191. številka. Ljubljana, četrtek 23. avgusta. X. leto, 1877.|J
SLOVENSKI NAROD.
{uhaja mk dan, iavsemii ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po p o it i preleman za avitro-ogerike dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gl<L, sa eettl leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gla., za četrt leta 3 g\d. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4om «e računa 10 kr. za meaec, 80 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in m dijake viuja cniiana cena in sicer: Za Ljubljano sa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti projeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriatopno petit-vrate 6 kr., oe se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe isvolo trankiratL — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O pravni itvo, na katero naj ae blagovoujo pošiljati naročnine, reklamacije, einaniia, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiti
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 21. avgusta. Sulejman potrjuje 19. t. m. telegraticno, da so Turki zopet zaseli vas Sipko. Turška konjica je porinila tri mej Kazanlikom in Sipko postavljene eskadrone kozakov zadaj za, utr jenja, ki so narejena onkraj vasi Šipke.
Aleksandropolj 21. avg. Melikov je naredil vojno demonstracijo proti Muk-tarju, da bi njegovo pozornost odvrnil od gibanja oddelka generala Tergukasova proti Ismail-paši. Vsled tega so bili ostri manjši boji pri Bečaji-Jagni. Rusi so izgubili pri tem 9 oficirjev in 330 mož.
Gorni Studen 21. avgusta. Videti je, da hoče Sulejman zdaj, ko je zastonj napadal Ruse v IlanikOi-soteski, poskušati prijeti druge balkanske prehode.
Carigrad 20. avgusta. Dozdaj ne potrjuje nobeden oficijajni telegram vesti, da bi se bil Sulejman-paša zedinil z Meheniet-Alijem. — Mehe-met-Ali telegrafuje, da je bil včeraj ugoden boj za Turke pri Djumi. — Srbski agent Hristić je porti izjavil, da Srbija ničesa ne ve o napovedovanej nameri Busije, en del ruske vojske skozi Srbijo marširati pustiti, tudi je dejal, da je neosnovano, da bi bila Srbija sklenila vojne udeležiti se.
Zader 20. avgusta. Črnogorci so zadnjo noč v mesto Nikšič prodrli; vzeli 80 močno predtvrdnjavo na Čudjelici z naskokom. Tvrdnjava bode vsak čas pala. Močan turšk oddelek baje hiti iz Kola-šina Nikšiču na pomoč.
Pregled geodaetskih in topografskih del izisiih v I. 1875 v azijskej Rusiji.
(Kunec.)
Iz Perzije je bila razuu tega tudi se ena potoviiica od morskega zatona Enzeli do Teherana (2 vrsti na 1 palec) v 12 listih. Jako interesantna je mala (40 vrstna meni) byp-sonietričua karta Kavkaza; ona se bode upo-trcblj evala kot temelj pri racijoualnem risanju površja pri vseh opisih kavkaškega istlinia. Taki izdelki v malej meri so od velike vrednosti, da se more po njih na večih specijalnih kartah povrije sploh točneje in skladneje izdelati. Da se ravno to poslednje večkrut doseči ne more, to kaže karta evropske Tur-žke od obersta Artamanova in pa karta male
Šumla 18. avgusta. Rusi bombardirajo Ruščuk od vodne strani na dalje.
Bukarešt 18. avgusta. Ker so nove turške vojske v Dobrudži izbarkane bile Rusom za hrbtom v Sulini, ustrašili so se tukaj.
Bukarešt 21. avgusta. Rumunski „Ro-manul" poroča, da so mej rusko vojsko v Dobrudži bolezni pokazale se vsled velike vročine.
Belgrad 20. avg. Z ruskim generalom Fadejevim je prišel tudi general Ilidrov sem in Božidarovie-Veselicky. Imeli so razgovor z Rističem. Vedno bolj verjetno postaje, da Srbija v akcijo stopi.
London 19. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da bo bili boji pri Razgradu in blizu Trnovega, ker bi bili Turki zmagovali. Vse kaže, pravijo, da bode kmalu nacelej liniji velika bitka.
Sarajevo 20. avgusta. Srbija nadalje oborožuje. Zarad tega je nekoliko turške vojske šlo na Timok.
Dubrovnik 20. avgusta. Pri Podgorici je bil boj mej Turki iu Črnogorci.
Vojska.
Imenitna je včerajšnja novica, da so hrabri naši bratje Crnogorci po noči 19. t. m. z nožem v roci udrli v turško mesto Nikšič. Mesto torej uže imajo, tvrdnjave ali grada še nemajo. Bog daj, da kmalu čujemo pridobitev tudi tvrdnjave. Črnogorci bi tacih vspehov pač zaslužili in radova! so bode z njimi ves slovanski svet.
Carigradski telegram poroča včeraj oficijalno to, kar smo uže včeraj naglašali. Uže skoro deset dni zaporedoma so turko-1J ubi nemški listi poročali, da so je Sulejman paša zjedinil z glavno turško armado. Turki
Azije od Stebnickega. Na poslednjo zemljo si)adata dva oddelka 5 vrstne karte turških mejnih predelov, ki pokazujeta Adšarijo in en del vilajeta trapecuntskega. Na orenburških in kavkaskih izdelkih so vrste dela turkestan-sko-topografičue sekcije, ker obsegajo večidel iztraživauja o Terghani, kjer se je leta 1875 mnogo bojevalo. Deset potovnic v različuej meri in različnih pravcih nam olahkočuje točneje poznavanje nekdašnjega kanata Chokand-skega. Iz ovih potovnic se je popolnila karta okrožja namanganskega, ter bi se mogla bolje prozvati karta doline ferghanske, ker ne obsega samo Namangana, nego tudi Chokaud, Margilan, Andidšau itd. do podnožja južnoko-kaudskega pogorja.
Cisto na novo izdelan je tudi obris puščave Mojuu-kum južno od reke Ču, in mnogo topografskih načrtov uže poznanih okolic Sa-markanda, Dsizaka, Chodšenta itd. Tudi ima dober temelj od zaraisanskega oddelka izve-
den es morajo oficijalno poročati, da to nij vse nič res bilo.
Kar denes poroča carigradski naš telegram, da so Turki zavzeli zopet „vasu Sipko, nij nič važno. Utrjeno sotesko Sipko imajo še vedno Rusi v oblasti in ž njo tudi pot črez Balkan še v svojej roci, kadar bodo v Bulgariji zmagali v glavnej bitki.
Na evropskem bojišči so vsi drugi boji le boji male vrste, veejidel le vsled razgledovanja ali opazovanja. „Velike bitve" tedaj najbrž res še cel ta mesec ne bode. Turki jo napovedujejo sicer neumorno vekomaj, a si je še zmirom začeti ne upajo, Rusi pa svoje število še od dneva do dneva dopolnjujejo.
Z bojišča se piše dunajskej vladnej ,,Pol. Corr".: General Gurko zagotovlja, da so pozicije Rusov od Donave do Šipke-soteske tako močne, da si Turki ne bodo upali, napasti jih. — Obe vojski se neprenehoma utrjujeti. Turki so se posebno pri Plevni na vso moč zašancali; vendar je položje Osman-paše opasno, ker ruska konjica in po 80.000 Rusov brani, da bi se zvezal se Zofijo; Rusi polove vse vozove, ki vozijo municijo ali živež, in tako Turkom manjka provijanta. Rusi ne bodo prej začeli operirati, da prida cela carska garda, česar bode treba čakati še 2 ali 3 tedne. Rusi Dobrudže nikakor ne zapuščajo; nasprotno, Zimmermannov kor se vedno množi in namerava kmalu začeti ofenzivo. Oni zdaj marširajo proti Isinailu, da se Egipčanom nasproti postavijo.
Osemtisoe Egipčanov se je namreč izkrcalo pri Sulini in napredujejo, da se z ostalimi desetimi tisuč v KUstendže zedinijo in Črnovodo napado.
V Aziji je bil manjši boj mej Melikovom in Muktarjem.  Odločenega pa tu nij bilo nič.
dena triangulacija mej Samarkandom in Katty-kurganom; in ravno tako tudi pri Taškendu; samo žalibože, da se ti dve še dozdaj nijste zedinili. Kot zadnje delo tega oddelka je karta od llissara.
Vojničko - topografički oddel generalnega štaba, pri katerem se sestavljajo vsa geodaet-ska in topografska dela ruske države, poslal je fotografski odtisek karte azijske Rusije (mera 100 vrst na 1 palec). Le ta karta jo bila uže prej izložena v Parizu za geografski kongres, ter je bila tukaj probudila občno pozornost radi obilnosti na njej izdelanega materijala. Ko bode dogotovljena, bode imela posebno važnost, kakor prej poznana karta centralne Azije (v istej meri), ki je pa zdaj v popravljenem izdanju tudi izložena. Razun mnogih popravljenih in v novem izdanju izloženih kart orenburžkega kraja in zapadne Sibirije, ima se omeniti tudi lepa heliografiraua karta Ckivve in doljnega teka Amua, ki je iz-
Videti je, da Rusi še vedno nemaj o premoči, katero bodo morali imeti, da bodo zmagovalno naprej prodirali.
Združenje slovenkih časopisov.
Sprožil je nek naš rodoljub v „Obzoru" misel, naj bi slovenski novinarji in naročniki svoje moči združili, mej drugim tudi, naj bi se „Slovenec" s „Slovenskim Narodom14 zjedinil. Mi smo ponatisnili dotični poziv in kratko izrekli, da je misel pametna in za Slovence koristna, ker imamo vsi vkup premalo materijalnih in duševnih močij, torej jih ne bi smeli drobiti. Tudi „Slovenec" nij bil načelno proti temu in kolikor smo osobno govorili, videli smo skoro povsod le pripravnost, pomoči k temu zjedinjenju.
UŽe naprej pa smo vedeli, da vsi mej „Slov." prijatelji s tem ne bodo zadovoljni, ravno tako ne, kakor se tudi nahajajo mej našimi 65. prijatelji taki, ki nam včasi zamerijo, če tega aH onega ne rečemo po njih Želji. V vsacem taboru, ali celo v vsacem večjem šatoru tega tabora menda mora biti nekaj „intransigentov," mož, ki se trdno drže svojega predsodka ali prepričanja, pa brez ozira na dnevne potrebe in sile, tako rekoč, z glavo skozi zid rinejo. To je bilo in bode.
Eden teh hudih se je v zadnjem „Slov.u oglasil in konec njegovega daljšega članka je, da „duhovni boj liberalizma nij še končan,14 zato je zjedinjenje „nemogoče."
Dalo bi se od naše strani dosti govoriti o tem, kako ta dopisnik (čegar pero in jezik smo kot stari znanci brž i zp oz nali,) motivira svoj rek. Ugovarjati bi morali tudi nekaterim navodom historije zadnjih let in našega novinstva ter popravljati ta in oni stavek. Ali vse to opuščamo, da ne zaidemo v neljube stvari. Sieer pa moramo priznati, da je članek pisan mirno in stvarno, in baš zato se s tem tudi oziramo nanj.
In tako mi naravnost pravimo: Združenje je mogoče. Dva lista izhajata teško in žrtvami, jeden bi lehko. Rodoljubi po deželi in celo mala društva teško vzdržujejo in podpirajo več domačih listov.
Liberalizem nij nobena zavira, ker liberalni v pravem blagem pomenu besede moramo skušati, da bomo vsi, nemškega liberalizma pa smo mi ravno tako veliki sovražniki, kakor kateri koli konservativec.
Nemški liberalizem se je vsem Slovanom,
torej še najbolj nam Slovencem, ki smo narodno v največjej nevarnosti pred germanizL mom, tako jasno* pokazal, vzlasti od početka hercegovskega vstanka pa do zdaj, v vojski za svobodo Slovanov, da bi moral zadnjega privrženca svojega mej Slovani od Bebe odbiti. Nemški liberalizem je šel v turško službo, to nam je dovolj. On se je povsod pokazal smrtnega Bovražnika Slovanstva, povsod odličil lažnjivost svojega imena. Tukaj torej ne tiči noben zadržek združenja.
Dopisnik BSlovencev" omenja mej verskimi vprašanji denašnje politike naravnost: šolo, zakon, duhovno izrejo, cerkveno premoženje.
Jeli so res to zadržki za eden list? Mi skrbimo in imamo strašno veliko skrbeti, da se nam šola ne p o n e m č i, v tem smo vsi edini. Da se pa poneverila ne bode, zato bode skrbel zakon, katehet in mi vsi. Kaj torej hočete s šolo? — Zakon, cerkveno premoženje! To Bta vprašanji, o katerih ne moremo vedeti, kako bi kolikaj motili nas. Kaj nas briga tuj krik po civilnem zakonu? Kdo nas zagovarja odjem cerkvenega premoženja?
In če so tudi res kakove male razlike v političnih mislih — zjedinjenje je ipak mogoče. Vere se mi ne dotikamo, to sam oni omenjeni dopisnik priznava. In mi sami smo vedno izrekali in tudi zdaj priznavamo, da našemu in vsacemu narodu je vera svetinja, in mi sami bomo in smo vsacega zavrnili, kdor bi je hotel dotikati se ali nepremišljenosti v tem oziru uganjati.
Mi smo vedno le rekli, da velja tudi v narodnem politikovanji nacijonalno-gospo-darstveno glavno pravilo: razdeljevanja dela. Naj se ne zahteva od vseh vsega. „Da-nico" vi podprite in ona naj svobodno cerkvene in eerkveno-politične stvari obravnava, drugi mali listi naj mešajo, kakor morejo. Mi pa, za vse izobražene narodne Slovence izdajani dnevnik (io vsa naša, žalibog da nebogata, posvetna in duhovenska inteligencija ne more dveh ali več dnevnikov vz-državati) imamo črez glavo dovolj posla se slovensko narodno, z občno slovansko stvarjo in z objektivnim konstatiranjem in pod ukom svetovne dnevne zgodovine. Le trezno ! Priznajte, da je naš skupni sovražnik le p r o ti-narodnjak, renegat, ponemčenec, Nemec, in vsaj veste in izkušate z nami vred, kdo še . . .
Ako bi se zjedinili, lehko se ogibljemo,
kar se da, onih stvari j. ki bi utegnile te alf one kroge Žaliti. Slavjanska stvar nam je vsem skupna, — in to je znamenje.
Če pa misli onih, katere zastopa intran-sigenten dopisnik „Slovenčev", proderd, e, ps pojde naša stvar tudi naprej. Prebili smo hude Čase, hude boje, celo obrekovanja, množimo se vendar, krepimo se in neudajemo se. Za jedno hočemo vedno stati, in to je: svoboda uroda slovenskega!
delana za opis ekspedicije leta 1873. Ta karta J ne bi zanimala samo Ruse, nego tudi druge, | da nij uže poprej kopija te karte na Angleškem na svitlo prišla in sicer kot priloga k popisu Amudarske ekspedicije 1. 1874. Sestavil jo je major Wood in z različnimi profili in tabelami objavil v žurnalu: Royal Geogra-phical Society of London 1875.
Tudi je bilo izloženih več vojničko-štati-stičkih publikacij o Aziji, lastnina M. Venju-kova. Semkaj spada: Poskus vojničkega pregleda ruskih mej v Aziji. Kratka črta o Indiji, spisi o Kurdih in o oboroženej moči Japana in Kine s karto o njenem razdeljenju ter popis vojske v azijskej Rusiji, Kini, Japanu, angležkej Indiji, iztočnem Turkestanu in azijskej Turčiji. Zanimiva je tudi nova publikacija orijentalno znanstvenega komiteta o bojnej snagi otomanske države s točno karto o razdeljenju te sile početkom 1. 187G. Iz vseh ovih poročil se vidi, da ima Azija razun Birme, Annama, Afganistana, Beludšistana, Buchare
ter nizozemskih, francoskih in španjolskih naselbin 1,384.000 vojakov.
Konečno naj se omeni tudi še zbirka ki nežka gospoda Soznovskega in Pjaseckega sestoječa iz množine predmetov kinežkega živ ljenja, proizvodov obrtnosti, fotografij in aqua-rell, pred vsem pa ona velika potovnica go spoda Matusovskega od Han-kana na Jang tse-kiangu do Saisan postaje na rusko-kine-škej meji.
Tako je tedaj malo dežel v Aziji, kate rih ne bi bil dal ruski generalni štab preme riti ter narisati  in tako je leto 1875 jako važno za geografično znanost o teh predelih Iz tega pa sledi, da mora geograf za točno poznavanje zapadne, severne in iztočne Azije ravno ruske izvore upotrebi j i vati. Francozi in Nemci so to potrebo uvideli, ter torej začel pridno ruski učiti se, posebno pa Nemci ter bo uže mnogo knjig iz ruskega na svoj jezik pre veli. Prof. J. Steklasa
Hrvatje in Slovanstvo.
Veseli nas Slovence, da pri hrvatskih taborih se slovanska ideja vedno bolj naglasa. To je pravo stališče, na katerem bode zjedinjenje naše, politično in jezikovo, enkrat lehko in sigurno.
Uže na zagrebškem meetingu so govorniki, najprej Mazura in za njim celo Folnegović, vedno to naše stališče naglašali.
Še bolj jasno in veselo se je pa pokazalo na cirkveniškem taboru v hrvatskem PrimorjI. Tako je na primer govoril dr. Pile p i ć:
„U ime načela narodnosti i slobode silni ruski narod digne svoje čete, pregazi Dunaj i udari na Turčina, da  oslobodi južno Slovinstvo od turskoga jarma, da'se jednom već i ujedini. (Gromki živeli Rusi, živeli Slaveni!)  Sve ostalo Slavenstvo, koma nije dano u toj borbi učestvovati, prati bvo-imi b i m p a t i j a m i taj pokret i ž°li svojoj braći iz srd ca najbolji uspjeh i najbolju sreću. — Ako Talijani, stanujući u bogatih gradovih po plodnih ravnicah, bogati svakom umjećom svakim naukom, borili se viekove za svoje edinstvo i ne mirovali, dok ga nepostigli; ako Niemci, naučni i prometni, bogati na svakoj knjizi, oduševljeno listom se digli, da učvrste  svoje jedinstvo i utemelje svoju slobodu   i svoje  veličanstvo,   što nemože južno Slovinstvo poduzeti, da se oslobodi, da se ujedi ni?B
In dalje pravi isti hrvatski govornik o Rusiji:
„Spočituje se Rusiji knuta i Sibirija, a koliko je tomu, da se kod nas pandurom štap iz ruku izvinuo, a ako Rusija ima Sibi-riju, to ima prosvietljena Francezka svoju Ca-jennu. U Sibiriji ustrojavaju se sveučilišta, a u Cajenni ljudi od nevolje pomiru. Rusija neima modernoga ustava, te s toga je barbarska,   a koliko godina   uživamo mi, uživaju ostale evropejske države blagodati ustava, pak ipak nitko nije nam kazao, da smo — barbari. Je li Austrija prije god. 1860., dok se nije na ustavnu v njoj vladalo, bila barbarska država ? Rusiju mogu nazivati barbarskom samo  oni  barbari,   koji  bi htjeli tudjunesreću i tuđju nevolju,samo da na njih mogu osnovati Bvoje gospodstvo. Mi se ruskoga barbarstva ne bojimo, pa neimamo niti razloga, jer Rusija nije uhvatila se mača,  da osvaja i gospodstvo svoje širi, ta prostrano je njezino carstvo, već zaratila se za pravdu i pravicu,  da oslobodi svoju braću, da izpuni dužnosti, koje joj namiču i načela narodnosti i svrha čovječanstva.   S toga  mi  Hrvati kao plemenita grana slavenska i pošteni  ljudi moramo želiti i bogu se moliti,  da bude blagoslovljeno rusko oružje,  kojim se ima osloboditi uboga raja turskoga robstva, te da i Jugoslovinci  postanu ljudi, a nebudu više robovi slaba i nevaljala gospodara." Drug govornik Jović je rekel: „A tko je povod, da su se uzigrala srca
isisa u živom zahtjevu, da hrvatska otačbina oživi, da bude opet dična i snažna? Povod tomu dična su naša braća Rusi, koji junačkim pregnućem prekoračiše Dunav, da oslobode svoju i našu jadnu braću kod Bal-kana izpod iga turskog. Prvi top na Dunavu navjestio je rumenu zoru zlatne slobode, koje rumen zore traci i do nas dopiru. Oslobodjeni balkanski Slaveni biti će snažno zaledje naše, te se neće više tudjin usuditi gazit naša prava, znajući, da bi se na brzo našlo osvetnika."
Prostor nam ne dopušča več citirati. Iz tega pa, in iz poročila, da so bile na podlogi enacih govorov resolucije enoglasno sprejete, — vidno je, da je prošinila slavjanska misel vse Hrvate in da izumira tisto, za nas gnjusno Starčevičjanstvo, ki le psuje na rojene brate.
„Svarjenje".
V Lipsku je izšla pred nekaterimi dnevi brošira z naslovom: „Der Kaukasus und seine Bedeutung ftir Rus*land, mit Bezug auf seine europilischen und asiatischen Verhilltnisse." Pisatelj njen je nekov Orest pl. Bischoff, c. kr. major v 34. peš polku, katerega načelnik je nemški cesar Viljem. Pomenljivo je, da prihaja ta turkoljubna brošira izpod peresa višjega vojaka, katerim je po službenem regle-mentu vsako vmešavanje v politiko prepovedano; še bolj čudno pa je, da je ta knjižurica zagledala beli dan ravno ob času, ko sta se sešla dva cesarja, nemški in naš avstrijski, v Išlu, ki sta oba prijatelja Rusiji.
Zato pa je tudi berlinska „Norddeutsche AUg. Zeitung", Bismarkov organ, prinesla članek z naslovom „Svarjenje" o tej broširi. Članek je pisala, pravi omenjeni list, „jako visoka roka". Omenjeni list piše mej drugim: „Res je čudno, da je ta knjižica prišla izpod peresa avstrijskega c. kr. štabnega Častnika, posebno za sedanji čas je to frapantno. Ker zadnji stavki obsegajo tako rekoč vso broširo, navajamo jih od besede do besede:
„ „Pridobivamo politiko Rusije in njeno teženje, da razširi svojo moč od kitajskega morja do srednje Evrope, le s tem lehko zavremo, da se Rusiji odtrga Kavkaz in poljski trdnjavski štirikot. Mogoče bi to bilo močnim evropskim armadam, ko bi jih podpirala angleška flota, in pa, ker je mišljenje kavkaskih narodov revolucijonarno. Dokler bode imela Rusija Kavkaz in poljske trdnjave, težila bode vedno po svetovnej trgovini in bode nevarna za obstanek neodvisnih držav in narodov." u
„Da je kdo leta 1854 pisal te stavke in s tako važnostjo, zdelo bi se nam bilo čisto naravno; ako pa jih piše c. kr. aktiven major v polku nemškega cesarja Viljema — polk 34. je ogersk peš-polk, katerega načelnik je nemški cesar uže od leta 1841 — ako jih piše zdaj, ko se nekatera plemena v v Kavkazu javno upirajo proti ruskemu gospodstvu, potem je to pač več, nego samo i n-teresantno in podučno.
„Pisatelj ima kot vojak pač opravičeno sodbo o vojaškej vrednosti Kavkaza in poljskega tvrdnjavskega štirikota, toda tako determinirane politične sodbe aktiven štabni oficir nema, posebno ako njegov vojni gospodar z Rusijo v prijateljstvu živi. Vsaj tako hitro objaviti nij bilo treba tega kompilatoričnega dela.
„Gotovo bode tako pozitivno javljena mi-
sel v inost ran ji čudno razlagala se, ker prihaja iz armade, katera velja za prijazno i ruskej i nemškej armadi. Kak vtis pa bode imela še posebno na ruske častnike, na ruske državnike, in sploh na Rusijo, to je pač vprašanje, ki nij malo važno.
„Sodba pisateljeva o Kavkazu je popolnem resnična, a on nema pravice zahtevati, da bi se Kavkaz Rusom ugrabil; ko bi ga vprašali: Kako? in za koga? bi pisatelj sam moral molčati.
„Čudno je res s to broširo, zaradi stopinje, ki jo zavzema njen pisatelj, zaradi strastnega sovraštva, ki veje iz nje proti sosed njej, prijateljskoj državi, posebno pa zaradi časa, ko izhaja in zaradi protivja, v katerem je c. kr. avstro-ogerska vlada z nazori enega svojih štabnih častnikov, posebno, ker je tudi cesarski načelnik pisateljevega polka nedavno svojo prijaznost izrekel vojnemu njegovemu gospodarju In torej s tem priznal njegovo politiko napram ruskemu carskemu drugu."
Politični razgled.
V L,j ubijani 22 avgusta.
Češki narodni vodje, in sicer lepo združeni takozvani „stari" in „mladi" pod na-čelstvom dr. Riegra, poživljajo svoj narod, naj dopolni darove in prineske za zidanje češkega narodnega gledališča, kot ognjišča narodne umetnosti in narodnega napredovanja.
fw<tliški deželni zbor je dozdaj branil se čitati proti ruske peticije. Turkoljubni poljski listi zaradi tega zahtevajo, naj se po imenih glasuje, „da dežela vsaj izve, kateri poslanci javno kažo svoje sočutje in zvezo z Rusijo." Tega pa se ti turkoljubi ne domislijo, da gališki deželni zbor nij zato, da bi visoko politiko tiral, da vnanja vprašanja ne spadajo v njegovo področje, nego da ima, kakor drugi deželni zbori, baviti se le se svojimi zadevami. V tem smislu tudi „Czas" izgovarja zborovo večino.
Na ztafirehjkkem taboru, ki se je ob-državal zaradi krajiške zadeve, Bklenilo se je zahtevati utelešenje krajine in prevzemanje železnice na račun erara.
V SHstsu je bil zadnjo nedeljo tabor, kjer so Hrvatje izrekli svoje simpatije bratom Rusom, ki ko šli v boj za osvobojeni e naših slavjanskih bratov. Resolucija dalje izreka željo, naj bi Avstrija Rusom pomagala. Več slovenskih telegramov je tudi došlo.
Grof AmlrnMmt) je žel baje v Aussee, in pojde od tam bržkone v Išl za nekaj dni. Ker je tudi knez Bismarck prišel v Gastein, mogoče je, da se ta dva moža kje snideta na posvetovanje.
Magjar M£aJfut piše svojim rojakom pismo, v katerem pogublja zdanjo vnanjo politiko, vpije proti Rusiji na orožje in bi rad, da bi se naša monarhija s Turki zvezala.
Mej »timurtshitn knezom in ruskim carjevičem so nastala nesporazumljenja, ker je knez ministra Cogolniceanu nazaj pozval.
€mt\ih€'f vladi je baje angleški poslanik v Carigradu svetoval, naj neha mobilizirati.
MSt'B'liitsiti list „Montagsblatt" zagotavlja, da sta se v nemški in avstrijski cesar tudi zato sešla v Išlu, da bi sklenila, kako potlačiti žugajoče gibanje socijalizma. — 20. avgusta je tudi knez Bismarck prišel v Gastein.
VraitcaJtte<* republike predsednik Mac-Mabon, ki poprej nij skoraj nikoli zinil, govori zdaj, od 10. maja sem, neprenehoma. To uže dovolj pojasnjuje sedanje položje; glavar ftancoske države mora bodovati po deželi, in povsod zagotavljati, da je vse pri starem, pobijati „napačna" poročila in trditi, da hoče ustavo varovati in braniti. A sprejemajo ga povsodi z javljenjem republikanizma.
Dopisi.
Iz TrstA 20. avgusta |Tzvirni dopis.] Rojanska čitalnica je skoro da v nevarnosti ! To so tožne besede, pa resnične, katere se slišijo iz ust mnogih udov tega društva. Sramotno vendar bi bilo za tržaške Slovence, da bi bili tako malomarni, da bi -pustili to društvo propasti. V nedeljo 10. t. m. sklican je bil občni zbor, a vršil se nij: Prvič : ker gosp. predsednika nij bilo. drugič, ker skoraj cel stari odbor hoče odstopiti. Tako je občni zbor moral prestaviti za v nedeljo 26. t. m. Gospodje udje! udeležite se mnogobrojno tega zbora, ker tukaj gre za obstanek naše tako sloveče čitalnice. Vse hvale vreden pa je naš gosp. blagajnik, kateri je toliko žrtoval za čitalnico. On hoče tudi odstopiti. Ali ker je on uže toliko storil za čitalnico, naj vendar prevzame še letos to nalogo, naj ostane še blagajnik! To je želja ino prošnja celega društva. Predlagal pa bi jaz slav. društvu, da bi jednoglasno volilo sledeče gospode v odbor: Predsednik: gosp. M. Žvanut. Odborniki: gosp. J. Leban, R. Durn, F. Krašovic, A. Wolf, V. Jerina in M. Pahor.
Iz CiOrlce 20. avg. [Izv. dopis.] (Vsacega nekaj.) Pa bo spet vesel moj prijatelj — ker me vedno vpraša, kaj je novega v Gorici — tam na kamenitem Krasu, čitaje goriške čenčarije ter spomnil se bo, ko sva kot šolarčka — skupaj sirkov kruh „tesala".
Cesarjev rojstveni dan se je, kot navadno, slovesno z godbo, baklado in vojaško parado praznoval, še pred knezonadškofovo palačo je vojaška godba eno zagodla, kar minola leta nij bilo. Avstrijska zastava je vihrala na gradu, a tudi pošteni, ter skozi in skozi svit-lemu cesarju udani trafikant Gajdeš je pred svojo Štacuno razobesil črno-rumeno zastavo, katere — dobro se spominjam, ko sem bil še šolar Jek — pred 10 leti nij smel pokazati, ker so mu za Italijo sanjajoči italijanissimi šipe potrli. Svet se obrača in ž njim tudi marsikateri sanjač.
2. septembra bode naš kuezonadškof blagoslovil nov altar na sv. Gori, kateri ima biti potomcem v spomin na ono velikansko procesijo pred petimi leti.
4. septembra je volitev poslanca za državni zbor iz veleposestva na mesto odsto-pivšega barona Takoja. Tu smo Slovenci v veliki manjšini, a vendar bi bilo dobro, da bi ta manjšina došla na volišče, da bodo nasprotniki vedeli da — smo.! — Denes so došli naši „Slavci" iz Tolmina, kjer so baje veliko slavo želi, ter je koncert bil izvrstno izpeljan; prihodnji petek se bode pa „Slavec" produciral v Katarinijevem vrtu z vso vojaško godbo. Začetek bode o 5. uri popoludne in gotovi smo, da pridejo naši fantje od blizu in daleč h koncertu, kjer se bomo tudi lehko kaj pametnega pomenili. — Minulo soboto je pala dveletna putičika iz druzega nadstropja poštne hiše na dvorišče ter si jo revica nogo zlomila in hudo ranila na glavo. Otrok je bil puščen sam na oknu in res čuda, da se nij pri taki visočini ubil.
Denes so je pa nesramno predrzen tat zjutraj v jezuitski cerkvi v spovednico skril ter mater božjo zlatnine oropal; stoprav ob 4. uri po poludne, ko je mežnar cerkev odprl, pobrisal jo je ta nesramnež se svojim ropom — kam? to najbolje ve sam!
Salamensko je vroče pri nas, a kmetje se te vročine vesele, ker bodo celih 14 dni po-
prej „bendeniali" (trgali) ter pokušali, ali bode i letos kaj poštene božje kapljice.
Domače stvari.
— („S loven s k i Narod") je bil včeraj na ukaz c. kr. državnega pravdništva zopet konfisciran, in sicer zavoljo dopisa „iz litijskega okraja." Itazumeje se, da važnejša poročila tudi iz včerajšnjega lista posnamemo.
— (f A n t o n J e 1 o v I e k.) Predvčeranjem je umrl in včeraj popoludne ob 7ih bil pokopan v Ljubljani jako znani bivši računski uradnik Jelovšek, ki je prejšnje čase jako mnogo dobrega pisal o našej domačej zgodovini v razne časnike. Bil je mej družim najboljši poznavalec starinskih denarjev, ali numismatikar. Zapustiti je moral mnogo rokopisov. Pisal je učene monografije in črtice iz naše domače zgodovine v poročila bivšega historičnega društva, v „Illiriscbes IMatt," v nekdanjo „Carniolio" itd. — to se ve nemško, kot mož „stare šole." Zraven tega je bil, kakor večina podobnih mož, v marsikaterem oziru posebnež.
— (Umrl) je tu v Ljubljani knjigotržec Otokar Klerr. Še pred malo tedui je nosil soboj idejo, preustrojiti svoje knjigotrštvo na slovanskej podlogi.
— (Umrl) je na Mirni narodni posestnik S o van 19. t. m. po noči za vročinsko boleznijo. Bil je župan in si je pri zadnjih volitvah za deželni zbor mnogo prizadejal, da bi narodnjaki zmagali.
— (Ubil) se jo v nedeljo po noči fija-kar vulgo Jaka, ki je v krčmi „pri cesarju" padel se svisel na tla.
— (Duhov enskih eksercicij) se od predvčeranjem udeležuje tu v Alojzijevišči G2 duhovnikov.
— („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer") nam piše: Ker so jo odbor v Brežicah, ki je delal priprave za letošnji naš zbor v imenovanem mestu, vsled bolezni in preseljevanja nekaterih gg. učiteljev razšel, ker so tudi drugi gg. družabniki našega društva vsled učiteljskih zborovanj v Gradci zadržani, udeleževati se 18. septembra projektiranega zbora v Brežicah; zato se ta skupščina s tem le »rcklicujc in odloži na primernejši čas in priličnejše mesto.
Odbor.
— (Iz Radovljice) se piše, da so cesarjev rojstveni dan 18. t. m. obhajali jako slovesno. G. prost je imel pontifikalno sv. mašo. Ljudij je bila polna cerkev, c. k. vradi se ve, so bili tudi navzoči vsi. Pri maši je izvrstni moški kvartet pel slovensko mašo in h koncu maše cesarsko pesem. Po maši bil je ob !J. uri tudi šolski sklep in razveseljevale za šolarje.
— (V Bledu) je Ješenjakovo hišo poleg Petranove kupil ljubljanski rodoljub slovenski, Sovau mlajši, kar vse jako veseli. Že
tako se je v tem rajskem kraju veliko zamudilo, pravi „S1." in kedar bode najlepši del v lasti tujcem, obrezanim in neobrezanim, bode prepozno vzklikovati, zakaj si ga nijso prilastili pošteni slovenski domoljubi, domovini in narodu v blagor!
— (Z Bleda) se piše: Cesta okolo jezera bode vendar izdelana, ker je vilski posestnik Pongrac prevzel izvršitev na najtežavnejšem kraji.
— (Pomanjkanje denarjev.) Pre-mogokop v Motniku, v Kamniškem sodnijskem okraju, je bil prodan 20. t. m. pri deželnej sodniji v Ljubljani v javnej dražbi za 11 gld. reci: jednajst gol d. in 50 kraje. Kupila sta ga skupaj gg. dr. Pougratz iz Zagreba in dr. Hoffer iz Gradca. Zadnji posestnik pre-mogokopa je bil baron Louis Grutschreiber. Cenjen je bil pak sedaj na 130 gld. Intabu-lirano je bilo na ta rudokop 93.000 gld.!!
— (Toča) je pobila 12. t. m. popoludne po krajih Mavnica, Rakek in Slivica na Notranjskem in je uničila vse poljske sadeže. Škoda se ceni na 4 do 5000 gld.
— (Obesila se je) pretekli teden v Lukovici v brdskem okraju, žena iz Trebenjske okolice, katero so hoteli v domačijo po šubu odriniti. Bala se je baje moža — in sramote.
Hulile vesti.
* (Poroka z ovirami.) Pretekli teden je* v nekej vasi na Češkem imela biti poroka nekega mladega, bogatega posestnika z lepo hčerjo nekega druzega bogatina, ki je užila v mestu svojo odgojo. Ženin in nevesta nijsta mu rala drug za druzega ; on je bil njej pre-surov, ona pa njemu pregosposka. Vendar pride dan poroke. Vse je bilo uže dogovorjeno, samo zavoljo dveh telic se nijso mogli pogoditi. Dve uri je bdo le še pred poroko. Pa se ženin, ki je bil uže z vsem zadovoljen, ujezi še enkrat, gre ven, in pošlje pismo nevestinemu očetu, češ, če ne da telic, pa naj še hčer ima. Starši nevestini se ujeze, pa grejo na gostijo, ki je bila pripravljena, ter jedo in pijo. Nevesta pa piše svojemu pravemu Ijubčeku, ta pride, se takoj staršem njenim predstavi in ti mu dado iz jeze res hčer. Potem so pa dalje jedli in pili in veseli bili.
* (Hrvatsko zaljubljeno pismo pred 100 leti.) „Vienac" piše: „Pred nami leži zaljubljeno pismo, 100 let staro. Nij roza-papir, nij ozko in gladko, nij dišeče; to je kos žoltega papirja, popisan se žolto tinto. Vrste nijso ravne, črke stoje, kakor polomljene. Vidi se skoraj, kako je dekletu pri tem srce tolklo in se jej roka tresla. To 100 let staro hrvatsko (ali — slovensko) pisemce se glasi: „Boltek Dragi Serdce moje! Ja Njih Lepo Pozdravljam, Oni su meni Radost vu Žalosti, Svetlost vu Temnosti; ako pijem, Za Njih mislim, ako jem, za Njih mislim, kada Zorja počne. Ja sam Njih Ljubila i Ljubim Njih, Boltek Dragi Serdce moje; Serdce me boli da Jeden Drugomu nesme. Ja Njih Lepo Prosim,  Naj  mi odpišeju,  kaj   goder znaju.
Ostajem Verna Draga! Antouia N.....e".
Naslov so glasi: Dragi Boltek: Serdce moje!"
* (Baron krčmar.) V novej Pešti na Ogerskem je ustanovil baron Arpad Doroszkav krčmo, v kuterej sam streže gostom.
Trin« renc
v Ljubljani 22. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — reS 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; »jda 6 gld. 80 kr.; — proso 5 gld. 70 kr.;
— koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 57 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — Speh trisen — gld. 74 kr.; — speh povojen — gld. 78 kr.; jajce po'J1,, kr.;— mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 54 ki.; — teletoine 54 kr.; — svinjsko meao til) kr.; — sena 10O kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slame 1 gold. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 goid. 80 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borz;a 22. avgusta.
(Izvirno telegrafi eno poročno.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	, 63	gld. 50		kr.
i-.iiHL.ii Uri. doig v srebru	67	•	15	M
	. 74	v	90	ff>
ltf60 drž. posojilo   .   . .	112	s	25	■9
Akcije narodne oanke .	822	n	—	rt
hjredune akoije ....	180	■	90	m
London .......	121		—	
Napol. .......	9	■	69	f
C k. oo k i ni.....,	5	m	73'/,	|p
Srebro                        , .	ion	n		
Državne marke     .  .  . .	69		30	n
Loterljue nrccltc.
Na Dunaj i 18. avg.:  21. 53. 88. 42. 46. V Gradci 18. avg.:  69. 38.   4. 21. 51.
Sorodci naznanjajo prozalostuo vest, da jo gospod
Anton Jelovšek,
uradnik c.  kr. računarstva v pokoji,
20. avgusta 1877 ob II. uri zvečer po dolgem trpljenji v 68. letu svoje starosti, previden 8 sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo 22. avgusta ob 7. uri po polu dne is hišo št. 18 Rimsko ceste. V Ljubljani 21. avgusta 1877. (224)
Pri založniku II. JNi«>uiiiiiu bodo kmalu v kakih treh tedndij na. svit,u prišle kuharske bukve pod naslovom:
„Slonica Marica",
ali navod, navadita 1» imenitna Jedila okuMii« kuliati.
Spisala in na svitlo dala
Magdalena Pl eivveisova.
Da sit bukve „Sloven»ka kuharica" občinstvu jako priljubljene in koristne, dokaz, temu jo urna razprodaja prvega natisa, ker jo pa drugi natis pomnožen in popravljen z novo in staro in uro, upamo, da bodo naše slovenske kuharico radostno po njih segale. (222—1;
Štev. 2131. (219—2)
Hazpis
pisarsko (dniiiarstkc?) službe pri c. k.
okrajuem glavarstvu v Sežani z letuo plato od 400, oziroma 450 gold.
Prosilci za to službo imajo vložiti pri omenjenem glavarstvu dotično prošnjo do
."». scnU'iiihra t. 1. in dokazati, da so popolnem zmožni slovenskega iu nemškega jezika, in tla imajo lep rokopis.
Sežana, 17. avgusta 1877.
Z dovoljenjem slavne kmetijske družbe bode 1. septembra
ob 10. uri dopoludne na kmetijskem vrtu v Ljubljani, na spod-njih Poljanah, javna preskušiuja o dobrosti novo sestavljene
&m- preše za šoto,
katero je iznašel vdano podpisani. — P. n. gospodje posestniki šotnega zemljifiČa se vabijo, naj prav mnogobrojno udeležijo se te preskus i nje.
Na Vrhniki, 21. avgusta 1877.
Spoštovanjem
(223)
inžener.
HENRI NESTLE-jeva
a, 3ii
za
eo,
Ewiill<k IH**1V*1 * -^ko so etikete vsake doz« s podpisom iznajditolja liUlim I" ««'<'• II«-ini Kesile" iu pa B podpisom gi.ivin-ga založnika ,fV» uterij uU** prepisano.
Središčni zalog za Avstro-Ogcrsko: ■dbb Dunaj, mcito, Naiflerguase štev« l. na Glavni zalog v Ljubljani pri V1IJ. I?layi-Jii, lekarna „k zlatemu jelenu" na Marij nem trgu. (ii*Y—5)
Izdatelj in urednik Jotip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne."