Leto XIV. Štev. 185 TELE PON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25-67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE._ Prešernova 3. tel. 280 L1UBLJ ANA: Maribor, sreda 14. avgusta 1940 46—91 NAROČNINA NA MESEC Preieman v npravl ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din »na id Odločilna bitka za Anglijo Po splošni sodbi so sedanji nemški napadi že začetek odločilne bitke za Anglijo — Poizkus izkrcanja naj bi se izvršil šele tedaj, ko bo angleška obrambna moč že dovolj izčrpana BASEL, 14. avgusta. Ass. Press. Po informacijah iz Berlina, je treba smatrati sedanje, vedno bolj se stopnjujoče nemške napade na Anglijo, kot pričetek velike ta odločilne bitke za Anglijo. Po teh informacijah Nemčija ne bo izvršila generalnega napada na Anglijo tako, kakor se je v svetu splošno pričakovalo, ampak s postopnim stopnjevanjem bojev, ki naj Anglijo najprej tako oslabe, da bo invazija mogoča brez posebnih žrtev. Napad z izkrcavanjem bi se izvedel torej šele po uničenju angleške letalske in druge obrambe. London: Napad se fe že pričel LONDON: NAPAD SE JE ŽE PRIČEL LONDON, 14. avgusta. Reuter. Današnji londonski jutranji tisk razglaša, da Se je generalni napad na Anglijo že pričel Listi pišejo: »Velika in dolgo napovedana bitka za Anglijo se je pričela! Veliko število sestreljenih sovražnih letal je dober ornen za njen izid. Že sedaj se je Izkazalo, da so angleške letala po kakovosti in po srčnosti pilotov sovražniku kos. Ker rapidno narašča tudi letalska kapaciteta Anglije, zamoremo že danes videti, kao se bo velika preizkušnja končala. Na oni strani te bitke vidimo pre- okret vojne sreče, ki nam bo omgočil, da ponesemo vojno v sovražnikovo deželo. Tedaj in tam se bo končno odločila ne le naša zmaga, ampak zmaga tudi onih, za katere se borimo. »Ameriški listi prinašajo na prvem in vidnem mestu angleška poročila in uradne številke, dočim so poročila nasprotnika na drugem mestu. Ameriški listi pravijo, da hoče Nemčija prekoračiti Kanal očividno s 15. avgustom. Toda pristavljajo svoje dvome v to. Vse kaže, pišejo ameriški listi, da se to sploh ne bo zgodilo. Tudi turški tisk piše v enakem smislu. Amerika: Uvod v odločilno bilko NEW YORK, 14. avgusta. ZPV. Veliki letalski spopadi nad Rokavsklm prelivom in južno Anglijo, se nadaljujejo s stopnjujočo se srditostjo. Vojna poročila obeh vojskujočih se strank so še dalje protislovna. Toda ameriški tisk objavlja skrb- no obojestranske navedbe izgub v teh spopadih in pravi, da pomenijo uvod v odločilno bitko, ki se bo pričela po vsej priliki tedaj, kadar se bo nemško vrhovno poveljstvo prepričalo, da so angleške obrambne sile oslabljene predvsem pa, ko bodo že dovolj ogrožene in oslabljene angleške pomorske zveze, po katerih bi lahko prišla pomoč od zunaj. Zaradi tega, pravi ameriški tisk, je treba hiteti Angliji že sedaj na pomoč, zlasti v smislu predloga generala Pershinga, ki zahteva, da pošljejo Zedinjene države Angliji takoj svojih 50 starejših rušilcev. NEW YORK, 14. avg. DNB. Ameriška javnost z napeto pozornostjo sledi bojem v angleškem zračnem prostoru. V širših krogih se sprašujejo, čemu Anglija prikriva javnosti resnost položaja. Vojni sotmdnik »New York Post« dvomi v točnost angleških poročil in pravi, da če bi Se angleške številke stoodstotno akceptirale, bi se še vedno dokazal uspeh nemškega letalstva. Britski komunikeji kažejo praznine. Nič ne omčnjao razdejani v pristanišču Portlanda, čeprav je dokazano, da je napad 200 letal, ki je trajal osem ur, povzročil znatno škodo. Berlin: Angleži naj pokažejo premoč BERLIN, 14. avg. DNB. Nemški tisk piše o neprestanih napadih nemških zračnih sil na Anglijo. »Berliner Borsen-zeitung« pravi med drugim: »Zdaj imajo Angleži priliko, da stvarno na delu dokažejo tollkrat hvalisano premoč svojega letalstva, tako v pogledu materiala kakor ljudi. Po treh dneh neprestanih nemških napadov, ki so povzročili Angležem najtežje izgube, je že čas, da Britanija pokaže svojo stvarno moč. Razvaline tolikih angleških letališč in pomorskih oporišč so kaj slaba izhodna točka za »silno ofenzivo proti evropskemu kontinentu«, o kateri je govoril Hore Belisha, ki da jo bodo izvedli milijoni angleških vojakov in zadli poslednji udarec Nemčiji.« Tudi se nima angleški blokadni minister pohvaliti s čim, še manj pa je mogoče, da bi Anglija mogla v oblakih nadvladati Vedno silovitejše letalske bitke Nemški napadi na Anglijo so se nadaljevali tudi včeraj ves dan, Angleži pa so itvršIH spet vrsto napadov na Nemčijo in zasedene pokrajine Nemci poročajo: Sestrelili smo 96 angleških letal BERLIN, 14. avgusta. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Dne 12. avgusta Sft napila naša letala pristanišča in letališča v južni in južnovzhodni Angliji. Ob tej priliki so obmetala vojaško pristanišče Portsmouth z mnogimi bombami. Velika elektrarna v ladjedelnici Vosper gori Z bombami so bile zadete pristaniške naprave, doki in neki stražni čoln. Ob priliki teh napadov so se razvili srditi letalski spopadi, pri katerih smo zbili skupaj 43 sovražnih letal. Na letališčih Manston, Canterbury, Hawkins in Lympne se je posrečilo razdajati hangarje, letališčne naprave ta zaklonišča. Deloma so bili povzročeni tudi požari, V Manstonu smo zasačili neko skupino angleških lovcev pri startu in uničili 3 letala v zraku in 4 na tleh. V Doverju so naša letala zažgala dva zaporna balona. V bitki, ki se je tam razvita, je izgubil sovražnik 30 letal. Na morju vzhodno od Southamptona so napadli naši padalni avioni močno zaščiteno skupino trgovskih ladij, in kljub sovražnim protiletalskim topovom in obrambi s strani angleških lovcev potopili dve ladji s skupno težo 5500 ton, Neko drugo ladjo so naša letala z bombami zažgala. V noči na 13. avgusta smo izvršili bombne napade na ladje pri S\vansei In Cardiffu, kakor tudi na protiletalsko topništvo in žaromete pri Plymouthu in ob ustju reke Humber. Polaganje min pred angleškimi pristanišči se je nadaljevalo. Angleška letala SO vrgla tekom noči na severno in sevemo-zahodno Nemčijo bombe brez posebnega učinka. Pri tem so bila zbita 4 sovražna letala. Celokupne izgube so-vražnlka so znašale torej 92 letal. Mi smol tonom je bilo sestreljenih 22 nemških le- jih izgubili 24. V spopadu na Severnem morju med našimi iskalci min in večjim številom angleških hitrih čohiov smo dosegli uspeh. Gotovo je, da vsaj eden izmed sovražnih čolnov ni več dosegel svojega pristanišča, med tem ko so naše enote ostale nepoškodovane in so nadaljevale svoje akcije. BERLIN, 14. DNB. Po zadnjih poročilih je bilo včeraj sestreljenih ali uničenih 96 angleških letal Od tega jih je bilo 50 zrušenih' v zračnih bitkah nad Anglijo in Kanalom, 16 ob priliki napada na dansko mesto Alborg, 13 pa na angleških letališčih. To je doslej največji uspeh nemškega letalstva v bojih proti angleškim v enem samem dnevu. Nemške izgube znašajo 24 letal, od teh se je pet članov posadke rešilo. BERLIN, 14. avg. DNB. Včeraj je bil cilj nemških zračnih sil aerodrom vDet-lingu. Dva velika hangarja sta porušena, tretji, ki je še v gradnji, je popolnoma po rušen. Delavnice ta barake so razdejane, večje število letal k! so bila pred hangarji, uničenih. Med njimi je 20 lovskih letal, nekaj od teh jih je zgorelo. Angleži poročago: Sestrelili smo 78 nemških letal LONDON, 14. avgusta. Reuter. Letalsko in ministrstvo za deželno varnost sta davi objavili sledeči komunike: Tekom včerajšnjega dne je bilo ponovno sestreljenih 78 nemških letal. Lastne izgube v teh zračnih bitkah znašajo 13 letal, vendar se je posrečilo 10 pilotom pravočasno odskočiti. Nemd so vrgli v boj tudi včeraj okoli 500 letal ter so napadli zlasti področje okoli Southamptona in južno obalo grofije Kent. Samo nad Southamp- tal. Povzročena Je bila škoda na hišah in bilo je nekaj žrtev, med njimi nekoliko smrtnih. Tekom noči je bilo za tem nekaj nemških bombnikov sporadično nad Middlandom, nad severovzhodno škotsko, nad. jugozahodno Anglijo in je bilo pri tem porušenih nekaj hiš; neka tovarna je bila direktno zadeta, bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev. Medtem pa so bili izvršeni intenzivni dnevni in nočni bombni napadi letal RAF nad Nemčijo in zasedenimi ozem lji. Pri dnevnih zračnih napadih so letala napadla področja med Dansko in Biskajskim zalivom v širini 800 milj. Zlasti so bili izvršeni napadi na luke in letališča na Holandskem ter v severni Franciji, posebno na vojno luko Brest. Pri nočnih bombnih napadih so letala RAF uspešno bombardirala 17 letališč na tem področju, Borkum, pristaniške naprave in doke v Amsterdamu, letališče v Schllpoolu ter pognala v zrak municljsko skladišče v Helderju, kjer je nastala strahovita eksplozija, kateri je sledilo 20 manjših. Z nočnega poleta se ni vrnilo četvero letal, z dnevnih poletov pa 12. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 14. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo včeraj, da so bila letala RAF nad Nemčijo, kjer so bombardirala Porurje in Porenje med drugim Dortmund, Gelsenkirchen, letalske tovarne v Gothi, Essen, Hombrug, Ham, Amsterdam, Schipool, Helder, Teksel, Borkum, Caen, Morlay, Cherbourg ter Brest. Pri predvčerajšnjih zračnih bitkah je Nem čija Izgubila nad sto pilotov, Anglija pa le 12. Izgube na letalih so znašale 5 proti 1, na pilotih pa 8 proti 1, v korist Anglije. PRVI STRELI ČEZ KANAL LONDON, 14. avgusta. Reuter. Včeraj je prišlo na angleški jugovzhodni obali Nemčijo. Dalton naj se spomni teh svojih besed, ko gleda zdaj v oblake. Uredništvo »Nev/s Cronicle« se tudi lahko spomni svojega članka, kako da naj nemški letalci večkrat obiščejo Anglijo, da bodo s težkimi izgubami odnesli pete. Ta želja Se je urednikom izpolnila, pa tudi vsem Angležem bo skoro jasno, da bo rezultat zračnih napadov vse drugačen, kakor so oni mislili. »Deutsche Allgemeine Zei-turag« poroča o angleškem poizkusu zračnega napad na Dansko, ki je bil s težkimi izgubami odbit. Krog delavnosti nemškega letalstva je neizmeren. Naše letalstvo vlada prostoru od Narvika do Biarritza. Vse dežele vmes so zaščitene z nemškimi krili, angleška letala morajo doma brez moči gledati, kako krožijo po nebu nemški bombniki. Angleži dobivajo zdaj dokaze o nemški ofenzivni sili.« do 2 eksplozij. Razrušenih je bijo nekaj hiš pod čudnimi okolnos+mi. Tja so prišli kmalu izvedenci, da proučijo, ali gre za bombe, ali za granate daljnometnega topništva z onkraj Kanala. Po izstrelkih sodeč bi šlo preje za granate, kakor pa za bombe. V neki hiši sta bila mož in žena, kp je tak izstrelek hišo razrušil. Oba sta bila zasuta, vendar sta se Izkopala z lastnimi močmi. SPOPAD NA MORJU LONDON, 14. avgusta. Reuter. Admi-raliteta javlja spopad med angleškimi br-zimi toipednimi čolni in nemškim ladjevjem. 3 taki motorni čolni so naleteli v Kanalu na sovražno majhno ladjevje. Ena britanska motoma torpedovka se je v mišljenju, da gre za male angleške motorne torpedovke, namenoma zaletela v njo. — Sovražna ladja pa je bila proti pričakovanju večja ta je bila angleška motoma torpedovka poškodovana. Ostale torpe-dovtke so ofvorile ogenj s strojnicami in ročnimi! granatami, nakar so se nemške ladje umaknite zaradi zariobljenih poškodb. Zatem so jih napadla nemška letala ter so 1 izmed njih angleške torpedovke sestrelite. Potem so se vrnile v domačo bazo, ne da bi utrpele kako škodo, razen one, ki se je zaletela. VAJE ZA OBRAMBO ANGLIJE LONDON, 14. avgusta, Reuter, že več dni se vrše nekje v Angliji kombinarani manevri britanskih in kanadskih čet s taktično nalogo preprečevati Izkrcavanje sovražnika. Očividci iz Londona poročajo, da je mesto preplavljeno z vojaštvom. Videti je vseh vrst uniforme: britanske, kanadske, vastralske, novozelandske, zavezniške . in kolonialne. Ulice so blokirane z barikadami. Ned mestom stoje v zraku na gosto posejani baloni zračne zapore. Tudi uniforme domače garde so se pojavile. Domača garda je bila pravkar opremljena z novim tipom brzostrelnih strojnic. Včeraj so začeli prihajati v Anglijo tudi že prvi indijski piloti. Pričetek romnnsko-madžarskl pogajanj Agencija Stefani trdi, madžarskih zahtevah - BUDIMPEŠTA, 14. avg. Stefani. Madžarska vlada je sprejeta predlog Romunije za direktna pogajanja med obema državama glede Transilvanije, ki se bodo vodila v Turnu Severinu. Madžarska delegacija, ki jo bo vodil bivši poslanik v Varšavi, Hory, je odpotovala takoj v Turn Severin. Pogajanja se bodo začela že jutri. Posvetovanjem, ki se bodo vršila izven madžarskih mej, ne bosta prisostvovala na Teleki ne Csaky. BUDIMPEŠTA, 14. avgusta. ZPV. Kakor se na merodajnem mestu zatrjuje, je madžarska vlada že odgovorila na romunski odgovor, ki je sledil madžarski zahtevi po pričetku direktnih pogajanj zaradi uerditve vprašanja Transilvanije. Po vesteh iz Bukarešte se bodo pogajanja med delegati Romunije in Madžarske vršila vTurnu Severinu. O madžarskih za- da se bodo pričeSa pogajanja že jutri — Zasebna vest - Zakaj še ni bil dosežen dokončni sporazum z Bolgari htevahz uradnega mesta ni mogoče dobiti nobenih podatkov ne v Budimpešti ne v Bukarešti. Iz zasebnih virov pa sledi, da je Madžarska opustila svojo prvotno namero, zahtevati celo Transilvanijo, ki meri 103.000 kvadratnih kilometrov s 5.5 milijoni prebivalcev. Sedaj zahteva samo večje korekture meje, tako, da t' dobili skupaj okoli 48.000 kv. km. z 2.5 milijona prebivalcev, med katerimi je pa le 1,300.000 Madžarov, in to celo po samih madžarskih trditvah. Na tako obsežno revizijo Romuni gotovo ne bodo pristali. O tem, kdaj se bodo direktna pogajanja pričela, krožijo različne napovedi, ki pa seveda niso uradnega značaja. Nekateri trdijo, da se bodo pričela že ta teden. Po informacijah iz Bukarešte bi Romunija na vsak način rada uredila prej svoj spor z Bolgari. Pričakovanja, da bo sporazum med Sofijo in Bukarešto glede južne Dobrudže podpisan vsak trenutek, se namreč niso uresničila. Med stališčem Romunije in stališčem Bolgarije obstajajo še vedno znatne razlike, in sicer ozemeljskega značaja. Bolgarija se absolutno noče zadovoljiti z ozemljem, ki ga ji Romunija ponuja. Romunija bi namreč rada pridržala še dalje mesto Silistrijo in Bal-čik ob Črnem morju, Bolgarija pa zahteva obnovitev meje, ki je obstajala med obema državam leta 1912. V Sofiji naglašajo zlasti, da je za njih v prvi vrsti važna odmaknitev meje od Varne, največjega bolgarskega pristanišča ob Črnem morju. Ako bi Balčik še nadalje ostal Romuniji, bi ostala tudi Varna še dalje obmejno mesto. Vendar se zdi, da se bodo Romuni tudi v teh vprašanjih vdali, da bodo tako imeli potem razčiščen polžaj vsaj z Bolgari. Anglija zasede Casablance ? NEW YORK, 14. avgusta. ZPV. »New York Times« se bavijo z vprašanjem položaja Velike Britanije v Sredozemlju in možnostjo, da bo Sredozemsko morje popolnoma zaprto za angleški promet. — Politični opazovalec omenjenega uglednega ameriškega lista popolnoma veruje vestem, ki pravijo, da se v angleški ad-miraliteti vedno bolj množe glasovi, ki zahtevajo zasedbo francoskega pomorskega oporišča Casablance v Maroku. V zadnjem času so tudi ugotovili, da prihajajo letala, ki izvršujejo napade na Gibraltar, z letališč v bližini Casablance. Odločilna bilka za Somalijo RIM, 14. avg. Stefani. Italijansko vrhov no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Do prvega spopada z glavnimi sovražnimi silami, ki branijo angleško So matijo, je prišlo dne 11. t. m. ob 13. po napadu naših sil. Boj je trajal tudi včeraj in je prišlo do cele vrste srditih spopadov na področju Adlesia. Bitka še traja. Na istem področju smo napadli letalo vrste »Blenheim« in ujeli šest letalskih stotnikov. V boju smo izgubili eno letalo. Naše bombe so zadele skladišča goriva na Mal ti ter povzročile velike požare. KAHIRA, 14. avg. Reuter. Včeraj je bil prvi spopad med Italijani in britanskimi, četami v Brit. Somaliji. Napad se je kon- čal z britansko zmago. Nasprotnik je bil vržen nazaj. Uradni komunike iz Kahire javlja, da so Italijani izvršili napad z motoriziranimi četami, ki so jih podpirali nizko leteči avioni. Britanske čete so pričele streljati in so se posluževale pehotnega orožja malega kalibra. S tem orožjem so sestrelile tudi veliki sovražni bomb nik. Sovražni napad je bil odbit. SAN SEBASTIAN, 14. avgusta. Stefani. Bivši minister Van Belisa je imel tu govor, v katerm je med drugim dejal, da pomeni vsaka italijanska vojna akcija v Afriki etapo na poti do končnega cilja, ki si ga je Italija postavila, a ta končni cilj je pred vsem zavzetje Egipta. pred poslaništvom dva nemška stražnika. V poslaništvu je sprejel Skirpa tudi 100 kmetov iz Amerike, ki so državljani USA. Ti so obljubili, da bodo med ameriškimi Litvanci, ki jih je blizu 800.000, vodili agitacijo proti priključitvi Litve k sovjetski Rusiji. NOVA OROŽJA V BITKI ZA ANGLIJO LONDON, 14. avgusta. Reuter. V teku zadnjih štirih dni so tako Angleži kakor Nemci nastopili z novimi orožji. Anglija uporablja 2.5 cm granate napolnjene z jeklenimi, mrežami, ki se ob eksploziji v zraku razpršijo naokoli ter poškodujejo zaradi ostrorobosti zlasti vijake in ikrila sovražnih letal. Anglija je nabavila te najmodernejše izstrelke pravkar v milijonih iz USA. Prav tako uporabljajo Angleži nove večcevne brzostrelne topove, ki so po dejstvu še nevarnejši, kakor ladijski pom-pom-tppovi. Nemški piloti pa stresajo iz svojih bombnikov množine ostrih žic, ki se naj zapletejo v vijake zasledujočih jih letal. „ MENICO CITY, 14. avgusta. DNB, Senat je sprejel zakon o splošni vojaški obveznosti z vsemi, razen enega glasu. Zakon, ki ga je tudi parlament že odobril, je predložen predsedniku republike v podpis. NEV/ YORK, 14. avg. »NEW YORK DAI*LY NEWS« poroča, da so mnogi katoliški in protestantski krogi proti uvedbi obvezne vojaške službe v USA. Takšen ukrep da bi gotovo dovedel do vojne, USA pa niso ogrožene. Nekateri .politiki hočejo splošen položaj v svetu izkoristiti za svoje namene pri bližnjih predsedniških volitvah. Na Kitajskem le še ameriške čete PEKING, 14. avgusta. DNB. Po umiku angleških čet iz Pekinga in Tjencina bodo, kakor se zatrjuje, vršile v tamkajšnjih angleških koncesijah kontrolno službo japonske čete. širijo se tudi vesti, do bodo vse druge tuje države umaknile svoje čete iz Kitajske in bodo ostale tam dalje samo še ameriške. ŠANGHAJ, 14. avgusta. DNB. Nankin-ška vlada je poslala preko poslaništva Zedinjenim državam Severne Amerike zahtevo, da tudi ameriške čete zaposte Kitajsko. Njihovo bivanje v Šanghaju je enako ilegalno, kakor angleških čet. Zahteva nankinške vlade predstavlja senza- cijo, ker gre še preko dosedanjih japonskih zahtev, ki so se omejevale samo na odstranitev čet vojskujočih se držav. WASHINGTON, 14. avgusta. Reuter, Pomočnik zunanjega ministra Sumner Welles je izjavil, da bo vlada USA sodelovala pri rešitvi vprašanja, kdo naj nadomesti Angleže pri odhodu iz vzhod-nokitajskih koncesij. Admiral Hort, poveljnik azijske eskadre USA bo navzoč na pogajanjih, ki se bodo vodila glede tega, katere vojne ladje naj vodijo kontrolo angleških koncesij. Welles upa, da bodo vsa vprašanja v Šanghaju rešena pravično in prijateljsko. VOJNI IZDATKI ANGLIJE LONDON, 14. avg. Reuter. Vojni izdatki Anglije so znašali pretekli mesec 77 milijonov funtov nasproti 14 milijonom funtov v istem razdobju lani. Zaradi vedno večjih nabav premoga, je bilo odločeno, da se glavni park v Londonu, Hyde Park, uporabi kot skladišče za premog. LordV/oulton je tudi izjavil, da razpolaga Anglija z ogromnimi zalogami živilf da pa to ne pomeni povečanje obrokov, marveč povečanje sigurnosti, \ * Petain o najnujnejših vprašanjih prhrano teh nesrečnikov. Kočno se je do- LONDON, 14. avgusta. Reuter. Predsednik maršal Petain je imel sinoči po radiu govor, v teku katerega je dejal, da je prva naloga Francije, da se založi t živili. Za obnovo razrušenih domov kmetom bo potrebno investirati dve milijardi frankov, da se količkaj omogoči vrnitev v normalno življenje in proizvajanje. Drugi veliki problem je, kako in kam po razmešati nad 4 milijone beguncev i? Francije in Belgije. Zaenkrat sta USA Im Švica omogočila s človekoljubno akcijo taknil vprašanja krivde za zlom Francije in je poudaril, da ga je zakrivilo deloma /francosko ljudstvo samo s svojo lenobo in nemarnostjo. LONDON, M. avgusta. Reuter. Iz Basla prihajajo poročila o nemirih, ki so izbruhnili v nezasedenem delu Francije. Zlasti do velikih nemirov je prišlo v Tou-louseu. Oblasti da se napram demon-•strantom zadržujejo pasivno. Upor litvanskega poslanika v Berlinu BERLIN, 14. avguste. Posebni dopisnik »Basler Nachrichten« javlja o incidentu, ki se je primeril na Wilhelmstriaisse. Prvi Prvi tajnik sovjetskega poslaništva Tibo-mirov je prevzemal posle dosedat4& poslaništev Estonske, Letonske m Litve, ki so prešle v. Sovjetsko zv/ezo*. Oflčgn stel prvi dve izročili urade, se je poslanik) Litve, polkovnik Skirpa, uprl. Skirpi je bilo nedavno zaradi protesta proti pri ključitvl Litve k Rusiji odvzeto državljanstvo. Poslaništvo je zaprosilo uradno za pomoč nemška oblastva. Odgovor ni -nian, vendar sta pa kmalu nato stala ENE VALERA O OBRAMBI IRSKE DUBLIN, 14. avg. Reuter. Prezident Južne Irske de Valera je izjavil, da bi vsak sovražni vdor na Irsko naletel na najhujši odpor. Ako A napade, nam pride B na pomoč», je dejal. »Kdorkoli bi to poskušal, ne bo imel nobenega izgleda na uspeh.« ŠPANIJA ZAHTEVA TUDI FILIPINE MADRID, 14. avgusta. DNB. List „Alcazar“ piše ob obletnici izgube Fi-Ilipinskili otokov, da spadajo otoki k5 Španiji, ker so danes bolj španski kakor so bili kdaj koli prej, V ČETRTO LETO KITAJSKO-JAPON-SKE VOJNE ČUNGKING, 14. avgusta. DNB. Ob za četku četrtega leta kitajsko-japonske vojne je poslal maršal Čangkajšek kitajskemu narodu posebno spomenico, v kateri izjavlja, da se bo odpor proti japonsk invaziji nadaljevat MIHAEL TELEKI GRE V BERLIN BUDIMPEŠTA, 1*4. avgusta. Stefani. — Madžarski poljedelski' minister, grof Mihael Teleki, je odpotoval na poziv nemškega kolege 19. t. m. v Berlin, kjer se •bo posvetoval s poljedelskimi strokovnjaki Nemčije. S : NEVIHTE V ŠPNANIJI MADRID, 14. avg. DNB. Po raznih španskih mestih so povročile hude nevihte veliko Škodo. V več krajih je strela udarila v hleve. Reke in potoki so prestopili bregove. Strela je ubila tudi neko Pssebp, VOJSKA GENERALA DE GAULLEA LONDON, 14. avg. Reuter. Glavni stan vojska generala de Gaullea javlja: Ob pri liki včerajšnjih zračnih napadov na Anglijo so prvič stopili v akcijo specialni 75 mm francoski topovi, ki so sestrelili 2 nem ška bombnika. Prav tako so sestrelile več nemških letal tudi francoske vojne ladje generala de Gaullea. GRŠKI POSLANIK PRI MOLOTOVU LONDON, i4. avg. Reuter. Moskovski radio je objavil vest, da je včeraj predsed nik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel v posebno avdienco grškega poslanika. Prav tako je isti radio objavil, da se je podal novoimenovani romunski'poslanik Gafen-ku v spremstvu Molotova na sprejem v Kremlj. ŠPANSKA GROŽNJA ANGLIJI MADRID, 14. avg. Stefani. List »Ari« ba« piše o dvoličnosti Anglije, ki je uvedla blokado tudi proti zpaniji, istočasno pa začelo z njo uradne prijateljske stike. Ukrepi blokade predstavljajo vojaški akt, pravi list. Sabotažna dejanja v španskih rezervoarjih bencina v Alicantu in drugod ne bodo stal brez kazni. Španski narod odgovarja na podbne manevre z vzklikom: »Dosti je tega!« KANADSKA PRODUKCIJA LETAL OTTAWA, 14. avgusta. Reuter. Kanadski minister za vojne nabave je izjavil, da bo Kanada koncem leta lahko proizvajala že po 360 letal na mesec. Enako litro se razvija produkcija ostalega vojnega materiala. MADŽARI ZAPIRAJO POSLANIŠTVA NA BALTU BUDIMPEŠTA, 14. avgusta. MTI. Madžarska vlada je zaprla poslaništva v Es*-tonski, Letonski in Litvi, ki jih je vodil poslanik v Helsinkih. Konzulati v Rigi, Tal-linu in Kaunasu bodo ukinjeni. TUJA LETALA NAD ŠVICO BERN, 14. avg. SDA, Armadno poveljstvo javlja, da je v noči od 13. na 44, avgust preletelo švicarske gore več tujih letal. Nad Juro in Tesinom so opazili več letal, višja pogorja je preletelo v višini 3000 do 4000 m več eskader. Ni bilo mogoče ugotoviti, kateri djržavi pripadajo NEMŠKE DRUŽINE V PARIZU LONDON, 14. avgusta. Reuter. V Pariz prihajajo nemške družine iz Porenja in Porurja, odkoder se sele radi letalskih sovražnih napadov. Turnir v Celju Celje, 14. avgusta. Danes dopoldne so se ob pol 11. nadaljevale prekinjene partije. Najlaže delo je imel Š u b a r i č proti Saviču, ki se sploh ni lotil igre, ampak je takoj predal. Šiška je zaman čakl svojega nasporni-ka Žuka, ‘ki je očividno spoznal, da bi bil vsak napor odveč. Ker Žuka ni bilo 'k igri, je bil kontumaciran. Pavlovič in Popovič sta se po krajši igri sporazumela za remis. Pravtako sta se D r a šič in Majstrovič po eno urni igri zedinila na remis. Majstrovič kljub premoči 'kmeta ni mogel dobiti partije. Prtiii Gotttfefo - Šubarte \z 3. kola in Medan - prof. Grašer h 4. kota pa se ob času, ko to poročamo, še nadaljujeta. ‘Prva bo verjetno remis, dočim je v drugi prof. Grašer izgubljen. Stanje po 4, kolu: Jerman in Šorli 334, Bemer in Šubarič 2‘/s (1). Drašič, Maj-storovič m Mišura 254, Gottlieb 2 (t), Popovič m Šiška 2, Marek ir. Šmtgovč 134, Mlinar, Pavlovič in Savič L Medart Žuk 54 in prof. Grašer 0 (1) točk. V M a ft4)o r u drfe 1*4. Vfff. 1940. »Veje r nTlc« Stran 3. Ogledi po bojiščih črnega kontinenta Dva imperija v bojih za posest strategičnth ozemelj na vzhodu Afrike - Prve faze operacij pod vročim soncem, v pomanjkanju vode »Afrika je kontinent bodočnosti!« pravijo moderni človekoslovci, ki zatrjujejo, da je ta črna celina najprimernejša, da se na njej razširijo Evropci brez večjega odpora domačinov. Nje zemlja je razdeljena na kolonialne posesti Anglije, Francije, Italije, Belgije, Portugalske, Španije. Samostojna je le mala republika Liberija, polsamostojen Egipt, vse ostalo ogromno površino so si razdelili Evropci na področja, ki jih ljubosumno čuvajo. Medtem ko se evropska vojna zapleta šele zdaj k pravemu vojnemu razračuna-vanju, ki naj prinese končno odločitev v napadu na Anglijo, se razplamteva na orni. celini vojni ples. Italija, v primeri s celinsko Nemčijo prava imperialna sila s prekomorskimi pos-estmi, je morala neizbežno priti v spor z Veliko Britanijo in njenim imperijem. Medtem ko je egipt-sko-libijska meja relativno mirna, so se vnele frontalne bitke na vzhodnem delu afriške celine. Iniciativa je povsod v rokah Italijanov. Anglija je slabša v efek-tivih, imela je v normalnih prilikah razmeroma šibke posadke po kolonijah, do-čim je Italija še vedno z močno vojsko Pacificirala zasedeno Abesinijo. S to vojsko je začela svoje operacije krog in krog novo pridobljenega cesarstva, dočim pošilja Anglija šele zdaj čete iz drugih do-minionov in kolonij na ogrožena mesta. V Afriki so tri glavne fronte: fronta ob Nilu, v angleškem Sudanu, južna ali kenijska fronta in bojišča v Britanski Somaliji. Vse te fronte so pa le krajevni refleksi in si jih ne moremo zamisliti v. pravem pomenu besede. Bojišča so specifično kolonialna, z vsemi prilastki, ki jih terja bojevanje v puščavskih predelih, pod neusmiljeno pripeko sonca. Posamezne dobro založene kolone izpadajo po individualnih načrtih k cilju, prostor, ki jih loči, je zelo nevaren za iznenade-nja. Bojišče v S u d a n u Na sudanski fronti sta dve bistveno važni coni: na severu področje okrog Kassale, na meji Eritreje, kjer je pritisk Italijanov usmerjen k železniški progi od Sennaxa k Modremu Nilu in Kassali, vzdolž abesinske meje. Proga je za Angleže velikega pomena, ker se nadaljuje do Suaikina in Port Sudana ob Rdečem morju. Južneje od tod so italijanske operacije usmerjene na tok velikih rek, ki prihajajo z abesinske visoke planote v dolino Sudana. So to korita Atbare, južno od Kassale, dolina Modrega Nila in Soba te. Po zasedbi Kassale so Italijani otežko-čili zveze Nubije s Sudanom. Promet z gornjega porečja Nila morajo Angleži odvajati po ovinkih k Hartumu. Dokler pa ni zaseden ttartum, nimajo' dosedanji uspehi pravega pomena. Pot k Hartumu je pa zvezana z velikimi ovirami. Kassalo so Italijani zaradi večnih uporov mahdistov 1897 izročili Angležem. Kasneje so se kesali, kajti Velika Britanija je upornike naglo 'pokorila. Železniška proga skozi mesto,.ki so jo nedavno zgradili Angleži, Italijanom ne more koristiti, kajti eritrejska železnica se končava 80 km vzhodno od Kassale. Zdaj morajo vojni material pretovarjati na kamione in prevažati v Sudan. Ob Modrem Nilu in v Keniji Za angleško tradicionalno Cap - Kairo politiko v Afriki je velikega pometla, kam bodo Italijani usmerili svoje operacije iz Kassale. Odprta jim je pot k Port Sudanu in če bi se polastili-proge, ki vodi tja, bi.izgubila Anglija edino vez z morja v notranjost dežele. Posluževati bi se morala daljše poti ob Nilu navzgor, z egipt-skih pristanišč. Druga.nevarnost za Angleže je. če uspe Italijanom predor na Sennar in dalje k Hartumu. Tu bi ostva-rili staro svojo željo, zvezati Libijo preko doline. Nila z Eritrejo, in Abesinijo. — Veliki kompleks angleških kolonij od Egipta do južnega konca Afrike bi bil presekan. Manj važni so boji. južno od Kassale, kjer ni prometnih železnic. Zasedba Galabata, ki leži točno v sredini poti iz Addis Abebe do Hartuma. je za enkrat še sporednega pomena. Na Modrem Nilu so italijanske čete zavzele Gezzan in goro Kurrouk. Od tod se odpira po dolini Nila pot k Hartumu. Ta je pa daleč, vmes so terenske ovire in zelo nepovoljno podnebje. Medtem ko so bojišča na sudanskih bojiščih polna vode, vlage in vegetacije, je prizorišče bojev v Keniji pustinjskega značaja. V brezvodnih krajih slede operacije karavanskim potem. Tu je vsakdanji pojav, da donašajo dolge kolone bosonogih domačinov v škafih vodo za tanke, ki se jim s spoštljivim strahom pri bližajo. V odgovor na angleške letalske akcije v pokrajini Dolo so Italijani zasedli rokav Kenije, okupirali Darkalo ter britsko Mojalo, ki je tik italijanske. Letala z obeh strani bombardirajo karavanske poti, ob katerih stoje puščavske utrdbe, kakršne poznamo iz filmov. Britska Somalija Tretje in tudi najpomembnejše afriško bojišče je Britanska Somalija ob južnem ustju Rdečega morja. Obdana krog in krog od italijanskih kolonij, je po zasedbi Džibutija postala glavni cilj italijanskih operacij. Površina te angleške .koionrje znaša 76.000 knr in ima blizu 350.000 prebivalcev, nomadov Hamitov in Gallov. Vsi so muslimani, fanatični verniki, zelo bojeviti in nenaklonjeni tujcem. Zeila, pristaniško mesto, ki so ga zasedli Italijani, šteje 7000 duš in je bilo nekdaj važno trgovinsko središče, izhodna točka za prevoz v Abesinijo. Po zgradnji železnice iz Džibutija je mesto izgubilo na pomenu. Berbera ima manj prebivalcev kakor Zeila, je pa središče Britske Somalije in cilj italijanskih operacij, ki se bližajo mestu z dveh strani. Ostali kraji kolonije so le manjše vasi, povezane med seboj s karavanskimi potmi. Somalijo so osvojili 1875 Egipčani. L. 1898, so jo zasedli Angleži. V vstaških bojih 1899 do 1903 so utrpeli Angleži težke izgube, končno so deželo pomirili. Naporne operaciie Vojna v Somaliji terja velike napore. Tu vlada strahovita vročina in splošno pomanjkanje vode. Angleži so zaradi manj številnih čet začeli z gverilsko vojno domačinov, ki napadajo iz zasede prodirajoče čete. Angleška letala bombar dirajo transporte municije in živeža, za svoje čete so dobavili posebno zgrajene vozove, ki dovažajo vodo in živež. V primeru, da se Italijanom posreči zasesti deželo, se bo bojišče preneslo na sosedno arabsko obalo, tako da južna vrata Rdečega morja nikakor še ne bodo prosta. Ker se pa Angleži zavedajo, kaj bi pomenila zanje izguba vseh oslonišč na afriški obali ob vstopu v Rdeče morje, je verjetno, da bodo skušali vravnotežiti italijanski pritisk na drugi strani. Afrika postaja tedaj bojišče dalekosež-nega pomena za razvoj sedanje vojne. Egipt, Sudan, Kenija in Britska Somalija so štiri bojišča, kjer utegne sedanje tipanje preiti v ostrejše spopade. Tedaj ba tudi mogoče razrešiti pravo sliko stanja, ki je šele uvod ogorčenih bitk za posest vzhodnega dela črne celine in važne prometne morske magistrale ob njej. -INE Sovjetska vojska znova okrepljena Ob razpustu političnih komisarjev iz sovjetske vojska javlja Tass med dru- J, STALIN gim, da so ti v vojski dovršil! Svojo dolžnost Poveljujoči element rdeče vojske ie v zadnjih letih znatno poiačen in V vsakem pogledu izpopolnjen, tako v voj' ski, mornarici kakor letalstvu. Moskov ska »Pravda« pa piše v uvodniku, da »so politični komisarji izpolnili svoje naloge. Že dve leti se reorganizira rdeča vojska v cilju, da izvršujejo poveljniki sami svoje dolžnosti z vsemi vojaškimi pravicami. Tako je poveljniški sestav pretvorjen v sposobne specialiste, ki lahko dvignejo bojno sposobnost vojske. Poveljniki sovjetske vojske imajo zdaj popolno oblast, če se zahteva od poveljnika, da mora v vsem izvršiti svoje dolžnosti, je moral priti do popolne samostojnosti, da bi postala vojska čimbolj sposobna. Uvajanje generalskih in admiralskih činov pred dvema letoma je bilo dokaz, da boee vlada rdečo vojsko čimbolj okrepiti. Odslej bo treba poslušati te poveljnike edi-nic, ker to zahteva interes vojske, naroda in domovine. Zdaj ima rdeča vojska popolno edinstvo poveljstva, ki bo napravilo iz armade monolit, ob katevem si bo skrhal zobe vsak sovražnik.« Velika Britanija pripravljena na vse »Daily Telegraph« piše, da »je treba vedno računati s poudarkom predsednika vlade Churchilla, ki je dejal, da je treba biti stalno na straži, ker lahko Nemčija vsak čas začne z ofenzivo preko morja. Kljub temu, da so ljudje vzeli ta opomin resno v poštev, je bil tradicionalni avgustov weekend tudi letos izrabljen. Anglija ima zdaj skupaj z izvežbanimi Poljaki, Čehi in Slovaki, Holandci, Bel- gijci, Norvežani in Francozi izven domovine poldrug milijon vojakov prve bojne črte na otokih. Poldrug milijon jih je še v. rezervi. Vsa ta vojska je razporejena po raznih točkah Velike Britanije. Ironsi-deova vojska s svojimi hitrimi motociklisti, ki nosijo Brenove puške, je pripravljena, da v vsakem trenutku v največji naglici organizira odpor na katerem koli kraju«. Reformne težave v obnovi Francije Iz Vichyja javljajo, da ima francoska vlada precej skrbi z obnovo pogažene domovine. Prostozidarstvo je postalo v Franciji velesila, čez noč ga je težko odpraviti. Francoske šole so bile prvovrst- ne, posebno univerze. Zdaj postavlja vlada direktorje po izbiri in ne več po kvalifikaciji, ker potrebuje avtoritete in ne le strokovnjake. Popolnoma je treba reorganizirati vojsko, postaviti starostno mejo za višje aktivne častnike precej niže. Pomladiti je treba ves kader. Armadni general ne sme biti več starejši od 62, divizijski poveljnik ne starejši nad 60 let. Brigadni generali imajo starostno mejo pri 58, podrejeni častniki pri 45. letu. Najtežje bo reorganizirati gospodarski sistem Francije. Rečenica »Nazaj k zemlji« je pravilna, toda kako industrijskega delavca Francije prilagoditi plugu. Veleposestev je malo, večina kmetij zadošča le za maloštevilne družine. Za obdelavo ledin je spet treba kmetov in ne industrijskih delavcev. Mnogo pristašev generala de Gaulla je v Maroku, piše španski falangistačni list v Tangerju. Sueške delnice Sueški kanal beleži zdaj zelo redek promet. Pred dnevi ni plula iz Indije v Evropo niti ena ladja, v obratni smeri pa Je nekaj brodov. Prekop, ki je zgrajen, da po najkrajši poti veže Daljni vzhod z Evropo, je postal zelo nesiguren. Angleška trgovinska mornarica pluje okrog Afrike, zastave držav, ki so lastnice delnic prekopa, so vedno redkeje v njem. Vprašanje je zdaj, kaj bo z delnicami, ki jih ima Francija. Direktorij uprave Sueza ima 10 Francozov, 10 Angležev, 1 Holandec in 2 Egipčana. Angleški tisk razpravlja o tem, ali more Francija odstopiti del delnic silam osi. Stvar je neizvedljiva, dokler ima dejansko kontrolo prekopa angleška vojna mornarica, šef uprave, Francoz baron Louis de Benoit, je doslej lojalno sodeloval z Angleži. Te oretično je kanal prost za vse ladje, tudi nemške in italijanske, praktično je pa to neizvedljivo, ker so angleške bojne ladje na obeh straneh prekopa na straži. Nemški tisk trdi, da gredo dohodki prekopa v Kahiro, od tod pa v London. Tako bo do kraja vojne. Francoski delničarji, kolikor se niso zatekli v Anglijo, pa n bogo imeli od dobička dohodkov. Oliveira Sala za r, molčeči diktator Portugalske Tradicionalna prijateljica Anglije utegne igrati še vidno vlogo v sredozemskem sporu Na zahodni meji Španije je prislonjena Portugalska, ki je letos praznovala 800-letni-co svoje samostojnosti. Njej vlada že od 1928 prezident Antonio de Oliveira S a 1 a z a r , nazvan »molčeči diktator.« Toda če bi bil mož poglavar kake večje države, bi pisali listi mnogo o njem. Tako pa je s svojo republiko umaknjen za kulisami svetovnega vrenja in vodi deželo, ki utegne že v bližnjem spopadu med silami osi in Anglijo postati velikega pomena Saj je znano, da je Portugalska že od nekdaj v dobrih stikih z Veliko Britanijo in če se spusti v sedanjo vojno Španija, bodo Angleži prav gotovo posegli po portugalskih obalah, da si tam zagotove varstvo nad izhodom Gibraltarskih vrat. Salazar je nsporočen, živi kot eremit, samotno v svoji hišici na Funchal promenadi Mož ima staro postrežnico, nikoli ne kadi, ne pije ter nima gostov na domu. Vsako leto prisostvuje dvema ban’- 'orna imatskega zbora, drugače presedi po 17 ur pri svoji delovni mizi. Nima ne tajnika, ne osebne straže, samcat se izprehaja po parkih ali sede v vlak Njegova letna plača znaša 18.000 švicarskih frankov ?" ?’došča za vso reprezentanco. Ta- ko je želel sam, ko si je postavil vsoto v proračun. Salazar je sin preprostih kmečkih staršev; Dovršil je univerzo v Coimbri ter postal profesor narodne ekonomije. Njegova predava^ nja so zbudila veliko pozornost, njegova,1 vsestranska naobrazba, ostra logika in dale-kovidni politični pogledi so zbujali občudovanje. Po umoru kralja Karla 1906 je sledilo do 1926 na Portugalskem 16 revolucij. V tej kratki dobi se je menjalo 43 vlad, vse so bile vržene s sedežev po novi revoluciji. Demokratska politika se ni vodila z volitvami, nego s puškinimi kroglami. Državi je pretil bankrot. Portugalska valuta je padla v primeri s funtom šterlingom od 131 na 5 enot. Maja 1926 je korakala vojaška posadka iz Brage na severu v prestolnico. Revolucionarji so postavili novo vlado in se trudili vzpostaviti red. Toda ni šlo. T.daj so se spomnili na moža na univerzi v Coimbri. S preprostim kovčegom v roki je prispel Salazar v Lisboo in prevzel finančni reso' vlade. Ko je opazil, da med člani vlade ni soglasja, je spet vzel kovčeg in se, vrnil v Coimbro. Minili sta dve leti, država se ni rešila iz zagat. Spet so poklicali Sala-zarja, prišel je in si zagotovil popolno diktatorsko oblast v finančni politiki. »Izravnal bom proračun, uvedel takšno ekonomsko politiko države, da jo bo lahko vsaka gospodinja razumela!« je dejal. In res. Leta 1928. je bila finančna kriza Portugalske rešena. Državni dohodki so rasli. Salazar je prevzel tudi zunanjo politiko, parlament je bil razpuščen, političnih strank ni bilo več. Do I. 1933. je postala Portugalska tipična korporacijska država. Mnogo je bilo storjenega na prej zanemarjenem šoi-Stvu. Kmetijstvo se je dvignilo, izsušena so mnoga močvirja. Država je sezidala na tisoče stanovanjskih hiš, razpredla telefonsko in brzojavno omrežje. V 1. 1936. je Portugalska še izvažala previšek svojih pridelkov, tako tudi pšenico, ki so jo morali prej 80 let uvažati! V zunanjepolitičnem pogledu nadaljuje Salazar večstoletno prijateljsko politiko z Anglijo, katere vojna mornarica je tudi za-ščitnica portugalskih kolonu. Novice Podeželski uradnik toži o neznosni draginji Kljub nadzorstvu nad cenami se življenjske potrebščine neprestano podiražujejo Pred leti je predvsem uradništvo, ki službuje na našem podeželju, preživljalo sebe in svojce cenejše kot zadnje čase. Takrat so namreč bila vsa živila na podeželju razmeroma še mnogo cenejša. Danes pa temu ni tako. živimo v težkih razmerah in vsi si prizadevamo, da bi si življenje kolikor mogoče olajšali. Uraclništvu prede najbolj huda, ker so njegovi prejemki mnogo premajhni. Vse resolucije (sklepi) in prošnje za izboljšanje gmotnega položaja so ostale le na papirju, šele s 1. septembrom nam je obljubljeno neznatno zboljšanje plače. Zdaj pa še td grdo navijanje čen! Kljub odločbam o izenačenju in ureditvi cen življenjske potrebščine venomer podražujejo. Želimo strožji nadzor nad cenami pri prodaji vsakovrstnega blaga. Ker se to dosledno ne izvaja, je vse to rodilo zlasti za uradništvo zle posledice. Kmetje so morali tudi svojim pridelkom povečati prodajne cene. Razumemo. Ni pa utemeljeno, da mi tu na podeželju za mnoga živila več plačujemo, kakor naši sotrpini za enako blago v mestu. Prepričali smo se tudi, da podeželski pridelovalec v splošnem niti rad ne prodaja svojih proizvodov doma. Rajši jih nosi ali vozi v mesto. Kako ga miče v sivo mestno zidovje! To so še menda nekaki ostanki, lepi spomini iz tistih boljših Časov, ko so naši pridni deželam vsaj izjemoma dobivali v mestu boljši zaslužek kot doma. In danes? Raz-borlti kmet se sicer že zaveda, da sc bo moral on, kakor sploh vsi kmetovalci, zopet okleniti rodne grude z vso svojo dušo. Izvor vsega blagostanja in trajnega zadovoljstva so in za vedno ostanejo pač žitna polja, sočne livade, zeleni gozdovi — naša vas... Ne moremo najti pravega razloga za čisto nenaravno draginjo za domače pridelke na kmetih. Ali je izkupiček na domu manj vreden nego izkupiček na bolj ali manj oddaljenem mestnem trgu? Ne pomisliš, kako drago ti resnično pride vsaka nepotrebna pot v mesto. Doma ne plaču-ješ tržnine. Z nepotrebnim zahajanjem v mesto zapravljaš dragoceni čas, si kvariš navadno boljše obuvalo in obleko, povrh še kako vozilo in mučiš vprežno živino. Zato pa pravimo: prodajajte doma, kolikor le morete, cene na podeželju pa naj bodo v .pravilnem razmerju s prodajnimi cenami pridelkov po mestih! Ali ni čudno in nenaravno, da se uradništvo z dežele zateka v mesto radi ugodnejših nakupov življenjskih potrebščin, ki so tu pa tam pridelek domačega kraja? Njegovi skromni mesečni dohodki ga silijo, da pač kupuje blago tam, kjer je cenejše. In tako doplačujeta čisto po nepotrebnem oba, domači pridelovalec in domači potrošnik. Kaj je tega treba?! a-že Olajšave k uredbi v © varčevanfu z Ban dr. Natlačen je izdal navodilo vsem okrajnim in mestnim poglavarstvom, da smejo v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkven praznik, preložiti brezmesni dan na naslednji dan v tednu. Nadalje je ban izdati navodilo glede na zakol živine v s:!i, ki pravi, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzrejo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku brez težke škode za lastnika teličke ne da odpomoči s prodajo starejše živine ali teličke drugemu rejcu. Ako pristojno občinsko poglavarstvo potrdi, da ima lastnik teličke samo eno kravo in da teličke ne more prodati drugemu rejcu, naj izdajajo upravna oblastva I. stopnje dovoljenje za zakol brez nadaljnjega raziskovanja dejanskega stana. Zadevna potrdila in dovoljenja so brezplačna. Celje GRADNJA POSLOPJA OUZD Za 27. julija je bila pri Suzorju razpisana licitacija za oddajo del gradnje poslopja OUŽD v Vodnikovi ulici v Celju. Kakor smo izvedeli, ta licitacija ni bila uspešna. Suzor je dela razpisal skupno, proti čemur so se obrtniki raznih strok, ki pridejo pri gradnji v poštev, pritožili. Obrtništvo želi, da se dela ne razpišejo skupno ampak za vsako stroko posebej. Izgloda, da do gradnje letos ne bo prišlo, ker sc približuje že jesen, prodno pa bo razpisana ponovna licitacija, bo tudi še preteklo nekaj časa. Celje je pač tako močen industrijski center z velikih! številom delavskih zavarovancev, da bi pač bilo umestno, da bi se gradnja prepotrebnega poslopja v Celju vzela z resnejšega stališča. Tako pa izgloda, da se stvar namenoma zavlačuje iz leta v leto, da naše mesto do le zgradbe ne pride. DVE IN POL LETA UBOJ ROBIJE ZA 56 letni Štefan Kračun je meseca junija v Crešnjicah pri Konjicah v nekem pretepu blizu vinske kleli ,s kolom udaril po glavi Antona Stcbleta. Slednji je vsled poškodb kmalu na to umrl. Kračun sc je zagovarjal, da je napadel Stebleta zato, ker je mislil, da bo Steble udaril njegovega brata. Kračun je bil pri okrožnem sodišču v Celju obsojen na dve in pol lota robije. OBSOJENA PRETEPAČA Anton Kunej 30 letni pos. sin Anton tv imej iz Globokega pri Brežicah in 26 letni Franc Cvetko iz Piršenbrega pri Globokem, sta se včeraj pri okrožnem sodišču v Celju zagovarjala radi težke telesne poškodbe. V nekem fantovskem pretepu sla poškodovala Antona Sušina, ki je dobil 7 cm dolgo rano v podiaktu leve roke, prerezala sta mu tudi pol leve dlani, ki je sedaj ne-občutljiva, mezinec pa so mu morali celo odrezati. Kunej je bil obsojen na eno leto in en mesec robije, Cvetko pa na tri mesece zapoira. c Iz Sokola-matice. Člani in članice, ki so svoj čas prinesli legitimacije v pregled ah ki so jim bile izstavljene nove in jih še niso dvignili, naj pridejo po nje ob sredah po 19. v društveno pisarno v mestni osnovni šoli. — Župnega tečaja iz obranibenosti so se udeležili iz drušfva Mg-tice 4 naraščajniki in 2 člana. V tečaju pridobljeno znanje jim bo dobrodošlo zlasli, ko bodo [»klicani v redno kadrsko službo in prosili za skrajšanje kadrskega roka. c Umrl Je v bolnišnici 3 letni sinček posestnika Pavel Božnik iz Hrenove pri Novi cerkvi. c Zdravniško- dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti 7. c Avlo sl je Izposodil. Neki industrijalee iz Laškega se je z osebnim avtom pripeljal v Celje v kino. Ko je šel k predstavi, je avlo pustil v Vodnikovi ulici. Medtem si je avto neki neznanec izposodil in se ž njim odpeljal. Med vožnjo je z avtomobilom nekam treščil ter ga poškodoval,. Nato ga je pripeljal nazaj in ga pustil v Strossmayerjevi ulici. Za storilcem poizve- BH duje policija. c Palroclnij bo slavila jutri cerkev Marijinega vnebovzetja v Celju. Danes zvečer ob pol 20. bodo slovesne večernice, jutri ob 9. pa slovesna služba božja. c Razne nesreče. 11 letin sin delavca Ivan Žohar pri Celju je pomagal nalagati železo na avto. Pri delu je prišel z levo roko pod kolo avtomobila. Pri tem mu je zmečkalo vse prste roke. — 11 letni hčerki posestnice Terezije Laznik iz §iniklavža pri St. Juriju ob Taboru jc mlatilnica zlomila roko. — 36 letnemu rudarju Martinu Klavžarju, v Hudi jami pri Laškem je pri delu padlo deblo na nogo in mu jo zlomilo v stopalu. — 10 letnemu sinu posestnika Francu Zidanšku iz Rečice pri Šmarju je mlatilnica poškodovala roko. — Vsi poškodovanci sc zdravijo v celjski bolnišnici. c Meso se bo dobilo jutri v mesnicah. Zato pa bo brezmesni dan v soboto. c Vpis v šolo za telesno vzgojo. Kandidati ,ki se žele vpisati v šolo za telesno vzgojo, morajo vložiti pravilno kolkovane prošnje na rektorat šole najkasneje do 1. septembra t.. 1. Prošnji, v kateri je na kratko opisati dosedanje del ona polju telesne vzgoje ,se morajo priložiti vse potrebne listine, Vse natančnejše je razvidno iz razglasa, ki je nabit na vseh uradnih deskah mestnega poglavarstva celjskega. c Karambol. Na Mariborski cesti v Gaberju se je včeraj predpoldne primeril karambol ,ki bi lahko postal usoden. Iz mesta je peljal voznik voz Celjske opekarne, zadaj pa je pripeljal neki avto. Nasproti obema je vozil proti mestu s kolesom 43 letni delovodja Vid Čepin iz Spodnje Hudinje, šofer je hotel prehiteti voz in kolesarja, pri čemer je kolesarja podrl Čepin je dobil precejšnje poškodbe po glavi in telesu ter so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico- Ptul Težak položaj oblačilne stroke Medtem ko so se življenjsike potrebščine podražile do 45%, še krojači in šivilje niso dvignili ali pa le malenkostno cene svojim izdelkom. Ker šibkejši sloji kupujejo največ konfekcije pri trgovcih, so v precejšnji meri prisiljeni izdelovati svoje izdelke po takih cenah, da lahko konkurirajo z najcenejšimi konfekcijskimi izdelki. Tako računajo krojači za dobro izdelano moško obleko od 130 do 200 din, za moško obleko izdelano za konfekcijo pa dobe le 53 din. Pomočnik in eden vajenec potrebujeta za izdelavo boljše obl ke po 2 in pol dni, a tudi za konfekcijski izdelek se potrebuje en in pol dneva. Razumljivo je, da radi tega mojstri in mojstrinje ne morejo pošteno plačati svg-jtli moči, katerih položaj postaja vsebol nevzdržen. Vzporedno z naraščajočo draginjo je nujno potrebno, da krojači in šivilje dvignejo cene svojim izdelkom in izboljšajo plače svojim močem. Naznanilo o preselitvi šole. V Ljubljani se je preselila dopisna trgovska šola v svoje nove prostore na KONGRESNI TRG 16/ll (poleg uršulinske cerkvo) * Potom dopisovanja poučuje trgovske predmeti t knjigovodstvo, računstvo, stenografija itd.) ter moderne jezike tntmščina, italijanščina, fran coščina itd.l Vsa pismena ali ustna pojasnila daje ravnateljstvo šole. p „Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda“ v Ptuju priredita v nedeljo, 15. septembra, ob slabem vremenu ieden pozneje, tombolo, katere čisti dobiček jc namenjen za podporo siromašnih otrok mesta Ptuj in okolice. Zato prosita podružnici vsa druga narodna in humanitarna društva v Ptuju, naj blagovolijo pri določevanju dneva za svoje prireditve upoštevati dan naše prireditve, da ne bi po nepotrebnem ovirali medsebojno svojega delovanja. PRERAČUN ZAGREBŠKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA 13,500.000 DINARJEV Banska oblast banovine Hrvatske je na podlagi proučenega predloga uprave zagrebškega gledališča določila preračun za 1. 1940-41 na 13,500.000 dinarjev. Razen tega je še dovolila 600.000 din za razne prezidave v gledališkem poslopju. PRVOROJENEC KNEŽA NAMESTNIKA POSTAL VOJAK Prvorojenec kneza namestnika knez Aleksander je včeraj slavil svoj 17. rojstni dan ter jc bil ob tej priliki na željo kneza namestnika uvrščen v našo vojsko, in sicer v 3. zastavni eskadron 7. konjeniškega polka ..kneza Pavla". V proslavo rojstnega dne jc bila v dvorni kapeli na Dedinju zahvalna služba božja, ki so se je udeležili člani civilne iti vojaške hiše Nj. Vel. kralja Petra II. MATJA2EVANJE NA PECI Planinci! Matjažev rod! V nedeljo 18. t. m. se zberemo vsi na Peci, da poživimo v svojih srcih zaupanje, slovenske duše v zmago poštenja in pravice, ki jo tako lepo ismbolično izpoveduje bajka o kralju Matjažu. Ob 9. bo v kapeli slovatv skih apostolov sv. Cirila in Metoda služba božja, potem se bo pred votlino kralja Matjaža razvila neprisiljena planinska zabava, malo za šalo, malo zares. Peca Vas vabi na Matjaževanje! BREZMESNI je brezmesni VELIKI ŠMAREN NI DAN Po odredbi g. bana dan, ki pade na četrtek, 15. avgusta, to je na praznik, preložen na soboto, 17. avgusta. Ta odredba velja za vso Slovenijo. ZBOLJŠANJE MEZD V REVIRJIH TPD V pogajanjih med ravnateljstvom Trboveljske premogokopne družbe in zastopniki delavstva zaradi novih dra-ginjskih doklad je bil dosežen sporazum, po katerem se bo dosedanja draginjska doklada s 1. avgustom 1.1. zvišala še za 9 in pol odsLolka od kosmatega zaslužka, tako da bo znašala odslej 25 odst. Razen tega bodo zvišane mezde najnižjili kategorij delavstva v rudnikih in apnenicah. o »Mali gospodar«. Med pestro vsebino je članek Jakoba Seherja »Načrtna reja perutnine« Jože Ahčan piše o »Odbiri plemenskih kokoši«, Ivan Srčnik »Pouk rejcem malih živali«. Poleg tega je še nekaj čiankov, raznega drobiža in koristnih nasvetov. _ o. »Naše gorice«. V 8. stev. zaključuje Franjo Vojska iz Maribora tehten članek »O pogojih za dobro in pravilno kletarstvo«, J. Novak piše o »Zavrelki«, Konrad Pečovnik pa o »Letošnji zimski pozebi in njenih posledicah«. Poleg tega je v reviji še nekaj drobiža in dobrih nasvetov za vinogradnike. o. Sokolsko društvo Poljčane je svojo veliko loterijo, ki bi. se morala vršiti preteklo nedeljo, preložilo radi slabega vreibena na praznik v četrtek 15. t. m. Tega dn6 se bo loterija vršila ob vsakem vremenu. Sodeluje železniška godba Drava iz Maribora. Omejitev odstrela divjačine HUDA ZIMA JE MOČNO ŠKODOVALA SRNJADI, JEREBICAM IN FAZANOM. EDINO OMEJITEV ODSTRELA BO REŠILA DIVJAČINO dravski banovini; 4. ta odredba velja za dobo enega leta. p Tatvina koles. Poročniku Ninkoviču Dragiši iz Turniša je bilo ukradeno kolo znamke „Per!ekL“ s tov. št. 139035 in ev. štev. 38191 in Arnušu Janezu, delavcu iz Kicarja kolo zn. „Rixe" s tov. št. 242542 in cv. štev. 1641(58. p Cene krompirju so padle. V Ptuju so oa začetka kupovali krompir na debelo po 1.10 din za kg ,potem 0.80 dni, zdaj pa je že padel na 0,75 din. Doslej je bilo odpremljenih okoli 20 vagonov krompirja. p Petletnica ptujskega dispanzerja. V teh dneh je preteklo pel let od ustanovitve ptujskega dispanzerja. Letošnja izredno ostra zima je močno razredčila vrste divjačine. Zato so lovska društva poslala banovini razne predloge o omejitvi odstrela divjačine. Iz predloženih poročil je razvidno, da je srnjad preko zime precej trpela v višjih gorskih legah, manj pa v nižinskih predelih. Po večini se je zato opazila škoda v gozdnih nasadih. Predlogi za omejitev odstrela srnjadi gredo največ za tem, da se prepove odstrel srnjadi na brakadah za eno do treh let. Mnogi se zavzemajo tudi za zmanjšanje odstrela jerebic. Medtem pa je Zveza lovskih društev v dravski banovini sklenila na svoji peti glavni skupščini 7. maja t. 1. sledečo resolucijo: 1. streljanje srnjadi na brakadah se na splošno prepoveduje; 2. odstrel srnjadi je dopuščen samo s kroglo iz risane cevi; 3 vsako ravnanje proti tem predpisom ima za neobhodno posledico izključitev za najmanj 1 teto iz vseh lovskih društev v Druga resolucija pa pravi: Zaradi hude zime, ki je prizadela tudi divjad nizkega lova, priporoča skupščina Zveze lovskih društev v Sloveniji včlanjenim lovskim društvom, da v svojem lastnem področju potrebno ukrenejo, da se tudi divjad nizkega lova čimbolj ohrani in zaščiti. Lovska društva naj izdajo članom potrebne odredbe, ki bodo ustrezale krajevnim prilikam. Kakor smo že poročali, je Lovsko društvo v Mariboru med prvimi ukrenilo vse potrebno za zaščito divjačine. Tako je za letos prepovedalo vsak odstrel jerebic in fazank. Kršitev te prepovedi se bo kaznovala z izključitvijo iz društva. Za odstrel srnjadi pa veljajo tudi za mariborsko področje sklepi Zveze lovskih društev v Sloveniji. Prepovedan je tudi odstrel prepelic. Strokovni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevainih šol v Mariboru že tri tedne je v Mariboru v samostanu tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol. Okrog 30 učiteljic iz vseh delov Slovenije se je zbralo v Mariboru in žrtvovalo svoje počitnice, da pridobi nekaj strokovnega znanja in poglobi svoj študij v probleme kmečkega in gospodinjskega dela. To je strokovni tečaj, ki ga prireja banska uprava, da na ta način usposobi naše učiteljice kot voditeljice gospodinjskih tečajev na deželi. Gospodinjski tečaji so v zvezi s kmečko-nadaljevalnimi šolami napravili' že ogromno in važno nalogo na našem podeželju in so te prepotrebne ustanove, brez katerih ne bi smela biti nobena vas, preobrazile že marsikatero vas. V tečaju, ki bo trajal vsega 5 tednov, se vrši teoretičen in praktičen pouk v vseh panogah gospodinjstva. Posebno važen je praktičen pouk v kuhanju, kar je dandanes važen problem za vsako kmečko dekle. Kaj pomaga kmečkemu dekletu, če ima vse, kar rabi za kuho, če pa ne zna jedila pripraviti. Učiteljice, absolventke tega strokovnega tečaja, bodo sedaj lahko v gospodinjskih tečajih pokazale praktično kuho. Upamo pa, da bo letos, ko je banska uprava organizirala dvomesečni strokovni tečaj za učitelje kmečko-nadaljevalnih šol ter Stedenski strokovni tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol, vzgojila dovolj strokovno naobraženih učnih moči obojega spola, da bo naše podeželje v letošnjih zimskih mesecih polno teh važnih vzgojnih ustanov, v katerih se bodo vzgajali sinovi in hčerke našega slovenskega ikmeta. ‘ V-ar. Harmonikarji gostujejo danes v Rogaški Slatini Po uspelem koncertu šušteršičevih malih harmonikarjev na Ojstrici nad Dravogradom, se odpeljejo danes popoldne z mariborskim avtokarom „Ra-dioekspres" v Rogaško Slatino. V nedeljo so mariborski harmonikarji prvič obiskali našo severno mejo ter se predstavili vrlim Kobancem, jim zapeli in zaigrali na žegnanju na Ojstrici. Domačini, ki so prihiteli od blizu in daleč, so se jokali od ganotja, ker so jih prišli pozdravit in bodrit naši najmlajši „umetniki“. V Rogaški Slatini pa so Sušleršičevi harmonikarji že stari znanci. Prišlo je več letoviščarjev, ki so si zaželeli pesmi in igre naših popularnih Mariborčanov. Kratka brzojavka z vabilom in že je vodja g. Vilko Šušteršič najel avlobus, pa hajd pod okrilje ponosne Donačke gore, kjer jih v Rogaški Slatini lže nestrpno pričakujejo. * Narodno železničarsko glasbeno društvo pevski zbor DRAVA, priredi dne 15. avgusta 1940, ob 3. uri popoldne KONCERT narodnih in umetnih pesmi v So kalskcm domu v Limbušu. Po koncertu prosta zabava. Igra Jazz Malivrh. Vstopnina običajna. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. m Poročila sta se zasebni uradnik g: Ernest Gaber in zasebna uradnica gd<\ Frančiška Kodrava iz Maribora. Senzacija s »francoskim" prevoznikom v Mariboru Preko meje pri Sl. liju je prispel v Maribor naš rojak 37 letni Rogdan Pe-tričič z ženo Milico in 11 letnim sinč- kom Manetom. Pctričič, ki je doma pri Plitvičkih jezerih, jc bil 7 let prevoznik v Chaumontu v Franciji. Ko so to mesto zavzeli Nemci, se je odločil za vrnitev v domovino. Vse svoje premoženje je naložil na velik prevozniški voz z dvema ogromnima kolesoma ■»er se podal na pot. Preživel je vse strahote vojnih beguncev, saj je vozil preko tisočev mrličev. Med potjo je moral mnogo stvari prodali, da se je preživel. V Mariboru je Petričičev voz zbujal veliko pozornost in se je zbralo pred mestno klavnico, kjer se je družina ustavila, mnogo radovednežev. Petričič je pripovedoval o dogodkih, ki so vse zanimali. Pravil jc tudi. da se bo še vrnil v Francijo. Sinoči je nadaljeval vožnjo proti Zagrebu. m Nočna lekarniška služba od 10. do Vključno 16. t. m.: dvorna lekarna pri Sv;. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m Danes večerni koncert v parku. V primeru ugodiicga vremena priredi nocoj v sredo od 20.30 do 22. vojaška godba koncert pod vodstvom kapelnika kapetana Ji-l'aneka. m Staro-katoliški župni urad se preseli 16. t. m. z Glavnega trga 23 v Maistrovo ul. 9. — Za Marijin praznik, 15. t 1% odpade tukaj običajna služba božja radi cerkvene slovesnosti v Ljubljani. Prihodnja služba božja bo v nedeljo, 18. t. ni.,., ob 9. kot navadno. in Pri okrajnem načelstvu v Mariboru lev| breg bo 13. septembra javna uslna licitacija za dobavo 35 ton premoga koc-kovca. Trgovci s kurivom se vabijo, da se predmetne licitacije udeležijo. Pojasnila se dobe dnevno med uradnimi urami v sobi št. 33 I. nadslr. m Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru ponovno in zadnjič opozarja na vpisovanje za novo šolsko leto, ki se vrši te dni oi> dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. Do. slej se je vpisalo šele nekaj vajencev in vajenk. Proti neopravičenim zamudnikom bo postopala šola po zadevnih uradnih predpisih. m Dramski odsek Sokola v Studencih je imel sinoči sestanek v Sokolskem doni u, na katerem se je sklenilo, da bo za otvoritveno \ predstavo začetkom oktobra uprizorjena nadvse zabavna veseloigra v treh dejanjih „Zadrega nad zadrego”. m Tatvina denarja. Gospej inž. Baranovi iz Vrtne ulice 9 jc nekdo ukradel iz predsobe temnordečo ročno torbico, v kateri je bilo nad 1000 din gotovine. m Zdravniško dežurstvo OUZD ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika na praznik 15. t. m. g. dr. Korenčan Andrej, Maribor, Jurčičeva 8. m Ker namerava Narodna strokovna zveza spopolniti svoj glasbeni odsek, sprejme še nekaj godbenikov v. lastnimi instrumenti. Refleklantje, kateri imajo veselje do glasbe, naj sc javijo med uradnimi urami v pisarni Narodne strokovne zveze, Sodna ul. 9/1 JI. m V carinski službi je premeščen iz Virovitice v Maribor carinik Albert Kocbek, na carinarnico 1. reda v Debru pa je premeščen Milko Slajič iz Maribora. ZeiSS- stekla samo dipl, optik peteln Kino * Grajski kino. Vključno četrtka „Do-movina“ po romanu II. Sudermanna. Žarah Leander. Od petka ..Severna brigada". *Union kino. Veseli in zabavali francoski film „Rožika v Parizu“ poln temperamenta in ciganske glasbe. * Kino Espianade. Najzabavnejša komedija „13 stolov" s Heinz Ruhmannom in Hans Moseriem v glavnih vlogah. Sledi velefilm „Aixa . črnki ..Večer s posebno P Černuta s y zavarovani za 10.000* m Sprejem delavcev v železniško službo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporoča, da sprejemajo navadne delavce* in rokodelce v železniško službo le podrejene službene cdinice, t. j. postaje, sekcije za , vzdrževanje proge (nadzorniki proge), kuni Strojevodja padel / lokomotive. 1(51 rilnice in delavnice, ako imajo potrebo, letni strojevodja Srečko Mustek je pade! j Prosilci z* službe naj torej ne vlagajo z lokomotive in si zlomil levo nogo. fone- prošenj na direkcijo, ampak naj osebno srcčenca so prepeljali v tukajšnjo bolniš povprašajo pri navedenih edinkah, če je m 40 konj, ki se bodo udeležili kasaškiii dirk in concours hippiquea, je že prispelo v Maribor. Dirke se bodo nepreklicno vršile na Marijin praznik 15. in v nedeljo 18. t. m. Zanimanje za dirke rasle spričo velikega števila konj, ki bodo tekmovali v različnih panogah kasaškega in jahalnega športa. m Prepoden vlomilec. Včeraj je nekdo z dletom skušal vlomiti v stanovanje upokojenega sodnega oficiala Antona Vreša v Cvetlični ulici 21, ki je sedaj s svojo družino v Rogaški Slatini. Vlomilec jc bil prepoden. Bil je lo neki prodajalec krompirja. m Čigavo je kolo? Pred avtobusnim kolodvorom na Glavnem trgu je 14 dni stalo moško kolo „Waffenrad“ z ev. štev. 26184. Lastnik ga dobi na policiji. m 25 kg saharina so zaplenili finančni organi pri znanem tihotapcu F., ki so ga zalotili pri Sv. Petru pri Mariboru. m Na praznik, v četrtek, ni brezmesni dan! Ban dr. Natlačen je izdal navodilo okrajnim in mcsSnim načelstvom, da morejo odrediti v krajih ,v kalerih pade na brezmesni dan sejem ali cerkveni praznik, da se preloži brezmesni dan na naslednji dan v tednu. Odredil je (udi, da sc preloži v vsej Sloveniji četrtkov brezmesni dan 15. avgusta na soboto 17. avg. m Olje po 20 din prodajajo nekateri trgovci v okolici Maribora, kar je vseka-kkor pretirano. * Nedelja, 18. avgusta, ob 20. uri nočna predstava ,,MATIJA Gl)BEC*‘. Letno gledališče SOKOLA v Rušah. Vozovnice za poseben vlak in vstopnice samo pri Put-niku v Mariboru. o Dela na stavbišču velike stanovanjske hiše železničarskega fonda v Soboti so že v teku .Gradi gradbeno podjetje g. Š;. Sraka. — Na irgu pred katoliško cerkvijo, preurejenem po načrtih arhitekta Fr. Novaka, završujejo z nasadi. S pesmijo okoli Pohorja V nedeljo jc pevsko društvo .,E n a-lc o s t" iz Studencev priredilo na pobudo agilnega pevovodje g. Maksa P1 e v a n č a za svoje pcvce izlet z Putnikovim avlobusom okoli Pohorja, katerega so se lahko udeležili tudi gostje. Zjutraj so sc zbrali pred gostilno Kraner v Studencih, kjer so pred odhodom zapeli veselo pesem in se nalo odpeljali proti lepi koroški strani. Marenberg je bila prva postaja, kjer so so ustavili in zapeli več domačih pesmi, ki jih je tamkajšnje občinstvo sprejelo z velikim aplavzom. Po ogledu Irga so se odpeljali v Dravograd ter dalje proli Slovenjgradcu, kjer so imeli skupno kosilo. Ogledali so si trg in moderno kopališče, ki so se ga tudi poslužili ter osveženi nadaljevali pot. Ustavili so se seveda tudi v Hudi luknji, občudovali to naravno jamo in ob odhodu zapeli veselo planinsko pesem. ' . Državna razr. loterija Din 80.000.—: 38519 59266 64986 86928 Din 60.000.—: 6165 76120 Din 50.000.—: 5065 98955 Din 24.000.—: 29014 37846 54037 Din 20.000.—: 13645 18357 Din 16.000.—: 12734 40764 49157 58101 63660 69443 70700 79119 Din 12.000.—: 13146 25021 Din 10.000.—: 611 15748 20026 29093 47622 62892 71>114 78044 79139 82421 Din 8000.—: 3897 6032 6306 7293 7938 17476 19756 23526 27947 53537 56997 57257 60787 68755 73560 Din 6000.—: 2073 4291 4509 6960 8931 13078 26505 35160 36205 38788 38798 41693 46236 49716 52766 53866 57781 63891 64696 65029 68383 83634 89365 Din 5000.—: 3751 6336 17784 33187 33827 45392 48294 48737 5442S 57213 67958 72510 78576 80210 87331 90773 93310 93392 93572 93591 98374 Din 4000.—: 87 901 2170 2765 7918 8324 11319 11853 17715 27333 31039 33257 33716 3405.? 36566 36337 37213 39219 49007 51699 55393 59604 59711 60055 61308 63511 68294 75375 75442 78611 81785 87042 88836 88868 89809 89798 93450 94701 95771 97050 98777 (Brez jamstva) Pri nas kupljene srečke štev. 3.897, 78.611 in 97.050 so zadele din 8.000.—, 4.000.— in 4.000.—. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Radio_______________________ Sreda, 14. avgusta. Ljubljana: 14 poročila; 18.30 mladinska ura; 18.45 glasbene slike (plošče); 19 poročila; 20.30 pevski zbor »Cankar«; 21.15 godalni kvartet s kitaro; 22 poročila; 22.15 za boljšo voljo (plošče). — Beograd: 18.05 koncert salonskega kvinteta; 19.10 poročila; 19.40 narodni RO; 20. »Figarojeva ženitev«, Mozartova opera v 4. dejanjih (plošče); 21.40 poročila; 22.40 poročila. — Sofija: 19.30 koncert solistov; 20 lahka glasba; 21 opera; 23.05 narodna glasba. — Rim: 19.15 komorna glasba; 20.30 zabavni koncert; 22.10 klavirski koncert Eme Braun; 23.15 plesna glasba. — Budimpešta: 18.10 zabavna glasba; 22.10 koncert RO: 23.20 ciganska glasba. — Berominster: 19.20 indijska glasba; 20 koncert RO. — Sotens: 18 glasba iz zvočnih filmov (plošče); 22.30 narodna glasba. Ljudska igra ..Matifa Gubec" v Rušah NEKAJ PRIZOROV IZ USODNIH ČASOV NAŠE NARODNE ZGODOVINE mco. kako mesto prazno. Pride v Grajski kino Od Narwika do Pariza Ruška gledališka Sokolska družina se nam bo letos za dvajsetletnico predstavila z zelo posrečeno dramatizacijo romana Augusta Šenoa »Kmetski punt«. Po izvirnem romanu je priredil ljudsko igro za predstavo na prostem ruški igralec in režiser Sokolskega odra g. Franjo Sornik. Režira pa, kot je doslej vse predstave na ruškem letnem gledališču, operni pevec g. Lojze Janko. Dejanje se odigrava pod Susedgradom ob Savi, blizu Zagreba. Matija Gubca je rodilo takratno socialno razmerje, v katerem je živel slovenski in hrvatski kmet. Leta 1515 se je razširil po Kranjskem, štajerskem' in Koroškem upor z geslom: Za staro pravdo! To je pomenilo, da se kmetje bore za svoje pravice, ki so zapisane v starih knjigah — urbarjih. Borili so se pa tudi proti samovoljnemu raztezanju kmečkih dolžnosti do vladajoče gosposke. Predvsem so želeli podjarmljeni kmetje j doseči svoje pravice s pritožbami, ki so | jih poslali iz Slov. Konjic cesarju Maksi-Uki narod inilijanu. Vse to ni zaleglo. Sledile so krute kazni in novi davki! Upori so se nadaljevali, sedaj tu, sedaj tam. Lela 1573 pa se je trpljenje slovenskih in hr-vatskih kmetov prelilo iz trpeče duše. Slovenski kmetje skupno s hrvaškimi onkraj Sotle in Kolpe so se združili in udarili proti poosebljeni tiraniji, ki jo je predstavlja! graščak Tahi. Na čelu upora so združeni kmetje postavili Matijo Gubca, za vrhovnega poveljnika pa Ilijo Gregoriča. Ta pokret je imel dalekosežne cilje. Ustanovila naj bi se v Zagrebu stalna kmečka vlada za slovenske 1q hrvaške pokrajine. Razvoj dogajanj, priprav in bitke Ta-hijeve vojske z Gubčevo, bomo imeli priliko doživeti v nedeljo, 18. avgusta t. 1. zvečer v ruškem letnem gledališču. Ker se je v resnici godilo vse to ponoči, so se Rušani odločili za nočno predstavo, da bi tako čimbolj živo predstavili nekaj trenutkov 'rz onih usodnih časov, ki jih je pred 350 led preživljal slovenski in hrvat- Zanimivosti Telefonirala je z zobmi in izdala vlomilce »Elizabeta Elmer je najhrabrejše dekle Zedinjenih držav!« pišejo ameriški dnevniki, ko poročajo o smelem dejanju 19-letne uslužbenke pri nekem draguljarju v New Yorku. V resnici je gospodična Elmerjeva iz zelo nerodnega položaja pripomogla, da so spravili za zapahe dva izredno nevarna bandita. O poldnevu sta stopila v draguljarno neznanca. V stranskem prostoru je stala velika blagajna, v kateri so bile večje vsote denarja. Ključ do tresorjev je imela Elmerjeva. Lopova sta morala vedeti, da je bila tistega dne gospodična sama v lokalu. Knjigovodja je zbolel, gospodar je pa bil na potovanju. Ko je Elmerjeva tipkala na stroj, sta stala naenkrat pred njo dva tolovaja. Takoj je spoznala, kaj pomenijo ročaji revolverjev, ki so moleli jz žepov na jopičih obeh mož. — Nobenih govoričenj! je dejal' eden izmed njiju. — Dajte sem ključe od blagajne. Vsak odpor je zaman, mi vemo, da ste sami. Tako ljubka ženska stvarca ie pač vredna, da dalje živi! Gospodični tudi ni bilo do smrti. Stisnila je zobe ter izročila roparjem, ki so skrbno zaklenili vrata, ključe od tresor-jev. — Blagajna je v sosednem prostoru! je še dejala in že sta jo moža privezala na stol, kjer se ni mogla ganiti. V usta sta ji vtaknila robec in šla na posel. Elmerjeva se je komaj držala pri zavesti. Z nadčloveškimi silami se ji je posrečilo, da je spravila robec iz ust. Vedela je, da bo takoj mrtva, če bo kričala. V bližini je bil telefon. Z ustmi je dvignila slušalko, vzela je med zobe svinčnil ter klicala z njim številko bližnje policijske stražnice. S kratkimi stavki je tiho povedala, za kaj gre. Z zobmi je nato spet vzela robec v usta in se delala nezavestno". Ko sta tolovaja prišla v prodajalno, sta menila, da je vse v redu. Prepustila sta dekle usodi in odklenila vrata na cesto. Toda kako sta bila preseneče- Rossini in ženske Ko je slavni italijanski skladatelj bival v Parizu, ie nekoč na prelazu nehote zadel ob neko žensko. Ta ga je ozmerjala z besedami, kakršnih se mož iz ženskih ust ni nadejal. Bilo je vmes več krepkih psovk in žaljivk. Rosini je, poklical prvega moškega in ga prosil, riaj mu bo za pričo, ker bo žensko tožil. — Toda, gospod, to je nemogoče, je vznemirjen dejal človek. — Kako to? — Ker je moja žena. Tako! Koliko časa ste pa poročen? — Dvanajst let. — Dvanajst let! Sveti bože, kako ste mogli toliko časa obstati pri tej ženski Jaz sem jo spoznal pred nekaj minutam in sem je za vselej sit. na, ko ju je zunaj čakalo šest stražnikov. Nista se mogla niti braniti, naglo so ju zvezali in odpeljali. Dva stražnika sta skočila v prodajalno in rešila prestrašeno dekle iz neprijetnega položaja, čez noč je postala slavna, šef ji je dal ne le dvojni dopust, nego tudi lepo denarno nagrado. ■ - V- — svoji nalogi. Tako poročajo o siamski kraljici, ki je prejela od ženina v poročni dar krasno okrašen naprstnik v obliki polodprtega lotosovega cveta iz čistega zlata, v katerega so bili vdelani dragoceni diamanti. Seveda je bilo težko s tem naprstnikom šivati, kraljici tudi tega ni bilo treba. Soproga nekega južnoameriškega mul-timilijonarja je naročila naprstnik, ki je bil izdelan iz samih diamantov, biserov v vrednosti 60.000 frankov. Neki maharadža je pa izročil dvorni dami na ruskem carskem dvoru, ki jo je zelo ljubil, naprstnik, v katerega je dal vdelati najlepše bisere in dragulje iz svoje krone. Orjaška bitka za Anglijo se je začela. Letalci postajajo na obeh straneh junaki neba — Vkrcavanje streliva v angleško lovsko letalo pred startom. Dramatična rešitev tržaškega mornarja Na italijanski križarki »Colleoni«, ki so jo potopili Angleži, je bil uslužben tudi Tržačan, 221etni Augusto Belli kot radiotelegrafist. Starši so bili brzojavno obveščeni o sinovi smrti, ker ni nihče vedel kaj je-z* njegovo usodo. Toda pred dnevi so prejeli sinovo pismo, v katerem pravi med drugim:*Dne 19. julija ob 8.30 se je »Colleoni« potopila. Vse do večera sem plaval po morju, skoro mrtev od lakote in žeje sem dosegel neki otok, na kate- rem pa ni bilo ne ljudi ne vode. V rani zori sem opazil obris drugega otoka, pta val sem tja ,boreč se z nemirnim morjem in ves izčrpan ugotovil, da tudi tu ni vode. Tri dni in tri noči sem spal gol v votlini, hranil sem se z morskimi plodovi in korenikami rastlin. Ko sem že obupal, da ne bo rešitve od nikjer, sem opazi' čoln, sedel vanj in zaveslal v morje. Belli je srečno dosegel Kreto, kjer se zdaj zdravi v neki bolnišnici. Ptičja grobnica V severnem Peruju najde na tisoče ptic svoj grob. Prihajajo v velikih jatah, nenadoma se zbegajo in začno padati na zemljo. Neki potnik, ki je stvar raziskoval, je ugotovil, da so ptice, ki padejo na zemljo, obolele za neko neznano boleznijo. Tiči so na tleh popolnoma izne-mogli in se komaj premikajo. Učenjaki so mnenja, da se trikrat na leto srečajo nad tem delom Peruja okuženi vetrovi iz notranjosti z morskimi zračnimi tokovi. In če zaidejo ptice v ta vrtinec vetrov, popadajo na zemljo, ki se izpremi-nja v pravo ptičjo grobnico. Pojav je pa slabo znamenje tudi za kmete, ki tožijo, da so njih letine vselej, kadar padajo ptice na zemljo, zelo slabe. ČE JE PROFESOR RAZTRESEN Profesor sedi ves zamišljen v svoj po-sel in ne ve nič, kaj se okrog njega dogaja. Žena leži na porodu in ko vstopi v, sobo služkinja ter javi, da je dečko zelo lep in zdrav, se profesor odreže: — Kakšen dečko. Nimam zdaj časa raz govarjati se. Naj pride kasneje v šolo, pa se pomeniva. Potniški promet na Dnjestru bo konec avgusta na vsej reki znova uveden. Celo premoženje na konicah prstov Naprstnik je holandska iznajdba. Leta 1684. ga je prejela od svojega soproga v dar Ana van Vedi. Izumitelj je možu dejal, naj izroči ženi naprstnik, da bo »varoval konice njenih prstov pri šivanju, ki je višek ženske dražesti in znanja«. Toda naprstniki niso ostali le pri tej Bolnik (ki ga je tlačila mrzlica): — Proč, grda pošast! Zdravnik (tolažilno): — Vidite, gospa Mii!S©rjeva, kriza je minila. Zdaj vas je mož spet spoznal... Dr. Igor Rosina: Na vežbi Toda tudi v pisarni je veselo. Predvsem radi našega čate, ki me ima šele itpeljati v skrivnosti četne pisarne. To je namreč, kakor izgleda, cilj moje vojaške kariere. Tak čato je velevažna oseba ve četi. Prav za prav je krivično, toda takih krivic svet ne bo nikdar odpravil. Oni, ki »se peha in se trudi«, tisti obični »ra-bočij«, bo vedno na slabšem, pa četudi poteče neprimerno več znoja po njegtr-vem hrbtu. Tudi v Rusiji ne more biti drugače, če variirajo res, kakor pravi Bičanič, plače od 300 do 30.000 rubljev mesečno. Tu se že prehaja na kvaliteto dela, čeprav je skoro žaleče, da je to pisarjenje več vredno po ugledu kakor vojmički, torej najponosnejši posel sam. Tak čato je pol Švejka. Pravemu voj ščaku bo ta pisar in njegov pisarniški posel manjvreden. čata bo torej vsak obični vojak v četi nekako posmehljivo poklical. Toda na drugi strani je on tako velevažna oseba, da se preko njega ne more On je najbolje informirana oseba v četi, saj tvori uslužbeno vezo med moštvom in komandirjem. No, tudi v ministrstvih so sluge važne osebe, dobro je, da se jim prikupiš kar od začetka, lahko te spuste naprej ali te puste čakati in tudi o ministrskih krizah in novih zvezdah so prvo in najbolje poučeni. Približno tak je tudi čato in še več. »Dozvole« za prosti ne- deljski popoldne se izročajo njemu, on jih sortira predno pridejo v podpis komandirju. Že tukaj lahko izvede »čistko«; in potem tudi ni vseeno ali ti je ta tako važni dopustni listek zgoraj med prvimi na kupu, ki jih bo podpisoval poročnik ali kje spodaj, kjer postaja — ko jih je toliko — verjetnost za podpis vedno manjša. Vse to je »močnostno polje« čate. Čato tudi pripravi za podpis komandirju dnev no »zapovest«, kjer se določajo straže, pazniki v hodnikih in patrole. Seveda gre to po redu spiska. Toda vendar se lahko nameri, da si poklican na stražo baš nedeljo popoldan ali greš hodnik čistit kar zaporedoma. Vse to so čatine skrivnostne moči in četa to dobro ve. Celo naredniki in podnaredniki so z njim dobri, saj izbira on trenotek, ko ni komandir preveč zavzet od dela in nervoze, da mu to ali ono sporoči, odgovori ali priporoči, čato je vaza oseba. Tudi naš čato je odličen. Sedaj hodi nekako postrani, kar mu važnost samo poveča. Kajti če si telesno okoren, pa vseeno zasedaš tako važno mesto znači, da ti je duh toliko jači. V ostalem trdi on, da je ta hoja od tega, ker ima tvor na levi zadnjici, vsied česar jo že instinktivno zaobrača nazven. Pri sedenju — in to je njegova normalna poklonilna drža — je naravno, da ščiti bolno mesto na ta način; oči vi dno mu ostane tudi ko menja položaj. Seveda je tudi obveznik. Iz Slo- venskih goric je, za Sv. Lenartom in vsled tega realist. Doma vodi majhno trgovino, je zastopnik zavarovalnice v svoji fari, dela pri' posojilnici, kupil je že nekaj ora'ov zemlje. Sijajen čut za humor ima. Pri vojakih ali kakor se pravilno pravir v vojski je nešteto sitnarij, ki done velepomembno in skrajno resno, v stvari pa so le majčkene in neznatne; napetost med obema poloma sproži smeh, tvori tzv. vojaški humor. Včasih se pogledava in že se zakrohočeva. Njegov humor je boljši, ker je bolj angleški; smešnostnasprotja situacije povdari s skrajno resnostjo kretnje. Patriotičen je, čeprav ne bo študiral prvih linij s pesmijo. Jaz sem mu »zares preveč nacionalen«. Ljudi presoja kakor so in si ne dela utvar. Lahko bi se nanj zanesel, če se smeji, se mu raztegne obraz v dolge gube in pogled mu je veselo sprašujoč. Nekaj absolutno solidnega in pomirjujočega ima na sebi. To je torej naš čato, ki mu uvaja sedaj v skrivnosti amanetnika, knjige za-povesti, naredaba, brojnega stanja, bo-lesničke knjige, poslovnika in' raznih spiskov in seznamov, ki jim noče biti ne konca, ne kraja. Toliko »špartal«, to je liniral in toliko seznamov in prepisov še svoj živ dan nisem sestavljal. Početko-ma mi je tako mehanično delo bilo duhovni odpočitek. Toda vendar^ dojadi. Kajti če začneš hiteti si pokvariš pisavo eventuelno celo izpustiš stavek ali napačno za’šparteš; potem pa; Jovo na novo. V ostalem se sedaj po tridesetih letih učim zopet lepopisja. Moja žena trdi, da bo to mojemu izravuovešenemu čutu za red samo v dobro. V tem, s kako strastjo sem se vrgel na špartanje, kako je moj čato iskal, kje je še kaj storiti, s kako strastjo si je kdo izmed nas nastavil četudi tako podrejeno,: odmerjeno delo,sem videl, kako smo Slovenci delavni. Naravnost strast imamo do dela, četudi uradniškega ali mehaničnega dela. Trpimo nad neredom in zaostalimi akti. Zadnjič mi je prinesel naš ordonanc v pisarno »Večernik« — seveda v prostih urah; čeprav je šlo za Dunquerque, nisem se mogel premagati, da najprej ne izšpartam do kraja seznam obveznikov, ki mi je bil zaupan v delo. čudno: čisto svojstven je ambijent kasarne. Vsa civilna preplašenost kar odpade od tebe. V civilu d elaš povsod osebne račune: kaj bo, če pride do česa, s Tabo, z rodbino, s premoženjem, ali boš lahko sploh še šolal otroke itd. itd. Tukaj o vsem tem kakor, da še ne vodi računa. Seve se tu več kriči in — to je sanktioniran običaj menda v vseh vojskah sveta od Wallensteinovega tabora dalje, — kar pa očitno lajša dušo in hrabri srce. Sploh se mi taka črta poganstva sijajno dopade in nam pobožnim Slovencem nekaj več prometejstva gotovo ne bi škodovalo. Zakaj tako stoično, samozavestno čustvovanje — neprimerno samozavestneje kakor na primer v Astorijskem senatu — ne vem odgovora. To morda niti ni znak kake izvanredne hrabrosti; to je pač ambjjent kasarne, v katerem vrednote, ki nam pomenijo toliko v civilnem življenju, pomenijo malo ali celo ničesar. Tu nimaš, da premišljaš: pride komanda in ti greš — in baste. (Dalje v soboto.) Liuhliana Nekaj o ljubljanskih nevestah in ženinih Lepoto Ljubljančank je opeval že Prešeren. Zato pa imajo ljubljanska dekleta ženinov na izbiro in se jim z možitvijo nič prav ne mudi, po drugi strani pa tudi ljubijo prostost dekliških let. Vsaj iz statističnega letopisa mesta Ljubljane se da tako sklepati, ki nam pove, da se Ljubljančanke poročijo ponajveč v tistih letih, ki veljajo pri ženskah za srednja leta. To je vsekakor zanimivo in zato naj navedemo natančne številke o ljubljanskih nevestah, kakor jih podaja statistika za leto 1939. Sklenjenih je bilo lani točno tisoč porok in od teh tisoč nevest jih je bilo 497 (torej skoraj polovica) v starosti od 26 do 35 let, 276 med 21 in 25, a samo 112 jih je stopilo v sveti zakon že v nežni mladosti izpod 21. Zato pa je bilo kar 115 nevest v starosti od 36 do 50 let in še čez. I6 7. c3, Lb7 8. Lc2 Te8 9. 0-0, h6 19. d, Sh5 11. Le3, «Ixc4 12. Sxe4, ShfG 13. Tadl, Dc7 11. Sxf6, SxfG 15. Se5, LcfG 16. M, c5 17. Lb5+, Ke7 18. Sel, Sd5 19. Df2, ThdS 20. Sxd« T.vd6 12. 15, exf5 22. Tdel, Kf8 23.dxc5,Tg6 24. g3, fl 25. Lxfl, Sxf4 26. Dbf4, Dxc5+ 27. Df2, Dd5 28. Te4, Tf6 29. Ttel, Dxe4 30. Txe4, Txf2 31. Kxf2, Lxe4 in beli preda. 113. Englundov gambit (3. kolo v Celju 12. avg. 1D10; Beli: Ivan Marek Črni: Ivo Jerman 1. dl, e5 2. dxe5, SeG 3. Sf3, I)e7 4. Lfl, 1)1)4}- 5. Ld2, Dxb2 G. Sc3, Lb4 7. Tbl, Da3 8. Sb5, I3a5 9. Sxc7-r, Dxc7 10. Lxb4, Sxb4 11. Txb4, Dc3 12. Dd2, Dal-1- in remis z večnim šahom. Sergiusz Piasecki 73 LJUBLJENEC ZVEZD Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Sestre so štiri: Katja, Aleksandra, Magda in Nada. Podobne so si ter se enako -oblačijo. Včasih jih kar težko razločim. Vse so zastavne, močnih prsi, rjavih oči in temnih las. Ko me je Lord privedel k Dovrilču-kovim, mi je povedal, da oni tudi tihotapijo. Na sovjetski strani imajo sorodnike, pa jim čestokrat nesejo blaga in raznih drobnarij. Toda ves čas, kar sem pri njih, še niso šli čez mejo. Povprašal sem o tej stvari Simona. Rekel mi je, da sedaj ni njih čas. Dolgočasim se brez dela, vendar potrpežljivo čakam... Ko sva prišla z Lordom k Dovrilčukovim, me je tovariš prisrčno pozdravil z vsemi. Po kosilu pa je prosil Matijo za važen razgovor. — Tako, otroci, — je dejal Matija, — pojdite ter poglejte, če je vse v redu! Sinovi in hčere so takoj zapustili sobo. — Glejte, dedek, — je rekel Lord, — prosim vas, vzemite tegale fanta čez zimo. Moj tovariš je. V mestu ne more ostati, ker ga zasleduje policija zaradi tihotapstva. ,. Pri vas bo na varnem ... — Kar ostane naj. Dosti udobnosti pri nas ne bo imel. Mi živimo kot kmetje. — Navajen je vsega. Kar jeste Vi, bo jedel tudi on. Ko bodo šli fantje čez mejo, jim bo v močno oporo. Ta posel ob- vlada izvrstno! Star in preizkušen tihotapec ... — Kajpada, kar ostane naj. Prostora je dovolj; policija pa _v naš -kraj nikoli ne povoha. A tudi sosedov nimamo. Vmešal sem se v pogovor: — Lahko vam plačam. Denarja imam dovolj! Toda še ta hip sem spoznal, da sem neroden. Matija mi je pogledal v oči in se nasmehnil: — Na denar ne čakam! Imel sem ga kupe in še več bi ga mogel imeti , toda ne ženem se za njim. Ti, fant, spravi si ga! Prav ti bo še prišel, kajti mlad si še! — Oprostite mi! Nisem vas hotel žaliti ... — Nič zato. Mene ne užališ zlepa. Dobremu človeku rad storim vse zastonj, zlega, pa četudi bi bil iz zlata, nočem imeti pred očmi! Zvečer se je Lord poslovil ter se z Bazilom vrnil v mesto. Obljubil mi je, da me bo cesto obiskal ali pa pošlje k meni Kriso. Nekaj poti sem ga spremil. Pred Duškovim sva se ločila; on je šel v mesto, jaz sem se vrnil k Dovrilčukovim. Drugo jutro se je Bazil vrnil. Od Lorda mi je prinesel pismo in velik zavoj. Zavoj sem položil poleg sebe, odprl pismo ter ga naglo bral: »Servus, Blaznež! Vem, da Ti bo pri Dovrilčukovih dolgčas, toda vzdržati moraš. Do spomladi bo mo že kaj iztuhtali. V mesto ne pridi, ker bi Te zaprli. Drži se pri Dovrilčukovih, kjer si popolnoma varen. Če me boš potreboval, pošlji k meni Ba-zila. Alfred povprašuje med novinci po Tebi, toda nihče ne ve,’ kje si. Včeraj so ga pri Ginti pretepli, ker lazi za Zoško Kal-bovščakovo. Angel je nanj divji ko vrag. Pravi, da bo z njim ob priliki temeljito obračunal. Klado je Alfred pustil na cedilu. Vsi se ji posmehujejo; Tebi je težko, toda tudi nam ni lahko. Na delo ne hodimo. Fantje se med seboj prepirajo. Govoril sem s Kriso. Zagotovil me je, da pride k Tebi. Nakupil sem Ti raznih stvari. Robčke daj dekletom, z ostalim pa razpolagaj po mili volji. Petrik Filozof me je vprašal, kjer da si. Povedal sem mu, da si zdrav in na varnem. Z Julkom Potrhlikom slabo kaže. Jetiko ima. Spomladi menda ne bo dočakal. Škoda ga je ... Sicer pa ni nič novega. Če kaj želiš, mi sporoči. Zdravstvuj! Bolek.« V zavoju je bilo pet velikih volnenih rut, devet steklenic žganja, nekaj kilogramov sladkorja, angleška pipa ter precej tobaka in cigaret. Rute sem razdelil med dekleta; eno sem dal gospodinji Hani. Sprva so se branile. Najmlajša, Nada, mi je rekla: — Če bo oče dovolil! Matija pa je dejal: — Mar hočeš, da bi jaz ovil žensko ruto? Vsi so se zasmejali, dekleta pa so sprejele podarjene rute. Matiji pa sem dal v spomin pipo. Pogledal jo je in dejal: — Stara pipa je kot stara žena: zvesta je in zanesljiva, a včasih se tudi mlada prileže, — je zategnil proti sinovom. Spet se je razlegel smeh. Pri večerji smo izpili dve steklenici žganja, razredčenega z vodo. Vse se je dogajalo mirno, brez trušča. Moške sem gostil z žganjem, dekleta s sladkorjem, ker žganja niso hotele. Tako sem pričel svoje bivanje pri Dovrilčukovih. Čez teden dni, v nedeljo', me je že obiskal Krisa. Nisem ga pričakoval. V sobo je vstopil, ko smo bili pri kosilu. Prinesel je velik zavoj. Položi! ga je na klop ob steni ter snel kapo in jel govoriti: — Neverjetno, kako sem hitel! Vso pot sem mislil: bom še prišel do koisila? Z menoj je takole: za delo oblečem kožuh, za jelo ga slečem! Vsi se smejijo. Krisa pa se pozdravlja z vsemi, najprej seveda z gospodarjem. Spoznali so, da je moj tovariš. Gospodar ga je pozval k mizi. Krisa sede poleg mene in pripoveduje dalje. Smejimo se. Matija pa pravi hčeri: — Nada, prinesi gostu krožnik in žlico! (Dalje.) STROJI POHISTVO-OPREMA OBRT - TRGOVINA STANOVANJE ODDA ŽENSKI KOTIČEK SOBO IŠČE ŽENITBE - DOPISI ŽIVALI VOZILA OBVESTILA IZGUBLJENO SLUŽBO IŠČE PREHRANA VAJENCI-(KE) Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivišjih^ ceaah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 SCHHE1DE& CENE MALIM OGLASOM: V malih oslasib stane vsaka beseda SO par, najmanjša pristojbina za te oglase le din 10.—. Dražbe, preklici dopisovanja io ženitovaniskl oglasi din po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 1Debelo tiskane Desede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse olsmene odgovore dede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. in sinova Jurčičeva £ ZAGREB. NIKOIICEVA 10 Lepo OPREMLJENO SOBO z 1 ali 2 posteljama, uporabo kopalnice, eventuelno z fino hrano oddam. Kneza Koclja 2-1, levo. 6469-8 Odda se OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama s poseb nim vhodom- Vprašati v gostilni, Aleksandrova c. 18 _____________________ 6451-8 OPREMLJENO SOBO lepo, čisto, oddam. Smetanova 29, pritličje, levo. 16509-8 Opremljena ali PRAZNA SOBA se odda. Praprotnikova ul. 8-6505-8 Sprejmem MESARSKEGA VAJENCA Karl Verglez, Rače. 6479-4 Sprejmem UČENKE za fino kuhinjo, učna doba 2 do 3 mesecev, evčnt, tudi s stanovanjem. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 6471-4 POSODIM 45-000 din. Ponudbe z znamko 3 din na podružnico »Ve-černik«, Ptuj pod »Takoj«. 6431-12 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. MARIBOR. ZRINJSKEGA TRG 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj. Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! Prodam moški ŠIVALNI STROJ Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 6449-14 Vabimo Vas na VELIK VRTNI KONCERT dne 18. 8- t. 1. ob 15. uri v Gambrinovi dvorani- Glasbeno društvo žel. delav. In aslužb. v Mariboru. 6498-1 VRTNI KONCERT se vrši v nedeljo 11- avgusta v gostilni »Mesto Maribor«. Igra Ehrlichova godba pod vodstvom g. Schonherrja. Za obilen obisk se priporoča Mil ka Hribernik. 6488-1 Kupi se dobro ohranjeno PISARNIŠKO POHIŠTVO (pisalna miza, knjižna omara’ ter mizica s fotelji) Ponudbe na upravo pod »Pisarna«. ______________________6492-17 Kupim ža RABLJENO POHIŠTVO v dobrem stanju. Takojšnje ponudbe na ogl- odd. »Večer nika«. pod »Št. 6476« »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 ENO- IN DVOVPREŽNE VOZOVE travniško brano, plug, pohištvo, verige, konjsko vprego, težko nakovalo, električne motorje in števce prodam. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 6339-13 PREMOG priznano izvrsten za domačo kurjavo dostavljen na dom din 37,— in 39.—. Naročila čez 1000 kg pismeno ali ustno v pisarni Štuhec- Kralja Petra trg 4-11. 6490-13 MESARIJO dobro uvedeno, na prometni točki Maribora, oddam v najem z vsem inventarjem. Na slov v ogl- odd. »Večernika«. 16508-13 UČENKO s predpisano šolsko izobrazbo, pošteno, išče Eksp. hiša »Luna«, Maribor, Glavni trg št. 24 16506-4 oriljante, zastavljalne listle išče nujno za nakup KUHARICO GOSPODINJO sprejme Dijaški dom, Kočevje 6436-2 Maribor, Gosposka ulica 15 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ke!iš-u. Stolna 1. 11406-18 Dobro FRIZERKO mlajšo moč, $e sprejme takoj Coh Anton, Celje, Prešerno-va ul. 11-____________16504-2 SLUŽKINJA poštena in čista, dobi službo takoj pri mali družini. Naslov v ogl. odd. »Večernika« _____________________16502-2 SLUŽKINJO čisto in zanesljivo, ki je tudi vešča kuhe. sprejmem takoj. Prednost imajo tiste, ki so že služile v gostilni. Predstaviti Meljska c. 33. 6499-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega, stalnega sprejme konec prihodnjega tedna. »Ra-pid«, Meljska 1. 6496-2 SLUŽKINJO ki zna kuhati in ki je zmožno za vse gospod, delo dobi službo- Naslov v ogl. odd. »Večernika«.__________16510-2 MIZARJI *e sprejmejo. Pohištvo Zelenka, Ulica 10. oktobra 5, Maribor_________________16512-2 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Kompara Ru dolf, Aleksandrova 48. 6487-2 Iščem HLAPCA na posestvo blizu Maribora, kateri se razume na vinograd in sadovnjak. Vprašati Nekre pova 8-II. ____________6482-2 DVA ČEVLJ. POMOČNIKA mlajša, dobro izvežbana, za stalno delo sprejmem takoj. Zorman, Ruše. 6477-2 Kupim vsako množino JABOLK po dnevni ceni. Jakob Kuntner, izvoz sadja, Maribor. Ko P'itarjeva 12. 6486-23 Dobro situiran OBRTNIK z lastno hišo in premoženjem večje vrednosti želi znanja z gospodično, ki poseduje isto tako primeren kapital. Resne ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Obrtnik«- 6485-19 PSICA volčje pasme, rjave barve, kratkih dlak z imenom »Jana«, se je zgubila. Kdor jo najde se vljudno prosi, da jo vrne proti nagradi Gregorčičeva 6-1, levo, Maribor. 16501-24 B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, V50 ccm v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju 6238-22 PREKLIC Podpisana Gselman Uršula, iz Digoš, prekličem vse žalitve, ki sem jih izrekla o g. Ignac Sitarju, posestniku v Digošah in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Gselman Uršula, pos. ,Digoše 6478-26 Najnovejše gramofonske plošče v veliki izbiri vedno na razpolago samo po din 35*- Izgubila se je DENARNICA z moško uro, od Mejne ul. do Nasipne ul. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi: Krajnc. Mejna ul. 31 6489-27 na ugodne mesečne obroke -jtavno zastopstvi n Karibor: Mfiinel & Hcrold Zahtevajte brezplačne sezname Maribor. Vetrinjska ul. 30 LJublfana. Prešernova ul. 4 Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem otvorila v nedeljo dne 11. avgusta t. 1. znano gostilno SLAVEC TRGOVSKA SOTRUDNICA iz trgovske obitelji, mlajša, z znanjem nemšč., vešča vodenja trg. knjig ter dopisova-na, želi mesta v kakršnikoli stroki in kjerkoli. Ponudbe poslati na ogl. odd- »Večerni-ke« pod »Marljiva«. 6464-3 ŠIRITE »VEČERNIK«! GOSPODJE se sprejmejo na stanovanje, eventuelno tudi na dobro do mačo hrano. Pobrežje, Ipavčeva ul. 9- 6484-7 ABSOLVENT gostilne, samostojne kuhe in in z malo maturo išče primerne zaposlitve v pisarni.-Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Vesten«. 6474-3 Zelo lepo OPREMLJENO SOBO na južni strani z lastno kopal nico v vilni četrti oddam za din 600.—. Vprašati Kamniška 5-II. 6439-8 V globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno. vest, da nas je po daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti, naš dobri, iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod KUHARICA dekle, 26 let. ima veselje do gostilne samostojne kuhe in zna voditi samostojno gospodinjstvo v gostilni, želi spremeniti službo najraje v Mari boru ali okolici, nastopi lahko takoj. Sposobna je vsakega dela v kuhinji in gostilni, gre tudi za taka dela. Zolner VI-ljemina, Ljubljana, Ambrožev trg, gostilna »Ambrož«. Franjo Natek SOBO oddam za din 120 starejši oiebi. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 6495-8 poštni ravnatelj v pokoju danes, 14. avgusta, ob 2. uri za vedno zapustil. Cas pogreba in dušnice bo razviden iz osmrtnic v jutranjih dnevnikih. Celje, 14. avgusta 1940. Žalujoče rodbine Natek, Kraut Oddam OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice ali dve prazni sobi. Ob železnici 8-1, vrata 5. 6494-8 in Mlkuš. SOBICA s posebnim vhodom se odda. Koseskega 41 6491-8 Novo OPREMLJENA SOBA sončna, z uporabo kopalnice se odda, Stritarjeva ul. 26-11, Neuinan. 6470-8 Sprejmem UČENCA z malo maturo za manufakt-in modno trgovino. J. Šraj-Maribor. 6497-4 Spomnite se CfiD I Izd ia In urejuje ADOLl UIUNIKAR v Mariboru Tiska Mariborsko tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ccniku. - Itokopisi se no rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telelon uredništvu štev. 25-67 In uprave štev. 28-67.. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409. * \