjig, katerih je veliko, in' so razen nekih malenkosti vsb v najlepšem redu. — Blagajnik, preč. g. župnik, poroča v svojem in v imenu odsotnega tajnika o dobrih gmotnih razmerah Čitalnice in o naročilu knjig in časopisov, — C, g. kaplan, kateri se požrtvovalno trudi za našo Čitalnico, je potem v jedernatih besedah polagal občinstvu na srce, da se naj izobražuje s tem, d'a se briga za javno življenje ter da rado bere dobre knjige in časopise. U-pamo, da so padli blagi nasveti č. g. govornika na rodovitna tla! — Končno je sledila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni : predsednik : g. Kotolenko Nikolaj, posestnik v Selnici; podpredsednik g. Urbas Blaž, velepos. na Slemenu; tajnica: gdč. Kotnik Ida, učitelj, ročnih del v Selnici; blagajnik: vlč. g. Ciuha Ferdinand, župnik v Selnici; knjižničar: vlč. g. Vesenjak Pavel, kaplan v Selnici, Namestniki: tajnice: gdč. Pečovnik Tončka v Janževem vrhu; blagajnika: g. Rebernik Miha, posestnik na Slemenu; knjižničarja: gdč, PipuŠ Ana iz Slemena; pregledovalca računov sta: g. Poženko Konrad in g. Seršen Josip. G. predsednik se nato zalivali za obisk ter s tem zaključil bbčni zbor. Da! Bog, da bi naša Čitalnica vspela do najvišje stopnje svojega delovanja, za katero sta z neumorno vnemo delovala že na- ša prejšnja gg. kaplana, vlč, g. Jakob Palir, ustanovitelj naše Čitalnice, in vlč, g. Božiček Franc, kateri je pač že marsikatero krono daroval našemu Bralnemu društvu. Dobri Bog naj preč. gg. dobrotnikoma naše Čitalnice vse tisočero povrne! Sv. Jakob v Slov', gor. (Pet otrok se zaduši- lo.) 'Dne 1. t. m. se je pri nas pripetila grozna nesreča. Kovač Belšak je šel omenjenega dne, kakor vsak dan, po svojih opravkih, ženo in otroke pa je pustil doma. Popoldne okoli 3. ure je še 'šla žena k sosedi ter je pustila vseh svojih ' petero popolnoma zdravih otrok, štiri dečke in eno deklico, brez nadzorstva v 'sobi pri zaprtih vratih. Ko se je eno uro pozneje vrnila, 'se ji je nudil strahovit prizor! V. sredi sobe je ležal najstarejši šestletni sinček mrtev, na postelji troje otrok y bratskem objemu vsi mrtvi, pod posteljo je pa ležal najmlajši otrok — še topel. Soba je bila polna gostega in smrdljivega Sima. Vsi so se zadušili. Iz okolščln se sklepa, da je zlezel najstarejši deček do omarice, iz katere je vzel nekaj Vžigalic ter zanetil ogenj na Vozičku. Polovica vozička je zgorela. Pri tem sta se tudi vneli Še dve suknji, viseči na steni. Neznosno smrdljivi in gosti dim, ki je prihajal iz tlečih, (znotraj kosmatih sukenj, je zaduši) vse, še celo mačko, ki je bila V sobi in ki ima vendar trdo življenje. •Gjd blizu in ‘daleč so prihajali ljudje gledat petero apgeljsko 'lepih, belo oblečenih otrok, skupaj ležečih na mrtvaškem odru. Srce pretresujoči vik In krik se je razlegaj daleč naokoli. — StariŠi, pazite venda,r na svoje otroke! Skrivajte vžigalice bolj varno kakor — denar! Hoče. 1 (Železniška postaja ' se bo razširita.) Naša železniška postaja se bo zdatno razširila. Postavili bo/do novo skladišče za tovorno blago in novo poslopje za postajo in sicer ob desnem tiru železnice ‘proti Hočam. S tem bo vstreženo občni želji naših občanov. Fram. Kako se gibljemo? Lani smo se tako-le : Bilo je 10 porok, 43 mrličev, 79 rojencev in 12.500 ob-hajaneev. Letos smo se slabo začeli gibati, takoj začetkom se je zgodil uboj! Kralj alkohol, Šnops, je u-bil, pravzaprav užgal je ubogega mladeniča Martina Vičarja, doma od Male Nedelje. V soboto zvečer je šel v Šnopsarijo, preveč potegnil, alkohol se mu je vžgal. Groza ga je bilo videti! — Živahno so se začeli gibati ženini in neveste, 5 porok je bilo drugod, 10 pa doma. Med poročenci je vefc naročnikov in naročnic „Sl. Gospodarja“ in „Straže“, Poročil se je tudi naš vrli framski župan g. Karl Cernej z Mieiko Bezjakovo, najbogatejšo framsko nevesto, ki je večkrat sodelovala pri naših prireditvah. Omožila sč je tudi gdč. A. ßöhmova s sodnikom dr, Meschitzem. — Gibljejo se naše občine, kar v 3, so bile nove volitve: v Framu, boki in Morji. V Framu je zopet izvoljen od vseh strank g, K. Cernej. Loka si je izvolila odločnega n a-šega pristaša Jožefa Korena, No, in Morje je hotelo zopet našega odličnjaka M. Korena, ki bo menda letos že četrt stoletja morski župan. — Giblje se tudi naša mladina pri petju in gledaliških igrah. Se več, mobilizira celo, na vojsko še pripravlja, na sveto vojsko zoper mogočnega kralja — alkohol. Okoli 300 fantov in deklet je že zbranih v drugi falangi ali vrsti ter storilo obljubo, bojevati se zoper šnops. Ko pride k nam naš protialkoholni general, pomaknil bo najbrž nekatere v prvo vrsto. — Giblje se tudi šolska mladina: vsak meseo prejema svete zakramente, kjer dobiva orožje za sveto vojsko; kajti Čez 100 mladih vojakov-korenjakov Šteje že sveta vojska. — Kakšno gibanje pa je na plesiščih? Olvbe, oje, godcem je v tej strašni zimi zmrznil glas v trobentah. Jagri so i-meli sicer svoj bal, k tako malo so najagali, navozili skupaj iz Rač in Polskav, da je birt drugi dan bridko tožil in sklenil, da jagrov ne sprejme več pod streho. Drugi bal pa je počastilo 33 oseb' iz Rač in Polskav. Naše ljudstvo se noče več gibati na balih in plesih', sramuje se jih. — Tako se gibljemo! Vurberg. Graški „jTagblatt“ in „Stajerc“, katerega pa nisem črtal, poročata o meni, (da sem udovi nekega Helbaha iz 'Gradca, odrekel pogreb njenega moža na vurberškem pokopališču in sicer zaradi tega, ker je bil Nemec in ker se je tudi onaj posluževala v govoru z‘menoj, nemškega jezika. „ITagbl.“ tudi pravi, da s tem Helbahom že v življenju nisem bil dober ’ in da mu zato nisem dal kotička na vurberškem pokopališču. — Vse to je sama laž. Res pa je, da je neka celo neznana ženska prišla v mojo sobo, ne da bi se predstavila, kdo je in kaj je, ter je vprašala, če je truplo njenega moža že lukaj. Jaz sem jo začudeno gledal. Rekel sem ji, da se mora izkazati z 'dovoljenjem c. kr, okrajnega glavarstva ali magistrata, če hoče moževo truplo na Vurbergu pokopati. Potem je pa začela druge reči govoriti in prav nič ni bila podobna, da bi ji mož pred par dnevi umrl. Za njeno duševno razpoloženje se mi je to čudno zdelo, da je moža pripeljala v grobnico na Vurberg, a grobnice nobene nima. Rekla mi je tudi, ko sem stal in jo poslušal: „Gospod, zdal pa sedite, bom pokazala, kako sem pobožna!“ Nje nisem nikdar videl, moža nisem nikdar poznal, čeprav pravi „Tagblatt“, da mu nisem bil dober. Ce je pa moža iz Ptuja nazaj v Gradec peljala, Ije to njena stvar. Jnz ji tega nisem ne svetoval in ne zapovedal. Toliko v pojasnilo resnicoljubnim ljudem. Nemški listi pa seveda to po svoje obračajo, ker hočejo 1 slovenskega duhovnika pokazati svetu kot velikega nestrpneža v narodnem oziru. Al. Kokelj, župnik. Orinož. Po zaslugi naših poslancev stojimo tik pred zgradbo naše železnice Ljutomer—Ormož, Naša želja je, da se kmalu zveže z zagorsko In ntim napravi prosto pot v hrvatsko prestolioo, Zagreb. Toda to je godba za daljno bodočnost, V bližini imamo nekatere druge želje. Liberalci žele napraviti glavno postajo pri Petovarju. Vemo zakaj. Toda v istini pa kaže postaviti glavno postajo v Pavlovcih in sicer tam, kjer se odcepi miklavževška cesta od ceste Ormož— Ljutomer, Večina izvoznega (zlasti vino) bo prišla po miklavževšk; cesti, katere se poslužujejo: največja občina ormoškega okraja, Brebrovnik, nadalje občine: Sv, Miklavž, Vitanj, Hermanci, Kog in še sosednje ogrske vasi. Občine Mihalovce, Litmerk in nekaj sosednjih vasi, katere bi se posluževale v načrtu nameravane postaje Ivankov,ce, od daleč ne dosežejo prejšnjih ne po številu prebivalstva, ne po. množini izvoznega blaga. Da bi spravljale občine ob miklav-ževski cesti svoj izvoz na postajo Ivankovce, je skoro izključeno, ker čez svetinj skl hrib ni ceste in ker nihče ne bo vozil čez Pavlovce 3 km nazaj k postaji. V istem času pride namreč lahko na ormožki kolodvor ob glavni železniški progi. Občine, vstanite in naredite še pravočasno pritožbo na želez,nično ministrstvo! Sv. Florjan ob Boču. (Z roko v rezalni stroj.) 11 letni 'učenec Jožef Plevčak, sin posestnica Plevča-kaj, je zavrtel v skednju svojega očeta rezalni stroj za krmo, pri čemur 1 je prišel z levo roko v rezalni stroj,' ki mu je glađkjo odrezal Štiri prste leve roke. Težko poškodovanega so spravili v bolnišnico. Makole. Naša posojilnica je, 'dobila od sodnije v Rogatcu poziv; naj poroča glede neke osebe. Ker je bil poziv nemški, smo ga vrnili in zahtevali slovenski poziv, A kaj se zgodi? 'Mesto da se nam pošlje slovenski poziv, se nas kliče k ivstmenu zaslišanju k sodnji v Slov. Bistrico, t Tako postopanje je nezaslišano in bomo zahtevali, da 'se nam povrnejo vsi stroški in se pritožili proti takemu postopanju sodt-nije. Posojilnice so vendar popolnoma samostojni zavodi, kateri, kar mora vendar na sodniji biti 'znano, vse uradujejo v slovenskem jeziku, kakor je tudi že vsakemu človeku znano, da uradujejo nemški denarni zabodi v 'nemškem jeziku in je nečuveno,> oko se ne ugodi našim zahtevam ter odreja ustmeno zaslišanje in povzročajo stroški. Rogatec. (Okrajni zastop.) Cesar je potrdil izvolitev dr* Franca Schusterja za načelnika in 'Vikt. Zlgrosserja za namestnika za rogaški okr. zastop. Konjice. Umirovljeni zdravnik generalnega štaba, dr. vitez Nagy pl, Rothkreuz, si je kupil tukaj neko vilo in se naseli stalno tukaj, Oplotnica. 1. svečan 1914 je bil kaj zadovoljiv za Slovence čadramske župnije.. Bralno društvo Sloga še je probudilo in ojunačilo. 'Začelo (je delovati na polju ljudske prosvete in omike. Za prvi vstop v javnost si je izbralo vprizoritev dveh mičnih igric : „Ne kliči 'vraga“ in „Trije tički.1:“' Z ozirom na to, da je bila ta prireditev v tem kraju prva in so bili nekateri igralci priprosti kmečki Slovenci, kj še odra videli niso, kaj li . še na njem Vdelovali,, so nastopili s sigurnostjo izvežbanih igralcev. Posebno je imelo ve>-liko veselja občinstvo s kmetom Levičarjem (gospod Wächter), ki je bil pravi tip trdoglavega; kmeta, kateri pa na vrage veruje. Tudi „trije tički“ so povzročili obilo smeha in zabave. Zelo pa nas je presenetil nastop slovenskega moškega ’ pevskega zbora. Čeravno še komaj rojen, topej še V povojih, nam je vendar podal nekaj narodnih pesmi, tako, da smo se kar čudili, kako se je zamoglo iz kmečkih fantov v kratkem času toliko doseči. Vsa prireditev je torej nad vse pričakovanje prav dobro uspela. Zasluge za to imajo pred vsem sodelovalni, ki se niso ustrašili dela, kakor tudi občinstvo, ki je kazalo veliko zanimanje za vso prireditev ter sp je je iz kraja) samega, kakor tudi iz sosednih, polnoštevilno udeležilo. — Oplotniški Slovenci, tako je pravi Le po . tej poti naprej, kar ste pričeli, nadaljujte! Sirite s predstavami, pa tudi 's stvarnimi ..prefdavanji med na|šimi kmeti omiko, z njo ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika ter s tem zavest in ponos: Na slovenski zemlji bodi : Slovenec gospodar, *ne pa oni, ki nas pozna, kli govori in lomi naš jezik, kjadar se mu smeji dobiček, kadar vidi groš, sicer pa nas zaničuje. Šoštanj. (Pretep v gostilni.) Povodom nekega plesa v gostilni Petra Sevčnikarja v Črnem pri Šoštanju so se zaradi nekega dekleta sprli fantje med seboj. Prišlo je do pretepa in razni predmeti, kakor kozarci, steklenice itd. so frčali po sobi. V 'tem pretepu je bilo pet fantov težko ranjenih. Fant],©, ali bi ne bilo boljše, če bi raje čitali kak dober časopis ali knjigo, namesto da hodite na ples? Brežice. (Požar.) V noči od dne 19. na dne 20. t. m. je 'zgorela hiša posestnice Terezije Golob v Pavlivasi. Hiša je bila zavarovana za 4000 K. Govori se, da je požar zanetila zlobnaj roka. Raihenburg. Prireditev naše mladine v nede-Ijs je bila zelo zanimiva. Kljub slabemu potu in neugodnim razmeram se je nabralo precej poslušalcev. Smeha je bilo na koše! Prihodnjič po Veliki noči se zopet Vidimo! Spored se pravočasno naznani vsem. — Dekliški sestanek dne 8. svečana je obiskalo nad 100 deklet. Mladina, vstaja! Le tako pogumno naprej! Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni je i-mela dne 15. februarja v dvorani hotela Union svoj letni občni zbor. G. Holc, tajnik c, kr. kmetijske družbe, se je prizadeval, v svojem prepričevalnem govoru, navzoče vnemati za kmetijsko organizacijo in se je res podružnica nekako prestvarila in oživila. Gospod načelnik je podal poročilo, v katerem kaže na to, da je podružnica živahno delala, pa vendar našla malo zanimanja pri večini posestnikov.. Vedno hujskanje zoper podružnico in brezbrižnost kmetov za svojo stanovsko izobrazbo je pa grajal. Kakor vsako leto, je tudi letos načelnik za veliko udov sam plačeval minino in ne, kakor nekateri okoli trosijo laž, da je to storila občina, žrebanje orodja je bilo prav živahno, Načelnik se je zahvalil g. Holcu za predavanje in centralnemu odboru za naklonjenost. Za načelnika je bil izvoljen g, župnik Kukovič, za namestnika Jožef Verdel; v odborovi seji je bil g. Zagožan izvoljen za tajnika in g, Švent za blagajničarja. Po zborovanju vršila se je kmečka veselica v Unionu, pri kateri je pokazala gospa Apih svojo vsestransko skrb za goste, ki so se kaj dobro imeli v prijaznih prostorih Uniona, Maribor. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za mesto Maribor ima v nedeljo, dne 8, marca, ob 1Q. uri dopoldne, v Zadružni zvezi svoj redni občni zbor, na katerem bo govoril nadrevizor Pušenjak. — Dne 15. marca, popoldne ob, %3. uri, pa se vrši v Leiteršpergu občni zbor okoliške skupine (Lei-teršperg-Krčovina). Koše. Opozarjamo opetno, da se vrši občni zbor Podr. podružnice Slovenskega planinskega društva dne 8. marca, ob 3. uri popoldne, pri g. Jožefu Muleju v Rušah. Sv. Križ pri Slatini. Kat. pol. društvo za sodni okraj Rogatec ima svoj letni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 1, marca, popoldne ob 3. uri, v prostorih Čitalnice. Vsi volilci celega okraja, zlasti udje, povabljeni! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 1. suš-ca, ima Dekliška zveza poučni shod in občni zbor z deklamacijami, poučnimi govori, petjem, poročilom in volitvjjo odbora. Vse mladenke se udeležite shoda polnoštevilno! Ptuj. Dne 1. marca, ob 9. uri predpoldne, priredita poslanca Ozmec in Brenčič političen shod v gostilni gospe Zupančič v Ptuju. Prvi govori o delovanju v deželnem in slednji o delovanju v državnem zboru. Pristaši S. K. Z., agitirajte za veliko udeležbo! Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo in podružnica Slov. Straže imata v nedeljo, dne 1. marca, ob pol štirih popoldne, občni zbor v šoli. Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 1. marca, bo po večernicah priredilo naše protialkoholno društvo Sveta vojska poučno zborovanje, na katerem bo govoril profesor dr. Kovačfč iz Maribora, seveda nad vse zanimivo o treznostnem vprašanju. Vabimo vse prijatelje treznosti iz domače in sosednih župnij. Dve veličastni zmagi katoličanov v Memčiji. Nemški katoličani imajo zopet zaznamovati dve sijajni politični 'zmagi. Pri državnozborski ožji volit-vi v Offenburg-Kehle na Bajdenskem dne 16. t. m. je prodrl1 kandidat nemškega centruma 1 dr Wirth nad združenimi liberalci in socialdemokrati. Svobodomisleci in rudečkarji so 'napeli vse svoje sile, da bi strmoglavili kandidata centruma, N a, stdjisoče raznih letakov in lepakov ter raznih oklicev:1 so razposlali na vse volilce obširnega volilnega okraja, toda vse jim ni nič pomagalo, dobili so od nemških katoličanov iz glasovnicami v rokah tak odgovor, kajkorš-nega pač niso pričakovali — silen poraz. Se hujši poraz so pa doživeli pri državnozborski dopolnilni volitvi v Kelmorajnu-oikoliea. Kandidat nemškega centruma je prodrl že takoj pri prvi volitvi z 4500 glasovi večine nad združenim freizi-nom, med lem,, ko je pri zadnji 'državnozborski volitvi zmagal le v ožji volitvi. Liberalci so dobili 6564, socialni demokrat j e 24.400 glasov, med tem, ko je z-družil (kandidat centruma na-se 35,622 glasov. Število oddanih glasov za liberalnega kandidata je padlo za celih 2Ò00 glasov, istotakò ono za socialdemokrata. Izid volitve je neoporekljivo dokazal, da se nemški centrum V južni in zahodni Nemčiji mora spuščati sam brez vsake tuje pomoči v najljutejši volilni boj zoper stranke prekucuhov in da izide vedno kot zmagovalec iz vsakega volilnega boja. Ta zmaga nemškega, feentruma je še tem bolj pomenljiva, ker je bila izvojevana vi posebno krizepolnem času, ko je nastal v lastnih vrstah ! nemških katoličanov spor vsled razdirajlnega delovanja Inekaterih strankinih nezadovoljnežev, spor, ki bi bil lahko usodepoln v tako kritičnem Času za celo stranko. Toda nemški centrum je vnovič dokazal, da je vsled svoje izvrstne organizacije tudi pod (takimi neugodnimi okolščiuami nepremagljiv. Manjše, kmečko posestvo 's hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe . na upravništvo „Straže.“ ;xx»ooa»ooaxxx50oc Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pastine so se obnesle že skozi tri • desetletja zoper kašelj, hripavost in katar. Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pa-stilje — in le te! se izdelujejo iz znanih od pamtiveka ! sem v rabi1 stoječih 1 občinskih zdravilišč toplic Sodena ob iT. Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pa-stilje morate zahtevati, Če hočete imeti najbolj učinkujoče soli; iz imenovanega Zdravilišča. Razgled po svetu. Koko hudo se lahko človek snelie na, led. o tem se je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža,, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. —• Kar pa je nedopustno, je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto p r i s t n e g a. Tako n, pr. je nemogoče, če bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneippove sladne kave dobil manj vredni posnetek, Če se pazi na to, da je na zavoju slika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneip-pove sladile kave, ki je danes spričo svojega Lavine- ■ ga okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in najizdatnejši nadomestek za kavo. Indijanee — Metuzalem. 'Na gospodarsko razstavo v Cikagu je prišel pred kjratijkjim tudi Indijanec Vahgunta-Ta, star 133 let. Rojen je bil leta 1781 in je že čez 70 let načelnik indijanske zadruge. Mož je Še pravi korenjak za svoja leta. Pri Indijancih je zelo spoštovan in ga, čislajo kat. velikega preroka in ajdovskega boga. V svojem 133. letu hodi še na lov. in je znan kot eden najboljših strelcev V, Ameriki. Koliko imamo samoslovenskih ljudskih šol? Glasom zadnjega ljudskega štetja so uradno našteli v Avstriji 1,252,940 Slovencev, Vsakdo pa ve, da to u-radno štetje ne odgovarja resnici, ker se je samo na Koroškem utajilo najmanj 35,000 Slovencev. Na Goriškem so našteli 154,564, v Trstu 56,916 in v Istri 55 tlooč 134 Slovencev, Slovenci imamo v Avstriji samo 844 javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom. Goriška jih ima 193, Trst samo 10 :,n Istra doma] 34. Na Goriškem pride n, pr. na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom 800 Slovencev, v Trstu 5691 in v Istri 162,1 Slovencev, Ta žalostna Statistika pač jasno osvetljuje zapostavljanje Slovencev na ljud-skošolskem polju. Topovi za uničenje zrakoplovov, V nemškem vojnem ministrstvu preizkušajo nov, projektil, ki je namenjen za uničevanje zrakoplovov. Novi projektil ima v svoji notranjosti jeklen zračni vijak, ki se po izstreljenju iz topa avtomafično izloči iz projektila. Kakor hitro pride vijak v dotiko z zrakoplovovim o-vojem, začno vrteče se vijakove lopatice trgati ovoj, vslejd tega zajčne uhajati plin in je uničenje zrakoplova gotovo. Projektil užge tudi vsak plin, skozi katerega leti. Akoravno je tak projektil zelo nevarno o-rodje, vendar sam po sebi ni eksploziven in je pred strelom brez nevarnosti in le malo poškc|dovan, ko pade zopet na zemljo. Nevarnost, vi kateri se nahajajo lastne čete pri streljanju dosedanjih granat proti zrakoplovom, je bila že davno dognana, novi projektil pa ne bo v nobenem oziru povzročil škode, in ako pade zopet na zemljo nazaj, 1 je brez nevarnosti za ljudi. Pasja statistika. V francoskem časniku „L’ho-mme livre“ je objavil Clemenceau statistiko psov v Evropi. Glasom te statistike 1 ima, Fra,ncija| ' ‘največ psov in sicer nekaj čez 3,000.009. Za njo pride Nemčija s 1,500.0031, zatem Anglija z 1(,100.000 ter Švedska « 530.000 psi. Polovica tega ogromnega Števila služi brezdvomno v športne namene. Kolika | dobrodelnih zavodov : bi se dalo ustanoviti z denarjem, ki ga ljudje za ta nepotrebni šport izdajajo! Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih! amerikajnsldh Časopisov, je 'tam štrajk in brezdelje na 'dnevnem redu. Vsled tega je nastala splošna dra^ ginja 'v Združenih državah;, ! in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, 'da bi se položaj kmalu kaj izboljšal. Komisija na EllisHlslandu brez vsakega razloga izseljence zavrača-, Češ, da je Amerika,, že prenaipplnjena z ljudmi 'ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! ' Kdor pa nikajkor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe in nerodovitne zemlje, ali iz drugih upravičenih vzrokov,, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v Bosni mnogo dobre in rodovitne ’ zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, bi svetova-li, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta. namen naprosila razne osebe in pa družbe v Bosni, da nam gredo na rojkb pri nakupu zemljišč. Dobili smo tudi povoljen tozadevni ' odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta Štev. 29, L nadstropje (Glavna mitnica). Tukaj 'dobi (vsa potrebna nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno. — Rafaelova družba. Medvedja nadloga. iTndi (Dalmacija ima svojega „Bauernschrecka.“ V okolici (Vrhpoljce se je pojavila neka zver, baje medved, ki je že nad sto glav živine raztrgala ondotnim prebivalcem. Najnovejše, Veličastna zmaga. Pri včerajšnji občinski volitvi v Pivoli pri Hočah je zmagala Slovenska kmečka zveza, ' Listnice uratfniitva. Rajhejnburg: Kako ‘je Z govorom? Ali res, ali hudomušnost. — V u r b e r: g. Prosimo. Pozdravljeni ! Opremljen» z Bejbnijiimi stroji, z Kastnim električnim obratom, najnoiejlìmi érhaml In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar eko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, broinre, stenske ln druge koledarje. Za vIč. župiiiiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje in prireditelje veselio: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in plesne rede, vstopnico, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prcjemna potr- parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane dila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce- različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah, nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, TT ,. . zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske OOOOO V S3, naročila Se 1ZVTS1J0 CeDO in točno. 0 00 0( zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. « ?■& it- ><» flana-fr ttèi a B ■ Velika narodna trgovina Kiroivanič,Celie Narodni priporoča bogato zalogo Manufakturnoga ln modnega blaga, posebno krasno jnovosti za ženske in »loške obleka po zelo znižani ceni! Bstanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! dom Vzorci na razpolago Pridobivajte nove naročnike ! Darujte za Slov. Stražo ! rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Haspoiilja pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje. Kupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke, ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka. Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom. Stolna ulica Štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo! Spodnještajersko ljudska nosilnica v i neomejeno HMIIÌIHB ulflöß se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: aav*d*fi 41/,•/«, proti trimesečni odpovedi po 4*/«%. Obresti se * .. * pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaoe*,* " ^ Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. bran. poloS. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama. PQSQÜla SE dsi&io *e ^anom *n s*cer: ,aa Vknjižbo proti papilarni varnosti po 5«/0, na vknjižbo sploh po 5»/*%, na vknjižbo in * II" poroštvo po 5*/,#/o bi Ea osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne upe 80 T8a^° ,red° in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. —--------------—--------------------------------------------------------------- ■ # ~ mm* uj^iiivujg uuucM« pagatiti vymarecaregMB Pojasnila SB dajejo Posojilnica ima tudi na razpolago domača hranilni nabiralnih!. Urednik se takoj sprejme. Plačilo po dogovoru. Ponudbena upravništvo »Straže«. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajoI Obiščite naše kleti! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. wwmmwMsummmmmmm Prva slovenska izdelovainica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo Ivan fteb@k Celje, Poljska ulica fet. 14 priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. Trgovina z špecerijskim blagom Solidna postrežba. Trgovina z moko in dežel, pridelki Ivan Ravnikar, Celje, Graška ul. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000 od znane tvrdke Mauthner. 0000 Glavna zaloga Vedno sveže Glavna zaloga vrvarskega blaga žgana kava. oljnatih barv Golica in debeli vrat se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že v nek'ter h dneh. Pišite na : ,Paracesas' kem. labor. Sternberg Moravsko. Pismu prdožite dve znamki po 10 vin. 228 protin in revma- Kdor je zoper ^že vse poskusil brez uspeha, naj poskusi še naš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje Pije se kakor ruski čaj. Z* vitek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Móravsko. Ljudska Mirica in posojilnica v Celju registrov, zadrugo n jsODfni hfSi z neomejeni zavezo M Ululili Hilli obrestuje hranilne uloge po ad dne vloge do dne vzdign (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9 ———— prvo nadstropje —------------------------------------------ početi s 1. januarjem 1013. Rentni daseb plačuje posojilnica sama. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru pljučne bolezni Vse obolelosfl sopilnih organov oslovski kašelj,navadni kašelj.preMajenje,influenca iti it^SrfvTdnoL SIROLIN TROCHE Dobi se a K. v vseh lekarnah. gASTRICIN V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak a, V. Savost-a in V. König-a. Mala biblioteka za bogoslovce se proda, dogmatični in moralični auk-torji, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902-1909 let., za več kot polov čne cene 10°/0 čiste kupnine je določanih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v npravništro tega lesta 226 Èf ab RJ®. S am neposredno vsako nd B ITI množino rumenega voska «n voščin po najboljši ceni Avg. Günther, belilnica voska na paro v Slovenjgradcu. 13 Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! liustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura K 4'— Budilka, niklasta K 3’— Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Theod. Fehrenbacli urar in očalar Maribor, Gosposka oUca 26 Kupujem zlatnino in srebro. 30.000 parov čevljev razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. Nudi se torej najboljša prilika vsakemu naročniku, da si nabavi pc ceni dobre čevlje. Razpošiljam visoke čevlje na zadrgo za moške in ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kažo slika, ducat za K 60-—, za par K 5‘50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65'—, par za E 6'—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K S>5'—, par za E 9'—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10'—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, morava N. zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Malisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, —.-.--- smrekove storže, vinske kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. tfeleipgavin® s špecerij® in s deželnim! pridelki Anton Kolenc CÄ Graška «illesa it. 22. Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja in najcenejša razpsšiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo nizkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez», medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup. Slobodne na ogled.g Iiustrovani eeniki brezplačno! Kdor ie ne pozna Kathroinerleve Knelppove sladne kave, kupi naj si ie zdaj en zavoj in stai io poskusi. Za §sd®§@vai8j® te, ie S3 S@t priljubljene In prignan® najboljše kabine pijače Je bila zgrajena n@v?a velika tvornica. Z najmodernejšimi stroji in najboljšo napravo se i@ slovito Kath-reinerjevo postopanje za izdelovanje „pristnega gCaiisreinerja“ še nadalje izboljšalo.- če le bila Kathreinerieva že vedno od najboljšega najboljše, tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedaj sama sebe. Aromatična, izdatna, krepka, pri tem zdrava in poceni: Je Kathreinerjeva. Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju pegistpovana ss omejenim sprejema hranilne vloge od vsakega, je li gg©/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po 5°/o iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.