FOR Freedom AND Justice NO. 44 /tllAERlSl vim JL ~A AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 4, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu Iz Clevelanda in okolice Stejk večerja— St. Clair Hunting & Rifle Club vabi na stejk večerjo, ki bo v nedeljo, 9. junija, od 1. ure pop. naprej na lovski farmi na 6599 Ravenna Rd. Za vstopnico in vse podrobnosti lahko pokličete Jožeta Caha na 261-5987 in sicer v večernem času. Krofi— Oltarno društvo fare sv. Vida vabi na prodajo krofov, ki bo v soboto v društveni sobi farnega avditorija. Prodaja se bo začela po 8. sv. maši. Novi grobovi V soboto, 1. junija, zvečer je v bolnišnici St. John’s nepričakovano umrl 83 let stari Rev. Julij Slapšak, ki je stanoval zadnja leta v negovališču sv. Avguština na Detroit Ave., rojen v vasi Lese pri Brezjah, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1932. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani junija 1925. leta. Po prihodu v Ameriko je postal kaplan pri Sv. Lovrencu v Nevburgu, 1. 1963 pa je prišel k Sv. Vidu kot kaplan. Pri Sv. Vidu je bil vse do odhoda v negovališče sv. Avguština. Za njim žalujejo brata Stanislav in Rev. Darko ter sestre s. M. Cita V.S.C., Ana Rott, Dora Novak in Mila Slapšak (vsi v Jug.). Pet bratov in sester je že pokojnih, kot sta pokojna starša Jurij in Jerica (roj. Pangerc) Slapšak. Pogreb bo v petek, 7. junija, ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Vida. Maševal bo škof Anthony Pilla, pridigar bo škof A. Edward Pevec. Pokojni bo položen k zadnjemu počitku na pokopališču Vernih duš na Chardonu, O. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 4. pop. do 9. zv. v Zak pogrebnem zavodu, 6016 St. Clair Ave., v četrtek od 2. do 9. zv. bo pa ležal v cerkvi sv. Vida (ob 3. uri bodo molitve). Pogreb bo v oskrbi Fortunovega pogrebnega zavoda. Ann Turk V soboto, 1. junija, je na svojem domu na E. 210. cesti po kratki bolezni umrla 69 let stara Ann Turk, rojena Černigoj v- Clevelandu, vdova po 1. 1964 umrlem Williamu, mati Joyce Dame (Madison, O.) in (Dalje na str. 4) Ob 40-letnici— V dneh 15. in 16. junija bodo na Orlovem vrhu Slovenske pristave svečanosti ob 40-letnici Vetrinjske tragedije. O tem poročamo na str. 3. Glavni govornik bo grof Tolstoj, ki veliko prispeva, da prihaja na dan med svetovno javnostjo resnica o Vetrinjski tragediji. Zanimive slike— Naš naročnik g. Blatnik z Garfield Hts. ima mnoge slike, ki jih je posnel med svečanostjo v katedrali sv. Janeza dne 26. maja. Slike so barvne, jasne, na njih je prikazanih veliko tistih, ki so se sv. maše ob Slovenskem spominskem dnevu udeležili. Ako se zanimate, lahko g. Blatnika pokličete na tel. 475-6942. Slike si morete ogledati tudi v naši pisarni. Pozdrav— Naš dopisnik iz Milwaukee-ja g. Alois Galič in žena Frances sta na počitnicah na sončni Florida. Urednika in vse bralce AD iz vročega juga lepo pozdravljata. ' Skupno sv. obhajilo— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imeli skupno sv. obhajilo to nedeljo, 9. junija, pri sv. maši ob 8. Uri zjutraj. Takoj po maši bo sestanek, na katerem bodo instalirani novi odborniki. Materinski klub pri Sv. Vidu— Jutri zvečer ob 7.30 bo imel Materinski klub pri Sv. Vidu instalacijo novega odbora. Odbornice za leto 1985/86 so: preds. Roseanne Piorkowski, L podpreds. Charlotte Ta-ricska, II. podpreds. Florence Jaksic, zapisnikarica Marie Ogrinc, tajnica Pat Talani, blagajničarka Pat Kucharski. Pokrovitelje iščejo— Za časa poletnega festivala pri Sv. Vidu (12., 13. in 14. julija) bo izšla posebna priloga Ameriške Domovine. Festivalni odbor išče pokrovitelje, prispevek je $5. Naše počitnice— , Vsako leto ob koncu junija in začetku julija gre AD na dvotedenske počitnice. Letos bomo to ustaljeno prakso spremenili. AD bomo redno tiskali do petka, 28. junija. Potem gremo na počitnice za en teden in bomo zopet začeli tiskati v torek 9. julija in nadaljevali do petka, 23. avgusta. Drugi teden počitnic bo trajal do torka, 3. septembra. VREME Spremenljivo oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 70° F. Oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 80° F. V četrtek oblačno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 76° F. ----------fte L'g"‘ || ------ ameriškTDomo vina 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 44 Tuesday, June 4, 1985 as 40 let po koncu druge svetovne vojne Pred štiridesetimi leti, maja 1 945, se je slavno neslavno končala druga svetovna vojna na njenem evropskem odseku. Proti Japonski so se zavezniki borili še vse v ognjeni avgust, ko je strahotno atomsko uničenje Hirošime in Nagasakija končno strlo nečloveško hrbtenico Vidovega plesa, sredi katerega je umrlo več kot petdeset milijonov ljudi. Druga svetovna vojna je odločilno prizadela ves svet. Globlja analiza njenih vzrokov bi nas pripeljala do vznemirljivih ugotovitev, ki ne prizanašajo niti poražencem in niti zmagovalcem. Sovraštvo in nenehna obračunavanja sredi apokaliptično nečloveških nevarnosti niso prizanesla moralni podobi človeka, narodov in ljudstev. In četudi je pravilno, da se v hvaležnem spominu poklonimo datumu, ki nam je prinesel vsaj zunanji mir, je še bolj prav, da se prek nekdanjega sovraštva spomnimo vseh žrtev vojne, ki so onkraj groba že vse izven območja človeške pravičnosti in nepravičnosti. Danes je neizpodbitno jasno, da bremeni zgodovinsko utemeljena krivda za pred štiridesetimi leti z brezpogojno nemško kapitulacijo Wehrmachta v Reimsu ob noči uri strahov zaključeno vojno predvsem nemško nacionalistično in napadalno politiko, ki pa je svoje dni imela mnogo nenemških in ne vedno obstranskih ali neumnih zaveznikov. Vendar je popolnoma napačno, če mislimo, da je bil Hitler edina demonična, pojava, kateri se moramo zahvaliti za razmerja in nedonošenosti, sredi katerih nam je danes in tu usojeno živeti. Celotna konstelacija po tragediji prve svetovne vojne z razpadom za Evropo in svet bistveno stabilizirajočih političnih sistemov je povzročila pogoje bede, strahu, natolcevanja in obračunavanj, ki so vodili v najhujšo vojno vseh časov. Ena najbolj gnusnih potez vsesplošnega ubijanja sredi druge svetovne vojne je bil velenemški nacionalistični bes, ki je uničil šest milijonov popolnoma nedolžnega židovskega prebivalstva. Hiter se je v svojem testamentu od nemškega naroda in vojske skušal posloviti »kot junak«, čeprav njegov samomor kot beg pred odgovornostjo ni bil ravno junaško dejanje. Ta vojna, ki je, kot je poudaril, ni hotel, temveč mu jo je vsililo mednarodno židovstvo, sploh ni bila viteštvo, pri katerem se z upoštevanjem pravil krvave igre pomerita dva nasprotnika, temveč mesarsko klanje takih in drugačnih nasprotnikov. Vendar se tudi >>svobodni svet« lahko istočasno vpraša, ali je storil vse, kar je bilo mogoče, da reši drugačnega človeka v njegovi usodni, največji stiski? Z železno roko je vojna posegla na področja, ki je v nekdanjih obdobjih v zadnji apokaliptični grozljivosti niso občutila. Civilno prebivalstvo je bilo zdaj na širokih območjih prepuščeno največjemu divjanju posebnih oddelkov in band, ki so streljale talce, ubijale iz zasede, ropale in zažigale. V nemških napadih se je zrušila nekdaj ponosna Varšava, gorel je Rotterdam, silovito je trpel London. Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - V Le-morit, k naši Brezjanski Mariji Pomagaj bomo letos romali za 29. in 30. junij. Koliko sto nas bo na tem romanju iz Clevelanda, ne morem reči. Vsekakor se bojim, da nas po premalo, če upoštevamo, da je Cleveland središče Slovencev. Zamisel, da bi Lemont povzdignili, da bi bil tudi naše katoliško slovensko kulturno središče, je lepa, a naj nanjo kar pozabimo, kakor moramo pozabiti na marsikaj. Res, da je nas »Kranjcev« še vedno veliko — zanimanje ali želja po romanju pa iz leta v leto pada. Ko v Lemontu na klopi pred romarskim domom sedim, razmišljam, kako bi se romanje vsaj poživilo? Kaj naj storimo, da tudi mlajše privabimo? Saj iz okolice Lemonta še pride precej mladih — nekaj kar z družinico — iz našega Clevelanda pa je mladih ali, bolje rečeno, mlajših, daleč premalo. Dobivam iz Slovenije verski tednik Družina. Berem razveseljiva poročila, kako se je tam versko življenje razgibalo in poživilo. Mladina (seveda ne vsa) se zanima za verske probleme bolj, kot bi človek, upoštevajoč tamkajšnjih razmer, pričakoval. Tamkajšnji duhovniki niso danes več samo »gospodje« — so po koncilskem naročilu zunaj med ljudstvom, med mladino. Vsepovsod razgibani sestanki, posveti, načrtovanja — in pa organizirana številna romanja! Če se je romanje v Sloveniji v tolikšni meri poživilo, pri tem pa pritegnilo mlade, da romajo v velikem številu in z velikim navdušenjem, v obsegu, ki prekaša romanje pred vojno, potem ni to neko »starokopitnost«, kakor bi nekateri romanje radi označili. Odločite se, da boste to leto vi romali v Lemont! Priglasite se za skupni voz (avtobus) in nakažite za vso oskrbo znesek $75. Majhno žrtvico romanje še zahteva. Sprejmimo to žrtvico in jo darujmo kot prošnjo tega leta — za duhovniške in redovniške poklice. To leto še vedno sovpada s spominom 25-letnice smrti našega velikega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ali bi ne bilo lepo, da to leto v večjem številu skupno obiščemo in počastimo Rožmana, počivajočega na tem lemontskem pokopališču med svojimi duhovnimi sobrati? Vsako leto se ob tem romanju pred glavno sv. mašo pri križu zberemo in v procesiji (molimo rožni venec) gremo na Rožmanov grob. Tam je kratek govor, deklici v narodnih nošah pa na grob položita šopek svežega cvetja. Ganljivo lepo je, posebno onim, ki so škofa osebno poznali. Daleč tam nazaj pa je prišla, menda iz moških ust, »Štirna«, da bi se tisto romanje na Rožmanov grob moralo že opustiti. Dotični, da ni v svojem življenju o Rožmanu nič dobrega slišal. Verjetno da res ne, če je dotični še po »osvoboditvi« nekaj let živel doma v Sloveniji. Za take, ki niso po svoji krivdi nič dobrega slišali o pokojnemu Rožmanu, se priporoča, da si nabavijo knjige: »Škof Rožman« — če že ne vseh treh delov, vsaj tretji del. Knjige se še dobijo v naši Slovenski pisarni v Clevelandu. Daleč tja nazaj se je tudi bralo nekako takole, da je ponekod pomanjkanje duhovnikov, v Lemontu pa da jih je toliko, da se drenjajo med sabo. Morda bi se temu ne moglo oporekati, če bi se vzelo za 30 let nazaj. Ob času tistega pisanja pa je že bila hiša čč. frančiškanov dokaj prazna. Še tistih nekaj duhovnih gospodov so povečini zunaj po sosednih župnijah in se povračajo domov na Lemontski griček le ob času romanj in večjih drugih slovesnosti. Sklepati se da, da dotični, ki na »dren« patrov gleda — gleda iz velike Mimogrede iz MILWAUKEE, Wis. — Zajadrali smo v šesti mesec, junij, ki nam bo — vsaj upajmo — po aprilskem maju, končno s polletjem prinesel tudi zanesljivejše vreme. Latinsko ime junij ima po Junoni, Jupitrovi ženi, lepotici z zapeljivimi očmi, kraljici neba in zvestobi. Njej je bilo zaupano varstvo zakonske zveze med ljudmi, vendar je bila s svojim zakonom — Jupiter ga je lomil na najrazličnejše načine — vse prej kakor spodbuden zgled. Staro slovensko ime je rožnik, mesec ko vse cvete. Iz starih koledarskih zapiskih se najdejo tudi imena Bobov cvet, rožnicvet, ržni cvet, sečnik, travnar, kresnik, krstnik in senovjak. V naravi zasledimo mnogo sprememb. Ptice potihnejo, krave dajejo manj mleka, kokoši pa nesejo bolj poredkoma. Na nekaterih listnih drevesih opazimo, da so jim listi drugače obrnjeni. V tem mesecu imamo kresni večer in mnogi mu pripisujejo čudežno moč (24.6). V tem mesecu je tudi velik praznik Peter in Pavel (29.6), in če je na ta dan lepo in jasno, bo letina krasna. Ena lastovka ne naredi poletja. V mesecu juniju prehajamo iz pomladi v poletje in že dozoreva prvo sadje. Trava in žito zorita, košnja in žetev čakata pridnih rok. Pred zoro ni sonca. Vendar je bilo tudi maščevanje zaveznikov nadvse nevite-ško, neprizanesljivo. Nemška mesta so se pretvorila v kupe orjaških razvalin, čez Evropo je korakala smrt v svoji najstrašnejši podobi. Pavšalna zloba je obsodila zaradi krivde oblastnikov in generalov cele narode kar po krivem in počez kot povzročitelje vojnega divjanja. (Konec prihodnji petek) Lev Detela daljave in ne pozna Lemont'1 ske stvarnosti. Zopet drugič je nekdo, vešč pisanja, zapisal, da imajo v Lemontu frančiškani svoja romanja. Ne frančiškani, mi Slovenci imamo romanja k naši Mariji Pomagaj, katera milostna podoba je pod varstvom patrov frančiškanov. Oni le vodijo in nudijo duhovno postrežbo na tem našem romanju. Ta pisec Lemonta še ni videl, njegovo pisanje ga izdaja. Še vedno namreč naletim na eno ali drugo osebo, ki je že precej Amerike preblodila, našega Lemonta pa še ni videla. Nekako čudno žalostno se to meni zdi. Romajmo radi pogosto v Lemont in še druge povabimo in jim povejmo, kje so naše ameriške Brezje. Tako, dragi bralci, sem da-nes podal le za pest drobtinic. Morda jih dam drugič za celo prgišče. Nastopil je čas počitnic, želim, da bi jih prav vsi dobro izkoristili. Jaz mislim romati v Lemont, kam daleč pa se ne bom spuščal. Človek v letih se naj drži blizu doma, da ga ne bo smrt kot naokoli iskala-No, tako rečem danes. Jutri se morda premislim in bom reke povsem drugače! J. P- Milwaukeeja Če sije sonce, je še na P0*40 pališču veselo. - Kdor ima ma slo na glavi, naj ne hodi na sonce. - Če junija sonce Pr*Pe ka in vmes dežek rosi, obi n zemlja rodi. - Če rožnika top* dežuje, kašče in uljnake napo' njuje. - Če vinska trta ne cve kresnika, ostane *esnI.v2f -Rožnik deževen, vinl reven. Upajmo, da v rožnik lep in vroč m prinese vsem, ki imaj° mesec rojstne dneve in s godove polno skledo zdra in veselja! Kot sem že napisal. ovencem in Slovenkam, 3ga prav „i£ na arveč koristi, nas sin napredku. Bili smo m združeni v slovensko 0 zacijo »USPEH«, v k* ^ mešani pevski zbor ^ )lj delaven in uspešen-m pa je udarila strela m i zbor sa je razdelil J11; upini. Nova organizac lenuje The University ^ :nian Vocal Ensa . GALLUS”, katerega ^ ari pevovodja Pr0 ' vSld uškatevec. Ta novi ^ ior »Gallus« (18 PevC v :vk) je imel Prv‘ 0dru boto, 4. maja 1985 . [jšča. liverzitetnega gi£ ^wog 15° ljudi. je Levji delež tega koncejh pobilo na ramenih amen g0 klicnih pevcev in pevk, sopranistka Yolanda u ^ scu, mezzosopran Eve 7 ^ Bruce, tenor Daniel bariton William Duva > ton Robert Porter m P Jeffrey Peterson. vj V še kar dobri izgo^ (dalje na str. 3) Zveza društev SPB TABOR vabi na Spominsko proslavo ob 40-letnici Vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi Sobota, 15. junija: 1. — Ob 4. uri popoldne sprejem gostov 2. — Od 6. ure dalje bo na voljo večerja 3. — Ob zatonu sonca komemoracija pri kapelici 4. — Procesija z bakljami 5. — Kres Nedelja, 16. junija: 1. — Ob 9. uri dopoldne odhod avtomobilske povorke iz Clevelanda na Slovensko pristavo 2. — Ob 11. uri sv. maša 3. — Takoj po maši govor grofa Tolstoja 4. — Ob 1. uri bo na voljo kosilo Spominska svečanost pri kapelici na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. - Štirideset *et je preteklo, odkar smo zapustili našo ljubljeno Sloveni-j°> razbičano in krvavečo iz ueštetih ran, ki sta ji jih zadali tuja okupacija in komunistična revolucija. V teh dneh bomo zopet, kot vsako leto, obudili spomin na Vse tiste, ki so postali žrtve nps>lja, še posebno pa na tiste, k' so nam bili blizu. Saj so le Jpdki med nami, ki niso izgu-enega ali več članov svoje fužine. Tudi ne bomo pozabi tistih krvavih dogodkov Pred 40 leti, ko so novi komu-rPstifini oblastniki v Sloveniji, e Po končani vojni, pobili rez vsakega sodnega postop-a več kot 12 tisoč slovenskih Protikomunistov in jih poveči-01 Ztnetali v podzemne jame Sirupi naše domovine. Številna Pričevanja preživelih so nam ubranila živo podobo teh stra-ot: nečloveško pretepanje, VeČkrat do mrtvega; lakota; neverjetna mučenja kot so re-^uje ušes, prstov in podobno; streljanje itd. Tudi 40 let ni izbrisalo žive-spomina na njih. To niso ^seli spomini, vendar teh žr-v ne moremo in tudi ne sme-0 Pozabiti. Nekateri bi radi I'^'rno tega, češ, da je po 40 ® rri že čas, da se na to pozabi, n ?rc*.a te zrtve marsikomu re oliko vznemirjajo vest in bi aJ L da jih na tiste tragične 08odke nič ne spominja. t ?. a’ bi jih pozabili in za-seb l zrtev, bi zatajili sami v , e *n vse, za kar smo živeli in ar smo verjeli in upali, kj^ogoče bo prišel čas, ko ne VefVež spominskih proslav v Jem obsegu. Toda zgodovi-Uost nC k° P°zabila. Bodoč-ra Vsakega naroda namreč stj e ln črpa iz svoje preteklo-ttio12 SV?je zgodovine, in ta ne goHr.e rPimo tako velikih dobilo °V *(0t’ J*b sploh ni letih f°veniji Je P° 40 dolgih Dot im pr^la na dan resnica o krjtj0 Iliadi rod hoče od- 'men se v 'menu r3^0 ne v °Vane narodnoosvobodil-Siov°Jn.e v resnici dogajalo. V p0cj en*j| so vsi viri informacij Part" ^u^ern komunistične b0ij1Je *n so dostopni le naj-k0ni ?,anesljivim posamezni- ubiavi-0 ^ prav’ da jim mi z nanarjanjem gradiva, ki se ^o orit03 t0 dobo’ Pomaga-^udknvati resnico. ubjavu tC dru§tvo Tabor ge tj novo izdajo Bele knji- e c: ^udju oeie Knji tev , Vsebuje 13.300 imen žr Lornur vsematn.'*,Cl,'*ivost knjige je pred PomanjkrniStiČne revolucije JklJ>v0st knjige je pred a> da Še zdaleč ni popol na. Nedvomno pa pomeni velik doprinos k dokumentaciji te dobe. Na spominski svečanosti dni 15. in 16. junija na Slovenski pristavi se bomo še posebej spominjali domobrancev, ki so pod vodstvom generala Rupnika nosili najtežje breme in doprinesli naj večjo žrtev. Rodile so jih stiske tistih dni. O okoliščinah, ki so privedle do imenovanja generala Rupnika za predsednika Ljubljanske pokrajine z glavno nalogo, da organizira samoobrambne vojaške enote, ki bi se lahko uspešno zoperstavile partizanskemu terorju, se tudi pri nas že 40 let molči. Iz raznih virov pa je znano, da je general Rupnik mesto sprejel šele na ponovno prošnjo in rotenja slovenskega političnega predstavništva. Pri tem je dobil zagotovilo njihove popolne in brezpogojne podpore. Kdaj in zakaj se je to začetno sodelovanje začelo krhati, bi bilo zanimivo slišati in bi tudi znatno doprineslo k o-svetlitvi te dobe. Ni dvoma, da je gen. Rupnik besedo držal in obljubo izpolnil. Razumljivo pa je, da mu položaj ni dovoljeval skoraj nobenega političnega manevriranja in morda ni mogel vedno slediti zahtevam politikov. Jasno je, da bi mu na takem položaju vsaka dvoličnost onemogočila izvršitev naloge, ki jo je prevzel. Z ustanovitvijo domobranstva se je kolo protirevolucije zavrtelo hitreje. Pod pritiskom menjajočih se okoliščin je dobilo svoj zagon, ki je pripeljal na površje nove ljudi, pri tem pa pustil marsikoga ob strani, posebno politike, ki so s tem izgubili možnost manevriranja in taktiziranja, ki ga je zahteval spremenjen političen položaj. Zato ostra kritika ljudi, ki so bili v takih okoliščinah na več ali manj odgovornih mestih, najbrž ni na mestu. Tista natolcevanja, kaj je kdo rekel, so precej neresna in nepomembna. Trditve pa, ki dosledno ignorirajo znana dejstva, poskušajo popravljati zgodovino. Tista neposredna in posredna namigovanja o kolaboraciji pa so žaljiva in predvsem nepoštena. Saj je še uradni zgodovinar stalinistične revolucije v Sloveniji dr. Metod Mikuž v Slovenskem biografskem leksikonu zapisal, da škofa Rožmana in generala Rupnika ni moč imeti za kvi-zlinga, to je, za prostovoljna sodelavca z okupatorjem, in za narodna izdajalca, pač pa MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA besed slovenskih pesmi so odpeli dela naših skladateljev Marjan Lipovška, Marijan Kozino, Paul Siflerja, Hrabro-slav Volariča, L. M. Škerjanca, Aleksandar Lajovica, Vladimir Loveča, Davorin Jenka, F. S. Vilharja, Fran Gerbiča, Matije Tomca in Anton Foer-stera, vse z odličnim poklicnim znanjem. Želi so navdušenega aplavza. Izredna pianistka Alice Goldberg je nam odigrala klavirska dela Dimitrije Žebreta (Nokturno), Pavel Šivica (Bagatelles), L. M. Škerjanc (Preludes), in Vilka Ukmarjevo (Expressions). Proti koncu koncerta je nastopil novi pevski zbor »Gallus«, ki je zapel nekaj zborovskih pesmi iz slovenske narodne opere »Gorenjski slavček«, delo A. Foerstera. Sodelovali so tudi vsi solisti in solistke, vodil pa je pevovodja Leo Muškatevec. Nastopajoči so prejeli veliko aplavza. Na koncu se je pevovodja Muškatevec zahvalil vsem sodelujočim pevcem in pevkam, kakor tudi vsem, ki so prihiteli na ta koncertni večer. Bil je res lep večer slovenske in ameriške umetnosti! Že naslednji dan, v nedeljo, 5. maja 1985, je staro društvo »Uspeh«, ob priliki opoldanskega kosila v veliki srbski dvorani pred več kot 350 ljudmi, predvajalo film, prikazujoč lanskoletno pevsko turnejo zbora »Uspeh« v raznih krajih Slovenije. Po dobrem in obilnem kosilu in še pred predvajanjem filmskih posnetkov, je nastopil mešani pevski zbor »Uspeh«. Predsednica »Uspeha« Fani Smole je v lepih pozdravnih besedah predstavila navzočim poslušalcem glasbeno pedago- za protirevolucionarja, se pravi, za poštenjaka, ki sta se komunizmu uprla in se proti njemu bojevala, ker sta zastopala drugačno, njemu nasprotno ideološko in narodno stališče. Ko se bomo v teh dneh ponovno poklonili žrtvam nasilja in obnovili zvestobo idealom, za katere so dali svoja življenja, se bomo spominjali s ponosom, da so domobranci s svojim generalom naš najmočnejši in spontan izraz upora proti tistim, ki so nas hoteli uničiti. Njihov boj pa je obenem tudi prepričljiv dokaz življenjske sile in volje slovenskega naroda, da hoče živeti kot svoboden narod. (nadaljevanje z 2. str.) ginjo, novo pevovodkinjo pevskega zbora »Uspeh«, Dolores Ivanchich, ki je bila prijateljsko in navdušeno sprejeta in pozdravljena. V kratkem roku je Dolores svoj mešani pevski zbor izredno dobro pripravila. Korajžno in ubrano je zbor odpel naše narodne pesmi: V dolinici prijetni; Rasta, rasti rožmarin; Polka je ukazana, in Kako ozke so stezice. Pevo-vodkinja Dolores, pevci in pevke so po vsaki odpeti pesmi prejeli navdušen aplavz. V jeseni pa se bo pevski zbor »Uspeh« predstavil s celovečernim koncertnim sporedom. Sledil je film, na katerem so bili prikazani razni kraji Slovenije ter par mimobežnih slik iz koncertnih večerov. Za udeležence tega pevskega izleta v Slovenijo je bil film zanimiv, za nas ostale pa se je filmsko kolo prehitro vrtelo. Če bi bil predvajani film malce skrajšan, bi bil dosegel večji uspeh. V življenju pa je tako, da ima vsakdo svoje oči, svoja ušesa in tudi okus! Ker se je moji ženi po uspelem kiruškem posegu zdravje počasi, toda izredno dobro izboljšalo, sva k sreči na koncu koncertne sezone imela priliko uživati tri milvvauške simfonične koncerte pod vodstvom dirigenta Lukasa Fossa in K. Korda, ier štiri koncerte čika-škega simfoničnega orkestra pod taktirko dirigentov Kube-lika, Fischerja, Šoltija in Leinsdorfa. Tu naj omenim, da je pri enem mihvauškem simfoničnem koncertu, na sporedu katerega so bili sami španski skladatelji, dirigent pa je bil mladi in odlični Paul Poliv-nicka, nastopila v kratkem baletnem plesu naša slovenska plesalka Izabella Kralj, ki je s partnerjem R. Masonom žela prav lep uspeh. V petek, 17. maja 1985, je v »Domu starejših občanov« v Washington Parku nastopil pevski zbor »Songlighters«, katerega že dolga leta vodi slovenska nuna, pevovodkinja s. Marie Gnader. Z vsem ognjem so peli znane ameriške kanco- nete. Za svoje prvovrstno petje so prejeli močen aplavz. Zadnji simfonični koncert bo v petek, 14. junija. Mil-vvauški orkester in pevski zbor tukajšnjega konservatorija bosta izvajala zahtevno Beethovnovo 9. simfonijo. Nato pa se prične poletna kulturna sezona s koncerti pod milim nebom. In ne samo koncerti, tudi vrtne veselice oziroma pikniki, med njimi tudi več slovenskih piknikov. Prvi med njimi bo v nedeljo, 23. junija, priredilo ga bo slovensko društvo Triglav v svojem parku. Vsem lep pozdrav in prijetno sončno poletje! Pomlad se vrne vsako leto, mladost nikdar. Šele ko si star, razumeš pesem: »...najlepša je mladost...«! Pred kratkim sem srečal v triglavskem parku rojaka, ki se mi je posladkal, češ, kako dobro in mladostno zgledaš. Vem, da lepa beseda lepo mesto najde. Vem pa tudi, kadar ti znanci rečejo, kako mladostno izgledaš, si že star! Pa se vprašam, kje je meja med starostjo in mladostjo? Meja sicer ni nikjer določena in zarisana, pa jo vendar vsi občutimo. Pri ženskah je to veliko lažje dognati, ker je na robu krila. Pri mladih je rob nad kolenom, pri starejših pa pod kolenom, če ni nekaterim ženskam muhasta moda preveč zmešala glave. Odkar svet obstoji in je steklo življenje, je bila med mladostjo in starostjo neka nevidna pregrada, nekak nenehni boj med mlado in staro generacijo, boj, kjer ni zmagovalca. Učeni ljudje, ki se s tem problemom bavijo, trdijo, da spopad med mladostno in starostno generacijo sploh ne obstoji, obstoji samo spopad med tistimi, ki prihajajo, in tistimi, ki ne odhajajo! Resnica je, da vsaka mlada generacija da življenju in družbi svoj pečat navzočnosti. Mladost v svoji vihravosti dostikrat zavrača vse, kar ji ni pogodu, hoteč spremeniti svet (dalje na str. 4) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - V. R. Ha-Hec-Hi-Ho-Huinor! ■v Skuhal »»pogrel MEraM POGOVOR... (Nadaljevanje) Nekateri ljudje imajo talent za pripovedovanje smešnic, drugi ga nimajo. Nekateri imajo poseben talent, da skazijo vsak hec. Naj je bilo nekaj še tako smešno, ko so oni slišali, ne bo več smešno, ko bodo drugi od njih slišali. Če kakega heca nismo razumeli, ga ne ponavljamo drugim. Obstoja namreč možnost, da ga nismo razumeli zato, ker ni bil pravilno povedan. Tudi, če so se vsi drugi smejali, to še ne pomeni, da so ga oni razumeli, ali da je bil resnično smešen. Morda so se smejali le iz vljudnosti. Iz Ameriške Domovine z dne 1 1. novembra 1 984, citiram naslednje: »Ata, v živalskem vrtu sem videla veliko opico. Bila je tako velika, kot si ti.« »Nemogoče. Tako velikih opic kot sem jaz, sploh ni.« Če bi kdo trdil, da je gornji hec smešen, bi lagal. Prav nič smešnega ni v njem, ker je narobe povedan. Pravilno bi še moral glasiti tako: »Ata, v živalskem vrtu sem videla veliko opico. Bila je VEČJA kot si ti.« »Nemogoče. VEČJIH opic kot sem jaz, sploh ni.« Večino smešnic lahko prestavimo iz kakega tujega jezika v slovenščino, ne pa vseh. Nekaj primerov: TOUR GUIDE IN LONDON: - And this is where the Magna Carta was signed. - When did this happen? - 1215 (twelve fifteen). - Gosh, Edna, we missed it by 20 minutes. You should try to get ahead. You could certainly use one. You have so much bridgework, anyone who kissed you would have to pay a toll. You ought to be on a Parole Board. You never let anyone finish a sentence. You deserve a big hand — right across the mouth. Imamo tudi nekaj zelo posrečenih napisov po raznih restavracijah, trgovinah, tovarnah itd. Toda o teh prihodnjič. l - MISLIŠ, DA TI BO BALA DO— VOLJ ZA TVOJ BIKINI? - Peter, kaj pa predstavlja ta risba? - Jurčka, ki je padel s češnje. - Hm, češnjo vidim, kje pa je Jurček? - Najbrž so ga že odpeljali v bolnišnico. - Obtoženi, na gasilski veselici ste Franceta Osirja pretepali, mu izbili štiri zobe in zlomili roko, tako, da je moral v bolnišnico. Imate kaj pripomniti? - Seveda imam. Če ne pozna malo heca, naj bo drugič raje doma. Žena spravlja moža iz gostilne: - Tak, Korel, nehaj že igrati karte in pojdi domov! Ali sploh še kdaj pomisliš name in na otroke, ko takole posedaš v gostilni po cele dneve? Prav nobenega srca nimaš več. - Ti preklemanska, a zdaj boš pa še pripovedovala kakšne karte imam? - Zakaj ste UKradli avto? - Ker je bil zaparkiran blizu pokopališča in sem mislil, da je lastnik mrtev. Jugoslovanska partija je bila svoj čas na strani ustašev GORICA, It. - V času kraljevske Jugoslavije je centralni komite komunistične partije Jugoslavije v Beogradu izdajal glasilo Proleter. 28. decembra 1929 najdemo v tem lističu zanimivo izjavo o ustaškem gibanju, ki ga partija hvali in mu obljublja svojo podporo. Očitno je bilo, da se je partija skušala gibanja polastiti v svoje namene, kar pa so preprečili skrajni hrvaški nacionalisti kot Pavelič in Perčec. Proleter najprej poroča, da se širi v Liki in severni Dalmaciji ustaško gibanje »zoper srbsko okupatorsko oblast«. Na območju Šibenika in Ben-kovca so ustaši vrgli v zrak štiri orožniške postaje in pet orožnikov odpeljali s seboj kot talce. Zaradi teh dogodkov je beograjska vlada razglasila obsedno stanje in poslala na nemirno območje 1.400 orožnikov in tri bataljone vojske. Nato Proleter nadaljuje dobesedno: »To, da se je ustaško gibanje pojavilo prav v Liki in severni Dalmaciji — ki spadata med najbolj revne pokrajine Jugoslavije — priča, da igrajo v tem pokretu družbenogospodarske okoliščine veliko vlogo. Komunistična partija zato pozdravlja ustaški nastop li-ških in dalmatinskih kmetov in se postavlja v celoti na njihovo stran. Dolžnost vseh komunističnih organizacij in slehernega komunista je, da to gibanje podpre. Treba pa je paziti na fašistične elemente (Pavelič, Mimogrede iz Milwaukeeja (nadaljevanje s 3. str.) in življenje po svoji volji. Če je v tem hotenju kaj dobrega in trajnega, je to dediščina naslednji generaciji, kar pomeni, da se je zopet ena generacija uvrstila med stare in je odstopila svoje mesto mlajši, novi generaciji! Odnosi med starimi in mladimi izgledajo včasih zelo napeti, to zlasti, ker mladina hoče urediti svet in življenje po svoje, zavrača vse, kar pride od starih oziroma starejših, in se zateka raznim upornim demonstracijam in protestom, kot smo videli nekako v letih 1965-1975. Danes vidimo, da so se materialne in duhovne razmere precej spremenile in sicer v korist otroku in mladini. Družba danes daje mlademu človeku na voljo vse, kar si želi. Danes naša mladina že uživa toliko svobode, da je od nje telesno in duševno bolna, tako, da vpliva tudi na nas starejše ljudi. Zaupanje med mlajšo in starejšo generacijo tudi igra važno vlogo. Če bi si zaupali, bi bili bolj sproščeni in človeški. Skratka, naj življenje teče po začrtani poti ali ne, naš pregovor pravi, da se od stare krave, mlajša kravica uči orati. In tej resnici seje nespametno upirati! A.G. Perčec), ki imajo na ustaštvo precejšen vpliv. Boj za razširjenje osnovne baze ustaškega gibanja proti terorističnim metodam posameznih hrvaških fašistov je bodoča naloga komunistov. Ker se komunisti borijo zoper srbsko in hrvaško malomeščanstvo, za samoopredelitev zatiranih narodov, za prevzem oblasti s Strani delavcev in kmetov, zato hočejo kar se da aktivno sodelovati v ustaškem pokretu in ga povezovati v njegovem boju za narodno osvoboditev, za zagotovitev dela, kruha, lastne zemlje in svobode.« Torej taktika ponujene roke, ki pa v tem primeru ni uspela. Kal. glas, 9. V. 1985 Medjugorje na televiziji f- BUENOS AIRES, Ar. - Na ljubljanski televiziji je bila 24. aprila ob 10. uri zvečer oddaja o dogodkih v Medjugorju. Oddaja je bila dokumentarec o tem, kar se v tej hercegovski vasi dogaja v zvezi s prikazovanji, ki naj bi jih imeli vidci. Televizijska kamera se je ustavila ob pokrajini, ki je tipično kraška, in ovčjih čredah, ki se tam pasejo. Prikazali so križ na hribu nad Medju-gorjem in ljudi, ki tja romajo. Zlasti pa so se snemalci ustavili ob cerkvi sami in ob tem, kar se v njej dogaja. Videti je bilo skupine romarjev iz vseh krajev in avtobuse s tujimi registracijami; mašo v cerkvi in številna obhajila. Oddaja je bila res dokumentarec o Medjugorju in tamkajšnjih dogodkih brez kake neokusne kritike ali izkrivljanja. Človek se vprašuje le, kaj je nagnilo jugoslovansko televizijo, da je vse to posnela in da so ta dokumentarij oddajali v Ljubljani, ko vemo, da ta postaja ne pozna niti najbolj krščanskih praznikov. K. G. Svobodna Slovenija 16. maja 1985 Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) Williama E., 7-krat stara mati, sestra Antona in Henryja (oba že pok.), članica ADZ št. 22 in KSKJ št. 169. Po moževi smrti sta pokojna in sin do 1. 1973 lastovala in vodila Village Cab Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, v cerkev sv. Križa dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Joseph S. Škufca Umrl je 66 let stari Joseph S. Škufca, mož Josephine, roj. Sever, sin Aloisa in Stephanie (oba že pok.), brat Walterja, Alberta, Franka, Williama, Lorette in Louisa (pok.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 10. dopoldne in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Anthony F. Frankovic Umrl je 78 let stari Anthony F. Frankovic, mož Ruth, roj. Kolinski, sin Antona in There-se (roj. Cvelbar) Frankovic, oče Anthonyja A., Marie F., Ruth Carroll in Marthe Kramer, 8-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Louisa, The-rese in Franka (pok.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida ob dopoldne ob 11. in od tam na pokopališče sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 5. do 9. zvečer. MALI OGLASI HOUSE FOR SALE 8 room house. One block from St. Vitus school $21,900. Call 951-7544. (40-59) Linotype for Sale Good condition. $400 Call (216) 431-0628 Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper) Lastnik TONY KRISTAVNlK Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer (X) Baby Sitter Needed Reliable middle aged woman. Euclid Beach area. Must have own transport3' tion. 531-8674. (x) Apt. for Rent St. Vitus area off St. Clair-bdrm. Up. Garage availat*6' 361-6858 after 6 p.m. (43-46) CLEANING PERSONNEL A major cleaning contractor is seeking several part-tin^ cleaners for new offices ^ the Beachwood/Lyndhurs area. Previous cleaning e* perience is not necessary-Hours will be 6 p.m. t° p.m. Sun. thru Thurs. have own transportation- ^ interested, please c3 861-1199, ext. 300 bet’ a.m. thru 3 p.m. Mon. t Friday- (43-45> For Sale Glenbrook, Beverly Hills are • Bungalow. 2 bdrms up, 2 ^ New formal dining room. e Kitchen with din. area. 1 baths. Fin. rec room, heated. 2 car garage. 50 x lot. Owner is re-locating. Appt. call 531-7498. ^ ^ Kanadska Domovina 5 TICNA po ; ^^LTON, Ont. — Stična je vas na Dolenjskem, poznana UtoSterC^anS^em samostanu *n baziliki Žalostne Matere božje. tve. Pra° samostan dne 7. julija praznoval 850-letnico ustanovi- ^ejav rnen*^° življenje z duhovno, kulturno in gospodarsko let . nostjo. To praznovanje je povezano s slovesnostjo 1100-1Ce smrti sv. Metoda na nadškofijski ravni. Nas n-V* rec*ovnik' 50 prišli v Stično leta 1132 in pričeli z delom, (jo |g''so se v Šentvidu, kjer je bil sedež župnije. Samostan je bil Preš p • toliko dozidan, da so se mogli menihi iz Šentvida biti *' V *astne prostore. Redovna pravila zahtevajo, da mora tUcjjV Za^etku rednega samostanskega življenja 12 menihov — in je n a?0stoi°v je bilo 12 — trinajsti pa je opat. Prvi opat Vincent el v Stično verjetno eno leto pozneje (1136). ; cijaJ?mostans,te stavbe v Stični so popolnoma v skladu s cister-nanjzS lm redovnim načrtom. Središče, okoli katerege so zna ane druge stavbe, je cerkev. Na južni strani cerkve je av na ta dan pred 850 leti se je v stiškem samostanu začelo Namenit tejjjka V >>*cr^n' hodnik«. Sedanja zakristija je bila nekdaj kapi-sPalnf C*Vorana- V nadstropju križnega hodnika so bile prvotno na is^23 duhovnike in brate. Kuhinja in obednica sta od nekdaj ^ne 8ani0s*anska cerkev datira iz leta 1136. Gradili so jo 20 let. božjj pU^a 1156 je bila posvečena v čast Sveti Trojici in Materi skeju Ter*- Zato ji gre prvo mesto med romanskimi Mihael As?0rnentki na Slovenskem. Cerkev je gradil stavbenik 12. stoj ,'r' Poročajo, da je prišel v Stično iz daljnih dežel sredi Po| ^ 'n dolgo v samostanski službi. Stranskih8 Ve*'' na-i b' se kot stišk> rojak udeležil slove-dn1 na letošnniCe' vrst'ce Je napisal, da opozori Slovence v tu-'hhdilj v j6 SiOVesnosti> 'n pa povabi rojake, ki se bodo tiste rei Pa Svi ■ ar' domovini, naj bi se praznovanja tudi udeležili. iaenje v Stični' n1, Karel Ceglar sdb 26. Slovenski dan Kakor pretekla leta, bo tudi letos Slovenski dan zadnjo nedeljo v juliju oziroma 28. julija. Posvečen bo slovenski mladini, ker je letošnje leto, leto mladine. Slovensko-kanadski svet že pripravlja program in vse potrebno, da bo uspeh 26. Slovenskega dneva zagotovljen. - O.M. Celovški zvon (Marec 1985) ^ y - ocena — TORONTO, Ont. - Tehten uvodnik za to številko je napisal dr. Peter Millonig iz New Yorka. Obravnava vseslovensko manifestacijo v Celovcu, ki je bila novembra 1984. Kritizira mešanje slovenske problematike z Nikaragvo, prodajo marksistične literature, udeležbo partizanskega pevskega zbora in, končno, petje komunistične internacionale. Kritika je zelo umestna, ker je namreč to enačenje zavednih slovenskih Korošcev s komunistično ideologijo in ljubljanskim režimom v veliki meri zakrivilo izginutje mase naših ljudi. Del naših rojakov je klonilo, del stoji ob strani, največji del polagoma postaja narodno indiferenten, kar je zadnji korak pred dokončno asimilacijo. Deželni glavar R. Wagner in drugi politiki to čutijo in se povsem odkrito delajo norca iz slovenskih politikov, ki naj bi ostali brez baze. Volitve jim dajo prav, saj komaj 5 tisoč namesto 20 tisoč spravijo Slovenci še skupaj. Namesto nastopiti z lastno stranko leta 1945, se je to radi pritiska in terorja KPS zgodilo šele pred par leti, a mnogi so se že bili odtujili. Millonig celo sam ve-doma ali nevedoma sledi ljubljanski politični liniji, ko pravi, da so se koroški partizani borili proti okupatorju in niso bili orodja partije. Zadostuje analiziranje ljubljanske vire, objavljene v Koroškem zborniku, kjer je razvidno, da so ravno koroški partizani bili zvesto v rokah partije od vsega začetka. Sem in tja kako neodgovorno izzivanje okupatorja, vse drugo pa samo politično delo in ustrahovanje potom grozovitih likvidacij domačih nasprotnikov. Prof. Niko Prijatelj ponavlja predavanje iz Drage: Med vero in nevero. Gre za hudo abstraktno študijo ateista, ki je pripravljen na teoretskem nivoju se razgovarjati z verniki. V praksi pa to ostane brez učinka. Vere se dotakne tudi kulturnik Bojan Štih. Zagovarja praznovanje božiča in odklanja dedka Mraz, češ, to je sovjetsko strašilo! Lepo opiše tradicijo božiča v njegovi družini. Ugotavlja, da je veren človek danes v Sloveniji v podrejenem položaju, izjava, ki je po najnovejšem ukazu verske komisije najstrožje prepovedana. V svojem oporečništvu je Štih dosegel šele prvo stopnjo, ko še vedno zagovarja revolucijsko dobo, češ, verouk na - LOVSKE AKTIVNOSTI - ISLINGTON, Oni. — V za-dnjem času so bili lovci in ribiči Slovenskega lovskega in ribiškega kluba iz Allistona zelc^ aktivni. V soboto, 27. aprila, je postalo v Lovskem klubu in ob reki, ki teče ob vznožju letovišča precej živahno, kajti v tej vodi je vse polno okusnih in zapeljivih postrvi. Tudi na bregovih okoliških voda so stikali naši strastni ribiči in to ne zaman: prinesli so ribe vseh velikosti. Največjo pa je ujel Jože Muhič. Trije najuspešnejši ribiči so bili nagrajeni s trofejami in sicer: Prvi - Jože Muhič, za ribo, ki je tehtala 8 7/8 funta; drugi - Boris Mozetič (73/i funta); partizanskem ozemlju je bil mišljen iskreno, in ko uvršča vso svojo družino in sorodnike na stran narodnoosvobodilnega boja, da nihče ni zašel na kriva pota. Mimogrede naj povem, da je Bojan Stih direktor slovenskega filma, ki ima svoj glavni stan v zaplenjeni cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani. Krasen je pogovor Jožka Hutterja, koroški intelektualec, ki je eden izmed redkih zdržal po zgubljenem plebiscitu v Avstriji. Kot nemški oficir je slišal grozna izpovedovanja nemških vojakov glede pokola Izraelcev. Na koncu vojne je bil ujet na Madžarskem. Bil je zasliševan po samem Brežnje-vu, ki je kar vpričo njega zapovedal ustreliti nemške vojne ujetnike in to brez zaslišanja. Hutterja pa je Brežnjev po nevarnem zaslišanju spustil preko Jugoslavije domov. Alojz Rebula je zopet prisoten z Dnevnikom 1965. Dobro, stvarno branje, tokrat brez običajnih abstraktnih besed in fraz. Rebula tudi komentira zelo pohvalno najnovejšo Martelančevo knjigo Melodije. Začne z groznim stavkom neke povesti v tej knjigi: »Na vaši osvoboditveni proslavi v maju 1945 ... fantič nastopi z naivno harmoniko, medtem ko skriti vlaki vozijo Slovence premagane strani na morišča.« Pomemben je članek France Bučarja iz domovine o strankarskem pluralizmu ah monizmu. Po analizi političnega razvoja SFRJ, ki teoretsko v letih 1945/48 dopušča strankarski pluralizem, pisec ugotavlja prednosti enega ali drugega sistema. Zaključuje, da ima pluralizem cel kup napak, vendar je najbolj učinkovit proti nastajanju diktature. Dlje pisec ni mogel! Potem so še doprinosi, kot so: Rezi Marinšek s povestjo Gringa-tujka; škof dr. Alojzij Ambrožič: Nekaj misli o emigrantu, dobra študija kanadske emigrantske tematike (ta prispevek bom po možnosti ponatisnil v AD, op. ur.); Jerzy Popieluszko: Iz domoljubnih pridig. Globok je pok. Vinko Zwi-tter: Misli iz nemških zaporov. Slovenski svet v Kanadi je povzet iz za slovensko skupnost nič reprezentativnega lista Naše Novine. (dalje na str. 6) tretji - Marko Bizovičar (6'/z funta). Le malo je manjkalo, da bi postal zmagovalec najstrast-nejši ribič v našem klubu, 12-letni Mike Gregorič. Solzice so mu zalile oči, ko se mu je izmuznila postrv, ki je tehtala okrog 16 funtov, ko jo je vlekel iz vode. V nedeljo pa se je ribičem pridružila še elita tarokistov, ki so se pomerili med seboj. Elektronska naprava je igralce razdelila v skupine. Borba je trajala dobre štiri ure in je bila dokaj trda, saj so igrali najboljši tarokisti. Tekmovalcem je bilo razdeljenih šest trofej. As vseh je bil dr. Peter Urbanc, katerega zaradi njegove precizne natančnosti skoraj ni mogoče premagati. Rezultat tekme je sledeč: Prvi: Dr. Peter Urbanc Drugi: Joe Muhič Tretji: Lojze Babič Četrti: Frank Perko Peti: Tone Seljak Šesti: Joe Grdadolnik Za brezhiben potek se imamo zopet zahvaliti našemu neugnanemu organizatorju Miro-tu Raku. Da pa sta bili obe tekmovanji (ribiška in tarok) še prijetnejši, so prav lepo poskrbeli naši dežurni lovci, ki so nam brez pomoči poklicnih kuharic pripravili okusne ribe, ter tudi zrezke in »roast beef« z vsemi potrebnimi prikuhami. Opasani s predpasniki so se sukali po kuhinji kot kakšna brhka dekleta. Lepe dosežke pa so seveda eni kot drugi primerno zalili z dobro kapljico, ki je pri nas vedno na razpolago. Tudi božje Stvarstvo nam je bilo naklonjeno. Preskrbelo nam je kristalno čisto, sončno vreme. Dne 12. maja smo slavili Materinski dan. Povabljene so bile vse mamice, ki kakorkoli pripadajo Lovskemu klubu. Odzvale so se v lepem številu. Predsednik kluba Toni Flegar jih je veselo pozdravil, jim čestital k njihovemu dnevu ter pohvalil njih dosedanje požrtvovalno delo za dobro Lovskega kluba in jih spodbujal k nadaljnjemu sodelovanju. Zahvalil se je tudi bivšemu predsedniku Jožetu Avseniku za trud, ki ga je Jože vedno nesebično vlagal in ga še vlaga, da je naše društvo na tako ugledni stopnji. Med okusnim kosilom, ki so ga pripravile soproge naših dežurnih članov, sta naša lovca in ribiča poskrbela za nekaj šaljivih trenutkov, da tudi smeha ni manjkalo. Nato pa so se mamice, okrašene z rdečimi nageljni, s svojimi partnerji veselo zavrtele ob zvokih orkestra »Veselih Alpincev«. Tako je tudi naš Materinski dan zares lepo potekal. Potrudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče! Janez Weibl KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 15. in 16. — TABOR, Zveza DSPB poda na Orlovem vrhu Slovenske pristave proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilnega prebivalstva. 23. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi prvi piknik. 29. in 30 — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. JULIJ 7. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu na Slovenski pristavi. 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 17. — Euclidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! 21. — Misjionska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Misijonski piknik. AVGUST 10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. 25. — Slovenski dom v Collin- woodu priredi letni »Povratek domov« veselico. SEPTEMBER t3. — Kartna zabava v korist Slovenskega doma za ostarele, v dvorani pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Ameriška Domovina je Vaš list! 14. — Ob praznovanju 25- letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob 8. uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clairju. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket ih program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-lenici v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu ob 3. uri pop. v Šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročna vabila— Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni. Janez Rant DOBRI L J UDJE - Zgodba slovenske družine v ZDA - XI. nadaljevanje 22 Naslednje jutro sta se našla pri maši v taboriščni kapeli. Po dolgih letih je Peter zopet slišal slovensko petje. In to v tujini! Molil je, prosil je, rotil je Boga, da ga ne zapusti, da mu da Katko za ženo in srečen dom. Ko je Katka odhajala od obhajilne mize, sta ji z lica odsevali sreča in mir. Molila je za dušo ljubljenega Borisa in za srečo Petra in nje. Prejšnji večer je spravila v kovček svoje stvari, danes se bo še poslovila od prijateljev in znancev ter se zaupala Petru. Ob štirih so odpotovali. Peter in Katka sta sedela zadaj. Naslonila se je na njegovo ramo in se oklenila z obema rokama Petrove levice. Njeni gosti, plavi lasje so božali njegovo lice. Nič ni govorila. Angleško govoriti ni znala, slovensko in nemško pa zaradi stotnika Stevensa ni hotela govoriti. Tudi Stevens je le od časa do časa kaj vprašal. Čez čas je Peter z levo roko objel Katko in jo stisnil k sebi. Zdaj je imela glavo na njegovih prsih in prisluškovala utripanju njegovega srca. Od časa do časa jo je Peter poljubil na lase... V njegovem objemu je pozabila dolge dneve in neprespane noči, pozabila kratko, a sladko ljubezen do Borisa... Zdaj ima Petra. Nikoli več ga ne sme izgubiti. Predno so šli k Sparberjevi gospej, so se ustavili v hotelu in večerjali. Gospa jih je sprejela v jedilnici. Ko ji je Peter predstavil Katko in ji je ta poljubila ponujeno roko, je gospa vzkliknila: »Pa vi ste cela Nordijka, plave lase, plave oči... Mislila sem, da imate v Sloveniji vsi temne lase!« Kot stari Avstrijki ji je bilo zelo všeč, da ji je Katka poljubila roko in jo oslovila z milostljiva. »Nekaj nemške krvi je gotovo v njej,« je rekel Peter, »saj je po očetu Tavčar - Deutscher - po materi pa Hafner, a je zavedna Slovenka kakor sem jaz Peter Wohlgemuth.« Sedli so, popili čaj in malo pokramljali. Stotniku se je mudilo, Petru pa nikamor. Predno sta se poslovila, jim je gospa pokazala Katkino sobo. Ko se je Peter odselil, je sobo preuredila. Zdaj so bile vsepovsod rože. »Naša nova rožica spada med rožice,« je pojasnila. Poslovili so se. Petrov poljub je bil za Katko prekratek. Razumela ga je. Nič mu ni zamerila, čeprav bi se najrajši stisnila v njegov objem in sklenila z njim v dolg poljub. »Ob desetih bom tu,« je rekel, ko je bil že na vratih. 23 Ko sta sedela v avtomobilu, je stotnik Stevens rekel Petru: »Častitam, Peter, našel si dekle, ki v Salzburgu nima para. Pazi, da ti je kdo ne odnese!« Peter je slabo spal. Celo noč je sanjal o Katki. Naslednje jutro je šel z oficirjem Morganom v ameriško trgovino in kupil kavo, sladkor, čaj, meso, sir in druge dobrote. Morgan ga je potegnil z avtom do gospe Sparber. Bili sta ravno pri zajtrku, ko se je na vratih pojavil Peter otovorjen z dobrinami iz ameriške trgovine. Obe sta se pohvalili, da sta dobro spali. Ko sta bila čez nekaj dni sama v sobi, se je Katka postavila pred Petra in rekla: »Še 40 dni!« »Zakaj pa 40 dni? Kaj ti zopet roji po glavi?« je vprašal Peter. »Čez 40 dni bom stara 18 let in se bom poročila. Sem že pogledala v koledar. Moj rojstni dan bo v soboto, kakor nalašč za poroko. Mama mi je rekla, da je bila Marija stara 16 let, ko je vzela Jožefa. Jam bom pa že 18, ko bom vzela Petra. V Palestini zorijo dekleta hitrejše kot pri nas. Zato mi je mama naročala, da se poročim, ko bom že 18 let stara. Ker pa jaz tudi en dan dalj nočem in ne morem čakati, se bom poročila s teboj na moj rojstni dan. Ali ti je prav, ali bom že zrela?« Peter se ji je moral smejati. Ko sta bila sama, se je često obnašala kot najbolj nedolžen, naiven otrok, v prisotnosti „ drugih ljudi je pa bila sama resnost. Dejala je: »Zvečer pride Walter, ko boš ti v službi. Jaz ga bom prosila, da naju poroči čez 40 dni. Ali smem?« »Čim preje tem boljše! Mislil sem, da bova morala čakati, da boš stara 21 let. Če pa ti Walterja pregovoriš, da bo naju poročil že zdaj,, je meni še bolj prav. Saj komaj čakam, da naju Bog zveže za vekomaj!« »Peter, moj Peter, kaj pa tole!« Skočila je k omarici in mu pokazala pismeno dovoljenje očeta in matere. »Mi hribovci nismo tako neumni, kot to mislite vi dolinci! Poroka bo v soboto čez 40 dni!« »Če je tako,« je v šali nadaljeval Peter, »bova morala prositi gospo Sparber še za eno Celovški zvon... (nadaljevanje s str. 5) Ta številka Celovškega zvona je dobra, celo zelo dobra, odprta mnogim kulturnim in političnim smerem. Za pripust v Ljubljana je »avstrijska pošta« potrebovala za decembrsko število več kot 3 mesece, koliko mesecev bo potrebnih topot? ZU posteljo. Ti boš spala v svojem kotu, jaz pa v svojem. Toda soba je malo majhna za dve postelji!« »Nič se ne boj! Soba je dovolj velika za eno posteljo. Ta pa je dovolj velika za dva, se ljubita. Če pa hočeš in*®1} posebno posteljo zase, bi 5* morali izbrati dolinko. Mi hn bovci spimo skupaj,« se je ša lila Katka. Zopet se mu je izvila iz obje ma. Iz omarice je vzela maj hno škatljico in mu jo dala-»To mi je dala tvoja teta, k° me je obiskala v Loki. Naro la je, dati jo moram izr° 1 zaprto.« Previdno je odvil oinot odprl škatljico. V njej je 1 tisoč ameriških dolarjev in ^ avstrijskih cekinov po 20 kr° ter listič z napisom: Moj poročno darilo, teta Urška. Spomnil se je, da je tet^ pred vojno kupovala preko s stre, ki je živela v Ljubija11’ dolarje in zlato, ker v dinar ni zaupala. 24 e Po kosilu je odšel, ker J moral ob 4. nastopiti slu Gospa Sparber in Katka sta pa začeli skupaj učiti ang 6 no. Kadar je delal od 16. d° P noči, je prihajal h Kat, . 10., kadar je delal ob 8. zju do 16., je prihajal šele p° uri, ker je prej v hotelu ve jal. e, V ameriški trgovini sta Pr^ ko Morgana kupila bi3®0 Petrovo in Katkino Por° tj obleko. Katka je hotela 1111 tako obleko, da jo bo tu 1 sneje lahko nosila. Kup'^ tud, perilo. Ker J« ^ denarja dovolj, nista Bv0St-na ceno, ampak na kako Katka je v angleščini napredovala. Njena nem je bila ta tako dobra. Walter je na škofiji vsf uredil, kakor je Katka ^icin Poročila se bosta na 18. rojstni dan. 0, Ob slovesu so bili ljubi vsak dan daljši in ° tesnejši. bfo Katka se je z gosp0 ^ razumela. Nič več ni P ^ da bi jo klicala ona je Katko tikala. Ijali in kuhali sta obe. (Dalje prihodnji tore^^ Rojaki! Priporočaj^ Ameriško Donkov svojim slovenski j prijateljem in znan Siov®' . Iik!> *PcrV fit m ia ve o- ra ki Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Waterloo Slovenian pensioners club Resident: Frank Bittenc 1st Vice-Pres,: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff iRn=eC''Treas i s,eve Shimits, 8050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, P d, OH 44117, Tel. 531-2281 ®c. Sec.: Helen Vukčevič udjting Comm.: Louis Jartz, An" Kristoff, Mollie Raab An al?nin9 Comm.: Alice Bozic, n Kristoff, Frank Bittenc, Steve ih'^ts, Cecelia Wolf W °v'and En9- Publicity: Cecelia 1 Ann Kristoff, Louis Tisovec Ntu)VENE PENSIONERS club ^wburgh-maple heights 8gjra®^en1: John Taucher, Tel. ^ce-Pres.: Mary Zivny 157ni: Treas': JosePhine Rezin, On A Rockside Rd„ Maple Hts., Hr44137, Tel. 662-9064 ®c. Sec.: Donna Stubler a —w-- ^iiMa oiuoier Llfk- l,ors: Louis Champa, Frank J®ncich, John Perc , °n'h|y oieetings are held the a( 1 Wednesday of each month, nian w ’ alternatin9 a* IKe Slove-Ann.Na,l■ Homes on E. 80 St. and 5050 st ianley Ave„ Maple Hts. CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Secretary: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, OH 44092 Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Antoinette Simcic Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m. mer*c*n Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio Vip8 D6nt: Vincen, Lauter Znn w res': JosePh Vankovich S ice'Pres-: Theresa Sanoff 245.t,:eas-: Jennie B. Nagel, 442q3 ,n N.W., Barberton, OH Rfic. Sec.: Angela Polk AnnR'Ji'l0rs: fiances Smrdel, oi-. ne Misich, Josephine Audit "t p|atner ^bstitute: Mary Kovacic Ang6|a RePs.: Mary Sustarsic, IS Frarw ^olk' Frances Smrdel, li> al*6|,nato- i ar’ Jennie B- Nagel; ^eet JosePhine Plainer the month8 every ^rst Thursday of 0 ^6riter 7n at 1 p rn'in the B|ovene ton, o^jo ‘ 14th St., N.W., Barber- Agresivne SIo\ Amerike ^gressive SIo^ 0n»en of Amc "'wST' board 1st Vin Rorence Une .2rid v, 8'Pnres ; J°yce Ph sic e'Pres.: Josephi C. seC:Millie Bradac Corr cf0" Erni|y Starma Treas.lrec': Hildegarde K y Audit0rser' l!4arie Plevnik Frap Jennie Zama Skabar w?68 Maur'c. J< Educ ^ma Ti^sh %a P0^el,are: Cecelic ^ukcevic r R°Se Gormar Historian9?11'16 Lokar' Editor- a ' Joanna Jadric '• A9hes Elish Presif1 C,RcLE 1 Vice.??nt: Cecelia Wc ^o.-Treae .0?|priie f sc oj s- Alma L -aUdltn WilfT> Su Ud4ak ) C:.00"1-1 Mai r.-n' Mary Dolšak, * Cooki, - -i.ii - kbooks: Alma 531 :°Kb .... hionth n9s. First Thu Pevska društva * Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen In Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. ' Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. glasbena matica President: Joseph Penkp 1st Vice-Pres.: Olga Klanchar 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Sudan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Clarence Rupar and Jodi Mann. Librarian: Josephine Tomsic Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmens Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3. PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fip. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivlk Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel Director: Marie Pivik CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Jeanette Hiti Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Cathy Kastelic Att. Sec.: Karen Malnar Treasurer: Tricia Hlad Historian: Laurie Zigman Music Director: Cecilia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Preš.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435. Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Repensek Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Albert Chandek Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Dolores Hackett Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES President: Peter Hauptman Vice-Pres.: Suzi Snyder Treasurer: Peter Leksan Committee: Joe Gaser, Matt Lončar, Mark Zakrajšek Secretary: Andy Gaser, 468 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 381-2602 Rec. See.: Monica Gaser Instructors: Mrs. Bernarda Ovsenik, Mrs. Breda Lončar, Mrs. Veronika Žnidaršič. Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Frank Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd„ Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298; blagajnik: Štefan M^.olt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnika: Vinko Rožman, Jelka Kuhelj. ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc Honorary President: Sister Margaret President: Jennie Jesek Vice-Pres.: Joan DeNardo Rec. Sec.: Kathy Kanuk Corr. Sec.: Karen Luberger CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steven Piorkowski 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: John Burchard Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate, Robert Mills, Sr. Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, John Oster 2 Year Trustee, J. E. Logar, Sr. 1 Year Trustee, John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Kathleen Merrill 1st V.P.: Rose Poprik 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Theresa Vegh Secretary: Patty Nousak White, 1133 E. 67 St., Cleveland, OH 44103 Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Jean McNeill Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Mitzie Andrews Trustee 1 Yr.: Jo Baškovič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sister Rosemary, SND President: Mrs. Janet Borso 1st Vice-Pres.: Mrs. Charlotte Taricska 2nd Vice-Pres.: Mrs. Andrea Borštnik Rec. Sec.: Mrs. Karen Shantery Corr. Sec.: Mrs. Pat Kucharski Treasurer: Mrs. Roseanne Piorkowski Publicity Chmn.: Mrs. Pat Talani Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleveland, OH 44103 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Lojze Bajc, 963 E. 179 St., * Cleveland, OH 44119 Blagajnik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph Ont., NI H 6J4, Canada Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline. Dr„ Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Mike Kavaš Odborniki: Štefan Režonja, To-nica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Ivan Novak Nadzorni odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Štefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Seje: Po dogovoru SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Jože Cah Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Karl B. Bonutti, Vinc Sfiligoj, Štefan Durjava, Jože Delošt, Karlo Družina, Danilo Ma-njas, Olga Valenčič, Kati Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Gino Bremec, Lojze Čenčič (dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster mIIINMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHMIIIIMMMHHHIIIIIIIIBHHIHNK ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Frances Kosch Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian) Frederick E. Križman (Legal Advisor) August B. Pust, (Programs) Dr. Rudolph M. Susel (Publicity) Joseph Skrabec (Membership) Mailing Address: care of James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143 SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Robert Lazar, Ronald Zele, Richard Tomsic, Albert Pestotnlk, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisha, Frank Cesen Alternates: (1st) Frances Mauric; (2nd) Rose Mary Toth Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Jennie Trennel Vice-Pres.: Ann Terček Rec. Sec.: Bertha Richter Treasurer: Anne Ryavec Corr. Sec.: Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, telephone 731-5776 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihellch Liaison Officer: Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means: Jennie Trennel Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Jo Prince 50-50 Fund Raiser: Jo Prince SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Justine Skok Vice-pres. — Justine Girod Treasurer — Patty Nousak White Secretary and Rec. Sec'y- — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110 Auditors: Jean Križman, Sophie Opeka, John J. Streck, Steve Shimits Chairman, Membership: Elea-nore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel. 531-8927 Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwoman: Doris Sadar Meetings: Third Monday of each month at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid Ohio AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Fran Lausche. Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Steffie Jamnik Tajnica: Mae Fabec Blagajnik: Frank Fabec Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor; Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Martha Košir, Theresa Kolarič Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Voider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Henrik Urbančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer. Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru. (nadaljevanje) Vse naju je gledalo, nihče v celi množici pa se ni zmenil za mrliče. Štirje so ležali na cementnem podu, isušene žrtve kolere. Postal sem in gledal mrtve, za katere se živi niso brigali; nekateri so kar stopali preko trupel. Jumbo mi je namignil, da naju že čaka poseben vagon. Vozila sva se samo do prihodnje postaje, kjer mi je pripravil obilen zajtrk po angleškem načinu. O mrtvih in koleri ni govoril,’vendar je rekel nekaj besed, ki so mi ostale v spominu: »Preveč nas je in prehitro se. množimo. Narava sama poskrbi, da se preštevilno prebivalstvo razredči. Zakaj vaše dobrodelne ustanove v Ameriki tako hitijo z zdravstvom, da bi ustavile epidemijo? Kolera BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnik: Frank Menchak Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt Upravnik parka Triglav: Frank Mejač Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: John Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Biba Kralj-Bambič Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Franc Rozina Bara: Darko Berginc Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida. je pri sredstvo za zmanjšanje prebivalstva, katerega zemeljski pridelki ne morejo vzdrževati.« In podobno. Omenjal je tudi ameriško pomoč v prehrani. »Zakaj Amerika uvaža riž? Čimbolj se naš narod nasiti, toliko več bo otrok, in ko bo letina slaba in ne bo uvoza od drugod, bo spet lakota in umiranje.« Tako modrovanje mi ni bilo nič novega, iz ust mladega, presitega debeluharja pa je zvenelo nespodobno in cinično. Dve uri kasneje, ob povratku, sem naštel na postaji pet od muh in drugega mrčesa pokritih mrtvecev, pri vkrcanju na ladjo pa še enega v valovih Gangesa. Tisti dan je bil vseskozi pretresljiv. Pripetila se je železniška nesreča. Vlak od reke Gangesa proti Patni se je ustavil sredi polj konoplje. Popravljali so progo. Pomočniku Karlu sem dejal, naj ne izstopa, pa ga je premagala radovednost. Vrnil se je ves bled. Videl je povožene kose delavca. Še bolj pa ga je prestrašil poznejši dogodek. Ko naju je policijski načelnik nastanil v državnem domu v Patni, je Karel šel v nekaj sto korakov oddaljeni trg. Vrnil se je ves zbegan. Pripovedoval je, da sta dva bengalska kmeta drug drugemu prerezala vrat. Sprla sta se zaradi koščka zemlje in z noži končala prepir. Karel, kristjan, doma iz Madrasa v Indiji, se je med pripovedovanjem križal in me prosil, če bi mu dovolil spati v moji sobi. Tudi na tleh bi spal, samo da ne bi bil sam v svoji sobi. Dvajsetletnika je bilo strah vsega, kar je oni dan videl. Dejal sem mu, da bi na podu ne bilo varno zaradi kač, in ga skušal ojunačiti, naj se ne boji v svoji sobi. Vdal se je, odšel, pa se ves tresoč vrnil, predno sem zaspal. Proseče je toži, naj mu dovolim spati pri meni; mrliči, katere je videl na postaji in v reki, povoženi delavec, krvava mrtva kmeta, je reki, vse mu je bilo neprestano pred očmi. Pograd je bil obsežen in pustil sem Karlu uleči se počez pri mojih nogah. Na lahko se je mojih nog nekajkrat dotaknil, kot da se hoče prepričati o moji prisotnosti, toda kmalu je zaspal. Meni pa spanec dolgo ni prišel. V ušesih so mi zvenele cinične besede bogatega debeluharja o koleri, lakoti in smrti kot o naravnih sredstvih za razredčenje prebivalstva, o ponesrečenem delavcu in o ubijalski jezi zaradi koščka zemlje — nelepi doživljaji na kratki poti od Faridpura do Patne. V vsakem okrajnem mestu so mi načelniki policije pnre; jali gostije. Vredno se mi zdi omeniti počaščenje v Patni. Načelnik je povabil druge oblastnike okraja, župana in oficirje, katere je sklical, da bi prisostvovali razpravam in govorom. Priredil je banket strogo po predpisih mogulskih vladarjev. V dvorani lepih preprog na podu in stenah, toda brez pohištva smo sedli na blazine ob stenah, tako da je bil vsa obrnjen proti sredini. TedaJ sem že bil naučen sedeti na svojih petah in ni bilo mučno iko prečepeti dolge ure. Ob meni sta sedela okrajni lavar na eni, policijski nače ik na drugi strani, za njima o činih oficirji in uradniško-redi dvorane so nastop*1 odci s piščalkami in čitra'111 ndijska čitra v dolžini har e smimi ali desetimi strunami)’ lastopile so plesalke v pestrl /ilenih oblačilih z nališpanm1 brazi in zlatimi obročki n )kah in nogah. Bosonogi strežaji, kot ve bičaj pri slovesnih pojedina i ) prinašali pijačo. Palmo^ no je sicer malo opojno, P : pri Bengalcih ne smatraP*^ ovedano kot alkohol. Sm liki v belih oblačilih, z v*s mi turbani so nalivali- e iša je služila za tri: za ob as ka ob meni in zame. :upine so pile iz enega k0 . i, ki je služil za tri ah * iebe. . Godba, petje in ples, v56^ lo starega indijskega ^ ogulskega izvora, zame v 5 nepoznani in oki, ples pa ritmično e teles in udov ter zna otanje rok in prstov. Uprizorjen je bil odlom^ ključnega dejanja iz v re Sakuntale, katere ^.| m kmalu spoznal in 0 ^ ičelniku. Po PrcC*s^ p0-ivzočim naznanil, ga. lam slovečega pes*11 .^ra-intale. Vsi so na glas o . a. ili in kazalo je, da je P^. ^ e namenjeno bolj me lina je bila ^"pisi* jska, omenjena . f na otoku ^a-iva -jg od di in Pijafievrs^g , dveh. Zaradi 0 ■ - _cvinisko m podobnega. MERE, 1 palec (inch) 1 čevelj (foot) 1 yard 1 milja (mile) 1 pint 1 quart 1 gallon 1 ounce 1 pound 1 ton 1 kilogram 1 dozen 28,^ 453,2* 907'2m 2,21* ducfl