EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta---------------------------1.75
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V . . .

Let. 4. št. 168.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 26TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 168.
POLITIČNA VODITELJA DR. M0UEVIČ IN ŠEF ČETNIŠKE PROPAGANDE VILOVIČ PRIZNALA SODELOVANJE Z OKUPATORJI
PRI NAPADU ČETNIKOV NA VIŠEGRAD STA BILA NAVZOČA ANGLEŠKI BRIGADIR ARMSTRONG IN SAJE
Osmi dan zasliševanja jugoslovanskih veleizdajalcev na čelu katerih je bil Draža Mihajlovič, je izveden pred sodišče Stevan Mo-ljevič, predsednik tkzv. Centralnega Nacionalnega Komiteta Dra-že Mihajloviča. Moljevič je obtožen, ker je v svojstvu kot član izvršnega odbora zloglasnega Centralnega Komiteta sodeloval z Mihajlovičem ter vodil izdajalsko četniško organizacijo. Prejemal je od Mihajloviča brzojave in sporočila četniških komandirjev, političnih funkcionarjev in na sestankih
Mihajlovičem določal ukrepe na vseh vprašanjih v zvezi z izdajalsko delavnostjo četniške organizacije, njenimi vezami z okupatorji in vezami z inozemstvom. Svoje sklepe in ukrepe je pošiljal skupaj z drugimi obtoženci četniškim komandirjem in drugim funkcionarjem, kateri so na osnovo teh » sodelovali z okupatorji in vršili masovne zločine nad narodi Jugoslavije. Razen tega, Moljevič je razdeloval in dajal navodila delu takozvanih ravnogorskih odborov, četniki so preko takih odborov organizirali ropanje imetja prebivalcev v korist svoje izdajalske organizacije, zbirali podatke o osebah, ki so pomagale Narodno o-svobodilno . borbo. Na osnovni sporočil teh četniških odborov — zloglasne črne trojke — izvršena so masovna umorstva simpatičar-jev Narodno osvobodilnega gibanja in drugih rodoljubov. Moljevič je v dogovoru z Mihajlovičem vodil četniško propagando, odrejeval linijo in parole potom katerih se je med ljudstvom širil duh izdajstva napram domovini in vzpodbujalo na umor onih, kateri so z čem koli pomagali osvobodilno borbo narodov Jugoslavije. Z svojim pisanjem je ščuval na iztrebitev Hrvatov in Muslimanov.
V	teku zasliševanja je priznal, da je bil obveščen in da mu je bilo znano, da so Dražini komandirji 41. 42. 43, 44 in 45 leta sodelovali z okupatorji. Izjavil je pa, da ni ničesar storil, da bi se prekinile veze Mihajloviča in njegovih komandirjev z okupatorji. V pojasnilo, zakaj ni ničesar storil, obtoženi se sklicuje na politiko Britanije, katera, kakor on trdi, ni vodila samo vojaško, ampak tudi politično vojno. Moljevič je priznal, da so se italijanske divizije -v Jugoslaviji borile samo proti partizanom. Istotako je priznal, da so četniški komandirji dobivali orožje, municijo, hrano, obleko in obutev od sovražnika. Na vprašanje predsednika sodišča, če so se četniki, katere so Italijani in Nemci zalagali, borili proti okupatorjev, obtoženi ni odgovoril ničesar. Priznal je, da je v pokretu Mihajloviča unašal politični pojem, ki je bil ostvarjen potom četniške organizacije. Izmed obtoženega Moljeviča in Mihajloviča je bilo popolno sodelovanje. Obtoženi je priznal, da je na ravnogorskem kongresu, ki ga je otvoril Dragiša Vasič, a resolucijo objasnil dr. Živko Topalovič, (znani izdajalec, kateri je zastopal socialdemokratsko stranko) dano odobren je Mihajloviču, za vse njegovo delo.
V	nadaljnem izpraševanju obtoženi priznava, da je prisostvoval sestanku izmed Mihajloviča, Neu-bauherjevega poslanca Sterkera in ameriškega polkovnika Mac-Dowell-a. Predsednik sodišča je vprašal obtoženca, če je bil vršen masaker Muslimanov v Višegra-du ? Obtoženec odgovarja, da je bil, in da je zaklano takrat 6.000 Muslimanov. Nadalje obtoženec pravi, da sta pri zavzemanju Vi-šegrada z strani četnikov, bila navzoča angleški brigadir Armstrong in Saje.
Moljevič je priznal, da je dal izjave angleškemu polkovniku Baily-ju in Hudsonu. Priznal je tudi, da je v Kolačinu prisostvoval četniške-mu prekemu sodišču, skupaj z polkovnikom Baily-jem, šefom angleške misije, na katerem so mnogi črnogorski rodoljubi obsojeni na smrt.
Nato je zasliševan obtoženec
Djuro Vilovič, kateri je dolgo časa rokovodil z četniško propagando.
Na vprašanje predsednika sodišča, obtoženi prizna, da se čuti krivega, doda pa, da se v gotovih slučajih z katerimi ga dolži obtožnica, ne čuti krivega.
Vilovič izjavlja, da je stopil v četniško organizacijo Mihajloviča krajem 1942 leta v Splitu, da je že takrat uvidel četniško sodelovanje z Italijani tako v Splitu kakor tudi na terenu. Kot dokaz navaja prevoz četniške vojske na italijanskih transportnih sredstvih v Hercegovino, kjer je bila očivid-na široka kooperacija med četniki in Italijani. Iz Splita, Vilovič je odšel kot član četniške organizacije na italijanskem avionu v Boko Kotorsko, od tukaj pa v štab komande Djurišiča v Kolašin. Vilovič pravi, o sodelovanju z Italijani:
"Takoj mi je postalo jasno pred očmi, da Djurešič ima nekakšen sporazum z Italijani, ker se sicer ne bi mogla Moljevič in šef angleške misije Bailey svobodno sprehajati po Kolašinu.
Vilovič iznaša, da se je že prej pred prihodom Moljeviča in Bai-ley-a uveril v sodelovanje z Italijani, a pozneje, ko sta prišla omenjena pa še posebej. Na vprašanje predsednika sodišča, če je bila kakšna borba med četniki in o-kupatorji, Vilovič pravi, da take borbe sploh ni bilo. Poudarja, da je bil zelo iznenaden dejstvom, da se je Mihajlovičeva vrhovna komanda nahajala blizu italijanskih položajev in italijanske komande. O svojem delu v Mihajlo-vičevi organizaciji izjavlja, da je delal na politični propagandi.
Za karakterističen primer navede slučaj, ki se je dogodil v februarju ali marcu 1945 leta. Takrat so vsi član komiteta mogli videti, kako je pri komandi Niko-le Kalobiča, eden od najbolj znanih Mihajlovičevih komandirjev, nemški podoficir montiral radio postajo.
Vilovič zatem iznaša vsebino člankov, ki jih je napisal. V teh člankih se je podžigala borba proti Narodno osvobodilnega gibanja. Predsednik je vprašal obtoženca:
"Ali se ste zavedali takrat, da je edini nosilec borbe proti okupatorjev v Jugoslaviji, Narodno osvobodilni pokret?
"Da", je odgovoril Vilovič.
Nato je predsednik vprašal, kaj je bil glavni cilj četniškega po-kreta Mihajloviča. Vilovič se skuša izogniti vprašanju, na kar predsednik čita dokaz obtoženca, ki ga je dal pri izsledovanju. Takrat je rekel:
"Glavni cilj je bila borba proti Narodno osvobodilnega gibanja in z ozirom na to, sodelovanje z okupatorjem kot nujno sredstvo za o-stvaritev tega cilja".
Splošni utis iz zasliševanja Moljeviča in Viloviča je ta, da oba predstavljata popolnoma zgubljene blede in brezidejne izdajalce, kateri se zavedajo teže zločinov proti narodov Jugoslavije, pri katerih zločinih imata sama precej velike zasluge.
Medtem značilno je pričevanje Slavoljuba Vranješiča, četniški poveljnik v Bosni, kjer se je po izjavah prosekucije vršila zloglasna kolaboracija z Nemci.
Obtoženi Vranješič je pričal, da je v teku vojne prejel od Mihajloviča pisana povelja, da formira sabotažne kadre v pokrajinah, ki so jih osvobodili partizani.
Mihajlovič, ki je bil navzoč v sodni dvorani, je poklican, da stopi naprej, nakar se je Vranješiča vprašalo, da ponovi svojo izjavo. Izjavil je:
MIHAJLOVIČ JE UKAZAL POBITI VSE KOMUNISTIČNE SIMPATIČARJE
"Kaj pravite na to, Mihajlovič?" je vprašal sodnik.
Mihajlovič je zanikal resničnost Vranješičeve izjave, nakar je bil slednji vprašan, da izjavo še enkrat ponovi. Potem je Mihajlovič odgovoril, češ da se ne "spominja".
Nobenega kompromisa na račun Trsta - Pravda
Z ČRNIM HUDIČEM BI NAPRAVILI ZVEZO SAMO DA ZADOSTIJO SVOJIM IMPERIALISTIČNIM CILJEM
Moskva — V teku zasedanja Sveta štirih velesil, moskovska "Pravda" kakor tudi ostalo sovjetsko časopisje posveča posebej važnost vprašanju razmejitve meja med Jogoslavijo in Italijo, zlasti pa povrnitev Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji.
"Pravda" o tozadevnem vprašanju piše: "Pravična rešitev itali-jansko-jugoslovanske meje je nemogoča, ako se pri tem neupo-števa dva osnovna elementa:
1 — Okraji, ki sestavljajo Julijsko Krajino, so bili stoletja in Ostanejo še danes predeli, kjer prevladuje slovansko prebivalstvo.
2 — Trst je bil vedno gospodarsko središče Julijske Krajine. Ako hočemo torej pravično oceniti vprašanje jugoslovansko-italijanske meje, ne najdemo pri tem dveh različnih problemov, t.j. problema Trsta in problema Julijske Krajine, ampak samo enega — Slovenska Julijska Krajina s svojim zgodovinskim in gospodarskim središčem — Trstom,"
Priporočilo internalizacije Trsta, ne more zadovoljiti nacionalnih inspiracij Jugoslavije. Jugoslovanski narodi nimajo niti enega večjega pristanišča, po velikosti Trsta, in je nemogoče odobra-
Bravo naši Port Arthurčani -bravo naši gozdarji
NISMO POZABILI BESED NADE KRAIGER — ODGOVOR NAŠIH ROJAKOV V PORT ARTHURJU
Predno smo šli v tisk, so nam naši vrli rojaki iz Port Arthurja poslali skoraj brzojavno poročilo o akciji, ki so jo podvzeli za X-raj aparat za Slovenijo. Takole piše odbor, ki so ga izvolili za kampanjo v njihovi naselbini:
"V zadnjih dveh izdajah nam je Edinost objavila načrt slovenske Sekcije pri Svetu kanadskih južnih Slovanov o zbirki med kanadskimi Slovenci za X-raj aparat v Slovenijo. Zatem je bil priobčen apel Gl. odbora Z. K. S. za to plemenito akcijo.
Na redni seji podružnice Z.K.S. v Port Arthurju, smo temeljito razpravljali ta načrt in prišlo se je do enoglasnega zaključka, da naša podružnica stopi v to humanitarno kampanjo in doprinese svoj delež. Izbran je odbor od petih članov, čigar naloga je pripraviti in voditi to delo tako, kakor se mu vidi najbolj potrebno. Sklenjeno je tudi, da se gre takoj v akcijo in da bi to ne bili sklepi zaenkrat samo papirju, članstvo je določilo iz blagajne podružnice $100.00.
Upamo da so tudi druge naselbine ali bolje rečeno vse Slovenske organizacije v Kanadi stopile
v to plemenito akcijo. Priložnost imajo posebno tisti, ki so ignorirali skupno delo za pomoč narodom Jugoslavije, kateri pa so čakali, da se bo zbirala pomoč samo za Slovenijo. Naši gozdarji niso pozabili besed delegatke Nade Kraiger društva Rdečega Križa Jugoslavije. Pravijo, da bodo prispevali svoj delež — ki bo viden! Koliko bodo prispevali se vnaprej ne more povedati. Znano pa je, da niso bili nikoli zadnji.
10.000 dolarjev — lepa vsota je to! pa ne prevelika, dst bi jo ne mogli doseči. Pojdmo na delo po vzgledu naših udarnikov v stari domovini. Z udarniško silo! To se pravi, ne samo prispevati svoj prispevek, ampak tudi delati na polju za uspeh moralne in materi-jalne pomoči našim bratom in sestram v stari domovini. Ni izključeno, da ne bi mnogi, ki se bodo povrnili v rojstno domovino potrebovali zdravniške pomoči, da bodo ravno z tem aparatom pregledani zaradi ugotovitve diagnoze".
Zato na delo za X-raj aparat!
M. Bayuk, pred.
Ed. Troha, tajnik
vati stališče onih, kateri' trdijo, da je Trst ločljivi del Julijske Krajine.
"Nobene ponovitve Danzinga",
komentira sovjetsko časopisje. Francoski vnanji minister je namreč predložil kompromisni predlog Svetu vnanjih ministrov, kateri določa "internalizacijo Trsta" za deset let, na kar bi se vršil plebescit, pri katerem naj bi ljudstvo takrat določilo svojo pripadnost. Predlog francoskega vnanje-ga ministra je torej ničesar drugega v svoji praktičnosti, kakor ponovitev "Danziga", t.j., da bi Trst služil italijanskim in zunanjim imperialistom kot deska od-skočnica proti miru in varnosti na tem delu Evrope. Jngoslavija ne bo podpisala nobene kompromisne pogodbe in najmanj pogodbo, z katero bi zanikala svojemu narodu narodne pravice. Jugoslavija ne išče dobiti nagrado za svoj doprinos zmagi nad fašističnimi silami, ampak pravice kot zaveznika, na svoje ozemlje.
Izgleda pa, da ostali vnanji ministri Anglije, Amerike in Francije, bi radi delali kompromise in se vezali tudi z črnim Hudičem samo da zadostijo svojim imperialističnim ciljem.
Podpiram geslo; "Tisoč Slovencev po $10*00"
Rojak Jože Kobetič iz Windsor-ja glede kampanje za X-raj aparat piše takole:
"Kampanja za X-raj apart je v teku. To je naša prva velepome-mbna kampanje. Imeli smo že razne druge kampanje in v vsaki smo se dobro izkazali. Prebrodili smo težkoče, šli smo na delo in dosegli uspeh. Ker je to naša prva najbolj pomembna kampanja, ker bodo imena darovalcev vtisnjena na spominski plošči, naj ne bo niti enega med nami, ki ne bi prispeval svoj delež.
Naši bratje in sestre, hrabri partizani in partizanke, so dajali vse — pa tudi kar jim je bilo
Prva velika zmaga ki je vredna $12 milijonov dolarjev
NAVDUŠENI S ZMAGO SO SE POVRNILI NA DELO GOZDARSKI DELAVCI V B. Z. IN MORNARJI NA PARNIKIH
Po 36 dnevni odločni stavki in piket liniji, so se s zmago povrnili na delavci lesne industrije v British Colombiji. To je menda ena od največjih zmag organiziranih delavcev po skončani vojni v deželi.
Dočim so v teku še nadaljni pregovori glede manjših problemov med voditelji unije delavcev v lesni industriji in delejalaci, okrog 37.000 delavcev lesne industrije bo torej deležno dela $12. milijonov dolarjev, ki ga bodo dobili na račun povišenja njihove plače. Nova pogodba določa 15 centov na uro povišanje plače, chek-off sistem pri plačanju unijske članarine ter 40 ur delovni tednik po preteku šest mesecev od dneva podpisa pogodbe.
Medtem, ko so delavci lesne industrije zmagali, vsaj deloma, pri svojih zahtevah, so enako zmagali mornarji, kateri so pred nedavnim zastavkali. Če tudi zaenkrat v njihovi zadevi ni podpisana pogodba z delodajalci, se kljub temu lahko računa na njihovo kompromisno zmago. Namreč federalna vlada je prevzela nadzorstvo nad parniki, katera bo obenem vodila pregovore med delavci in delodajalci. Mor-
POTRES NA ZAPADU
Vancouver — V ponedeljek je zadel v področju Washington države v Ameriki in čez mejo Vancouver in New Westminster močan potres, ki je povzročil veliko škodo na stanovanjih in tudi drugače.
najdražje svoje lastne življenje. Dajmo mi vsaj denarno pomoč. Po-sezita rpjak in rojakinja kar najbolj globoko v žep, daruj . . . daruj v njihovo in svojo korist.
Res da nas ni veliko število, vendar pa mislim, da se bodo oglasili tisoč rojakov in rojakinj, vsak po deset dolarjev, kar znaša $10.000.00.
Podpiran geslo: "Tisoč Slovencev, vsak po 10 dolarjev za X-raj aparat!"
Joe Kobetič.
narska unija, ki je podpirala predlog, da federalna vlada prevzame kontrolo nad parniki, kot zagotovilo, da se mornarji povrnijo na delo ter se z tem odvrne zastoj v prometu, smatra to za veliko zmago organiziranih mornarjev. Pregovori se bodo vršili sedaj direktno med člani federalne vlade, organiziranih mornarjev in delodajalci. Z tem bo torej odstranjena velika zaslomba delodajalcev, ki so jo imeli pri svojem vztrajanju z strani provincijalne vlade, to je načelnika provincijalne policije.
Edinstvo in enodušnost organiziranih delavcev, je zopet dokaz, da se edino tem potom more doseči zboljšanje delovnih in ekonomskih razmer.
Ničesar nisem storil na škodo Kanade in nisem kriv - Rosse
Montreal — Pretekli teden je sodišče izreklo obsodbo in spoznalo krivega za ogleduštvo, člana federalnega parlamenta, Fred Rosse -a. Obtoženi je obsojen na šest let zapora.
Sodišče je izreklo obsodbo nad Fred Rosse-om kljub dejstvu, da se obtožbo proti njega ne more smatrati kot "ogleduško" aktivnost, temveč kot iskrenega rodoljuba, kateri je skozi dobo vojne delal zmago nad fašizmom. V tem svetlu je mogoče razmuti obtožbo zoper Fred Rosse-a, je dejal njegov odvetnik, pri zaključni besedi pred poroto. Razkril je namero pričevanja z strani Gouzenka (kateri je obtožen za veliko tatvino pri sovjetski ambasadi) da v nobenem oziru ne nudi konkretnega dokaza za krivdo Fred-a Rosse, na podlagi katere je izrečena obsodba.
Fred Rosse, edini poslanec na listi delavske progresivne stranke, je pri zaključku sodiščne razprave dejal: "Ničesar nisem storil v svojem življenju, kar bi bilo na škodo Kanade, vsled tega se ne čutim niti najmanj krivega za kar se me dolži".
Delegacija Rdečega Križa Jugoslavije se poslavlja
Dragi prijatelji, dragi bratje in
sestre,
Šest dolgih in obenem mnogo prekratkih mesecev smo bili v ZDA in Kanadi. Bili smo. večinoma med Vami, bratje in sestre, kamor sta nas vlekli dolžnost in srce. Od prvega trenutka, ko so nas na Central Terminal v New Yor-ku dočakali rojaki do danes, ko odjadramo, da bi po dolgem ovinku preko Grčke in morda celo Turčije dosegli rodno zemljo, vedno smo se počutili med Vami kakor doma — in to, zdi se nam, — je najbolje, kar se da reči o tujem kraju.
Prepotovali smo to ogromno severno polovico ameriškega kontinenta od vzhoda do zapada in gori do severnega Ontarija, v aeropla-nih, sijajnih ameriških vlakih, avtobusih in avtomobilih smo prevozili skoraj 30.000 milj, odkar smo zapustili Jugoslavijo. Srečali smo se z deset tisočimi Amerikanci Jugoslovanskega porekla, s tisoči in tisoči Amerikancev vseh poklicev, ver in "ekstrakcij" in vedeli smo od prvega sestanka z Brooklinski-mi Slovenci, da bo pot dobra in koristna.
Kamorkoli smo prišli smo bili sprejeti z odprtimi rokami ne samo od jugoslovanskih rojakov, temveč tudi od vsih Amerikancev drugih \ in deležni smo bili vsega zanimanja, velikega razumevanja in — ogromne gostoljubnosti in povsodi so z največjo napetostjo poslušali povest in poslanico, ki smo jo prinašali iz naše velike, lepe, s trpljenjem prekaljene, po-
nosne domovine, povest in poročilo o borbi in zmagi, o silnem trpljenju in junaštvu mladih in starih, moških, žensk in otrok, o nepopisni škodi, ki jo je naši ljubljeni domovini prizadela ta zares totalitarna vojna, obenem pa poročilo o odločni, navdušeni volji v-seh, da bi tudi v borbi za obnovo kmalu dosegli odločilno zmago in obenem poslanico o veliki želji naših ljudi doma po prijateljskih od-nošajih z Amerikanci, s katerimi skupaj smo se borili in skupaj zmagali in ki smo jih od nekdaj gledali kot zastopnike resnične demokracije, resnične svobode in napredka. In ko smo mogli odgovarjati na toliko tisočev vprašanj, ki so pričala o globokem zanimanju naših poslušalcev za vse, kar se je dogajalo in kar se še dogaja v stari domovini, takrat smo se zavedali, da je naša misija zares potrebna.
Nikoli ne bomo pozabili veličastnega utiša zborovanj po dvoranah naših ponosnih narodnih domov, nikoli intimnih sestankov po lepih domovih naših prijateljev, predvsem jugoslovanskih, pa tudi nejugoslovanskih Amerikancev, nikoli vseh teh poštenih obrazov naših rojakov, njihovega petja, slavnostnega razpoloženja, ki nas je spremljalo povsodi in njihovega navdušenja, ko smo jim prinesli pozdrave našega Jugoslovanskega Rdečega Križa, cele naše nove Jugoslavije in iskreno zahvalo za vse, kar so storili in kar še storijo za naš narod, za brate in sestre širom Jugoslavije od Bitolja do Kranjske gore in od dalmatin-
skih otokov do Caribroda na bul-garski meji.
Veliko smo videli na svoji poti po tej ogromni, bogati in lepi deželi, ki je skoraj milijonu naših ljudi postala nova domovina. Veliko smo se naučili, šola naša pa je bila po domovih naših rudarjev v Iron Range in v Pensilvaniji, naših delavcev v Clevelandu in Chicagu, naših ribarjev po solnčni Kaliforniji in naši učitelji ste bili Vi vsi, ki ste odgovarjali na vsako vprašanje nam, ki smo hoteli izvedeti čimveč o Vašem življenju, o Vaših težavah, o Vaših pogledih o bodočnosti.
Sedaj pa, ko vemo, kako trda je bila, in je v marsikaterem oziru še Vaša življenjska pot tukaj v novi deželi, sedaj samo še bolj cenimo Vašo požrtvovalnost, Vaše razumevanje za prilike v starem kraju in veliko ljubezen, ki nas veže in bo vezala za vedno.
Vemo, da boste tudi v naprej delali v smislu Vžfšega dvojnega poslanstva kot Amerikanci po državljanstvu in kot Jugoslovani po rojstvu. Kot amerikanski državljani se boste še naprej neustrašeno borili za resnico o Jugoslaviji, ki ji hočejo nekateri heodgovorni novinarji in politiki storiti silo. Borili se boste v polni zavesti svojih državljanskih pravic tako kakor se je boril naš Louis Adamič takrat, ko je bilo za nas življenjsko važno, izredno važno pa tudi za ves ostali svobodoljubni svet, da se izve za resnico. Borba za resnico in pravico ne samo za Jugoslavijo, temveč za ves svet, to
je borba za resnično svobodo, resnično demokracijo in predvsem za trajni mir na svetu. V tem smislu borba za resnico o Jugoslaviji borba za Ameriko in borba za Trst postaja borba za večni mir na svetu. Veliko in lepo je to Vaše poslanstvo.
Kot otroci Jugoslavije pa boste še naprej čutili v svojih srcih potrebo pomagati bratom in sestram doma, olajšati težak položaj našim otrokom, našim bolnikom in našim invalidom. Ako pa se boste nekoč vrnili v Jugoslavijo, Vas bodo pozdravljali ne samo hvaležna srca Vaših rojakov, temveč boste tudi širom domovine našli spomenike Vaše ljubezni in zvestobe v kamnu, bolnice, ambu-latorje, šole in otroške domove, v-se s ponosnimi nazivi, ki bodo pričali še poznim rodovom kako so se ameriški Jugoslovani odzvali klicu domovine v njeni najponosnej-ši, pa tudi najtežji uri.
Že v teh šestih mesecih našega bivanja v ZDA smo z veseljem o-pazovali, kako se krog onih, ki stojijo danes še ob strani, bodisi da so zagrenjeni, zapeljani ali ne-podučeni, čimdalje bolj oži. Za nas je to samo dokaz, da prihaja sonce skozi meglo, čeprav se nam zdi včasih prepočasi. Resnica prihaja, prihaja po vseh poteh, resnica o narodu, ki je po zmagi odložil orožje in je šel na delo, da bi čimpreje popravljal svoje domove in domove svoje kulture, da bi v miru živel za vedno in da bi si življenje uredil na tak način, da nikoli ne bi bilo treba nobenemu
od njegovih sinov, da bi si moral poiskati kruh v tujini.
Pač pa upamo, da bo kmalu mogoče uresničiti misel in načrt o izmenjavi čimvečjega števila mladih ljudi, dijakov in delavcev med ZDA in Jugoslavijo. Naši fantje in dekleta bi si pridobili širokega znanja na strokovnem polju, Vaši pa bi iskusili drug način življenja in to bi bila tudi dobra in koristna šola. In če bi John slučajno v-zel Micko ali Janez Mary, tudi ne
(Dalje na 4 str.)
Delavci zastavkali v tovarnah gumija
Toronto — Delavci- & 11 tovarnah za izdelke gumije, 9000 po številu, so oklicali stavko. Že mesece se je trudila unija United Robber Workers of Amerika, da pride do sporazuma med delavci in deledajalci, toda brez uspeha.
Lastniki tovarn za izdelke gumija so takorekoč ignorirali pristati na pregovore z predstavništvom unije.
United Robber Workers of America (CCL-CIO) poglavitno kar zahteva je: 40 ur delovni tedni in 20 centov na uro povišanja plače za vse vposlene delavce, čas in pol za nadurno in delo ob nedeljah.
Pred tovarnami so postavljene piket straže in delavci so odločni pri svojih zahtevah.
1 S
EDINOST"
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
22 junij 1941
Cel svet je ostrmel, ko se je prebudil iz trudapol-nega sna, obkrožen z poveličevanimi slavospevi o "nepremagljivosti" nemške nazifašistične armade, katera je imela pod svojo oblastjo do takrat malo ne skoraj vso zapadno in srednjo-južno Evropo.
Nazifašistični škorenj, okrvavljen s krvjo tisočev nedolžnih žrtev, je začel svoj krvavi pohod dne 22 junija 1941 leta čez meje na ozemlje velike Sovjetske zveze.
Ljubljenci nazifašistične ideologije, ki so do takrat s posebnim zadovoljstvom spremljali podjarmljenje že števila evropskih narodov, so kovali načrt za podelitev Evrope na veleposestva, na katetrih bodo delali ostali narodi za "edino izvoljeno arijansko raso", katera naj vlada z ostalim svetom, niso več dvomili v zmago nazifašistične "nepremagljive" armade".
Gotovo da se spominjamo teh ljubljencev nazifaši-zma, ko so opojeni z nazifašističnim škornjem in njegovimi do takratnimi pohodi, napovedali, da bo Rdeča Armada vzdržala baje šest tednov. Na dan obletnice velike oktoberske revolucije bomo praznovali zmago nad "komunističnimi silami" v Moskvi, se je drl na balkonu Raj-staga, ponoreli in besni Hitler. Nad dvesto panzer divizij je vkorakalo čez mejo dne 22 junija v zgodnji jutrajni zarji.
To je bil začetek velike in nikdar v povesti primerjajoče borbe med dvema armadama — začetek popolnega poraza nemško-fašistične tiranije.
Rdeča Armada je zmagala — ljudstvo velike Sovjetske zveze, je zmagalo. Cena, ki jo je Sovjetska zveza doprinesla za zmago Zedinjenih Narodov, je ogromna
—	milijoni ljudskih življenj, milijarde dolarjev materi-jalne škode.
Sloviti pisatelj Uija Ehirenburg je pred nedavnim na velikem zmorovanju v Torontu dejal: "Ne poznam družine, kjer bi ne bilo prazno mesto pri kosilu." Kaj to
pomeni? To pomeni, da ni družine v Sovjetski zvezi, katere eden ali pa več članov ni dalo svoje življenje za svobodo vseh svobodoljubnih in miroljubnih narodov v svetu.
Zadnjo soboto dne 22 junija, se je vršila toraj prva obletnica po zmagi v miru. Toda sodeč po strupeni anti-sovjetski propagandi, ki jo širi reakcionarno in profaši-stično časopisje, pa prav tako prvodobni ljubljenci nazifašistične ideologije, se skuša ne samo zasenčiti ogromno ceno, ki jo je Sovjetska zveza doprinesla na oltar zmage Zedinjenih Narodov, ampak podžgati vojne intrige proti Sovjetski zvezi.
Ta drzna namera je razvidna v več primerih in med najbolj vidnimi je atomska gorjača. Z to atomsko gor-jačo se poslužuje črna reakcija na isti način o "nepremagljivosti", kakor se je šopirila nazifašistična vojna mašina pred svojimi pohodi proti evropskih narodov.
Toda ljudstva, ki so šla skozi strašna trpljenja, ki so pričala zločinom pruskega škornja, zločinom pod vodstvom raznih kvizlingov, zločinom domačih izdajalcev in naposled zločinom in izdajstvu bivših protiljudskih režimov, sedaj po skončani vojni, sedaj pri zdravljenju težkih in krvavih ran, pri obnavljanju uničenega imetja
—	žele mir, žele dobre in prijateljske odnošaje, žele kooperacijo med narodi pri zgraditvi miru in varnosti.
Ta ljudstva ne morejo in ne bodo delila mišljenja z umirajočimi potomci nazifašistične tiranije — Hitlerja.
Pet let Osvobodilne fronte pomeni najpomembnejše in
najslavnejše poglavje v zgodovini slovenskega naroda
V Ljubljani in po vsej Sloveniji so se vršile veličanstne proslave pete obletnice Osvobodilne Fronte slovenskega naroda. Proslav se je udeležilo svobodno ljudstvo, navdušeno z svojimi dosegami ter prežeto z silnim delovnim poletom pri obnovi, vsepovsod v Sloveniji. Veličanstno zborovanje, ki se je vršilo ob tej priliki v Ljubljani, je pozdravil v imenu Federalne vlade, njen predsednik Boris Kidrič, «kateri je v kratkih besedah orisal pomen. Prečitana je nato brzojavna čestitka maršala Tita. V svoji brzojavki maršal Tito čestita slovenskemu narodu na njegovem doprinosu v skupni borbi narodov Jugoslavije in zaključuje z besedami: "Naj živi in se razvija svobodna republika Slovenija v svobodni skupnosti narodov v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji".
Nato je govoril Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne vlade. Njegov govor v celoti in dobesedno je kakor sledi:
Tovariši in tovarišice! Petletnica Osvobodilne fronte je obenem prva obletnica, ki jo v svobodi praznuje skoraj vse slovensko ljudstvo, razen tistega dela, ki za de-mokracijskimi črtami čaka in se bori za svojo pravico. (Hočemo Trst). Pet let Osvobodilne fronte, to je nedvomno najpomembnejše in najslavnejše poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Ljudstvo, ki se je več kot tisočletje borilo za svoj obstanek proti neprestanemu uničevalnemu pritisku nemških, italijanskih in madžarskih grofov in baronov, nemških, italijanskih in madžarskih kapitalistov in imperialistov in v zadnjem razdobju vrhu vsega tega še proti pritisku hegemonistič-nih velesrbskih klik, oprtih na domačo protiljudsko reakcijo, to ljudstvo je v teku petih let Osvobodilne fronte v bratskih zvezi z ostalimi narodi Jugoslavije končno rešilo vprašanje svojega obstanka, ko je dokazalo, da se je pripravljeno boriti za svojo svobodo na strani najnaprednejših sil človeštva.
Osvobodilna fronta je odprla
slovenskemu narodu nove perspektive za bodočnost.
Kdo zagovarja in kdo zapostavlja interesejmalih narodov
Vprašanje Trsta in Julijske Krajine, sedaj na dnevnem redu konference vnanjih ministrov v Parizu, nam nudi poleg nepobitne očitnosti po narodnostnem in pri-rodnem položaju, da pripala Jugoslaviji — najbolj primeren dokaz, kdo zagovarja in kdo zapostavlja interese malih narodov.
Medtem, ko se angleški vnanji minister Bevin in ameriški vnanji minister Byrnes poganjata za takozvano "večino" intalijanskega prebivalstva v Trstu, pozabljata oba, da bi v drugih ozirih zagovarjala narodne pravice in sicer v daleč večjem obsegu kakor pa italijanska večina v Trstu.
N. pr. za g. Bevina bi se sicen spodobilo zagovarjati v angleškem parlamentu narodne pravice in narodno enakopravnost v Indiji, Palestini, Indoneziji, medtem ko bi se spodobilo za g. Bynres odpraviti diskriminacijo v "demokratični" Ameriki, nad črnci. Oba gg. vnajna ministra imata precej za opraviti v lastni zbornici poslancev, senatorjev in pa pri posameznih departmentih. G. Byrnes naj bi se obenem zavzel za omejitev oživetja "gorečih križev", KluJklu klanovcev, kateri so začeli vprizarjati svoje nočne pohode v "demokratični" Ameriki.
Ali ni torej jasno, kdo zagovarja interese malih narodov. Da — jasno je kot beli dan, da jih ne zagovarja nihče drugi, kakor edino Sovjetska zveza.
Njeno stališče pri vprašanju Trsta in Julijske Krajine, je jasno, brez zavijanja, brez predsodkov, brez nagibanja na levo ali desno, ampak v odločni zaščiti interesov narodov nove svobodne Jugoslavije, kakor tudi narodnostne italijanske manjšine v teh pokrajinah. Tp stališče pa je ne samo v interesih narodov Jugoslavije in Italije, ampak in poglavitno v interesu miru in varnosti na tem delu Evrope.
Prav pri tem vprašanju se jasno izraža stališče posameznih držav, oziroma njihovih vlad, in sicer tako, da ni treba natikati očale, da bi videli v praktičnem smislu skupine za narodne in skupine proti narodnim interesom.
V vrstah skupine proti interesom malih narodov, najdemo gg. Bevina in Byrnes-a.
Danes pred petimi leti je grupa ljudi raznih političnih nazorov po inciativi in predlogu Komunistične partije (Klici: Živela Komunistična partija) položila organizacijske in politične temelje Osvobodilni fronti. To je bilo komaj deset dni po sramotni kapitulaciji stare Jugoslavije, ki je predstavljala za ogromno večino našega ljudstva strahotno razočaranje za oblastnike m politične me-šetarje stare Jugoslavije, toda ki mu je istočasno popolnoma zatem-nila pogled v bodočnost. Osvobodilna fronta je v to temo vrgla jasno svetlobo in odprla slovenskemu ljudstvu nove perspektive za bodočnost. Ona, Osvobodilna fronta je rekla slovenskemu ljudstvu: "Sovražnik je močan, toda ni je sile, ki bi mogla zlomiti enotno voljo ljudstva, zato ne smemo poklekniti pred nasiljem, svoboda ne bo prišla sama ob sebi, zanjo se je treba krvavo boriti. Vse demokratične in svobodoljubne sile in vsi resnični patrioti se morajo združiti v borbi proti okupatorju, ustvariti enotno Osvobodilno fronto; samo to more biti ona politična vojska ljudskih' množic, ki bo v stanju priboriti zmago nad fašističnimi zatiralci. Bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije in naslonitev na bratsko veliko Sovjetsko zvezo, ki je edina v stanu zadati smrtni udarec fašističnemu imperializmu, to je edina pravilna in edina zmagovita politična linija v borbi slovenskega naroda za osvoboditev. Priprava za oboroženo akcijo proti okupatorju in prehod k oboroženi vstaji, kakor hitro bodo dani objektivni pogoji — to je glavna in edina zmagovita oblika borbe proti okupatorju. In končno, da bi ta borba bila dosledna, odločna in nepomirljiva in vztrajna jo morajo voditi resnično ljudske, resnično demokratične sile na čelu s Komunistično partijo, a naslonjeno na krepko demokratično jedro Osvobodilna fronte, tako jedijj, kakor je to čvrsta zveza delovnega ljudstva.
Taka je bila politična linija, ki je bila postavljena v osnovo Osvobodilne fronte 27. aprila 1941. leta.
Pet let Osvobodilne fronte, ki jo je bilo slovensko ljudstvo pod zastavo Osvobodilne fronte, je nedvomno potrdilo dejstva, da je bila to politična linija, ki jo je predlagala na konferenci OF 27. marca 1941 delegacija CK KPS, (Centralni Komitet Komunistične Partije Slovenije), pravilna, več kot pravilna, da je bila ta politika rešilna za slovenski narod pred uničenjem.
Iz vseh teh zaključkov in iz v seh teh razlogov potemtakem la hko brez omahovanja napravimo zaključek, da je dan Osvobodilne fronte 27. aprila kot dan, ki je proglašen za državni praznik slovenskega ljudstva, odprl novo poglavje v borbi za svobodo in obstanek slovenskega naroda, dan s katerim se dejansko začenja osvobodilna vstaja slovenskega naroda, dan velikega zgodovinskega pomena za slovensko ljudstvo.
OSVOBODILNA FRONTA POMENI PRELOM S POLITIKO . PRETEKLOSTI
Danes lahko ocenimo rezultate borbe Osvobodilne fronte. Lahko jo ocenimo s stališča interesov nacionalne osvoboditve, lahko jo ocenimo istotako s stališča demokratičnih in socialnih zahtev za katere se je slovensko delovno ljudstvo tako dolgo v preteklosti borilo. V enem kakor v drugem pogledu je borba Osvobodilne fronte prinesla rezultate, ki v svoji pomembnosti nimajo primere v zgodovini slovenskega naroda.
Sovražniki so govorili, da mi prodajamo nacionalni interes za neke skrite druge cilje. Dejansko pa je prav politika Osvobodilne fronte rešila obstanek slovenskega naroda, medtem ko so klevet-niki vseh barv služili in še služijo vsem mogočim sovražnikom slovenskega naroda in njegove združitve. Skoro v vsej svoji zgodovini je slovensko ljudstvo služilo — veliki meri po zaslugi svojih reakcionarnih političnih voditeljev — kot topovska hrana za tuje interese tuje reakcije. Osvobodilna fronta predstavlja prelom v tej politiki preteklosti. Slovensko lju-
dstvo se je v poslednji veliki osvobodilni vojni povezalo skupaj z v-semi narodi Jugoslavije, z najnaprednejšimi, z resnično demokratičnimi silami v svetu in je zato zmagovalo tudi zase, v zaščito svojih lastnih interesov. V vsej svoji zgodovini je bil mali slovenski narod igrača v tuji igri, zlasti pa še v razdobju imperializma. Dobrikali so se mu eni zdaj drugi, toda vselej v svojih lastnih interesih, a ne za interese slovenskega naroda. Leta 1917-1918 so ga pozivali v borbo proti avstro-ogerski monarhiji. Tudi brez tega poziva se je slovensko ljudstvo takrat junaško borilo proti zatiralski avstro-ogerski monarhiji, mnogi so prehajali v dobrovoljce na strani zaveznikov, vrstile so se krvave vojaške vstaje Slovencev v avstrijskem zaledju in z vsemi sredstvi so slovenske ljudske množice podpirale zmago zaveznikov. Vojna je bila končana in za "nagrado" za to borbo slovenskega naroda v tistih letih je bila ena tretjina slovenskega naroda predana italijanskim in avstrijskim imperialistom. Prav tako je bilo kasneje v povojnih letih. Stara Jugoslavija se je naslanjala včasih sem včasih tja — toda nacionalna neodvisnost narodov Jugoslavije, njihova sigurnost je bila vse bolj ogrožena.
PRIJATELJSTVO SOVJETSKE ZVEZE JE VELIKA ZGODOVINSKA PRIDOBITEV NAŠE OSVOBODILNE BORBE
Danes je drugače. Narodi Jugoslavije so se čvrsto naslonili na veliko in močno Sovjetsko zvezo. (Živela Sovjetska zveza.) To prijateljstvo, to naše prijateljstvo ni
agresivno, ono ni naperjeno proti nikomur, toda mi smo bili v zgodovini tolikokrat napadeni od istega sovražnika in tolikokrat izdani od istih "prijateljev", da nam je prijateljstvo Sovjetske zveze in njena zaščita velika zgodovinska pridobitev naše osvobodilne borbe. Mi vsi vemo, da je prijateljstvo Sovjetske zveze nesebično in iskreno, prijateljstvo čisto drugega tipa kakor vse ono, kar so oblastniki stare Jugoslavije iskali po svetu. In zato je naša povezanost s Sovjetsko zvezo osnovna konstanta naše politike in ona pomeni, da je neodvisnost narodov Jugoslavije in torej tudi slovenskega naroda zares uspešno zaščitena. To je rezultat zmage osvobodilne borbe naših narodov in to je tudi rezultat zmage politike Osvobodilne fronte. Nas so dalje razni pse-vdopatrioti napadali, da smo proti Jugoslaviji zato, ker smo se borili za samoodločbo slovenskega naroda. Petletna borba Osvobodilne fronte pa je pokazala, da je prav taka politika Osvobodilne fronte privedla do resničnega bratstva in nezlomljive enotnosti narodov Jugoslavije, medtem ko so se "psevdopatrioti" zgoraj o-menjenega tipa razkrinkali kot izdajalci in sejalci krvi, mržnje in razdora med narodi Jugoslavije.
POLITIKA KOMUNISTIČNE
PARTIJE JE PRIVEDLA DO
RESNIČNEGA BRATSTVA NARODOV JUGOSLAVIJE
Medtem ko so protiljudske reakcionarne sile posameznih narodov Jugoslavije sejale razdor med našimi narodi je Komunistična partija Jugoslavije pozvala vse naše narode v boj proti okupator-
ju, v boj za samoodločbo narodov Jugoslavije, v boj za resnično bratstvo teh narodov, za novo Jugoslavijo, zgrajeno na načelih resnične ljudske demokracije in federacije.
Ta politika Komunistične partije Jugoslavije je bila vseskozi vsa leta osvobodilne borbe ona r-deča nit, ki je vezala vse naše narode in njihovo borbo v enotnem osvobodilne gibanju in mu dajala nezlomljivo moč. Brez take politike in brez istočasne borbe ostalih narodov Jugoslavije, slovenski narod ne bi dosegel svoje svobode.
POT OSVOBODILNE FRONTE JE PRIVEDLA DO POPOLNE ZMAGE DELOVNEGA LJUDSTVA
In končno, pokazalo se je kot pravilno tudi načelo, da samo resnične demokratične ljudske sile lahko uspešno privedejo osvobodilno borbo slovenskega naroda do popolne zmage. Pred demokratičnimi zahtevami delovnega ljudstva so bežali reakcionarni meše-tarji in izdajalci vseh barv po pomoč k fašističnim okupatorjem in raznim njihovim pobornikom po svetu. Da ni bilo Osvobodilne fronte bi stari politikanti in me-šetarji prav tako zamešetarili svobodo in interese slovenskega naro- , da kakor so jo zamešetarili v preteklosti.
Tako smo proslavili peto obletnico ustanovitve Osvobobilne fronte
NA JESENICAH
Na predvečer so po najvišjih gorskih vrhovih in po vseh hribih zagoreli kresovi. Na najvišjem dimniku K. I. D. je zažarel mogočen svetlobni napis: "Pet let Osvobodilne fronte". Vse mesto je bilo v zastavah, cvetju in zelenju, v neštetih slavolokih in mlajih. Po cestah so s% zgrinjale velike množice ljudi. Igrala je kovinarska godba, pevski zbor je pel narodne in partizanske pesmi. Govorniki so v jedrnatih besedah orisali pomen ustanovitve Osvobodilne fronte, na kar se je razvila po mestu povorka, kakršne Jesenice še niso doživele.
Na slavnostno zborovanje 27. aprila so prišli kovinarji z Javor-nika, Koroške Bele, Blejske Dobrave. — Zbrali so se železničarji, mladina in ostalo prebivalstvo na Krekovem trgu. Po slavonstnem zborovanju, na katerem je tov. A. Bohinc očrtal ustanovitev, razvoj in slavno pot Osvobodilne fronte, ki je strnila vse zdrave sile ljudstva v trdno fronto, se je razvila po mestu velika povorka. Popoldne so bili na igrišču fizkulturni nastopi, večje skupine pa so odšle na izlete v okolico, zlasti na Plavski
se vrnili v Stari trg. Tisoč vzlikov je odmevalo po dolini, tisočkrat je bilo izgovorjeno ime maršala Tita. Poslanec za Notranjsko, tov. Hace, je pred kulturnim domom nagovoril zbrano množico in orisal pot, ki jo je v petih letih prehodila Osvobodilna fronta, slovenski partizan in z njim ves slovenski narod. Govoril je tudi tov. Jaka Konc in predsednik odbora OF Bloke. Pevski zbor z Blok je zapel partizanske in narodne pesmi. Spomnili smo se na leto 1944. ko je bila naša proslava tega zgodovinskega dne ob kresu.
V SLOVENJGRADCU
Ves teden smo se trudili, da dobi proslava obletnice OF tudi v našem mestu najlepši izraz. Mladina se je pripravljala z našo vojsko na svečano akademijo, spretni risarji so bili zaposleni z risanjem izvirnih lepakov in parol, ki so v ponos našega mesta. Na predvečer 27. aprila je zadobilo naše mesto praznično lice, šli smo kreso-vat in se kosali, kdo bo pripravil lepši kres. Mladina je na Rahte-lnovem hribu prižgala velik kres. fizkulturniki na Gradišču, žene pa so z vojsko zažgale kres na gradu, kjer se je zbralo mlado in sta-
rovt. Planico in Sv. Križ, kjer so ro. V veselem razpoloženju je bila
mladina privabila v svoj veder krog še starejše, ki so z njimi prepevali. Po vsej Mislinjski doli-
narcise že v polnem cvetju, VPREVALJAH
Prva proslava obletnice 27. aprila 1941 v Prevaljah se je razvila v vseljudsko manifestacijo. — Ljudje so okrasili vse stavbe, stanovanjske hiše in izložbena okna. Na predvečer se je zbrala velika množica pred Prosvetnim domom, odkoder se je razvila velika povorka. Vzplamtele so bakle in na okoliških hribih so zažareli kresovi. Povorka, ki so se ji pridružili manifestanti iz Leš, je krenila skozi Prevalje do Dobje vasi, na kar se je vrnila k Prosvetnemu domu, kjer je imel tov. Peter slavnostni govor. Spomnil se je padlih herojev, ki se jim bomo. dostojno oddolžili z delom za povzdigo našega gospodarstva. Na praznik sam je bil v Prosvetnem domu lep kulturni večer. Nastopili so tudi naši tovariši iz vojske.
V LOŠKI DOLINI
Tretjič so na večer pred 27. aprilom zagoreli kresovi po naših gmajnah — letos prvikrat v svobodi. — Okrog vseh dolin so se zasvetili, na Križni gori in Ulaki, kjer so nekoč padali talci, na Ra-čni gori, kjer so vedno pele partizanske strojnice, na Kuclju, Knežjem vrhu, Nadleškem hribu in še daleč naprej. Po proslavi 27. aprila smo v povorki krenili do po-žganega mesta Loža, odkoder smo se vrnili v Stari trg. Popoldne so na 12 vozovih prispele v Loško dolino še Bloke in Babno polje. V povorki smo obiskali Markovec, Vrhniko, Viševk, Igovas. Pudob in
ni so migotale stotere lučke, na Pohorju je na vrhu Velike Kope taboril del naših fizkulturnikov, z Uršlje je seval mogočen kres, z Graške gore in Rdečega vrha na Razboru nas je spoVninjal na prestane težke borbe v teh krajih. Na dan obletnice 27. aprila smo imeli zjutraj ob petih budnico, dopoldne slavnostno sejo, popoldne ob štirih pa akademijo pionirjev. Zvečer ob 8 je bila svečana akademija mladine in naše vojske.
V ZIDANEM MOSTU
S cvetjem in venci smo okrasili naše hiše, 26. aprila zvečer smo se zbrali v veliko povorko. Okrog nas so bile razvaline, pa na ta dan so bile manj strasne — pokazali smo trdno medsebojno povezanost, ki nam vžiga še več navdušenja in veselja do dela, da bomo kmalu pozidali naš kraj. V soboto zjutraj, na dan obletnice, je bila budnica, dopoldne pa smo priredili na trgu pred postajo lepo proslavo, na kateri so sodelovale vse naše organizacije. Po otvoritvi proslave je sekretar OF dal besedo tov. Polajnarju, ki je v svojem govoru obrazložil ustanovitev Osvobodilne fronte, njene uspehe in velike zmage. Sledile so recitacije in naša pesem je zadonela po trgu. V nedeljo 28. aprila smo pohiteli na Okroglice pod Lisco, kjer so se v času borb zadržavali naši borci.
V SELCIH NAD ŠKOFJO LOKO
"Na peto obletnico Osvobodilne fronte bomo okrasili našo vas kot
še nikoli", smo sklenili Selčani v pripravah za proslavo obletnice. Po vseh okoliških hribih so naznanili kresovi velik praznik, ki je bil resnično praznik našega ljudstva. Ob 7 zjutraj je ponesel tekač iz porušene vasi Dražgoše resolucijo, ob pol devetih je bil začetek naše svečanosti. Krajevni ljudski odbor je z ostalimi organizacijami priredil povorko, ki se ji je pridružilo tudi prebivalstvo bližnjih vasi. Po zborovanju je krenila povorka z okrašenimi vozovi, kolesarji in narodnimi nošami v Železnike. — Popoldne smo imeli akademijo, na kateri so sodelovale vse organizacije. Ob tej priliki so naše žene razvile svojo zastavo, ki nosi napis: "Delu čast in oblast"!
V NAKLEM
Ob obletnici Osvobodilne fronte je naše prebivalstvo pokazalo, kaj misli in kako čuti. že ves teden smo postavljali mlaje in slavoloke ter pripravljali trasparente. Mladinke so spletle 400 m vencev. Ljudstvo je nakupilo 2000 zastavic in 85 slik naših velikih mož Tita in Kardelja. — Po gorskih vrhovih so zagoreli kresovi, ljudje so se zbrali k povorki. Na čelu je bila konjenica naših borcev, sledilo je ostalo prebivalstvo z baklami. Pokali so možnarji, pod nebo so švigale rakete, lepo je žarela peterokraka zvezda v zvoniku na-klanske cerkve, tako tudi na mnogih hišah in slavolokih. Vsa okna so bila razsvetljena. Odmevala je vesela pesem in domoljubni vzkliki. — Na praznik zjutraj je bila proslava, nato so pionirji tekmovali v raznašanju pošte. Ob 9 je bila štafeta fizkulturnikov Naklo-Duplje. Zmagali sta obe naši štafeti ženska in moška. Popoldne je bila na partizanskem grobu v Strahinju komemoracija za padlimi žrtvami. Popoldne so nogometaši priredili tekmo, zvečer pa smo imeli še slavnostno akadamijo.
V ŠOŠTANJU
Na predvečer velikega praznika so v vseh oknih zagorele lučke, raz hiš so plapolale zastave, po hribih so zagoreli kresovi. Lep je bil pogled na šoštanjsko graščino, ki je bila v morju lučk in zelenja. Krenila je baklada z godbo, vrstili so se gasilci, naša vojska, pionirji, mladina in vse ostalo ljudstvo, ki je prihitelo iz bližnje in daljne okolice. Pevski zbor je zapel partizanske pesmi, igrala je godba, ljudstvo je vzklikalo Osvobodilni fronti, Komunistični partiji, maršalu Titu, Kardelju in drugim predstavnikom naše oblasti. 27. aprila so začele prihajati množice v vseh strani peš, s kolesi, s konji in okrašenimi vozovi. Po trgu so odmevali glasovi harmonike in partizanskih pesmi. Nato se je vršilo veliko zborovanje. Naše ljudstvo je dokazalo, da bo zi^ i'
(Dalje na 4 str.)
In ne samo to. Pot Osvobodilne fronte ni privedla slovensko ljudstvo samo do narodne svobode, ampak tudi k popolni zmagi ljudstva, delovnega ljudstva. Bila bi žalostna in samo navidezna svo-' boda, če bi oblast ponovno dobili stari protiljudski oblastniki in iz-koriščevalski izdajalci s svojimi žandarji, policaji in sreskimi poglavarji. Svoboda, ki si jo je slovensko ljudstvo priborilo pod zastavo Osvobodilne fronte — to je oblast ljudstva, to je dejstvo, da se danes naše delovno ljudstvo lahko svobodno in enodušno in z državno oblastjo bori proti izkoriščevalcem in postavljanju temelje edinemu resnično ljudskemu in resnično demokratičnemu družbenemu redu, to je redu, v katerem ne bo več izkoriščanja človeka po človeku.
Taki so torej rezultati politike Osvobodilne fronte, ki je bila obenem politika osvobodilne borbe v vsej Jugoslaviji, politika neraz-dvojno vezana z imenom tov. Tita, ki jo je neštetokrat formiral ne samo v času vojne, ampak že zdavnaj prej. (Ploskanje) Rezultat politike, ki jo je tov. Tito formuliral, ne samo v času vojne, ampak že zdavnaj pred vojno, ko so se začeli zbirati prvi črni oblaki nad Jugoslavijo in nad slovenskim narodom.
Mi se prav dobro zavedamo, da marsikomu v Jugoslaviji in ino-zemstvu ni všeč dejstvo, da so naše ljudske množice končno prišle do besede v svoji državi in da so odstranile nesnagp, ki je ostala po starih protiljudskih režimih. Nas to njihovo nezadovoljstvo prav nič ne moti. Volja vsega našega ljudstva je, da iz svoje države napravi resnično svojo domovino, ki bo mogla dati kruha in blagostanja vsem delovnim ljudem. To je volja, ki je v preteklih petih letih uničevala okupatorja na naših tleh, to je volja, ki bo vse smele-je iz ruševin stare Jugoslavije gradila novo stavbo nove napredne ljudske Jugoslavije in nove resnično ljudske Slovenije, ki šele sedaj stopa v svojo pravo zgodovino. (Klici: Hočemo Tita v Trst).
Pota, ki smo jih izhodili in preizkusili v teku osvobodilne borbe ostanejo tudi nadalje naša pota. Sam« ona nas lahko privedejo k cilju, ki smo si ga postavili, to je k osvoboditvi in združitvi vsega slovenskega naroda v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije in k uresničenju velikih demokratičnih in socialnih zahtev za katere se je skozi stoletja borila naše delovno ljudstvo.
Naj živi slavna Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je izvojevala svobodo slovenskemu narodu in ki bo izvojevala njegovo popolno združitev!
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije, organizator zmag slovenskega in vseh narodov Jugoslavije nad fašističnimi okupatorji in njegovimi pomagači!
Naj živi naše združeno delovno ljudstvo, ki danes gradi temelje bodočnosti, v kateri ne bo več izkoriščanja človeka po človeku!
Naj živi naša Ljudska república Slovenija v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!
Oni so žrtvovali zdravje - Mi jim pomagajmo do zdravja!
Mislim da ni potrebno omenjati, da je tudi nas Slovence tukaj v Kanadi zadnja vojna kolikor toliko prepričala da smo prišli do pravega mišljenja, ki nas vodi v pravo smer za lepše in srečnejše življenje. Toliko bolj so se pa gotovo tudi prepričali naši bratje in sestre v starem kraju, kateri so trpeli štiri dolga leta vso grozo in trpljenje kar si jo more človek zamisliti. Ni bila to krivda njih in tudi ne naša, ali vseeno smo vsi prizadeti. Oni so žrtvovali svoja življenja, ude in zdravje, katerega razmeroma ne bodejo mogoče nikdar več dobili nazaj. Mi tukaj smo bili v skrbeh kaj je z njimi. Radi bi jim pomagali ako bi nam mogoče ali to je bilo za časa vojne izključeno.
še je divjala vojna, ko se je tukaj v Kanadi ustanovila organizacija pod imenom; Svet Kanadskih Južnih Slovanov. Ta organizacija je imela nalogo, da zbira vsakovrstne pripomočke za ljudstvo Jugoslavije. Uspeh te organizacije je bil zelo uspešen. Dajali smo obleko in kakor tudi pomoč v gotovini, nekateri več drugi manj, pač pa je dal vsak po svoji možnosti in volji. Vsa ta zbrana pomoč je šla v skupno pomoč jugoslovanskega ljudstva. Večkrat pa se je slišala želja, da bi ta in oni rajši poslal naravnost svojim ljudem ali vsaj v svojo rojstno domovino, kar pa do nekoliko mesecev nazaj tudi ni bilo mogoče storiti. Sedaj so veze z domovino do neke meje v pošiljanju že mogoče, kar se tudi do gotove težine lahko pošlje. Nikakor pa posamezniku ni mogoče poslati nekaj kar bi bilo v pomoč za zdravstvene namene.
Znano nam je, da je sovražnik oropal naš narod vsega kakor tudi zdravniške aparate in jih odnesel s seboj. Tako je naš narod ostal tudi brez najpotrebnejšega kar se danes rabi za zdravstvene namene. Začeti bo moral, ali pa je že z obnovo domovine in obenem tudi z zdravniškimi pripravami kar pa ni zelo lahko delo.
Vsak začetek je težak. Tako se večkrat sliši kadar se ima v mislih nekaj novega začeti. In da se
isto delo prej ko mogoče dokonča, je pa vsekakor potrebno da se preskrbi še večja pomoč, da se vsako začetno delo dokonča.
Tako je tudi z našo kampanjo katera je sedaj v teku za nabavo X-ray aparat, ki se je začela dne 15 junija in se skonča 15 septembra, da jo zaključimo z popolnim uspehom v tem kratkem času. Ako bomo imeli zadostno število delavcev za to delo potem nam se ni bati, da se preveč utrudimo ali zaostanemo z delom, ki smo ga ravno kar začeli.
Toraj delo je začeto, kar so tudi čitatelji Edinosti gotovo opazili. Da pa ne bi pozabili kakega posameznika v takem plemenitem delu, so pa zato bile tudi poslane še posebne informacije na vsa društva, odseke in organizacije, ki dajejo vsakemu članu priliko, da se lahko seznani z njimi in obenem opozori še svojega rojaka in rojakinjo, da tudi ona pomaga za hitro in uspešno kampanjo. Dose-daj se je pokazalo zelo veliko zanimanja in odobravanja za tako podvzetje med našim narodom, kajti vsi smo uverjeni, da gre za dobro in plemenito stvar. Če se hočemo Kanadski Slovenci kedaj primerno oddolžiti stari domovini, sedaj je najlepša prilika za to. Zato podprimo to stvar veseli in velikodušno ter darujmo čimprej vsak po svoji možnosti.
Naša naloga je, da zberemo 10.000. dolarjev. Do sedaj imamo že približno 2300.00, še nekoliko več kakor 7000 pa bo delo dovršeno.
Toronto, Nanaimo in East Coul-le, so že podvzeli to stvar resno z namenom, da jih tudi druge naselbine podpirajo v tej svrhi, gotovo je da tudi druge ne bodejo zoastajele v tem oziru. Samo nekoliko dobre volje v tem oziru in uspeh je nam zagotovljen v kratkem času.
Radi tega na delo, delo ki ne bo nikdar pozabljeno od naših bratov, sester, prijateljev in znancev kateri so potrebni pomoči v času bolezni, bede in siromaštva, ki njim jo je s silo podaril nepozab-ljen sovražnik.
J. Sherjak preds. S. S.
Ali je to civilizacija in krščanstvo
Gotovo je, da ga ni človeka, ki bi želel samemu sebi slabo, ako se nahaja pri pravi zavesti. Kakor je tudi gotovo, da ga ni, ki bi bil popolnoma zadovoljen v vseh ozirih, ki se tičejo njega samega v vsakdanjem življenju. Tako je bilo in skoro gotovo, da ostane še nadalje pa akoravno je za nas v-se, vsega dovolj na tem svetu, ako bi se pravilno delilo.
Naj bo že tako ali tako, vendar pa kar se danes dogaja na svetu, pa gotovo prekaša vse intrige, ki so znane iz zgodovine človeštva. In zakaj se dogajajo take stvari? Saj se vedno govori kako znanost in razum napredujeta z vsakim dnem. In vendar pri vsem tem razumu in znanosti izgleda, da se poglabljamo v temnejšo bodočnost v takozvanem za-padnem svetu ali zapadni civilizaciji.
Ko se vprašuje, kdo je tega kriv, dobimo več različnih — dobrih in slabih — odgovorov. V slučaju pa, da se v take pogovore in vprašanje vmešajo večje grupe ljudi, se pa največkrat konča z jezo, nevošljivostjo, ali pa tudi prepirom, ki se pozneje spremeni v pravo sovraštvo.
Tako se dogaja dan za dnem z današnjo znanostjo in razumom, ki ga je nam dala narava, najbrž zato, da se naše življenje lepša z vsakim dnem. In ko vse to opazujemo, se pa gotovo ne moremo razveseliti razumu in znanosti, ki smo jo dosegli.
Kolikor se lahko sklepa je, da se nahajamo v dobi, ko se na eni strani nadaljuje boj za obstanek vladanja, ki nam je že znan iz tisoč letne zgodovine, to je; da se nadaljuje človeško življenje po odmerkih, kakor se je dogajalo do sedaj. Na drugi strani je pa boj za naravno in pravično življenje, ki bi nam dajalo vsega dovolj za vse, ako bi se toliko prepričali, da smo upravičeni do istega.
Razumljivo je, da bogastvo posameznikov in naravno življenje ne spadata skupaj. Tega se je začela zavedati tudi večina ljudstva, kar potrjuje tudi delavsko gibanje v zadnjem času. Poleg tega se tudi lahko sklepa, pri zasedanju mednarodne organizacije, ki
ima prvič v zgodovini toliko organiziranega delavstva na svoji strani, da se lahko javno v svetu upira tisočletnemu suženjstvu in izkoriščevalnemu sistemu, kateri je do sedaj imel, vsako pravo zatirati delavsko gibanje, kakor hitro se je pojavilo v svojih upravičenih zahtevah.
Danes ima bogastvo posameznikov še vedno prednost, po zapad-nih državah. To pa bodisi po zaslugi brezbrižnosti vere, napačnega tolmačenja in ne poučenosti. Poleg tega pa tudi pomaga nevoš-ljivost, jeza in čast, ki po navadi igra veliko vlogo za obstanek takega bogastva na eni strani, na drugi pa bedo in siromaštvo.
Toraj ali ni že čas, da se porabi vso znanost in razum v prave namene in delimo naravno bogastvo med seboj kot pravi kristjani po nauku Kristusa ki pravi: "Lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči, i.t.d. Nadalje tudi ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ali niso to lepe besede? Ali
TRŽAŠKO VPRAŠANJE IN AMERIŠKA POLITIKA
PREVOD PISMA, KI GA JE POSLAL PISATELJ LOUIS ADAMIČ DRŽAVNEMU TAJNIKU BYRNESU
Cenjeni g. Byrnes:
Pred par dnevi sem opazil na prvi strani lista 'London Observer' z dne 5. maja 1946 zemljevid Julijske Krajine, ki kaže ameriško, britansko, francosko in rusko črto za preureditev jugoslovanske-ita-lijanske meje.
To me je privedlo, da sem ponovno prečital Vaše poročilo, podano po radiju 20. maja, tičoče se konference zunanjih ministrov velike četvorice, ki se je končala neuspešno deloma — če ne celotno — radi širokega razlikovanje med črtami, ki so jih predložili ameriški, francoski in britanski izvedenci na eni strani in ruski izvedenci na drugi. Omejil se bom na tri točke Vašega poročila, ki se mi zdijo, da se spajajo med sabo:
1.	Rekli ste: "Britanski in francoski izvedenci so predložili etnični črti, ki sta bolj ugodni za Jugoslavijo, nego naša. V namenu, da pridemo do sporazuma, smo "Amerikanci" izjavili, da smo pripravljeni sprejeti bodisi britansko, ali francosko, ali katerokoli drugo črto, ki bi bila na podlagi londonske konference upravičljiva".
2.	Rekli ste: Vsi "štirji zunanji ministri" se strinjamo, da mora Jugoslavija in "druge" države centralne Evrope, ki so že leta uporabljale tržaško pristanišče, imeti prost dostop do Trsta, kjer naj bi bila prosta luka pod mednarodno kontrolo. Toda še naprej bomo apelirali na sovjetsko vlado in na jugoslovansko vlado, da ne silita take meje, ki bo po nepotrebnem kršila etnične principe in bo delala sitnosti v bodočnosti.'.
3.	Rekli ste: "Če je sovjetska vlada tako nasprotna formiranju izključno političnih in gospodarskih blokov, kot je nasprotna vlada Združenih držav, tedaj ne bo vztrajala pri svojem odklanjanju državam centralne in vzhodne Evrope, da odpro svoja vrata za trgovino vsem narodom".
Združene države so zavzele stališče, da bi moralo vprašanje jugoslovanske — italijanske meje biti rešeno na podlagi zaključkov londonske konference in sicer tako, da bo dosežena "v glavnem neka etnična črta". Ako se Združene države držijo tega principa^ tedaj nastaja kontradikcija nd
i I
gom delegacije ameriških izvedencev, kajti ameriška črta ni etnična črta. Vije se od severa proti jugovzhodu po ozemlju, ki je pretežno jugoslovansko, kar je v protislovju z etničnim principom. Daje prednosti italijanskim zahtevam v škodo Jugoslavije. "V smislu te ameriške črte" bi ostalo 260,000 Jugoslovanov pod Italijo in komaj 40,000 Italijanov pod Jugoslavijo. "Na ta način" bi bili dani Italiji tudi najbogatejši rudniki te pokrajine.
Zdi se mi, da je ameriška črta — ki je po Vaši lastni označbi za Jugoslavijo najmanj ugodna — bila začrtana bolj z pro-italijan-skimi in protislovanskimi gospodarskimi in političnimi motivi, kakor pa z etničnih ozirov. Imajoč pred sabo zemljepisno mapo in gledajoč na ameriško črto v luči svojih lastnih informacij o pokrajini, mi je zelo težavno, da ne bi verjel privatnemu poročilu nekega ameriškega prijatelja-žurnali-sta, v katerem je bilo navedeno, da je eden izmed ameriških izvedencev v privatnem pogovoru priznal, da niso začrtali svoje linije na podlagi preiskave po prihodu "delegacije" v Julijsko Krajino, temveč na podlagi navodil, ki so jim bila dana predno so obiskali sporno ozemlje.
Vi zavzemate stališče, da ste naklonjeni etniški razrešitvi pra-šanja meje iz razloga, ker bi taka solucija bila moralno pozitivna in bi na pozitiven način vplivala na bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Kot Vam je znano, sem že dolgo nagovarjal, da bi Združeno države posegle v svoje tradicijonalno politično - spiritualno bogastvo in dale svojim akcijam v mednarodnih zadevah moralni ton; pozdravljam vsak najmanjši namig, pa naj bo še tako oddaljen od možnosti, da se to res razvije. Toda dvomim, da moremo prednjačiti z moralnimi principi s tem, da jih javno razglašamo, medtem pa ko pri izvajanju istih predlagamo nekaj, kar bi nagradilo zločinstvo "Italijo" in kaznovalo njegove žrtve "Jugoslavijo".
Vam in Vašim izvedencem je poznan značaj italijanskega posto-
knja z večino slovenskega ele-
principom in konkretnim predlo- menta v Julijski Krajini tekom
četrt stoletja med prvo in drugo svetovno vojno. Dokumenti v arhivih državnega departmenta o grozotah, ki jih je Italija počenjala v svojem poizkusu, da Slovence in Hrvate v tej pokrajini iztrebi; in dovolite mi strogo poudariti, da se te italijanske smernice niso porodile pod Mussolinijem (ki jih je samo bolj nasilno izvajal), temveč še tedaj, ko je bil "liberalni" Sforza italijanski zunanji minister. V prvi perijodi italijanskega jarma (1918-22) so bile slovanske šole in kulturne, gospodarske in politične ustanove in pokreti v Julijski Krajini likvidirani z izredno terorističnimi metodami.
Ravno nasprotno italijanskim terorističnim smernicam pa kaže jugoslovansko postopanje v coni B tekom trinajstmesečne okupacije ne samo popolno narodnostno toleranco napram italijanskim manjšinjskim elementom, temveč tudi popolno porazdeljenje oblasti med Jugoslovani in Italijoni v v-seh predelih na podlagi sorazmernosti lokalne in pokrajinske številčne moči.
Toda kot sem že omenil — črta so jo predložili ameriški izvedenci, bodisi na podlagi predna-vodil od svojih predstojnikov, ali ne, daje nagrado Italijanom, Jugoslovane pa kaznuje. Italiji daje etnično prednost šest proti eni. Popolnoma ločeno od dejstva, da je Italija bila naša sovražnica, Jugoslavija pa zaveznica — se lahko vprašamo: kje naj človek najde moralnost v taki črti?
Ruski črti nasprotujete, ker računate, da bi pustila pod Jugoslavijo 500,000 Italijanov. Tako računanje je pretirano. Komaj 400,000 bi jih pripadlo na jugoslovansko stran te črte, ki jo je predlagala Sovjetska zveza. To število se more znižati za kakih 50,000, če se sovjetska črta popravi ob Soči južno od Gorice, da ostanejo večinoma italijanska mesta Cormons, Gradišča in Cividale v Italiji.
Tak popravek sovjetske črte bi pustil Jugoslaviji okrog 350,000 ljudi italijanske narodnosti, ki pa so — mimogrede rečeno — resnično poitalijančeni Slovani. Med o-stalimi pa je mnogo nedavnih do-šlecev, ki so bili poslani v Julijsko Krajino, da povečajo italijan-
ski element; lahko se pričakuje, da bodo kot taki tudi odšli. Skoro vsi Italijani prebivajo kot mestni prebivalci v 'otokih', izmed katerih je bila večina umetno, imperialistično zgrajena v sedanjih desetletjih, in ti 'otoki' z italijanskim prebivalstvom — v Reki, ob zapadnem robu Istre, v Gorici — ne morejo biti teritorijalno povezani s svojim lastnim narodom, brez da bi ne padlo pod Italijo veliko število Jugoslovanov. Zdi se, da bi to bila moralna kršitev dolžnosti, ki jo ima eden do svojega zaveznika — razen če bi velika trojica ali četvorica res silila na kaznovanje Jugoslovanov, ker so bili naši zavezniki in ker so pošteno postopali z italijanskim prebivalstvom v coni B — ter na nagraditev Italije za njen delež v vojni osišča proti civilizaciji ter za njen 25-letni proti-slovenski terorizem po Julijski Krajini. Večina italijanskega in poitalijanče-nega prebivalstva, ki bi ga sovjetski predlog dal Jugoslaviji, živi v Trstu. In pravilno je, če se reče, da je tržaško vprašanje hrbenica vsega spora jugoslovanske-itali-janske razmejitve, v kateri je sedaj »globoko zapletena velika četvorica.
Citiral sem Vašo izjavo, da bi Združene države bile pripravljene sprejeti celo francosko črto, ali katerokoli drugo črto, ki je etnična in ne nasprotuje londonskim zaključkom. Za rusko črto pride francozka, ki je v nekaterih ozirih Jugoslaviji najbolj naklonjena. Toda vzlic temu je njena razrešitev vprašanja meja med Jugoslavijo in Italijo malone smešna. Skače sem ter tja po mapi in se vije ter skuša doseči matematično enakost med Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani v Italiji. Ta "francozki" poizkus sloni na avstrijskem ljudskem štetju izza 1910, o natančnosti kojega in pri-kladnosti v teh časih dvomijo jugoslovanski izvedenci. Njihovo mnenje v tem oziru baje tudi privatno podpirajo nekateri ameriški, britanski in francozki eksperti.
Toda če tudi siksaka po ozemlju v namenu, da doseže neko abstraktno etnično izjednačenje, se tudi francozka črta spotakne ob ekonomske faktorje ter se jih izogne na način, ki je škodljiv Jugoslaviji in ki tudi krši etnična načela. Ob obali soverozapadno od Trsta je ozemlje tradicijonalno po prebivalstvu skoro pisto slovensko, toda ker pelja po njem železnica, ki veže Trst in Italijo, so se francozki eksperti pridružili svojim kolegom iz Amerike in Velike Britanije in napravili ozki koridor, ki je širok približno od dveh do pet milj. Z drugimi besedami povedano — francozka linija, katero ste Vi pripravljeni sprejeti kot posledica kompromisa in katera je ob tem koridoru skoro enaka ameriški in britanski črti, bo dopuščala Slovencem v Jugoslaviji stati vrh svojih hribov in gledati čez glave svojih rojakov pod italijansko oblastjo na Jadran. In celo možno je, da bodo odrezani od železnice, ki teče iz Trsta v Gorico in katero so njihovi očetje zgradili svojimi lastnimi rokami. Vse to naj bi bilo za plačilo Slovencem iz Julijske Krajine, ker so 25 let trpeli pod italijanskim terorizmom in žrtvovali kar so imeli za zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Ta kompromisna razrešitev, ki ste jo Vi sugerirali, ni ne etnična niti ne moralna. Če so pošteni etnični oziri moralni, tedaj se mi zdi, da je kršitev istih radi ekonomskih vzrokov, ki so naklonjeni drugemu narodu — nemoralna, zlasti še, ker so Slovenci na podlagi svojega zgodovinskega značaja upravičeni najbolj velikodušnega upoštevanja — narodnostnega in gospodarskega — od strani svojih vojnih zaveznikov.
(Dalje prihodnjič)
žal, ko so samo besede in se ne stori prav nič od strani teh Kristusovih namestnikov, da bi postale dejstvo. Ali je mogoče reči, da se je to upoštevalo vsaj za nekoliko časa v dva tisoč letih? Ako se ni, potem mora biti nekje napaka. Vsekakor izgleda, da se bo moralo nekaj drugega ukreniti, da se izpolni gori omenjeni nauk. To pa se ne bo zgodilo ako se bodo vere trgale med seboj za prvenstvo in z istim tekmovanjem delale razdor med ljudstvom, pač pa se bo moralo ljudstvo bolj poglobiti v drugo smer s svojim razumom in mislijo, če hoče doseči mirno in pravično življenje.
Pred nekaj časom so tukajšnji časopisi prinesli članek ali radio govor, ki ga je govoril sam rimski papež. "Govor", pravi časopis, je bil posebno za Portugalsko državo. V resnici je bil pa namenjen za Italijo, za volitve, ki so se vršile 2. junija t.l. in še posebej je bil namenjen za italijanske žene, da naj volijo samo za tiste politične kandidate kateri garantirajo, da so za Boga in cerkev. Pazijo naj tudi, da ne oddajo svojih glasov tistim, ki samo obljubljajo, da so za krščansko civilizacijo, v resnici istega pa ne garantirajo. Vse to je bilo navodilo "krščanskim demokratom", da nasprotujejo kolikor mogoče "socijalistom in komunistom".
Toraj ali je tukaj tista velika ljubezen do svojega bližnjega, ki jo govori eden največjih kristjanov in uči ljudi na izbiro tistih posameznikov, ki garantirajo samo kristjanstvo, tako "kristjan-stvo", ki bi še nadalje postavilo na krmilo ljudi, da bi še v bodoče zatirali in izkoriščali navadnega človeka, vse drugo je pa treba, da se uniči.
Ako je tukaj tisto razumevanje in ljubezen do bližnjega, potem se še od daleč ne moremo nadejati, da se slovenske pokrajine vrnejo nazaj kamor spadajo pa akoravno se ves katoliški svet zanima zanje in pomaga, da jih narodno združi. Ako se bodemo ravnali po takih naukih bo vzelo še drugih dva tisoč let, ali pa še več, predno in ako sploh pridemo do kake ekonomične spremembe na svetu.
Čudne so danes ideje nekaterih vernikov, še bolj čudno bi pa bilo ako bi dosegli s takimi nauki zadovoljstvo. Priporočljivo bi pa bilo, da se vsak sam za sebe preskrbi z verskimi nauki in idejami, kajti vsak zase najbolj ve kako se mu to izplača. Eno je pa gotovo, kar ne more nikdo zatajiti in to je; da kadar se gre za dobrobit nas samih, da se največ dobrega in koristnega naučimo takrat, kadar skupno delamo naše načrte, brez verskih naukov za naše bodoče življenje.
Do danes ako smo le malo zasledovali intrige naših versko-po-litičnih naukov in bojev, smo lahko prišli do zaključka, da smo mi tisti, ki pomagamo pri prevarah in to v našo škodo. Torej ali ni že čas, da mi sami mislimo in delamo na to, da se naš položaj stopnjema izboljša?
Lahko smo se tudi v zadnjem času prepričali, da je stari pregovor ki pravi; "Gliha vkup štriha", še tudi dobro ohranjen, kadar pride na dnevni red nekaj kar bi pomenilo škodo versko-politični reakciji pri njenih dohodkih, pri ljudstvu pa lepše življenje, višji standart in svoboda. Pri takih prilikah se kaj hitro sporazumejo verski in politični reakcijonarni magnati starega kova, da skupaj teptajo pravice delavskih množic, pri katerem delu jim še prav pridno pomaga tudi del nezavednega ljudstva, ki jim še vedno naseda v svojo lastno škodo in seveda v škodo zavednih množic.
Vse to se lahko vidi iz njihovega časopisja, kjer se piše v enem in istem tonu za pobijanje zahtev ljudskih množic ob vsaki priliki. Dokazov imamo danes dovolj, da lahko vidimo kaj se dela in namerava, ako samo nekoliko opazujemo svetovni vrtinec v katerega smo zašli po vojni. Dokler je trajala vojna je šlo vse gladko, ko so ljudje umirali za domovino. Ko pa je bila vojna končana, se je pa zopet začelo takoj tisto staro zatiranje ljudi, ki so naprednega miššljenja. Ponujajo nam vsake vrste demokracijo, ki prihaja iz reakcijonarnih krogov. Da pa še povečajo vpliv "demokracije" je pa po navadi še "zabelijo" z komunističnim strašilom. V vse te svrhe potrošijo velikanske svote denarja katerega jim ti in jaz plačujeva.
Kaj praviš na to? Ali bova ti in jaz v bodoče še dala znanost in razum v dva tisoč let staro navado?
Zadeva Draže Mihajloviča
Nadaljevanje. . .
Fotostatični odtisi te pogodbe, podpisane od polkovnika Staniši-ča in italijanskega polkovnika G. Boglionija, so reproducirani v poročilu Komisije •> ugotovitev vojr nih zločinov v b i-hrvaškem in italijanskem jeziku. (Dokumenta št. 38-39).	'
Junija 1942 je bil poskušan atentat na nekaj italijanskih oficirjev in italijanska vojaška komanda v Nikšiču je poslala sledeče povelje Narodni (četniški) komandi v Straševini:
"Za reprisalije za včerajšnji po-izkušeni umor italijanskih oficirjev je zapovedano ustreliti 20 komunistov, izmed katerih se nahaja 17 v zaporih nacionalistov. Zahteva se, da zgoraj omenjenih 17 ujetnikov izročite ob 11:30 komandi kraljevih karabinijerov".
Isti dan — 27. junija 1942 — je komanda Narodne četniške vojske poslala nacijonalističnemu vojaškemu sodišču v Nikšič sledeči odred, ki je bil pripisan pod italijanskim ukazom: "V zvezi z zgo-rajšnjim ukazom izročite na razpolago kraljevim karabinijerom v Nikšiču 15 najnevarnejših komunistov, ki jih držite v vaših zaporih."
Posnetek obeh povelj s podpisi italijanskega štabnega majorja Maria Porsiela in četniškega generalnega štabnega kapitana Vladimira Džukiča, je reproducirán v poročilu kot dokument štev. 47.
Popolnejšega sodelovanja ni moglo biti.
Četniki Draže Mihajloviča in poveljniki II Ducejevih divizij v Jugoslaviji niso sodelovali samo v borbi proti njihovemu skupnemu sovražniku — partizanom, temveč so celo imeli družabne zveze in hvalisali eden drugega. Dne 14. oktobra 1942 je poveljnik italijanske divizije "Ferrara" — general Francesco Zani — poslal polkovniku Stanišiču naslednje laskavo pismo:
"Danes zjutraj sem v Brezovni-ku pregledal tretji bataljon edi-nic pod Vašo komando, kateremu načeljuje kapitan šime Mijuško-vič. Izraziti želim svojó živo radost glede vojnega in bojnega vidika teh edinic. Izrazite, prosim, častnikom, podčastnikom in moštvu bataljona moje zadovoljstvo in pohvalo".
Kopija tega pisma v italijanščini s podpisom generala Zanija je vključena v poročilu vojne komisije kot dokument št. 53.
To krasno prijateljstvo so pa tu in tam kvarili spori glede denarne vrednosti službe, ki so jo čet-
J. Sherjak
Vašžan iz Golnika se oglaša
Port Arthur — Ker me dolžnost veže ,da se zopet oglasim in posebno sedaj, ko je v teku zbirna akcija za X-raj aparat, katerega bi poslali kanadski Slovenci kot darilo našim bratom in sestram v Sloveniji.
Pred par meseci smo imeli tukaj delegatinjo društva Rdečega Križa Jugoslavije, Nado Kreiger. Ona se je v lepih in prijaznih besedah zahvalila vsem, kateri so na kakršen način pomagali narodom Jugoslavije. Kar čudno se ji je zdelo, ko se je začela zbirka v dvorani. Po 50 dolarjev so prispevali nekateri in se je kaj hitro zbrala vsota $2,600.
Kakor drugod je pa tudi tukaj nekaj takih, ki še trpe velik strah kadar se napove koletko v dvorani. Takih se seveda niso odzvali, kakor je pravilno omenila tovari-šica Slak iz Timminsa, če tudi bi ne bilo kolekte, ne pridejo zraven.
Golnik v Sloveniji, to je moj rojstni kraj. Tam ni samo ena, ampak je šest bolnišnic, dve bolnišnici sta zgrajeni prav na našem domačem vrtu, kakor mi pišejo od doma. Medtem dr. Naubau-erja poznam osebno, bil je tako-rekoč moj sosed v stari domovini.
Toraj me dolžnost veže, da prispevam za X-raj aparat, katerega se namesti v omenjene bolnišnice, to je mojo rojstno vas. Apeliram tudi na vse ostale Slovence, da prispevajo več kot deset dolarjev, da bomo zbrali potrebno vsoto še pred 15. septembrom. Ako se vsi dobro zavzememo za uspeh kampanje in prispevamo kar več mogoče, nam ne bo težko zbrati o-menjeno vsoto. Kadar jo pa zberemo, tedaj bomo kupili omenjeni aparat in ga odposlali našim bratom in sestram v Slovenijo, da si pomagajo z njim pri narodnem zdravju.
Rojak; — rojakinja! Prispevaj v to plemenito svrho, ter z tem izkaži ljubezen napram svojemu narodu.
Frank Mali.
niki Draže Mihajloviča vršili za Italijane. Dne 8. marca 1943 je Narodna vojska Črne gore predložila za izplačitev podroben račun za 2,049,645 lir — po 15 lir od vsakega vojaka za vsak dan borbe proti partizanom — za dobo med 7. aprilom in 7. junijem 1942. Italijani so izplačitev odklonili in račun vrnili z naslednjo pripombo (Dokument št. 55): "To vprašanje se lahko obnovi, ko bodo komunisti premagani."
Marca meseca 1943 so morali poveljniki Mihajlovičevih četnikov uvideti, da bo Sovjetska zveza vzdržala nemški naval, in celo polkovnik Bajo Stanišič je postal ves zmešan. Da ga pomiri in spravi v ravnotežje, mu je Mihajlovič pisal 9. marca 1943 naslednje pismo (Dokument štev. 66):
"Dragi moj Bajo: Prejel sem Tvoje pismo z dne 5. marca. Gospoda Kontič in Jovičevič sta mi pojasnila Tvoj položaj in položaj Tvojih čet. Zelo me veseli, da se je narod odzval stoodstotno Tvojemu prvemu pozivu (k orožji}).
Zagotovljen bodi, da imam najprej v mislih blagostanje naroda. Niti najmanj se ne bojim, da bomo storili kaj lahkomiselnega, toda pri vsakem našem dejanju moramo biti trdni in odločni. Prav dobro poznamo vse naše sovražnike in vemo natančno, kako dolgo in na kak način lahko odlašamo. (Boriti se proti Nemcem in Italijanom? Op. prev).
Potom Branka vodim vso akcijo jaz. Nobenega koraka se ne stori brez moje odobritve. Branko me informira o vsaki še tako drobni malenkosti. Vsa njegova priporočila so pretehtana, popravljena in odobrena. Pri tem se držimo naslednjih principov: Delamo le zase in za nobenega drugega ne; brigamo se le za interese naroda in bodoč. Jugoslavije: da dosežemo naš cilj, izrabljamo enega sovražnika proti drugemu, kot delajo brez izjeme vsi naši sovražniki; da uspemo z najmanjšimi žrtvami, toda če treba, da plačamo najvišjo ceno za našo splošno stvar; rešiti ljudstvo, da mu ni treba brez potrebe bit izpostavljen (nevarnosti) v njegovih hišah. Na vse to je treba računati. Mislim, da se strinjaš z mano pri vseh teh točkah.
Sprejmi tovariške in bratske pozdrave. Tvoj —
Čika Džoka.
P. S. — Gospoda Kontič in Jo-vičič Ti bosta izročila ustmeno poročilo.
Izmed listin v debelem poročilu komisije za ugotovitev vojnih zločinov morda ravno to pismo razodene največ. — Lastnoročno in s podpisom Čika Džoka, njegov najbolj priljubljen primek, je Draža Mihajlovič zapisal, da ni samo odobraval, temveč tudi osebno vodil Narodne-četniške operacije proti partizanom in v podporo nemškim, italijanskim in ustaškim vojaškim silam. Ta dokument tudi dokazuje njegovo izredno domišljavost, brezbrižnost in budalost. "Da dosežemo svoj cilj", pravi, "izrabljamo enega sovražnika proti drugemu". Faktično pa se je boril le proti partizanom.
Še drugi Mihajlovičev bližnji sodelovec je bil general Blažo M. Džukanovič. Bil je glavni poveljnik Narodnih četniških čet v Črni gori. Njegov glavni stan je bil v Cetinju, kjer je bil tudi sedež italijanskega guvernerja za Črno goro. Dne 27. marca 1943 je general Džukanovič izdal povelje št. 97, ki se v odstavkih glasi takole: (Dalje prihodnjič)
Vancouver, B, G.
Mestni Svet kanadskih južnih Slovanov priredi veliki piknik, ki se bo vršil v nedeljo dne 7 julija. Čisti dobiček piknika je namenjen za pomoč podhranjenim otrokom in vojnim sirotam v starem kraju.
Za boljši uspeh piknika, odbor priporoča vsem tukajšnim izseljencem, da si rezervirajo ta dan, kot dan, da se zberemo vsi skupaj in pomagamo v skupnih močeh za boljši uspeh.
Vrši se pa tudi tekmovanje med našimi dekleti, ki tekmujejo za prvo mesto. Slovenci so si izbrali marljivo in korajžno Danico Ma-lenšek, Hrvati pa kar dve in sicer Mery šarič in Andjelka Polič, naši sobratje Srbi pa Melevo Bogdano-vič. Tekmuje torej petero naših deklet — petero marljivih zbiralk — petero Udarnic! Pomagajmo jim kadar nas obiščejo z zbiralnimi polarni! Dajmo jim priznanje tudi z tem, da prispevamo vsak po svoji moči v njihovo, a obenem skupno korist.
Odbor.
Tako smo proslavili peto obletnico ustanovitve O.F.
{Iz 2 strani)
raj in povsod branilo pridobitve Osvobodilne fronte.
V MISLINJI
Z navdušenjem smo praznovali peto obletnico Osvobodilne fronte. Naš kraj je bil od okupatorja zelo trpinčen in je dal že v letu 1942. prve talce. Iz našega kraja je vz-raslo častno število prvih partizanov, borcev I. Pohorske brigade. Tudi sedaj v miru smo ostali zvesti Osvobodilni fronti in slovesno proslavili njen praznik. Vse je bilo na delu v pripravah, mladinke so na kolesih hitele sem in tja, da urede, kar je potrebno. Staro in mlado se je zbralo zvečer k po-vorki in zagorelo je nešteto bakel. Sprevod je krenil na grič, kjer je mladina pripravila kresove. Ljudje so se navdušili ob govorih o Osvobodilni fronti, junaštvu naših partizanov, posebno Pohorske brigade. — K lepo uspeli proslavi je pripomogla tudi naša vojska. Na tej proslavi je naše ljudstvo izrazilo trdno voljo še bolj delati ta obnovo, da se bo naša domovina, Titova Jugoslavija, vedno bolj krepila.
V .SLOVENSKIH KONJICAH
Že v petek dopoldne je deset gojencev pedagoškega tečaja sprejelo iz rok mariborske mladine poslanico za maršala Tita ter jo v Celju predala novim tovarišem. — Zvečer so se množice delavcev, kmetov, delovne inteligence, mladine in vojske združile v veličastno povorko z baklado. Po povorki se je razvilo ljudsko rajanje. Na praznik, 27. aprila, so sindikati priredili v tvornici "Alfa" akademijo, na kar je bila fizkulturna prireditev. Na trgu pred cerkvijo je bilo slavnostno zborovanje, kjer so se zbrale okrog govornikov velike množice ljudi. Z navdušenimi ovacijami je ljudstvo sprejelo pozdravni brzojavki IOOF in predsedniku vlade LRS Borisu Kidriču. Program se je nadaljeval popoldne na igrišču, kjer so nastopili fizkulturniki. Zvečer smo se spet zbrali v mladinskem domu na sve- i čanostni akadamiji, ki je dokazala visoko zavest konjiškega prebivalstva. V nedeljo 28. aprila smo obiskali bivše partizanske bolnišnice, kurirske stanice in grobove padlih partizanov. Gojenci pedagoškega tečaja so za to priliko iz-dedali 12 umetniških diplom, ki so bile izročene v znak hvaležnosti in priznanja požrtvovalnosti v narodno osvobodilni borbi sledečim vasem: Sv. Kunigundi, čreš-njicam, Tolstem vrhu in Skomar-ju.
V ŽIRIH
Ne bomo pretiravali, če bomo rekli, da je bila naša proslava obletnice OF veličastna. Prelep je bil pogled v petek zvečer na okoliške hribe, kjer so hkrati zažareli vsi kresovi Ljudstvo je rajalo ob kresovih, in radostna pesem je od mevala po vsej dolini. Ta zgodovinski praznik je pomenil za naš Žirovce praznik zadovoljstva nad sadovi, ki jih je rodila Osvobodilna fronta, naša borba. Mnogo smo že doživeli narodnih praznikov, toda take sporoščenosti, zadovoljstva in navdušenja še nikoli nismo doživeli, tako se ni ljudstvo še nikoli strnilo, kot se je strnilo ta dan. Po budnici, 27. aprila se je začel štafetni tek, ki je ponesel pozdrave Izvršnemu odboru OF v Ljubljano in zahvalo naši vojski, saj so bile Žiri prve osvobojene na Gorenjskem, že leta 1943. V povorki je šlo okrog 1500 ljudi. Kaj to pomeni za tako majhen kraj, ve tisti, ki pozna podeželske razmere. Pestra je bila slika: konjenica, kolesarji, narodne noše. Pred cerkvijo so bili govori, pozdravil nas je tudi zastopnik vojske. Zvečer smo imeli v kulturnem domu svečano akadamijo.
Pismo prijatelju v tujini
(Nadaljevanje in konec)
KRESOVI V GRINTOVCIH
Vsa meja je žarela. Na stotine kresov je gorelo za obletnico 0-svobodilne fronte tudi na najvišjih gorskih vrhovih: na Triglav, na Rjavini, na Karavankah in Grintovich. Skupina planincev je prižgala kresove na Brani in Planjavi. Na Kamniškem in hi Kokr-skem sedlu so se zbrale nove skupine, čeprav so gore še v snegu. Prišli so, da proslavijo praznik v gorah, ki so bile v letih borb zavetje partizanskim odredom, njihovim bolnicam in tehniki in kamor je redkokdaj prodrla okupatorjeva noga. Kresove na vrhovih gora so videli naši ljudje v Podju-ni na Koroškem in kakor v od-zdrav so zagoreli kresovi na gričih okrog Velikovca, na Obirju in po gorah v Rožu. številne rakete so kakor padajoče zvezde ožarjale zaledenela pobočja; videli so jih naši bratje na Koroškem in veseli so bili tega pozdrava. Za vsiljenimi mejniki naši Slovenci mislijo na nas in težko čakajo dne, ko nam bodo segli v roke in takrat med nami ne bo več pregrad.
PAKA PRI VELENJU
Vse tukajšnje organizacije so skupno proslavile 27 april v dvorani "Ljudske prosvete". Ljudstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in pozorno sledilo programu, ki je bil lepo izbran za to proslavo. Slišali smo zgodovino Osvobodilne fronte, o njenem delu in njenih uspehih. Navdušile so nas partizanske pesmi in v eno-dejankah smo v duhu gledali minulo partizansko življenje. Po končani proslavi je bila velika povor-ka z baklado. Ljudstvo je navdušeno pelo partizanske pesmi. Po-vorka se je ustavila na pokopališču pred spomenikom vojnih žrtev, kjer je počastila njihov spomin.
PAKA PR VELENJU
Tudi naša vasica je storila vse za proslavo obletnice ustanovitve OF. Na predvečer smo organizirali 5 kresov, postavili mlaj in slavolok na Selih. Na dan obletnice 27. aprila smo se udeležili proslave v Velenju.
Za nedeljo 28. aprila smo organizirali skupno s šaleškim ljudskim odborom izlet na Kozjak po poti XIV. divizije. Spotoma smo obiskali 12 grobov padlih borcev ter jih okrasili z venci. Počastili smo tudi spomin treh borcev in talke, ki počivajo na pokopališču lia Kozjaku. Revnim otrokom in slabotnim ljudem smo razdelili pecivo. Sklenili smo, da bomo maja prekopali 3 nepoznane borce, ki so pokopani na področju našega KLO, in jih prenesli na župnijsko pokopališče.
V RADENCI NA KAPELI
Na Kapeli in na sosednijh vrhovih so zažareli kresovi, v Radencih pa je bila bakljada. Drugo jutro je bilo v zdraviliški kavarni manifestacijsko zborovanje vseh organizacij, da počaste veliki narodni praznik. Po slavnostnem govoru so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin vojnih žrtev tov. Kerenčiča in Jurkoviča. Na skrbno pripravljenem sporedu so poleg mladinskega pevskega zbora nastopili še' pionirji radenske in kapeljske šole. Prisrčno slovesnost smo zaključili z narodno himno in poslali pozdravne reso lucije Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte.
V	GROBELNEM
Dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte smo pri nas prav svečano proslavili. Zbrali smo se v okusno okrašenem lokalu, kjer so nam govorniki opisali slavno pot Osvobodilne fronte. Prepevali smo partizanske pesmi. Velika udeležba ljudi je pokazala pravo zavest ljudstva, ki se je pokazalo tudi pri nabiralni akciji za primorski in koroški tiskovni sklad, za kar se je zbrala lepa vsota.
V HAJDINI
Na obletnico OF smo v povorki šli na pokopališče, kjer so grobovi padlih borcev in talcev. Zvečer smo priredili svečano .akademijo z bogatim sporedom. Odrezali so se zlasti naši pevci in harmonikarji. Udeleženci akademije so neprestano vzklikali našemu dragemu maršalu Titu, Osvobodilni fronti, Primorski in Trstu. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko so bile predlagane pozdravne resolucije maršalu Titu, IOOF v Ljubljani, podpredsedniku Zvezne vlade Kardelju. V resolucijah je izražena zahteva, da se Primorska s Trstom čimprej priključi naši domovini.
V	GUšTANJU
Kot uvod v proslavo pete obletnice OF smo pripravili kresove,
Z novoletnim pozivom nas je naš tov. Tito pozval, naj zastavimo vse naše sile in moči za dvig produkcije. Temu pozivu se je odzvala vsa Jugoslavija. Mesec februar smo uporabili za predpriprave, ves marec do avgusta pa tekmuje vsak Jugoslovan, da bo čimveč in čimbolj produciral. Kmetje iste vasi tekmujejo, kdo si bo prej preskrbel semena, kdo bo prej na-vozil gnoja na njivo, kdo bo prej izoral zemljo, jo bolj natančno obdelal, jo kakovostno obdelal. Obrtnik tekmuje, kako bo bolj zadovoljil svoje klijentelo. Tovarnarji iste stroke tekmujejo, za čimprej-šne renoviranje podrtih poslopij, čimprejšno nabavo strojev, surovin, strokovno izvežbanost osobja. Železnice tekmujejo kako bodo s čim manj vagoni — plansko prevažanje — prepeljale čimveč tovora (popolno izrabi jen je tovorne teže), kako se bo odpošiljanje pošiljk vršilo čimbolj ekspeditivno. Železniške delavnice tekmujejo med seboj, katera bo popravila več prevoznih sredstev in bolje, mladinske grupe tekmujejo s grupami starejših profasijonistov. Komisija za odkup in nabavo raznega materijala tekmujejo med seboj, katera bo več nabrala. Pisarne tekmujejo, katera bo v prostem času napravila več predmetov, ki bodo prišli v dobrobit skupnosti. Dajalci krvi tekmujejo, kdo bo več krvi dal za naše ranjence in bolnike, z eno besedo: vse tekmuje, vsi imamo dela dovolj in čez glavo. Ko bo prišel prvi maj, naš praznik proletarijata, bo to res naš praznik, praznik vsakega dobro-mislečega Jugoslovana, praznik dela, časti in oblasti. Tedaj bomo polagali obračun, ne bojimo se ga. To nam bo pa vlilo še novega poguma, novih moči, da bomo sedanje, v tekmovanju dosežene rezultate tudi obdržali na tej višini in jih v bodočnosti še povišali, kar nam bo omogočil še večji dotek potrebnega materijala in surovin.
Kakšno Je pri nas družabno življenje? Razlika med "gospodo" in fizičnem delavcem bo kmalu izginila. Za nas je vsak človek le tovariš in tovarišica in to pri delu kot pri jelu. Industrijski delavt in nameščenec dela roko v roki • kmetom in našo ljudsko armado. Kjer se v to ljudje še niso vživeli, se bodo kmalu. Ves prosti čas nam vzamejo predavanja, sestanki, krožki, poučavanja, izobraževanja. Ves naš narod se mora glede izobrazbe dvigniti na v tako višino, da bo svetel zgled vsem ostalim. Dokazali bomo, da smo sicer majhen narodič, a da smo narod neizčrpnih energij, narod, ki hoče sam iz sebe napraviti iz naroda tlača-nov, narod kulturno visoko stoječih Slovencev, narod človeka, ki bo pravilno razumel poslanstvo, ki mu ga je določila zgodovina, kraj, čas in okolščine.
Posledice štiriletne osvobodilne borbe so strahotne. Vse pa bomo uredili, uredili bolje, kot je bilo prej, izgradili prej kot marsikak drug večji narod \ Evropi in izven Evrope. Jugoslovanski narod niso bili samo baklonosci v borbi za svojo svobodo, oni bodo tudi baklonosci v izboljšanju svojega
položaja v mirni dobi. Brezposelnosti pri nas ne bomo poznali, beseda "štrajk" za nas ne obstoja. Obe besedi se bosta pri nas našli le še v slovarjih. Brazposleni in štrajkujoči naj bodo drugi.
Jugoslavija se prebuja, procvita. Inozemstvo nas je obdalo z nepro-dornim zidom. Oni izbranci pa, ki jim je to omogočeno, nas gledajo, nas opazujejo, kritizirajo, grajajo. Mi se za vse to ne brigamo, ker vemo samo eno: Kmalu bo prišel čas, ko nas bo svet občudoval. Hočemo, da bo Jugoslavija postala država, ki je ne bodo poznali le naši neposrednji sosedje, mi hočemo, da nas bodo poznali tudi daljni narodi. Naše ideje bodo preskočile plot, ki je sedaj postavljen okrog nas in tedaj šele se bo izvedelo čisto, nepotvorjeno resnico o vsem, kar se sedaj pri nas dogaja, ko se tlačan preraja v
svobodnjaka, v vsakem oziru, vedno pa na revolucijaren in udarniški način.
Vse naše življenje in izživljanje se vrši in dogaja v znaku našega simbola svobode in prostosti — zvezde petokrake, srpa in kladiva. Barva krvi in ljubezni, postavljeni nepremakljivi cilji, premočrtna pota, obilje in trdota.
Naša svoboda je predrago plačana, da bi komu mogli dovoliti, da bi še barantal za naše pridobitve tekom krvave osvobodilne borbe; najboljši sinovi in hčere naših narodov so nam v zadnjih izdih-Ijajih šepetali njihovo poslednjo voljo: "Mi umiramo s puško v roki, vi pa umirajte z uma bistrim mečem!
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU1
KONEC
Narodnostna struktura Julijske Krajine
Caiti
»/«i
Iz francoščine prevedla K. N.
NADALJEVANJE IN KONEC
Značilne so bile razmere tudi v Postojni, v tržaški pokrajini. L. 1931 je bilo v Postojni dve tretjini prebivalcev iz stare Italije. Največ je bilo vojakov; statistika navaja število 1171. še značilnejša je morala biti slika v naslednjih letih, ko je prišlo do zloma fašizma, so vsi ti priseljenci izginili iz Postojne.
V Goriški pokrajini je bilo 27.697 priseljencev iz stare Italije, in sicer; 19.959 moških in le 7738 žensk. V sami Gorici je živelo 13.184 priseljencev ali 27% vsega prebivalstva, še večji odstotek priseljencev je imela Gradiška, namreč 37%. V obeh primerih gre predvsem za vojake, ki jih je bilo v Gorici 4.789, v Gradiški pa 1071. Sprememba v strukturi prebival-
na kakor v Postojni. Izmed 10.625 prebivalcev leta 1931, jih je bilo rojenih v domači občini 79% 9.4% v Julijski Krajini in 8.4% v stari Italiji. Polovica teh priseljencev je odpadla na vojake. Za ostale slovenske občine z večjimi vojaškimi posadkami nimamo potrebnih podatkov, to je pa postalo po kapitulaciji Italije brez pomena.
V puljski pokrajini je bilo leta 1931, 23. 646 priseljencev iz stare Italije, in sicer; 19.313 moških in 2.796 žensk. V Pulju je bila skoraj tretjina prebivalcev iz starih po-krajih Italije, na Reki pa skoraj petina. Največ priseljencev je odpadlo na vojake, ?n sicer v Pulju skoraj tri četrtine, na Reki pa dve tretjini. To velja tudi za Koper, Pazin in Poreč, nedvomno pa tudi za Ilirsko Bistrico, čeprav zanjo
stva se je pokazala tudi v Idriji, nimamo uradnih podatkov, čeprav tam ni bila tako pomemb- |	(Iz knjige "Oko Trsta")
DELEGACIJA RDEČEGA KRIŽA JUGOSLAVIJE SE POSLAVLJA
ST. CATHARINES
Naznanja se članstvu podružnice Zveze Kanadskih Slovencev, da se vrši redna seja v nedeljo dne 30 junija, ob 2 uri popoldne pri dobro znanem rojaku Tonetu Pe-čavar-ju.
(Iz 1 strani) bi bilo nobene škode. Vsekakor se mi zdi, da bi morali prav temu v-prašanju posvečati čimveč pažnje, in začeti s to izmejavo če ne prej, pa ko bodo najhujše haloge pomožne akcije rešene.
Odhajamo polni lepih utisov, polni prijetnih spominov, vsak od nas pa bo tukaj pustil košček svojega srca in bo vsakega svidenja z Vami vedno iskreno vesel.
Radi bi vsem prijateljem širom ZDA in Kanade pisali posebej, še rajši bi vsakemu stiskali roko za slovo. Ker pa tega ne moremo, se hočemo prav prisrčno zahvaliti v-sem, predvsem Ameriškemu odboru za pomoč Jugoslaviji in predsednikom in odbornikom naših velikih amerikansko - jugoslovanskih organizacij ter odborov, ki so prevzeli težko in zamudno nalogo, da so naši delegaciji pripravljali teren za delo. Zahvalili bi se radi v-sem pevskim in tamburaškim zborom in poedinim umetnikom za izredni užitek, ki so ga nam nu-
TIMMINS, ONT.
Ker se bo razpravljalo o okrož-rakete in bakljado z godbo. Naš nem pikniku, ki ga prirede vse
trg je bil tako lepo okrašen, da že dolgo ne tako. Vsi so tekmovali, kdo bo več storil za čim lepšo počastitev tega zgodovinskega dne. Sodelovale so prav vse organizacije, med ljudstvom je bilo živahno vrvenje. Budnica nam je naznanila 27. april; mlado in staro se je zbiralo na trgu, Članom OF so bile svečano razdeljene izkaznice. Popoldne so nam pionirji z izbranim programom pripravili lep užitek. Glavna slovesnost pa je bila pri nas zvečer. Izbran muzikaličen program s sodelovanjem kovinarske godbe in drugih godbenikov ter obeh pevskih zborov in gimnazije je izredno zadovoljil udeležence slavnosti. Ko smo se zvečer vračali navdušeni od proslave domov, nam je nad jeklarniško tovarno svetila peterokraka zvezda, kot simbolični kažipot v bodočnost. V nedeljo je bil organiziran izlet v partizansko ozemlje Urške gore. Namen tega izleta je bil, da se razkažejo mesta, ki so služila našim partizanom kot izhodišče .za operacije proti okupatorju. Da bi nas slišali naši bratje na Koroškem, s kakšno vero v srcu smo zapeli: "N, mav čez izaro"! Lažje bi jim bilo čakati na tisti dan, ko bodo našli pot v svojo domovino.
podružnice Zveze Kanadskih Slovencev v Južnem Ontario, dne 11 avgusta, na zelo lepem in za dobro razvedrilo prostoru, Port Wheller-ju, je važno da se člani in članice udeleže seje.
Seji bodo prisostvovali delegati drugih podružnic Zveze, da se naredi čimbolj lepši program, ki bo gotovo interesiral vsakegar, ka dar ga objavimo.
Odbor
TORONTO, ONT.
Ker se je zadnja slika pokvarila se naprošajo vsi člani odseka Z. K. S., da za gotovo pridejo v soboto 29. junija v "Daylight Studio", na 312 Queen St. S. (Blizu Parliament St.), točno ob 8.30 zvečer.
Prosi se, da ste točni, ker bo slikanje vzelo samo par minut in potem bo šel vsaki lahko po svojih opravkih. Pridite za gotovo in kateri imate družine, jih vzemite s seboj na slikanje.
Ne opustite prilike, da ne bi bili na sliki ker bo> to eden krasen spomin.
Tajnik odseka Z. K. S.
Delavska progresivna stranka priredi piknik dne 1 julija na Finsko-Ukrajinskem prostoru — Mattagami River —
Na pikniku bo kot navadno zabave in razvedrila dovolj za vse. Zato pridite v čim večjem številu vsi, ki ljubite zabavo, razvedrilo in napredek.
Za dobro postrežbo skrbi: Odbor.
ST. CATHARINES
V	nedeljo dne 30 junija odsek "Novo mesto" št. 12 VPZ. Bled priredi piknik pri rojaku Josip Pe-ček, na 8 cesti No. 8. Highway.
V	slučaju slabega vremena se vrši piknik naslednji dan, to je dne 1 julija.
Ker je čisti dobiček namenjen v sklad mladinske bolnice, so vabljeni vsi rojaki, da se gotovo udeleže piknika,
Vabni odbor
Toronto, Ont.
dili z domačo pesmijo v tuji deželi.
Prisrčna hvala vsem še enkrat in vsakemu posebej za Vaše delo v okviru pomožne akcije, ki daje čimdalje boljše uspehe.
Obenem pa Vas prosimo, da bodite tolmači naše hvaležnosti tudi v krogih Vaših nejugoslovanskih sodržavljanov, ki jih ne moremo doseči. Recite jim, kako zelo cenimo njihovo razumevanje in njihovo pomoč; recite jim, da hočemo vedno delati in govoriti za čim-tesnejše zveze, čim iskrenejšo prijateljstvo med obema deželama in narodima.
In h koncu, dragi rojaki: Jugoslavija je zmagala nad voljo ne-prijatelja, ki jo je hotel uničiti, samo s tem, da je združila vse narodne sile v en velikanski po-kret, Jugoslavija bo zmagala v borbi za obnovo in izgraditev nove države samo za to, ker je ze-dinjena, zato ker bratstvo in edin-stvo za nas niso samo prazne besede, temveč živa volja vseh narodov naše države, vseh poštenih Srbov, Hrvatov, Slovencev in Makedoncev. Dajte, da bo ta duh bratstva preveval vse Amerikance Kanadčane jugoslovanskega porekla. V edinstvu je moč!
še enkrat prijatelji, hvala in veliko sreče vsem in vsakomur in — na svidenje v Jugoslaviji.
Delegacija Društva Rdečega Križa Jugoslavije:	I
Dr. Robert Neubauer Nada Kraigher Gojko Ratkovič
Seja izvršnega odbora mestnega Sveta kanadskih južnih Slovanov se vrši v ponedeljek dne 1 julija ob 8 uri zvečer, v prostorih Bol-garsko-mecedonski dvorani na 386 Ontario St.
Pozivajo se vsi odborniki, da se gotovo udeleže te seje.
Tajnik
Mačekova "pasivnost"
Obtoženi izdajalec Mihajlovič, je priznal na zasliševanju, da je v začetku 1945 leta stopil v stik z hrvaškim izdajalcem Mačekom, zločincem Paveličem in nadškofom Stepincem, katere je prosil za pomoč v borbi proti narodno osvobodilnemu gibanju. Medtem zanika, da so pisma, ki jih je sodnik prečital v njegovi navzočnosti na sodišču, njegova, toda ko so mu ista pisma pokazana, je priznal, da je podpis njegov.
To je torej tista "pasivnost" Mačeka, njegova "zvestoba" hrvatskemu narodu, ki jasno kaže, da je bil v neposredni vezi z izdajalci narodov Jugoslavije, da si so medseboj delili zločine, dajali navodila za izvršitev takih zločinov nad somišljeniki in aktivisti narodno osvobodilnega gibanja.
Na sodišču je dokazano tudi, da je Mihajlovič dobival mesečno 100 milijonov dinarjev, 10.000 pušk in veliko zalogo municije. Denar in orožje mu je pošiljal Nedič.
Bolje bo počakati do vrnitve. To zapeto meščansko dekle naj se vendar že priuči pokorščine in reda! Sicer pa. . . življenje tudi tako teče dalje. Zdajle pač ni imel dovolj poguma, vse pričeti iznova.
Tudi v zakonih, kjer se zakonca še tako dobro razumeta, je včasih prijetno, če se za nekaj časa ločita. Na takšnih zakonskih počitnicah oba pozabita na mučne prepirčke, ki nastanejo tako radi med ljudmi, predolgo živečimi drug ob 'drugem. In ko se naposled mož in žena po takšnem "dopustu" srečata, se zdita kar prerojena.
Ali ne primerjajo pesniki ljubezen s plamenom in odsotnost z vetrom ? Veter šibek plamen ugasne, mogočnega pa še bolj razplamti. . .
Če pa tudi ta ločitev ne bo pomagala in razčistila njunega zamotanega razmerja, potlej se bo odločil za tisto, kar mu je bilo še pred nekaj meseci tako tuje in neverjetno: vrnil bo svoji mladi ženi svobodo; ločil se bo od nje.
Da, ločil se bo! V tem trenutku se mu je zdel celo ta izhod boljši od misli, da bi morala spet životariti drug ob drugem in se trpinčiti v sumničenji in očitki.
Vse te misli so irojile po glavi mlademu možu, ko je stopil iz dvigala.
Zgoraj, v petem nadstropju je čakala njegova mlada žena, da se bo vrnil.
Pogledal je na uro.
Prepozno.
Ni je mogel več videti, sicer bi zamudil vlak. Vzdih-nil je, dvignil kovčeg in hitro in odločno stopil na cesto.
XLII
Ko je Onana spoznala, da se Miguel ne bo vrnil, in da je res ostala sama, je pričela tiho, obupano ihteti. Moževi strupeni očitki so ji šli do živega in solze, ki so ji začele polzeti po bledih licih, ji niso bile ne v tolažbo, ne v olajšanje.
Najprej se je zdela sama sebi uboga žrtev moževega samoljublja. Ta Miguel, navidez vljuden in takten, je bil v resnici neotesan in sebičen! In kako hladno se je poslovil od nje! Oh, vse eno bi bilo, če ji ne bi bil povedal, da je ne ljubi; sama je to že zdavnaj čutila. Ali nista vse od tiste noči, ko se je tako upirala njegovi ljubezni, živela dinug ob drugem kakor tujca? Zdaj ni bil nikoli več preveč ljubezniv; bodisi da sta se pozno zvečer vrnila domov, bodisi da je bilo zgodaj zjutraj ,nikoli več ni prestopil čez prag njene spalnice. . .
Zdaj ko ga je bolje poznala, se ni več tako branila njegove ljubezni kakor prvi dan! če bi le še hotel biti ljubezniv z njo. . . Gospodu se pa menda bolj pripravno zdi, če se ne zanima več za svojo mlado ženo. Morda čaka, da bo ona otajala led! No, to bo še dolgo čakal! In kako ji je bil pravkar besno dejal:
"Ne ljubim vas!"
Kajpak, tudi ona ga ne ljubi. Ali pa ne trdi tega samo iz sramežljivosti mlade žene, ki ne sme pokazati moškemu svoje ljubezni, čeprav je ta moški njen mož? Ravnala je morda tako iz samoljublja ali pa iz trmoglavosti, posebno zato, ker je bil tako predrzen, da je prebral njeno pismo, ne da bi mu bilo mar njenih ugovorov. To njegovo dejanje ga je pač pokazalo v pravi luči!
Zakonski mož! Mož, ki si ga ni bila sama izbrala, mož, ki ga je morala sprejeti, ker ji je rešil življenje! Da, zanjo pomeni Miguel samo to in ničesan več! Oh, zdaj mora s svojo kožo poplačati muke, ki jih ji je prizadejal tisto prvo noč. . .
Sicer pa, ali je sploh bil tako viteški ? če bi bil pravi vitez, bi se bil mirno dal ubiti in bi hkrati svoji ženi dejal: "Madame, prosti ste!"	,
On pa? Bil je celo tako domišljav, da je ob koncu vojne pričakoval, da se bo ona« prva zanimala zanj, da se bo vznemirjala zaradi njegove usode, da ga bo poiskala in mu dejala, kako težko ga že pričakuje!
Le kakšen zlomek jo je tisti dan napotil, da je odšla na konzulat? Kako mirno je dotlej živela doma! In zdaj jo ta zoprni Moreno zopet pošilja. Kako porogljivo ji je dejal, da jo bodo starši kljub presenečenju veselo sprejeli! Uh, zelo predrzen je ta možak!
Denimo, da bi se za zmerom vrnila domov. Ali bi spet prišel ponjo? Ali je pa po teh nekaj mesecih skupnega življenja naposled le spoznal, da med njima nikoli ne bo pravega sožitja?
Da, tako bo storila! odpotovala bo k svojim staršem! Skušala bo živeti tako, kakor je živela kod dekle. In nikoli, nikoli več se ne bo vrnila k temu grdaVšu! če jo bo želel videti, bo že prišel ponjo. Keit jo je pa sam poslal domov, upa, da se bo to pot pošteno premislil, preden bo potrkal na vrata njenega očeta. . .
Ob tej misli je pričela še bolj krčevito ihteti. še nikoli se ni počutila tako osamljeno, še nikoli tako zapuščeno kakor to sončno popoldne. Koketno stanovanjce se ji je zazdelo zoprno in dolgočasno ob zavesti, da se njen mož še ne bo tako kmalu vrnil vanj.
"Oh, kako bedasto je, da se tako žalostim zaradi človeka, ki me ne ljubi in ki ga tudi sama ne ljubim V
In vendar je tako malo terjala od njega! V pismu ki ga je pisala materi, niso bile samo laži, bila je tudi trohica resnice. Mala ženica je bila kar srečna, če je njen mož pohvalil kakšno jed, češ da jo je dobro pripravila. In tako rada je ob njegovi strani hodila na večerne sprehode po Parizu. . . In v gledališču je bil Miguel zmerom tako vljuden, tako pozoren. Kadar je opoldne ali zvečer prišel domov in sedel za mizo, se je kar veselila na pome-nek z njim. Ali ni dokaz, da mu je tudi ona dobra tovarišica, še ji je dejal:
"To pot je zrezek izvrsten! Prepričan sem, 'da ste ga vi spekli, mala ženica!"
(Nadaljevanje prihodnjič)
UTEMELJITELJI OTROČJE BOLNICE VIJEČA V LICI
IMENA DAROVALCEV DO MESECA APRILA I946
ZA DJEČJU BOLNIGU VIJEČA KANADSKIH JUŽNIH SLAVENA, KOJA ČE BITI PODIGNUTA U GOSPIČU, LIKA, SAKUPUENO JE DO DANAS $90.000. DO SADA JE DATO CRVENOM KRIŽU JUGOSLAVIJE $86.500,00 ČEGA $51.500 ZA BOLNIŠKI NAMJEŠTAJ, $35.000 ZA ZGRADU. 0V0 SU IMENA ONIH, K0JISU D0PRINJELI TU SV0TU:
- IZ PROVINGIJE BRITISH COLUMBIA -
VANCOUVER
Po $200.00 Hrvatski Prosvjetni Dom;
Po $105.00 Vicenco Rudič;
Po $100.00 Jovan čudič, Mihovil Grbac, Odsjek H. B. Z. 787.
Po $75.00 Martin Stipac;
Po $64.67: Mate Volarič.
Po $60.00 Nikola i Brnarda Lov-ric (čoban);
Po $50.13 Mi jo Milic;
Po $50.00 Obitelj Anton Anzu-lovič, Stipe Tomljenovič, Ivan Oreškovič, Tony Borgin, Jure Ba-čič, Mile Bjegovič, Ivan Lukarič, Sreto Jakovjevič, Nikola Bronzo-vič, Marko Butkovič, Dmitar Nje-govan, Marko Donjerkovič, Blaž Tomljenovič, Tomo Stojovič, Marko šegota, Viktor Polič, Dane Pešut, Karlo Pavičič, Gabriel Ju-rič, Janko i Marta Popovič, Dane Šimrak, Dane Štimac, Mičo Maric, Marko Stanič.
Po $41.00: Mata Petrlich. Po $40.00: Mate Pavičič, Jure i Marija šarič.
Po $38.84: Ivan Rukavina.
Po $35.00: Nick Ruljančič.
Po $30.00: John Majerovič, Fra-njo Domijan i sinovi, Ivan Ko-šuljandič, Lojza i Martin Župan, Mile Mikičič, Stjepan Maras, Ju-raj šarič i obitelj, Andrija i Roza Besnik, Miško Grškovič, Karlo i Nada šikič, Andre Polonijo, Frane Farak, Ivan J. Anzulovič, George i Antica Brajčič, John Martin-čič, Kuzma Boškovič, Jure Tomljenovič (šaša), Mate Tomljenovič (Kaštrola).
Po $26.39: Dane Kasumovič.
Po $25.00 Srpski Prosvjetni Dom, šimun Kruljac, Mate Stefa-nič, Ivan Papič, Milan i Kata Vi-das, Mate Toljanič, Mirko i E. Lončarič, Vlado Vidas, Ivan Grškovič (Vrbnik), Mijo Majcunič, Josip Strodl, Petar Mračevič, Marijan Dragičevič, Nikola Sinko-vič, Nikola Bizam, Anton Dubrav-čič, Jure i Luiza Vukič, Zveza Kanadskih Slovencev, Mile Mesič (mali), Anton Brusič, Mate Be-nič, Josip Lukarič, Ivan Pavelič (večo), Kazimir Jovanovič, Savez Kanadskih Srba, Omladinska organizacija, Radnička Progresivna Partija, Bogdan Jokanovič, Mile Brkljačič, Rade B. Radako-vič, Petar Pavičič (Žaco), Ilija i Ana Popovič, Karlo Župan, Ante Nikšič, Božo Krznarič, Jure i Kate štimac, Mike Milan Ugarko-vič, Dane i Luja Basic, Mile Ju-rišič (Mišan), Božo Skobol, An-dro Paškvan, Vlado Polič i familija, Blaž Volarič, Anton Milo-včič, Mile Vraneš, Anton Volarič, Domenik Lizzul, Frane Volarič, Josip Mihalič, Božo Lulič, Filip Starčevič.
Po $21.80: Josip Matijevič.
Po $21.00: Jure Zorica.
Po $20.00: Kosta Trki ja, Anton Barčot, Josip Strčič, Stjepan Raj-kovič, Mihovil Brnčič, Franjo Ba-rac, Josip Kubičanec, Martin Fr-kovič, Ivan Malatestinič (Polje), Ivan Matanič, Jakov Lončarič, F. Brusič, Anton Miloševič, Mile Osmanovič, Ivan Fugošič, Petar Stefanie, Ivan Horaček, Franjo Crnkovič, Marko Sarič (Major), Mate Aleksič, Ljuban Milinkovič, Anton Ogulič, Toma čanič, Martin i Kate Oreškovič, Mile špo-Ijarič, Ivan Vidas, Marijan Toma-sov, Mile Pešut, Ivan Katnič, Ivan i Luja Pavelič, Stipan Ivančič (Šmit), Mile i Ivka Krpan, Bartol Tomašič, Jure Bašič, Mika Milo-glav, Ivan Trtanj, Stipica Bubaš, Nikola Serdar (Mačak), Josip Car (Petrov), Andre Car, Martin Sto-jčič, Nikola Mahulja, Marko čo-rak, Jakov Crnič, Juka Jurkovič, P. Dobrila, Dane Petrič, Marijan Ruljanovič, Joso Marinkovič, Stipan Perica, M. Siauš, Josip i Ma-re Višnjak, Nikola i Tonka Kraja-čič, Joso Pavelič, Pajo Račič, Marko i Ivka Sertič, Dušan Višnje-vac, Josip Boškovič, Ivan Opačič, Grga Pavič (Čas), Toma Čorak, Gabro Šantek, Anton Polonijo, Ivica Zorak (Pivac), Ivan Turina, Jela i Ivan Kralj, Jandre Murgič, Ivan i Manda čačič, Masan Kraj-novič, Pero Beko, Todor Jurič, Nikola Potkonjak, Mile Obradovič, Dragan Zaklan i familija, Pavlica Milan, Tome Gržetič, Mate Katnič, Martin P. Milkovič, Mile Stanič, Jovan Plečaš, Marija Polič, Ivan Strčič, Sam Pavlakovič, Ivo Cupič, Ivan Antič (stari), Petar
Vitezič, Martin Ružič, Josip Mar-tinčic, Ivan Vukelič (Ivjo), Ilija Vukelic, Josip Kraljic, Ivan i Franjo čolak, Joe i Katy Marinkovič, A. B. Starčevič, Nikola Župan, Jure i Marija šarič, Adam V. (nečitljivo), Ivan Pezell, Obitelj Anton šerka, Ivan Žuvič, Obitelj Anton Stančič, Tony i Katica Crn-čič, šandor Brnič, Petar i Marija Valkovič, Nikola Kombol, Matt Martinovic.
Po $16.34: Stipe šarič.
Po $15.00: Nikola Kopajtič, Janko i Magda Mahovlič, Josip Zahija, Nikola Andrijčič, Nikola Vicié, Vinko Rogič, Alexander Sr-dač, Mile Rajkovič, Bartol Trinaj-stič, Milan i Roža Butorac, Andro i Andjelka Vicič, Ivan i Anka Balkovac, Dane i Anica Vukaso-vič, Petar i Kate Čorak, Vlade i Zdravka šporer, Petar Nikšič, Mike Polonio, Ivan Vrljak, ml., Jovo Plečaš (šimin), Pavao čačič, Jako Pavičič.
Po $10.00: Juraj Perdia, John Ivanič, Josip Ban, Joso Serdar, Nikola Kirinčič, Jure Jurkovič (Vuk), Juraj Domijan, Ivan i Franka Manestar, Tona ■ i Lojza Car, John Radii, Jakov i Marija Car, Bare Polonio, S. Papež, J. Dubrovac, Matija Zebar, Slavko P. Car, Marko Krznarič (San Francisco), Petar Stilin, Tom Stipančič, John Antič, Ivan Grškovič, Nick Košaric, Anton Žic, John Lulič, Mirko Car, Ivan Car, Juraj Ivančič, Mile Hečimovič, Tome Juretič, Ivica Mikulčič, Marijan Kanjer, Matija Necemer, Joso Pavletič, Mile S. Kosovič, Marija Sjekloča, Boro Vukovič, Ilija Vlahovič, Petar K. Mihovilič, Ivan Kajfeš, Ivan štark, Ivan Ra-doševič, Jovo Matic, Andre i Marija Katnič, Ivan i Tona čanič, Tony Brnič, Tony Kirinčič, Jure Štimac, Toni Baldigara, Anton Grškovič, Romano Bačac, Tony Karlovič, Jerko Novačič, Nikola Bubaš, Tony Kraljevič, Marko Butkovič, Joca Hečimovič, Mate Polonijo, Ilija Badovinac, Anton Radoševič, Sam Jašič, John Brkljačič, Tony Asič, Petar Milkovič, Mate Zdunic, Ile Berg, Joe Br-njac, Z. Vranič, S. Vrkljan, Josip Miharija, Frank Radoslovič, Josip Kirinčič, J. G. Kaliman, Franjo Fudurič, Eli Vukobrat, Karlo Bezjak, Victor Gundu, Ivan Kaliman, John Vidovic, Joso Oreškovič i obitelj, Ivan S. Radoševič, Roko Vukonič, Nikola Jurinčič, Milan Butorac, Ivan Katnič (Vino), Josip Car, Toma Car (Musa), Nikola Stojčič, Ivan Carr (Kranjski), Petar Svetic, Mile Pavelič. Slavko Zlatar, Josip Katnič, Mato Kušelj, Joe Jurišič, Martin Ivančič, Alex Ivančič, Frank i Sofija Polič, Jovo Krajnovič, Bartol i Jovana šulina, Mirko Vidas, Pavai i Mara Kekič, Ivica Serdar, Janez Kraševec, Nikola Fanuko, Frane i Katica Puratič, Dragica Crnčič, Marko i Marija Krmpotič, Ilija i Marija Novačič, Marko Ser-tič, Nekelko Soraič, Spiro Dabo-vič, Martin Mašanovic, Jovo S. Djurnič, Uroš Basic, Ivo N. Me-din, Mate Brozičevič, Nikola Po-čuča, Nikola Jurišič, Rade Tisma, Milan Počuča, G. M. Plečaš, Mile Dimič, Jeka Bogdanovič, Iso Dmi-trovič, Mate Kosovič, Marko Uze-lac, Nikola Licina, G. Barovič, N. Suzukovič, Dušan Jerkovič, Dragica Potkonjak, Miča i Milka Raj-čevič, Salko A. Custovič, Ljubo-mir i Mileva Potkonjak, Iso Ra-dakovič, Steve Robinščak, Janko Basarič, Djuro i Toroda Tomaše-vič, Milan Bobič, Marko J. Krajnovič, Jovo Plečaš (Simin), Mile Plečaš, Janko Potkonjak, Miloš i Slavka Potkonjak, Tony Crnčič (mladi), Josip Majnarič, Alfred Molby, Lojza i Anka Vičič, Ivan Kružič Ban, Luka Miškulin, Vilko i Marija Jurak, Jože Bogunovic i obitelj, Dušan Mulina, Vuko Ilic, G. Varehol, Marijan Jažič, D. Anzulovič, Ivan Murgič, Jure Hol je-vac, Ivan šimac, Mate Blažičevič, Blaž Tomljenovič, Ivan Pezelj, Ivan i Lucija Trtanj, Adam Br-bančič, Mika Vukovič, Obitelj Mate šerka, Nick Mavdešič, Obitelj Jože Cerezin, Obitelj Ivan Mija-čika, Luka Glavinič, Slavko Bogunovic, Mijo Silac, Josip Juranič, Tom Pavičič, Miho Mihelčič, Martin Vičič, Stjepan Vlahovič, Luka Car, Ivan Radivoj, B. Vitezič, Marko i Kata Car, Martin Krpan,
Vicko Zanki, Jure Cipiran, Slavka Car.
Po $12.00: Frank Sodeč.
Po $6.00: Josip Cindrič.
Po $5.29: Nick T. Rach.
Po $5.00: Obitelj Marko Razo-vič, Obitelj Milana Lupiš, Frank Aleksič, Jakov Farac, Obitelj T.B. Boroevič, Steve Poje, Sam Mračič, Mihovil Krujac, B. Kosanovič, Vera Samašič, Jakov Vojkovič, A. Kružič, Eli Vukobrat, Rudolf No-vinac, Jakov Car ml., Nick Katnič, Kučan Ralič, V. Pire, L. Jak-še, John Babic, John Krpan, Mari ja Kovačevič, Jožo Tolj, Ivan De-renčinovič, Mike Biljan, Ivan Di-janič, Jure Sambol, Luka šikič, Anton Krpan, Anthony šaban, Sime šarič, Tone šojat, Ana Jurišič, Frank Mavrinac, Jože Mra-mor, Mate Biljanič, Dane šikič, Martin Uzelac, Milan Tomljano-vič, Marko Tomljanovič, Silvestar Car, Frank Račič, Stanko Velja-čič, Josip Car (činčur), Martin Nikšič, Dan Dosatič, Grga Tomljenovič (šaša), Jure Tomljenovič (šaša), Mile Vraneš, Joso čačič, Martin čačič (Runjo), Stipe Šarič, Mate Pavičič, John Popovič, Ante i Luca Milkovič, Joso Serdar (Klepo), Marko Uzelac, Jacko Pavičič, Mile Rajkovič.
Po $4.00: Ivan Serdar.
Po $3.00: Jakov Tomljenovič (Brigada).
Po $2.00: Bob Stilinovič, Bare Polonio, Milan Butorac, Mate Biljanič, Martin čačič (Ivanov), Ivan Jovanovič (Bomba), Frane Milikovič, John Sršič, Frane Evich, A. Zirojevič, S. Seslija, Mike Doper, David Dukovac, Norman D. White, Nečitljivo.
Po $1.00: Marija Vagič.
EBURNE
Po $40.00: Spasoje Stankovič obitelj.
Po $35.00: Tomo Pavelič i obitelj.
Po $30.00: Martin i Marija Brkič, Martin Pavelič i obitelj.
Po $25.00: Dane Račič i obitelj, Luka Prpič.
Po $24.00: Mile i Marija Kovačevič.
Po $22.00: Mile K. Kalanj.
Po $20.00: South Slav group, Ivan Račič i obitelj, Pavao Prpič i obitelj, Ivan Katalinič i obitelj, Ante Milkovič i obitelj, Mile Oreškovič i obitelj, Petar Perkoča i obitelj.
Po $17.00: Mate Gračan i obitelj.
Po $15.00: Nikola Sigurnjak i obitelj, Luka Rudelič, Vid Brkič i obitelj, Grga Bevandič i obitelj, Ante Pešut i obitelj, Joso Prpič i obitelj, Dujo Miletič i obitelj, Dane Kovačevič i obitelj, Nikola Kovačevič i obitelj, Jakov Tomljanovič.
Po $10.00: Mitar Ilič, Franjo Vranešič, Geo. Skol, Anton i Josephine Brkljačič.
Po $5.00: Mitar Nastič i obitelj, Milena Nastič, Ante Prpič, i obitelj (braco), Tony Mikuličič, Joso Rupčič i obitelj, A. Krpan, Joe Jankovič, Tony Račič i obitelj, Miško Silobodac i obitelj, Adam Mehandžija i obitelj, Frank Čolak i obitelj, Paul Uzelac, M. Starčevič, A. Bubaš, Rudolf Mikulec.
Po $2.00: Paul Lisk, Hari Vas-ljesn, Mary šuica. Geraldton, Ont.
Po $20.00: Nikola Butkovich.
Po $16.00: Josip Kunič.
Po $15.00: George Cvitkovič, Matt Kostelac.
Po $10.00: Mijo Spišič, Janez Dolinšek, Matt Butala, Luka Oreškovič, M. A. Špoljarič, Josip Fajdetič, John Darzay, Joe Žalec, Louis Jarbas Druž, Ivan Boban, Joe Dorencere, Ive Dasovič, Nikola Pavelič, Mišan Rudanovič, Dane Aleksič, Sam Valinoff.
Po $5.00: Nick Klobučar, Nick Kupina, Dane Bukovac, Tony Gorše.
Po $1.00: Folke Elstrom.
LADYSMITH
Paul Radovič.
Po $2.00: S. Bortik, Ojel Aubr-son.
Po $1.50: Gemel Zamič.
Po $1.25: Mrs. J. Jobjem.
Po $1.00: J. Kesedi J. Stus, A. H. Pollock, G. J. Buignay, E. Pa-Lorinc, H. Pollock, G. J. Buignay, E. Pabao, G. Jimolete, M. H. Hal-ton, J. Harartt, C. Jones, B. A. Timothy.
PORT ALBERNI
Po $60.00: Mile Šuper.
Po $30.00: Ilija Sigurnjak.
Po $25.00: Savez Kanadskih Hrvata.
Po $20.00: Milan Ninkovič.
Po $15.00: Martin šutič, Jo ja Brkljačič.
Po $10.00: šuper Paul, šojato-vič Ilija, Klemenčič Jure, Crnkovič Mile, Naglic Jura, Staničič Blaž, Ivan Brkljačič, (Brko), Stipan Rupčič, Ivan Miletič.
Po $7.00: Ivan Markušič.
Po $5.00: Luka Matanovič, Mahovlič Ivan, šuper Ivan, Došen Božo, Znidaršič Frank, Kadezabek Anton, Mahovlič Marko, Fast John, Dewhorst Alfred, Oreškovič Blaž, Senko John, Bartulovič Mate, Brusič Josip, McAllister Dan, Maletestenič J., Grahek Mate, Bedek Frane, Hneny Nikola, Fr-kotič Jura.
Po $2.00: Devenock George, Saxby J., Babic Dušan, Arikson K.
Po $1.50: Zora Znidaršič.
Po $1.00: W. Kalstrom, Mrs. Melnik, F. Roman, J. Romanchuk, Anie Grea.
Po 50c: H. Mearnc.
NANAIMO
Po $25.00: Odsjek broj 268 H.B.Z., Gnjezdo broj 465 H. B. Z., Geo. Badovinac, Slavko Doric.
Po $20.00: Steve Perak, Luka Padavich, Janko Tonsetič.
Po $10.00: Steve Vlasich, Dan Kulai, Tony Türk, John Legat, Joe Kobe, Anton Bravar, Frank Simčič, Tom Vlasich, Frank Vlasich, Mike Jasen, Mile Mataija.
Po $5.00: Louis Vučina, John Garapich, John Beg, Tom Novo-sel, Andre Bedich, Joe Malnarič, Joe Skedel, Frank Kambich, Ste-pan Vukič, Josip Kisich, Ivan Bušleta, John Zitko, Louis Klobu-char, Marko Lubinich, John Kobe, Joe Basta, Josip Kozlovac, Mate Nezich, Ivan Matesich, Steve Bečir, Franjo Yurelinac, Vladimir Tonsetic, Janko Puz, Martin Arbanas, Filip Samarin.
Po $3.00: Alex Smith, John špoljarič.
Po $2.00: Ivan Vukelich, Paval žalac, John Gesel, Pete Bušleta, Tom Gornik.
Po $1.00: Nick Lovrich. Mirko Šakič, Tom Pavelich.
GHEMAINDS
Po $40.00: Josip Grškovič.
Po $30.00: Nick Berdik.
Po $25.00: Dragutin Balaban.
Po $15.00: Ivan Kruljac, Frank Duralija, Ilija Polič, Milan Popovič.
Po $12.00: Ivan Svetič, Marko Gudalj.
Po $11.00: Pavao Gudalj, Nikola Gudalj.
Po $10.00: S. Vukas, Stevo Zo-retič, Nikola Svetič, Stjepan Kosovič, Dane Bulic.
Po $5.00: John Behman, Draga Brnardič, Juraj Tomljenovič, Nikola Stupic.
Po $2.00: Ane Zoretič, Ernie Parula, Mijo Balaban.
Po $10.00: Martin Klemenčič.
Po $7.00: Ivan Blažina, Joso Zorica.
Po $5.00: Toni Starešinič, B. Djuraševič, John Krajcar, Luka Krpan, Pijo Fučak, T. Kangrga, Andri Blenis, Pete Vuk, Vjeko-slav Golik, Stjepan Miroš, Marija Miroš, Ivan Miroš, Ljubica Miroš, Marica Maller, Joso Maras.
Po $2.00: Ivan i Annie Maru-šič, Jure Bakarič, Kuzma Golac.
Po $1.00: Mike Radulovič, Fred P. Markin.
COURTENAY
Po $25.00: Jure S. Šaban.
Po $20.00: Joso S. Šaban, Petar D. Kosovich, Ivan D. Došen, Nikola S. Majerovich.
Po $15.00: Mile M. Majerovich.
Po $12.00: Antina Majerovich.
Po $10.00: Joso Svetich, Nikola K. Kosovich, Božo Svetich, Joso Štimac, A. Milinkovič.
PRINCETON
Po $100.00: Jure D. Bašič (Mačak), Dane Katalinič, Josip Pešut.
Po $75.00: Filip šarič.
Po $50.00: Frane Župan, Grga Župan, Ante Frkovič (Gojo), Ante Prpič i familija, Mile Matijevič, (Bakin), Mijo Mihelec, Joso Biljan, Stjepan Kovačevič (Braco), Jure Rakocija
Po $40.00: Petar Stipančič.
Po $30.00: Pajo Tomljenovič.
Po $25.00: Luka Mašič, Dane Prpič, Luka Matovinovic i familija, Petar Antonič i familija, Odsjek broj 715 H.B.Z., Ilija Barač, Nik Popovič, Frank Ferentz.
Po $20.00: Ilija Tutuš, Marko Šilovic, Dane Pavičič.
Po $15.00: Frane šulentic, Nikola Mutabdžija.
Po $10.00: Ika Žagar, Petar Žagar, gnijezdo broj 476 H. B. Z., Ciril Sadar, Juraj Račič.
Po $5.00: Frank Krpan.
Po $3.00: Mile Prpič.
Po $2.00: Ika Prpič.
Po $1.00: Stanko Matovinovič. Natal B. C. za bolnicu
Po $2.00: A. Bruger, C. Nelson.
Po $1.25: P. Golac.
Po $1.00: Sam Engliš, T. Poto-pichuk, P. Laski, N. Daniluk, W. P. Slenko, N. Daniluchuk, John Kurrc, M. Samograd, Ben Ilanson, Stevo Kravec, Anton Majnarič, John Majnarič, Dane šarich, Jure Jakovac, Mary Pask, Fred Felen-ko, Pete Sauka, A. Pukary, G. Frenyy R. Kretton, Ivan Gržetič, George Grenduk, F. Provinzano I. Ilindruchuson, Walter Jostot, B. Rabeson, Nikola Rudman, B. Wilson, F. Obechuk, P. Slonski Ivan Horvat.
TRAIL
ROUNDS
Po $20.00: J. Bunčič, Potnar John.
Po $10.00: S. Stilinovič, Pavao Zoretič, John Jovanovič. Po $7.00: Matt Lukančič. Po $5.00: J. Draganac. Po $3.00: John Kerin, S. Rums,
Po $25.00: Mate Arbanas.
Po $5.00: Sam Ratkovič, Ivan B. Sertič, J. Krajcov, Josip Tomič.
Po $3.00: Pete Čorak, Frank Simecek.
Po $1.00: R. Pilovsky. Nelson i okolica
Po $30.00: Josip Radoševič.
Po $27.00: Vinko Rudič, Ivan Murgič.
Po $25.00: Toma Jadro, Juraj Obucina.
Po $20.00: Josip Oreškovič (črni), Petar Jurišič.
Po $15.00: Stjepan Luketič, Nikola Turič.
Po $12.00 Stjepan Kulaš.
Po $20.00: Miho Majnarič (Mar-kosov).
Po $10.00 Anton Starčevič, Ivan Starčevič, Dragan Vlahovič, Josip Sokolič, Anton Pečarič, Nikola Pečarič, Ivan Starčevič, Vera Starčevič.
Po $5.00: Vivian Vlahovič, Ivan Pavlič, Marija Pavlic, Theresa Sokolič, Marija Pečarič, Jakov Vlahovič.
Po $2.50: Ljubica Starčevič, Flora Starčevič, Ivan Vlahovič, Ivor Vlahovič, Loyde Vlahovič, Jakov Vlahovič Jr., Audrey Antak, Ivan Antak, Jonnie Pavlic, Eileen Pavlič.
Po $1.00: Edward Pavlič, William Pavlic, Franjo Balkovec.
COUGHLAN
Po $10.00: Mike Zoretič, Grga Butorac.
Po $5.00: Dušan Obradovič, D. Petkovič.
Po $2.00: Mike šuster. PORT McNEILL
Po $30.00: S. Jerkovič (Kovač).
Po $25.00: Joso Kasumovič (Lugar).
Po $20.00: Anton Knofel.
Po $10.00: Mate šikič (čošai.
BARKERVILLE '
Po $10.00: Stjepan Radenčlč, Blagoje J. Lazarevich.
Po $5.00: Savo Lečič, Janko Marok.
MT. LEHMAN
Po $50.00: Milan R. Desnica.
CRANBROOK
Po $20.00: Marko Sandrov, Ilija Bašič, Josip Kovačevič, Ilija štimac, Nikola Bašic, Stevo Kokot, Stjepan Starčevič.
Po $10.00: Josip Jurinič, Anton R. Radoševič.
Po $6.00: Anton Blažina.
Po $5.00: Stevo Stanič, Frank i Mary Rädel ja, Marko Strmac, Josip Novak, F. J. Kočevar, Josip Murgič, Helen Dražič, Josip Starčevič, Bude Kvočka, Djuro Seku-liČ, Paul Shordra, Dimitro Nimi-lovič, Nikola Mirkovič, Louis Bar-kovič, Ivan Oreškovič.
Po $2.00: Mate Iskra, Branka Starčevič, Joseph Petruha, Viktorija Linardič, Jelena Babič, G. Billmark, Chrs Anderson, Josip Sekunda, Ivan Risko, Josip Sku-bec, Gas Hancon, Steve Zakotnik, G. Diray A. Janchunuk, A. Bruger, C. Nelson.
Po $1.50: Ivan Jonston.
Po $1.25: P. Golac.
Po $1.00: Alen Snuglah, Ivan Paskevič, Steve Lazaruk, John Nog, R. Sisson, John M. Carti, A. Mapijusko, Mike Rabek, J. Mazu-rich, M. Kosovič, Viktor Starčevič, A. Zenkovič, M. Karpiw, P. Lagvir, Anton Tadey, Mark Ka-nady H. Lagare, Pete Bayda S. Johnson, Josip Picceni, Evan Hanson, Charly Svanson, Albert Merry, A. Soun, A. Magnes, G. Lungren, H. Olofson, A. Johnson, A. Mogrin, Even Nelson, Oli Kenstond, M. Wasuluk, Joe Cla-vel, Ivan Timhuch, I. V. Vilson, Arthur Hulony, Alek Holet, Tony St. Marie, Sam Bzubin, Tony Lemsbuck, Ivan Vergesko, Paul Osusow, Joe Naruk, Lovi Hanson, M. Lanch, Ed. Bakkin, P. Pukov, Sam Engliš, P. Potopichuk, P. Laski, N. Daniluk, W. P. Slenko, N. Daniluchuk, John Kurre, M. Samograd, Ben Hanson, Stevo Kravec, Anton Majnarič, John Majnarič, Dane Šarich, Jure Jakovac, Mary Pask, Fred Zelenko Pete Sauka, A. Pukary, G. Freny, R. Kreton, Ivan Gržetič, George Grenduk, F. Provinzano H. Hin-druchunson, Walter Jostot, B. Robeson, Nikola Rudman, B. Wilson, F. Obechuk, P. Slonski, Ivan Horvat.
Po 75c: A. Z.
Po 50c: P. P., N. K., S. M. B. L., R. J. D., I. D„ W. S., S. Z., S. H. S. M., G. K. J. W., N. H., J. G., A. L., J. M., A. L., N. S., W. B., N. L., E. W. H., H. P., I. G., Ed. M. O. A., A. N., I. R., L. I., N. B., G. B., S. G. L. M., M. B., F. R., A. M., S. B., J. M„ I. S., N. P., B. L., J. G., G. H., G. N., J. S., G. M., Charl Brench.
Po 45c: G. S.
Po 33c: J. Giaconetti.
Po 25c: J. Wigda, I. K„ W. L„ M., P. J., J. I., M. J., A. J. G. W., T. S., J. T., M. H., C. B., P. J., A. D., J. B.
Po 23c: J. A.
Po 20c: N. B.
PRINCE GEORGE
Po $50.00: Petar Jengič, Podra-povič, Mile Stilinovič, Frane De-lač, Jovo Dragičevič.
Po $20.00: Joso Uremovič, Josip Jazvac.
Po $10.00: Ivo Glavinič, Ivan Rupčič, Nikola Umiljenovič, Joseph Kostelac, Ivan Radoševič.
Po $8.00: Djuro Vlasič.
Po $5.00: Joseph Stefanac, Anton štefanič, Petar Benič, Ivan Vrbanac, Dmitro Demitričuk, Louis Šajnič, Josip Delač, Petar Kosič, Petar Ivanušič, Frane Ulčar, Paul Megiga, Mihail Po-haruk, Charley Baien, Ostoja Bje-lajac.
Po $2.00: Stevan Utješenovič, K. Roman, Josip Delak, Anton Panko.
Po $1.00: Mihail Jaremkovič, Ivan Makarčuk, Mihail Pabčuk, Valter Pehanič, Tomo Zelinski, Ivan Novitsky, Josip Jusko, Nikola Babič, Dan Pentelcuk, Joseph Grajka.
CROWS NEST
Po $10.00: Nikola Miroš, J. Grubišič.
Po $6.00: Mike Brusič.
Po $5.00: Louis Krpan, Ivan Marušič, M. Lusičič, Ivan Modric, Nick Urkewich.
Po $3.00 Pete Zook.
Po $2.00: John Bartok, Frank Szlavik, Joe Szabo, J. Chomiak.
Po $1.00: Albert Buch, Anton Nadardi, Parania Pachowski, Sam Kovenko, A. Samualis, Andrew Lenart, Mary Stelmachovič, K. Pozniak, W. Person, Peter Billey, S. Milan D. Laschuk, K. Lesinski, P. Karpenchuk.
Po 50c: J. Kenda, J. Polski, Jani Baynozi.
(5 imena nečitljivo — $5.00).
ATLIN
Petar
GUMBERLAND
Po $25.00: Ivan Došen (Šimin).
Po $20.00: V. Vučinič.
Po $10.00: Ivo i Ivka Miletič, Odsjek "Matija Gubec" 871 HBZ., Branko i Milka Potkonjak, Ivan čubranič, Anton Frkovič.
Po $5.00: Martin Padjan, Paul Župan, Paul Balaban, Anton Račič, Božo Potkonjak, Anton Kem-bič, Slavko i Matilda Golek, Juraj Zidarič, Elaj Maras, Marko Lilak, Ivan Hunjeta.
Po $3.00: Katarina Timček.
Po $2.00: Vido Atelevič, Jure Kišič, Janko Bosalič, Paul Vrani-šič, Nikola Žalac, Frank Novosel, Mr. i Mrs. Brown.
Po $1.00: Milovan i Milka Bula-tovič.
Po $20.00: M. Kombol, Pavelich.
Po $10.00: Louis Jurcich, Stjepan Ivančič, Toma Prpich, Frank Matič, Matt Snayder, R. H. Crowe, Dragan Zarkovič.
Po $2.00: J. Gleason. Port Radium	t
Po $25.00: Ivan Veljačič, Nikola Pavelič.
Po $20.00: Janko Moguš, Ni-kolo Japunčič.
Po $10.00: Ilija Marich, Josip Magič.
MITCHELL
DUNCAN
Po $25.00: Božo Biškupovič. Po $20.00: Mike Villes. Po $15.00: John Mijatovic. Po $13.00: Pavao Berdik, Ante Asič.
Po $10.00: Mičo Asič, Joso Svetic, Petar Padjan. Po $5.00: Dane Strmac.
Po $35.00: Josip Jurelinac. Po $25.00: Stjepan Novosel, Martin Jelenič, Petar Katovčič, Dan Peris.
Po $20.00: Nikola Siroma-šič, Mato Prstac.
Po $10.00: Josip Jurinič, Jakob Kambič, Louis Barkovič, Irites • Wood Co. Itd.
Po $5.00: Ivica Linjak, George Fisher, Natal Hardwear.
Po $3.00: J. A. Altomare, E. Hillam, G. Spizaruka.
Po $2.00 E. Ungaro, P. Hamon, F. Svec, A. J. Svec, J. Gaal, M. K. Ivanisko, P. Zoratti, Mary Aley Mar Pay, George Safko, Paul Osipon Joseph Jordan, J. Wer-yahko, Geo. G. Geseoff, Mrs. A. J. Duncan.
Po $1.00: Fred Andrews, S. Gris, J. A. D. Clera, J. Hogy, B. Shewchuk, F. Burad, R. Hurnn, J. Valpatti, P. Federovski, Dora Pisonello, T. Simoni, J. Gadiski, M. M. Zadrapo, J. F. Altomare, A. Hurin, Romano Frareso.
PENTICTON
Po $25.00: Peter A. Marlais. Po $20.00: Panto P. Lubarda. Po $10.00: Mile Hečimovič. Po $5.00: Louie C. Kresich, Petar Busko, Milan Kovich, John Ledinich.
Hope, B. C.
Po $25.00: Paul Colich.
GRAND FORKS
Po $10.00: John Duralia.
SALMO
Po $5.00: Walter Strižič.
DAROVALCI ZA BOLNICO IZ PRO V. ONTARIO
TORONTO
Po $200.00: Odsjek 832 H.B.Z., Ogranak S. K. Hrvata (E. Toron-to).
Po $100.00: Ogranak S.K. Hrvata (W. Toronto), Ogranak S. K. Srba, Tito Klub, Macedonski odbor pomoči, Dm. Jugoslovenske žene, Ilija Elčič, Josip Glavaš, Josip Stašič i A. Kezele.
Po $75.00: Petar i Katica Ra-letič.
Po $50.00: Jugoslavenski Omla-dinski Klub, Emeric Mičetič Mit-chell, Grizdan Todorovich, Nicola Georgevich, Mihailo Petrovich, Rista M. Yovanovich, Louis Theo-dor, George Tržak, Ivan Kosmač, Stevo Serdar, Jelena Samaržija, Rade Božanič, Toni i Jožefina Drašner, Nikola Kombol, Josip Crnčič, odsjek Zveze Kan. Sloven-
Po $30.00: Ivan Dražič.
Po $27.00: Matija Spišič.
Po $25.00: Vladimir Skočilič, Krešo Antonič, Stjepan Miošič, Anton Vukojevič, Ludvik Troha Širna Duič, Stanko i Katica Bolf, Ivan Petranovič, Juraj Pleše, Josip Dobrinčič (Resika), Milan Ružič, obitelj E. Majnarič, Anton Šimič, Nikola i Danica Glavaš, obitelj D. Božanič, Petar Milako-vič, Milan Petrovič, Velja Marin-kov, Marijan Prpič, Franjo Ugrin, Edvard Jardas, Petar i Nasta Arden, org. Karpatskih Rusa, Ante Pavičič, Dem. Komitet za pomoč Poljske, Društvo Bratska Sloga št. 648 SNPJ.
Po $25.00: Norman Vasileff.
Po $20.00: Andrija i Ana Jo-sipovič, Mato Bautovič, Ju-goslovenski pomorci parobrod "Perast", V. Blažina, Mate Baruni-ca, Mate Ropac, Josip Gašparovič, Ivan i Ana šeme, Nikola Limpic, Juraj Jurkovič, Franjo šimac, Luka Sinovič, Josef Petrič, Petar Miklič, obitelj Jerko Dragičevič, Mela Matijevič, šimun Kučan, Juraj Matešič, Valentin i Anka Legac, Tomo Rušnov, Ante San-kovič, Mile Vukelič, Joso Vujno-vič.
Po $15.00: Ivan Pribanič, Nikola Ropac, Tomo Sovftič, Voislav Sovftič, Vaso Matijevič, Dinko Justin, Josip Adlaf, Vojin i Ne-venka Grbič, Bogoljub Stevanov, Maksim Bijelič, Ivan Trubič, Toni Bartol, Franjo Grbac, Stojan Nau-movič, Eduard Crnčič, S. Sporiš, Ivan Štimac, Josip Strižič, obitelj Valentin Stanfel, Marko Bro-zičevič.
Po $10.00: Predrag Milin, Živa Zavanac, John Homel, Mike Stru-celj, P. Jurkovič, Bariša Jele-nič, Joso Ugarkovič, Božo Jele-nič, Nikola Mihelčič, Luka Vujnič, Petar Mikulič, Stanko Gruič, Franjo i Ada Blažina, Sava Stančič, Jovan Djaič, Nikola Sušič, šimun Saftič, obitelj šimun Gašparovič, Anto Kosič, Josip Sučič, obitelj Vinko Jakominič, obitelj Zoran Štefanov, Josip Antonič, Franjo Zabukovac, Marijan Dorič, Mate Polič, Kuzma Agin, Milan Dragan, S. Celinščak, Milorad Putnik, Ivan Perožič, Nikola Radelja, obitelj Juraj Fak, I. Maduič, Andjelo i Nevenka Šubat, Stanko Mihelič, J. Smrke, Andrija Belobrajdič, obitelj Ivan Butkovič, Ivan Miharija, Dragomir Hubanov, Stjepan Se-verinac, obitelj Mate šimac, Toni Smrke, Jerko Kovačič, Josip žic B. P. Tončič, Nikola Boljkovac, Jelka Katunar, Juraj Vidlin, Dra-gomir"Živanov, Franjo Markušič, Juraj štimac, Toni Ružič, šimun Sejtič, Slavko Volarov, Marijan i Ruža Kružič, Henrich Bermiler, obitelj Juraj Tičac, Živko Ogner, Petar Herakovič, Henri Bocher, obitelj D. Jelenič, Svetozar Ači-novič, Miloš Sečan, Rose Stihman, Mihovil Jurišič, Vaso Briševac, Paval Todorov, Carigrad Restau-rant, Josip Sile, obitelj Slavko Benac, Miloš Grubič, M. Kišerev, Josip Walh (stari), Dragan Paj-dak, Ivan Mataija, Franjo Jeme-hura, Mijo Šegina, B. Baran, Ljubo Mamula, Janko Šeperič, Josip Walh (mladi), Lojzo i Mica Bu-rič, Aleksa Kapusinac, Dragutin Miculinič, Juraj Marinkovič, S. Bolečič, Pijo Ropac, Ivan i Andjelika Blažič, Ivan Frankovič, R. Kočevar, S. Vedaič, Duro Ko-lar, M. Glumac, Ivan Linardič, Juro Jakša, Josip Dovrtel, obitelj Arsa Miladinov, Ivan Mavro-vič, Nikola Cunič, D. Oreškovič, Anton šamanič, Živa Kneževič, Bude i Anka Narančič, Božo Župan.
Po $6.00: Mirko Uranič.
Po $5.00: Terezija Bolf, obitelj Markovič, Ivan Matošič, J. Dro-linič, I. Hardinjak, Milan Sušak, Darinka Marinkov, Boško Basa-dur, Obrad Matič, Djuro Kecič, R. Mavrin, Marija Pavičič, šima Barjakovič, D. Putnik, Petar Grbelja, Nikola Adamov, Ivanka Anzin, Cičun Favi, Mate Ropac, Martin Saur, Jožef Bedenek, Franjo Lovrič, Eli Plavac, Ferdo Jakovac, J. Levstik, Ivan Sla-
danjak, Mate Galjanič, Nikola Busija, Filip Srdar, Petar Benič, Ilija Kezljevič, Ivan Banjačič, Nikola Mesič, Juraj Trojko, Rade Vujnovič, S. Markovič, L. Benac, Andrija Horvat, Josef Šerjak, J. Hardujan, Pijo Tadej, Ivica Kučan, Mate Grbelja, D: Bukvič, Franjo Tihinič, Andrija Gostilov, Frank Jelovič, Marija Majnarič, Frank Shresal, Josip Rumac, Jakov Harev, Ivan Majnarič, Ilija Mišetič, Toni Katunar, Josip Dobrinčič, Luka Milje-novič, Toni Muc, Marija Dobro-tinič, Mate Trubič, Toni i Zora Šubat, Josip Matanič, Ivan Hadi-njak, Vinko Resek, D. Karaš, Jakov Drobnič, obitelj Cucin, Filip Spee.
Po $5.00: George Kobe.
Po $4.00: Franjo Benac.
Po $3.00: Margareta Kosmerl, Dušan Polič, Pivničar, Michel Kaspuak, Petar Jurčič.
Po $2.00: šimun Petrov, John Strajl, S. Mazurjk, B. Kojouski, Spasoje Milozev, J. Znidaršič, V. Vujačevič, S. Segadi, M. Petholf, J. Zelnik, J. Laurence, Bogdan Matic, Kari Crnkovič, Velika Vu-jačič, N. Falkonovski.
THOROLD I OKOLICA
Po $160.00: Ogranak S. K. Hrvata i Mjesno Viječe.
Po $55.00: Matija Petranovič.
Po $35.00: Zvonimir Polič.
Po $32.00: Bugarsko-Macedonci.
Po $20.00: Vinko Švrljuga, Ivan Padjen, Josip Ružič.
Po $15.00: Ivan Kučan, Ivan češič, John Lozina.
Po $10.00: Peter Kraviuski, Anton čandrlič, Kuzma Kučan, Mata Horvat, August Cvitkovič, Šimun Grgurič, Andrija Kanjer.
Po $5.00: šimun Kučan (Šiput), Familija Lulič, Familija Kršul, Paul Bogičevič, Ivan štimac, Marko Bašič, Petar Mavinac, Chas. Kučan, Tom Jadro, Čop Srečko, Luka Blaženčič.
Po $4.00: Slavko Ljubanovič.
Po $2.00: Toma Čop, Ivan Benac, Obitelj Josip Marohnič, Obitelj Petar Car, Vinko Crljenko Marko Polič, Ivan Cesaš, Petar Geršič, John Mašič.
Po $1.00: Milan Kučan, Marija Žulič, Anton šušič, Toma Blažina (Tresa).
ST, CATHARINES
Po $250.00: Zveza Kanadskih Slovencev.
Po $150.00: Savez Kanadskih Hrvata.
Po $50.00: Martin i Manda Ka-sumovič.
Po $43.00: Mate i Ane Kasumo-vič.
Po $30.00: Petar i Marija Pan-cič.
Po $25.00: Franjo šimunovič, Petar Geršic, Stipan Milkovič i familija.
Po $22.00: Marko i Eva štimac.
Po $21.00: Ivan i Romana Stanič.
Po $20.00: Marko B. Bašič, Mirko Gorup, Miladin i Fam. Lemič, Joe Svob.
Po $17.00: Dane i Mare štimac.
Po $11.00: Jure i Anka Rukavi-na.
Po $10.00: Odsjek 951 H. B. Za-jednice, Janez Težak, A. Baker, Jože Novak, Alojz Bavalek, Frank Peček, John Cesar.
Po $5.00: Mr. i Mrs. Durbro, John Krize, Eli Milakovič, Jože Pogorelec, Dane Predovic, Mato Jergovič, S. Gawsh.
Po $3.00: Visbek Ignac, Jožef Kraje, Tonica Dorič.
Po $2.00: Martin Klobučar, Polde Makše, Anton Pezdirc, F. Ostrbenk, Tom Kotiljuk, Franjo Grivišič, Walter Kavaljuk.
Po $1.00: M. Žaljiva, G. Žaljiva, Alex Žaljiva, Sava Vujko, Kavaljuk, Joe Sabukov, Pehura, Kvas, Makawk, Tomo Seviski
NIAGARA FALLS
Po $50.00: Savez Kanadskih Hrvata.
Po $30.00: Tony Sušič.
Po $25.00: Vinko i Ana Crljenko, Ivan Benac, Juro i Eva Sainovič, Odsj. 772 HBZ.
Po $20.00: Toma Blažina, Josip i Vera Marohnič, Marko Polič, Lovro Benac, Milan Kučan.
Po $15.00: Milan i Mary Polic, Dr. A. G. Streng, Ivan i Olga Sušič, Dragutin Kučan, Ljubomir Polič, Tomo Čop, Franjo i Ljuba Miloš, Miha Blažina, Ivan Balen.
Po $10.00: Franjo Karniž, Josip Vidas, Milan i Olga Miloš, Petar i Anka Car, Mato Gregec, A. Gampell, Marijan i Marija Vuko-nič, Josip i Marija Jagar.
Po $8.00: Louis Prime.
Po $7.00: Ana Glumac.
Po $5.00: Mato i Hilda Polič, Josip Miletič, Petar Miloš.
Po $2.00: Petar Stiduhar.
HAMILTON
Po $200.00: Organizacija S.K. Hrvata, Tillsonburg Bowlling Al-ley.
Po $100.00: Odsjek 644 H.B.Z., Klub "Petar žapkar" L.P.P.
Po $65.00: Nikola Borčič.
Po $61.00: Sakupljeno na krstit-kama kod Marka Majeroviča.
Po $57.00: Sakupljeno u svato-vima kod Staničaka.
Po $50.00: Pomladak H. B. Z., Stanko Josipovič.
Po $43.50: Na Božič sakupljeno kod Mile Pastovič.
Po $40.00: Mijo Sopčič.
Po $35.00: Ivan Umiljenovič, Andrija Polic, Franjo Brkič, Va-lent Jarnevič, Petar Brozenič.
Po $30.00: Josip Majerovič.
Po $27.00: Sakupljeno na kuč-noj zabavi S. K. S.
Po $25.00: Josip Novosel, Grga Kalafatič, Roman Tomljanovič, Jovo Magovac, Nikola Spelič, Petar Lovrič,1 Luka Mladjenovič, Mato Depope, Mike Repaič, Petar Bencekovič, Mijo Holetič, Nikola Toth, Organizacija S. K. Srba, Toma Grahač, Ivan Matešič, Tomo Domladovac, Petar Oreškovič, Marko Majerovič, Mijo Žagar, Tomo Sušič, Petar Prehm, Božo Miličevič, Josip Krucki, Nikola Spoljar, Drago Ožanič, Stjepan šestok, Luka Drozdjibob, Josip Polič, Ivan Stipčic, Anton Krupič, Anton Grenko, Nikola Radotič.
Po $20.00: Petar Beg, Makso Petretič, August Votoupal, Miško Opič, Karlo Golešič, Ferda Kopp, Josip Gašparac, Anton Kožnjak, Franjo Basar, Josip Bolf Josip Brelich, Petar Jurjevič.
Po $15.00: Josip Kovačič, Josip Valič, Stanko Muždeka, Grga Krmpotič, Nikola šoštar, Alojz Vihnanek, Franjo Holubek, Franjo Soukup, Franjo Novosad, James Selihar, Josip Posavad, Jaroslav Novosad, Juraj Jakovčič, Franjo Benec, Mato Milišič, Juraj Starčevic, Rudolf Gruber, Ivan Šikič, Josip Blaguski Juraj Šuto-lovic, Anton Sečanj, Josip Marti-nac.
Po $13.00: Familija Krčelic, kod Mije Voljak sakupljeno na krstitkama.
Po $12.00: Ivan Bebek.
Po $10.00: Rada Lovrenski, Svetislav žuržinov, Franjo Delost, Toša Fišekov, Živa čurčič, Žiga Bučanac, Mato Pavlic, Franjo Rajner, Juraj Beg, Stjepan Petri-čevič, John Skulian, Milivoj Bje-lajac, Alojz Matejčič, Anton Bu-kovac, Petar Rogina, Victor Orct, Ivan Klobučar, Ivan Majnarič, Josip Gaspic, Josip Miletič, Josip Maradin, S. šimič, Bartol Zebič, Anton Mihelič, Mijo Juričič, Ivan Pavič, Ivan Posavad, James Posavad, Franjo Halupa, Ferda Pahonič, Anton Paver, Tomo Ju-rinič, Anton Mavrinac, Ivan Jak-šič, Nikola Vrbanac, Vinko Juričič, Franjo Strhavič, Pavao Paška, Anton štamfel, Martin Kralj, Jakov Planinac, Mijo Pavlavič, Juraj Kovač, Ludevik Pustaj, Leopold Horvat, Filip Zebič, Mile Biljan, Josip Pekič, Florijam Mesaric, Stjepan Bartoniček, S. Igerčič, Josip Domjančic, Josip Butorac, Anton Starčevič, Milan Tomanovic, Mile Pastovič, Marko Šimac, Ivan Moguš, Andrija Kurpes.
Po $8.00: Josip Fehir.
Po $7.00: Pavao Ružič, Josip Rumi.
Po $5.00: Stjepan Kovač, Anton Brelich, John Ilijanič, Simo Grlica, Stjepan Staničak, Konrad Some-nauer, Janko Penič, Nikola Stipa-novič, Petar Milkovič, August Rožič, Anton Mamuza, Josip Lovšin, Andrija Kozaric, Mirko Reketaš, Stjepan Vicié, Juraj Vicié, Franjo Miladin, Matija Lisac, Adam Gratz, J. Vukmanič, Filip Jalševac, Ivan Bartol, Josip Krizmanič, Ivan Panjada, Dmitar Kovačič, Janko Tuškan, Vinko Tomljenovič, Josip Ožanič, Petar Djukič, Kata Novosel, Mica Smidt, Ferda Jazvac, Maksemijuk, Nikola Radia, George Nikolito, Lazo Rankov, Rev. T. Robugin, Joca Žanaru, George Zamant, Janko Jalševac, Joca Panciovan, familija Pankovič, Ivan Tibaut, John Nagy, Nikola Atvalič, Gojko Pravica, Mato Žerdin, Mijo Voljak, Vid Starešina, Petar Jonev, Petar Sa-balu, Panta Sapergia, Toma Ko-stelac (stari), Darko Radmalič.
Po $3.00: Demo Vasileff.
Po $2.50: Ivan Fehir Sr.
Po $2.00: Jovo Zelenkovič, Alojz Valen, Stjepan Fugina, Josip Lovšin, Leopold Lesar, Josip Oštrman, Albin Žagar, Stjepan Koprič, S. Kobetič, Danica Noži-nič, JoSip Vesel, Blaž Bratina, Josip Babic, Janko Sekulič, familija Benič, Josip Tabor, Aleksa Petkov, Frenk Kramar.
Po $1.00: Josip Berkopec, E. Vukman, John Novosel, Viktor
Za bolnicu od Highridge Alta.
Po $5.00: Frank Pavelich, Mike Jelich, Louis Jelich, J. D. Perkins,
Rak, Frances Stanfel,	Villiam Čak, Louis Brajer, Mary	Goldsmith, Manci Czesnaj,	Harry Hunter.
WELLAND
Po $25.00: Savez Kanadskih Hrvata.
Po $20.00: Josip Barišič, Savez Kanadskih Srba, Josip Cankovič, Radoslav Selakov, Grupa Rodoljuba, Janko Donitrek.
Po $15.00: Mato Elčič, Širno Kihalič, Familija Horvatek, Lazo Jakšič, Obitelj Imbrišak.
Po $10.00: Josip špehar, Janko Canjar, Obitelj Mato Zlatar, Stojan Radojčič, Stevo Kozlovič, Familija Paško, Anton Požgaj, Odsijek 812 H.B.Z., Obitelj Vid Šantek, Obrad Vasiljevič, Tomo Jazavac, Mato Mihaljev, Nikola Ivaniševič, Ivan Hečimovič, Pavao Takač, Obitelj Kraljič, Obitelj Mijo Vlašič, Mato Klander, Stevo Križančič, Milo Pečurica, Stevo Knezič, Familija Čukelj, Petar Ma-rčenko, Josip Netretič, Ivan Sen-kovič, Josip Húsar, Andro Kovačič, Djuro Djurčevič, Dane Hečimovič, Stevo Pihač, Luka Turko-vic, Dane Ivkovič, Stevo Horvačič, Josip Rukavina, Josip Repar, Josip Crnkovič (stariji).
Po $7.00: Milan Kalinič i obitelj. Po $5.00: Franjo Mlinarič, Pavle Vajdič, šima Knežič, Polde Sen-zel, Stevo Markovič, Josip Maro-ševič, Mijo Pavletič, Mijo šuljak, Djuro Njari, Mijo Ivankovič, Ivan Igerčič, Matia Gerer, Ivan Boc, Josip Tomac, Juraj Gašparac, Tomo Janjac, Mijo Stivarič, Josip Brlek, Stjepan Jurčič, Ivan Baha-ček, Janko Radečič, Stevo Repar, Obitelj Stevo Jurčič, Ferko Jazvac (Ž), Petar Putnik, Franjo Horvat, Marko Iiijaševič, Luka Sopčič, Marko Banjačič, Kata Vr-bančič, Obitelj Čunka, Josip Majnarič, Djuro Brkopec, Stevo Jura-ič, Jakov Buban, Josip Domjančic, Juraj Krušelj.
Po $3.00: Mijo Zoretič.
Po $2.00: Stjepan šljivar, Mile Matič, Juraj Kušenik, Josip Ladi-ka, Ana Vasiljevič, Pero Miškulin, Ivan Jelačič, Maria Devčič, Jovan Suič, Juraj Osrecak, Dora Zimič, Josip Rakocija.
Po $1.00: Mijo Bakin, Juro Boc, Mato Rom, Petar Paripovič.
Po 50c: Elizabeta Repar.
PORT COLBORNE
Po $26.00: Luka i Mary Kosa-novič.
Po $22.00: Ivan Prpič. Po $21.00: Stjepan Butkovič. Po $20.00: Franjo Grubišič, Adam Vukorep, Ivan i Danica Bronzovič, George Jauk obitelj, Steve i Marija Sorič, Luka i An-djelina Baltič.
Po $15.00: Ivan Biljan Martin Rukavina, Dragutin Pleše, Luka i Ljuba Dimič, Petar Horvatovič.
Po $10.00: Stevo Božič, Mate Crnkovič, Stjepan i Marija Pleše.
Po $7.00: Drago Šesto.
Po $5.00: Mike Majer, Josip Sertic, Steve čulumovič, Vido Kovačič, Martin Pocrnič, S. N. Kajganič, Frank Crnkovič, Rudi i Ana Ladika, Stjepan Jovanovič (Baran), Petar Blažina, Stojan Zorič, Mica Savič.
Po $2.00: Jovo Rajčevič, Andrija čandrlič, Milka Turulija.
LONDON
Po $26.00: Jordan Stojanoff. Po $10.00: Peter N. Chorak, Mike Spelich, J. Varga.
Po $5.00: Paul Maricic, Pete Fugina, F. Merkl, P. Bendzso, J. Kristic, S. Vucenovic, J. Hadaro, Mrs. H. N. Manning.
Po $2.00: Pat Krmpotich, Venko Lukanoff, Louis Krmpotich, John Kiss, Mike Zorgel, D. Dimitroff, Miss M. Theodic, S. Eles.
Po $1.00: Miss M.S. Shortbreed, Mrs. G. Dunn, James Reaney, Larry Lee, Mrs. Isobel Borman, Miss J. Gosnell, Miss S. G. Willis, M. Kudla, S. Hewoly, W. Show, Steve Pavlak, Nich Didocha, John Tegel, John Maciura, Sul. D. Albania, Dr. J. B. Robinson, Dr. Mm. G. Sharpe, E. H. Lever, Mrs. E. D. Duff, Miss P. Ban-nermen, Syril Dvaran, Felex P e r k o, G. C. Hibberk, H. M. Harper, R. F. Brown, C. R. Powell, D. S. McPerson, Stefan Ciompala, Mrs. Marion Parr, Mrs Shelma Flett, K. Kossovan, B. Guratczchs, John Nasmith, C. Haines, S. R. Pratt, Mrs. Arthur Jones, Miss G. Willonghby, H. C. Enders.
Po 50c: J. Korju, John Sarinen, John Kocis, Gregory Gay, Miss Ivy Cain, Miss E. Frank, Miss H. M. Bugler, Miss E. Burdon, Miss M. Smith, L. Buliziuk.
Po 25c: D. Dawdson, P. L. Ban-non.
ERINDALE
'Po $10.00: Frank Muze.
WINDSOR
Po $100.00: S.K. Hrvata, Simo Travica. Po $50.00: Klub "Tito" LPP. Po $35.00: Viktor švrljuga. Po $30.00: Joe Pavlakovič, John Kosovič, Ilija čubrilo, Ante Musič.
Po $25.00: S.K. Srba, Z.K. Slo-venaca, Odsjek H.B. Zajednice 638, Pomladak H.B. Zajednice 422, pjevački zbor "Sloga", Steve Ostovič, Luka Baltič, Blaž Šaja-tovič, Anton Senzel, Jakob Žili, Nick Dumič, Marko Vrkljan, John Brajkovič, Steve Došen, John Ivšič.
Po $20.00: Rade Mijatov, John Klarič, Anton Kovačevič, John Ratkovič, John Kovačič, Peter Pavlakovič, Matt Novosel, Anton Horvatovič, Nick Periz, Marko Mataič, George Rošulov, Joe Polič, Milutin Mijatov. Po $16.00: George šaban. Po $15.00: Albert Arlando, George Crnek, Dušan Zomborac, John Dudak, Nick Palahnuck, Joe Miholčič, John Jergovič, Viktor Filipič, John Dragičevič, Jug. Oml. Klub, Joe Ahel, Marijan Francis-kovič, Ilija Polič.
Po $11.00: Petar Velks, Mato Marincel.
Po $10.50: Joe Vidmar. Po $10.00: Albert Brozovič, Janko Cvitkovič, Mijo Jagodic, Emil Relič, Andrija Kos, Alojz Ostanek, Mate Kosovič, Nikola Bašič, Petar Šaban, Jovo Popovič, Tomo Latinčič, Mile Mataija, Nick Gabrijan, Stanislav Šimac, Alojz Zdravlje, John Skof, Joe Plavetič, Joe Kobetič, Petar Bjegovič, Ilija Kreps, Steve Studak, Frank Pavlakovič, Ilija Dančulovič, Mileta Mašanovič, Čiril župan, Sever Žarkov, John Plasaj, Janko Kli-surič, John Primorac, Nick Križančič, Mijo Jazvac, Nick Horvat, Jakov Dulič, Frank Marohnič, George Birus, Mate Draškovič, Janko Bencetič, Savo Vorkapič, Luka Matasič, Ignac Jurčič, Janko Stanišič, Mile šulovič, Mate Pa-velič, Joe Igerčič, Ilija Prpič, Petar Smiljanič, Bob Beukovič, Janko Krajačič, Frank Koščič, Joe Rački Makso Markušič, Anton Zorica, Jovo M. Krajnovič, Mile Milinovič, Steve Nikolič, Matt Potnar, Matt Ostovič, Steve Veselic, Janko Popovič, Steve Nikšič, Nick Miučin, Joe Miketič, Srečko Tus, Bogdan Jašin, Miloš Grubič, Anton Pjuko, Mile Jovanovič, Jakob Vidmar, Joe Kršul, Bob Barac, John Šulentič, Rade Ružič, Joe Prpič, Mate B. Koščič, John Simonie, Bob O. Polič, Mate Koščič, Nick Došen, Pavao Barac, Joe Kršul, Joe Frankovič, Steve Asič, Romano Pipinič, Joe šubašič, George Dražič, Joe Razlog, Martin Brkljačič, George Malovič, Peter Keglevič, Matt Abramovič, Mile Sudar, Mirko Piršič, George Pocrnič, Matt Prpič, Peter Rudič, Peter Siljkovič, Peter Oreškovič, Joe Jurišič, Anton čuturič, Jovo Mirkov, Sajka Vujašin, Cenko Miloševič.
Po $6.00: M. Molnar.
Po $5.00: Marina Mijatov, Andrija Mašanovič, Tomo Bubalo, Rade Adamov, Peter Vukelič, Jakov Modec, Francika Hočevar, Vinko Šuštar, Paul Bovdiš, Janko Boričevič, Joe šubašič, Nick Jelenič, Vale Bunčič i familija, Roža Super, Joe Stipčic, Frank Vlašič, Ante Erenta, Frank Sipušič, Joe Milašinčič, George šikič, Milan Nikolič, Henrih Berg, Nick Ma-karič, Mihailo Suvakov, Dragutin Stojšič, Pavao Devčič, Matt Flajnik.
SARNIA
Stojan Vucenovič.
Po 50c: J. Barkan, M. C. Beecraft, Martin Coppens.
Po $50.00: Josip Bartol.
Po $10.00: Josip šiljkovič, Joe Rudman, Milan Milkovič, Petar Matužič.
Po $7.00: Obitelj M. F. Bobuš.
Po $5.00: Nick Prpič, Nick Kuslmer, Marko čulumovič, Josip Basta, obitelj S. Gojmerac, obitelj Stanka Biličič, Anton Oreškovič, Tomo Dabanovič, Karlo Pavelič, Milan Sirobič, Ivan Prelogar.
Po $2.00: M. Frankovič, Martin Golian, P. Jazvac, Janko Spečič.
Po $1.00: John Nemerosky, J. Vlaisovič, Petar Vujanovič, John Gubar, S. George, T. Kulič, John Rausa, Nick Merlak, Mike Mar-chuk, Walter Rychel, George Pro-sak.
Bo 50 centi: Frank Arko, L. Jan-kovič, S. Pavlen.
Nečitljivo jedno ime za $2.00.
BRANTFORD
Po $200.00: Juro Radinovič.
Po $100.00: John Nekič.
Po $75.00: Ogranak S. K. H.
Po $65.00: Paul Vlašič.
Po $50.00: Jim Pandoff.
Po $40.00: Mike i Terezija Bohar.
Po $25.00: Mike Polič i familija, Dane Rukavina, Mike Bohar, Pete Szogi.
Po $10.00: Mike Murgič, John i Milica Dupin, Den Dimitrov.
Po $5.50: John Conzeni.
Po $5.00: Dr. Sowrie, Reginald J. Waterous, Y.M.C.A., Angeline Poličk.
Po $2.00: J. Chladny.
Po $10.00: Tomo Brnčič, Juro Vrbančič.
Po $5.00: Joseph Toich, Harry Jarmoluk.
Po $3.00: Joe Belko, S. Hala-chan.
BRATFORD
CHATHAM
Po $2.00: D. Kachenosky, A. Cilipka, George Losak, Steve Du-ga, S. Molokach, M. Rudvansky, Tomas Harris, Steve Podoba, S. Kapisak, Steve Kiss, Paul Smith, Steve Kolarik, Vendel Vajdak, Andrew Penok, Geo. Laba, Steve Harvilla, John Jarmoluk, Mike Stech, S. Brinkos, B. Decyk, M. Simurda, M. Marcin, J. Kulha, John Duga, Jack Hardy, Mike Ferianec, Mike Minda, Julka Grencer, John Koška.
Po $1.00 r Paul Ladlon, A. Bel-lano, P. Kollasa, P. Mahyr, J. Po-selsky, Joe Hnadcin, Walter Wrat-ko, Andy Sakalik, Andy Klič, Paul Plačko, Brandford grill (restaurant), A. Baina, Paul Kalarik, J. Jesanko, A.Kavcak, Geo. Vdovjak, Mike Petro, E. Kusmar, James Catania (Talijan), William Pe-redon, Steve Melnychuk, Marie Borden, Steve Todorov (Srbin), John Kostauk, Andrew Rabenko, Zimovy Jarmoluk, Sam Kuchar-ski, J. Kridla, Walter Bäk, M. Kasik, Gregory Semeniuck, J. Kerekes, S. Beno, John Habsuda, S. Simurda, John Pavlus, Paul Strathry.
Po $5.00: Rade Lemaich and family, Ilija Vlaisavljevich.
Po $2.00: Dušan Rajsich and family.
Po $1.00: Maleszwski Frank.
HEARST
GRIMSBY
Po $10.00: Pajo Cocin, Joca Suic, Milorad Prokic, Toma Mar-janovié.
Po $5.00: Mara Andreic, Mirko Subin, Milán Volic, Nova Djuric.
Po $4.00: Todor Djordjevic, Petar Spiro, Antón Djordjevic.
Po $3.00: Dina Anuzic, Vasa Knezevic.
Po $2.00: Ivan Cocin.
DELHI
Po $20.00: Stipe Pocrnic i familija, Steve Igercic i familija, Ivan Pocrnic i familija.
Po $10.00: Mike Bosanac, Peter Francic, Tony Spehar.
Po $5.00: A. i A. Vukovic.
Po $3.00: Tony Erdelac.
Po $2.00: Joe Erdelac, Chas Esevesics, Paul Sabo, Imperial Bank of Canada, Josip Rakitovar.
Po $1.00: John Pudar. Harry Lulkilko, Kingsway Restaurant, City Service Station, Mrs. Bog-gerh, Glady Tomlinson, J. A. Harryson, Tony Pasek, Paul Rapais, Heikleng Dras, Les Tur-ley, Chas L. Snow, Hamilton Ross,
Po $10.00: Vlado Spoja.
Po $5.00: Bozo Dobrotinič, M. Vlastelič, Martin Dukovac, Makso Kokot.
Po $2.00: Stefan Iwanchuk, Matt Mestek, Teodor Smolak, Matt Hudak, M. Buchar, Matt Farkas, K- Žalec.
SIOUX LOOKOUT
Po $10.00: Stjepan Zrinščak, Joe Atalič, Jack Pavelič.
Po $5.00: Rose čulumovič, John Jengič.
Po $2.00: E. Suprovič, John Latak, M. Baran.
Po $1.00: O. Aliksuik, Helen Makohonuik, M. Durkay, jedno ime nečitljivo.
HASKIN I DELAMERE
Po $10.00: Dragutin Polič (Ba-taluga), Ljubomir Shubat, Mate Stipančič, J. Hack.
Po $5.00: Stanko Radenčič, Nikola Mihičinac, Josip Wolf.
Po 60c: Ivan Godinič.
KING
Po $11.10: Radnici Leather Co. Po $10.00: John Muth.
Collis
Po $15.00: N. Tomkiw.
Po $10.00 Paul Crnkovich, Mile Naglich.
Po $5.00: Ivica Jovanovič, Stevo Korenič, Paul Gomerčič.
Po $2.00: A. Repak, A. Matwe-chuk, L. Forgač, N. Lavrentin, John Jarniak.
Po $1.00: A. Kusnir, J. Shedo, M. Lukač, J. Shewchuck, L. Ko-shel, Joe Runsko, Sam Sama-niuk, Vincent Vanuk, S. Soltis, L. Himale, F. Jakubajtis, F. Jaku-bik, J. Melich, A. Slivka, A. Mo-drak, P. Hrushch, F. Temazew-ski, J. Vasil.
Po 75c: S. Bašar.
Po 50c: Mike Gregor, S. Urban.
HUNTSVILLE
Po $10.00: Franjo Ropac, Ivan Sladin, Andrew Miloš.
Po $5.00: Maksa Kružič, Toni Pavli (mladi).
Po $2.00: Josip šepar.
LEVACK
Po $10.00: Marko Došen i familija.
Po $5.00: Janko Jovic, Milan Šian.
MATACHEWAN
Po $10.00: Ivan Culugiovich (Ivko), Joja Rukavina, Mate Ore-škovich i familija, Fabo Kolak.
Po $5.00: Blaz Mihalich i familija.
MEAD
Po $20.00: Tom Vukelič.
Po $5.00: Andrija čičak.
MACKENZIE ISLAND
Po $25.00: Josa Kolak (Musa).
Po $20.00: Josa Kolak.
Po $15.00: Luka Vojinič.
Po $10.00: Mile Rusija, Ante Rusija (Antič), Jura Draženovič, Franjo Jakovac, Nikola Urgin.
Po $5.00: Franjo Vrbanac, Joža Jovanovič.
WORTHINGTON
Po $5.00: Paul J. Perkovich, Mile i Julka Tičak.
39 nečitljivih imena — $23.25.
THAMESVILLE
Po $25.00: Mr. i Mrs. N. Cindrič.
RED ROCK
Po $20.00: Ivka i Marinko Ribičič.
Po $2.00: Mrs. L. Matson.
Po $1.00: Mike Zdebiak.
Po 25c: Pete Mraz.
FAVOURABLE LAKE
Po $10.00: J. Stedul. Hudson Ont.
Po $20.00: Josip Brozovič, Petar Kurteš, Mičo čulumovič.
OTTAWA
Po $25.00: George Turina.
Po $20.00: John Turina.
Po $10.00: Josip Borkovič, John Homel.
Po $5.00: John Polič, Vlado Kekonovic, Andrija Lukic, Augusta Burič, Janko Likšinič, Petar Majkoff (Bugar), Anton Justinič, Vangel Petrovič, Franjo Mantch, John Nerall, Alojz Glavič.
Po $2.00: T. Gertli.
Po $1.00: Feodor Koščuk, R. f. Williams.
CHELMSFORD
Po $10.00: George Cvitkovich,
Po $2.00: Raoul Vaillancourt, Jimmy Jonich, Father Seguin, Pastor (Župnik).
Po $1.00: Arthur Biais, Father J. Michaud, Curate (Kapalan), Lucien H. Laurin, William Bagot, Dorilla Trottier, Gray Nuns of the Cross (Opati-ce), J. B. Vinet, Raymond Thibert, J. A. Huneault, A. B. Vaillancourt. H.J. Gratton, J. A. Gratton.
Po 50c: George Bogan, Albert Lapage, Grece McCrystal, Claude Sauve, Eugene Villeneuve, Omer Bourgeois, Albert Seguin, Girard Seguin, Ridis Doust, Oliva Duhamel.
Po 25c: Lucien H. Laurin.
Po 15c: R. Rodrigue.
KAPDSKASING
Po $25.00: Familija Karla Zub-čič, Joso Lulič.
Po $15.00: Joso Naglich, Marko Cunko.
Po $10.00: Familija Bob Rukavina, Podle Rukavina i familija, Frank Grgovich, Mate Majerovič, Frank Plavetič, Ivan Muretič.
Po $5.00: Mike Milic, Nick Zuber, John Ivaniš, Joseph Gode-ša, Frank Drazomerič, Tony Urbas.
ONTARIO - nastavak
PORT ARTHUR
Po $200.00: Joe Bašič (Puša).
Po $170.00: Dragoljub Sekulič.
Po $150.00: Vasilj Mrakovič, Ante Žagar.
Po $140.00: Mile Hecimovič (Mikeša), Kuzma Kučan, Ivan Žagar.
Po $135.00: Mihovil Bruketa.
Po $130.00: Mate Rukavina.
Po $120.00: Toma Klobučar, Frank Marohnič, Toni Jerše, Mak-so Ružic, John Bašič (Kita), Ni-kola Ivančič, George Hecimovič (Juriša), George Žarkovič, Frank Nemanič, Miča Gaič, Jakob Kor-diš, Anton Župan (Žuco), Marko Krznarič, Toni Franciskovič, Bo-binac Frank.
Po $100.00: Milan Rajčevič, Josip šokac.
Po $90.00: Frank Mali.
Po $80.00: Marko Vukelič (Rankan), Juraj Marohnič, Mi-leta Vucelja, Fabo Jurkovič, Ivan i obitelj Šubat, George Pravica, Ivan Gašparovič.
Po $75.00: Ivan Sertič, Grga i Katy Uremovič, Stevo i Ivka Lu-lič, Ivan i obitelj Boban.
Po $70.00: Joe Srbelj, Jakob Canjar, Risto Runjavac, Toni Ugrin, Ruda Trbuha.
Po $65.00: Marijan Polic, Leopold Levstik, Frank i obitelj Poje, Nikola i obitelj Vujnovič, Petar i obitelj Marohnič, Frank i obitelj Cimprič, John Hecimovič (Hečo).
Po $63.00: Mica Kulaš.
Po $60.00: Mate i obitelj Zatko-vič, Nikola Pavelic, Stipe Hecimovič, Edvard Troha, Tomo Ju-rišic (Tojo), Jako Miklič, Joe Miklič, John Gojčič, Mato Došan (Andrijin), John Bralič, Victor Chop, Remundo Chop, Toni Ru-galj, Joža Banbič, Ivica Brkljačič, Joe Levstik, Nick Babic, Valter i obitelj Papič, Jerko čačič, John Grebene.
Po $55.00: Ivan Blazina.
Po $50.00: Frank Levestik, Ante Srdar, Mile Hecimovič, Nikola Busija, Andro Benič, Victor i obitelj Blažina, Marko P. Hecimovič, Mato Belobrajdič, Ivan Perišič, Joe Kranjc, Josip Kauzlarič, Mat Rožman, George štimac, Toni Cimprič, Josip Matkovič, Odsjek V.P.Z. Bled Broj 7.
Po $45.00: Mile i obitelj Uremovič, John i obitelj Chop.
Po $40.00: Nikola i obitelj Ra-čič, Dane Jergovič.
Po $35.00: Angelo i obitelj Rukavina.
Po $30.00: Luka i obitelj Krešič, George i obitelj Kneževič, Vrban Kružič, Luji Spehar.
Po $25.00: Gaspar Grdiša, Majk Jelčič.
Po $20.00: Mate Jakupič, Leo Obrstar, Nikola Fabijanič, Stipe Kauzlarič, Frank Mihelič, Nikola i obitelj Uremovič, Angelina i Valter Agnot, Mate i obitelj Chop, Ivan Zatkovič, Grupa Jugoslaven-skih Žena, Ivan Gržanič, Ivan Polič, Srečko Vukelič.
Po $15.00: Dragutin i obitelj Mišljenovič, Stipe i obitelj Tur-kovič, Tomo i obitelj Šimurina.
Po $14.25: Robert Smith (Sa-brao na listu).
Po $10.00: Ivan Ružič, Mile Rendulič, Toma Starčič, David i obitelj Podnar, Juco Hecimovič, Zveza Kanadskih Slovencev, obitelj Hudolin, John Špehar, George i obitelj Došan, George i obitelj Polič (Čiko), Nikola Kombol, Grga i obitelj Majetič, Tomo i obitelj Tomljenovič, Roko Dojkič, Luji i obitelj Ozboljt, Charlie i obitelj Ružič, George Žigič, Frank Antič, Frank Ozboljt, Ivan Vukelič, John Kobetič, Klema Miloš, Izidor Grgurič, George Car.
Po $5.00: Petar Terzich, John Loboda, Mate i obitelj Matic, George i obitelj Jelič, Dane Mrvas (Amerikanac), Mile i obitelj Du-kovac, Jakob i obitelj Belobradič.
Po $3.00: Marko Šikič.
Po $2.00: Joe i obitelj Blažina, Frank i obitelj Kozoglav.
Po $1.00: Jack i obitelj čadeš, Toni Polič, Pavao i obitelj Lovre-ta, Zorka i obitelj Dominovič, Stanko i obitelj Kružič, Ernest i obitelj Padavič.
beardmore
Po $50.00: Franjo Dragan.
Po $30.00: Marko Slanac.
Po $25.00: Mato Belavič.
Po $20.00: Josip Vugrniček.
Po $15.00: Paul Latinčič, Jela Latinčič.
Po $10.00: M. Rukavina, Nikola Mudrovčič.
Po $5.00: Martha Latinčič, Anton Starčevič, Tomo Bukovac, J. Klisurič, D. Krahlik, J. Vertdn, H. Hordeuk.
Po $3.00: J. Woloshen, Nick Erechook.
Po $2.00: L. Meirausky, Alis Humhik, Mike Terleski.
Po $1.00: W. Kochon, M. Sheu-chuk, S. Fucka, L. Erechook, IJ. Milmem, Arnold Bigleri.
SUDRURY
Po $562.00: Vi ječe Južnih Slavena.
Po $100.00: Petar Prpič, Josip i Marija Nagode, Simo M. Bje-lajac, Jure Begič.
Po $50.00: Nikola Perkovič, Mijo Pleše, Edo Papeš, Petar i Francika Andlar, Ivan čop, Josip Mihelčič.
Po $27.00: Zveza Kanadskih Slovencev.
Po $25.00 Petar Kekič, Jože šuštarčič, Marko Krpan Jakov Petranovič, Petar Samardžič, Josip Repar, Jožef Slovenec, Sa-vez Kanadskih Srba.
Po $20.00': Pavle Ljubanovič, Jure Sekula, Franc Zaje.
Po $17.00: Petar Županič.
Po $15.00: Jure Bulat, Josip Vrban, Jožef Smrke, Tomo Kršul, Janez Kosmerl, Pavle čeliščak, Marko Pečina.
Po $12.00: Milan J. Pilja.
Po $10.00: Josip Lukežič, Adam Radelič, Alojzij Ruparčič, Josip Crnčič, Milan Bolf, Stevo Križa-nič, Janez Jurča, Janko Katulič, Janko Relič, Anton Kosmerl, Jože Nemanič, Jože Lesar, Anka šo-štarič, Franc Trselič, Nikola Ba-doviinac, Matija Bajt, Ivan Vin ter, Mijo Knaus, Filip Robič obitelj, Jure ■ Hrelja, Vinko Gržetic, Matija Zaje, Družina Gorše, Juraj Mavretič, Nikola Pavačič, Jakov Grubišič, Matija Petranovič, Joso Rubčič, Andjelo Cuculič, Alojzij Gačnik, Barbara Krčelič, J. M. Kozlič, Stevo Primorac, Mirko Valič, Miša Stanojev, Sava Lazič, Ilija Badovinac, Marko Obradovič, Djura Lazarov, Živa Rajin, Ilija Čutuk, Alojzij Saje, Andrija Grof, Franjo Valič, Pajo
Pastuovič.
Po $5.00: Jakob Čegar, Stjepan Hak, Ivan Briški, Alojzij Skoeir, Anton Kališek, Stevo Severinski, Emil Mašič, Vid Valič, Djuro Vinaj, Rudy Maks, Ilija Crljenica, Franc Somrak, Karlo Pavleoič, Ivan Katarinčič, Agnes Rubčič, Franc Fingust, Loiza Burke, Kazimir Fojs, Jožef Grdin, Ciril Strbek, Francika Žagar, familija Leskovac, Franc Curhalek, Janez Žičkar, Janes Stariha, Franc Sile, Josef Kosmerl, Josip Zakrajšek, Karol Nagel, Ivan Maletestinič, Stevo Horvat.
Po $3.00: Ludvig Bartol, Anton i Ana Marold.
Po $2.00: Ivan Romanko, Nikola Melnyk, Sam Mancuk, Viktor Jakopin, Franc Kuznik, Francika Lovšin.
Po $1.00: Jovo Samardžija, Prijatelj, Prijatelj, Prijatelj.
GREIGHTON MINE
Po $50.00: Kuzma Mikuličič, Odsjek H. B. Z. 618.
Po $30.00: Matt Jurman.
Po $25.00: M. Mirič.
Po $20.00: Milan Repac, Viktor Šubat.
Po $15.00: Tomo Župančič, Ignac Starčevič.
Po $5.00: Ivan Žagar, Vladimir Stipec, Frank Bober, Steve Niše-vič, Dragutin Majnarič, Joso Grivičič, Mirko Saftič, Marko Jalšič, Alojz Miroslavič.
Po $2.00: Frank Marolt, Janko Boljkovac, Mirko Bede, John Habian, Joe Ojurovič, Joe štaj-duhar, Rudolf Novosel, Vid Vrban-čič, Joe Lovšin, Steve Kerisnkov, Frank Rešetar, Matt Hreljac, Mijo čavrak.
Po $1.00: John Balint, Tine Čebulj, Janko Mihelič, Joe Meni-can, Tony Miteff, Toma Djumlin, Mary Petrisen, M. Miteff, V. Mikula.
Po 50c: La Vougue Cleaner, Greenspoon, Dane Grujičič.
SO. PORGUPINE
SCHUMACHER
Po $100.00: Zora Kengrov, Dragutin Pupic.
Po $50.00: Dujo Mrkobrad.
Po $30.00: Savez Kanadskih Hrvata, Ivan Kranjčevic (šiško).
Po $25.00: Odsjek 608 H.B.Z., Zvonimir Pupic, Ivan Stanič, Aldo Tuti, Ivan Tomic, Stjepan Bu-torac, Josip Mikič.
Po $20.00: Filip Nikšič, Cvetko Rupe, Josip štimac, Petar Oreškovic.
Po $15.00: Franjo Krajačič, Vladimir Grgurič, Rafael šimac, Franjo Canjar, Miho Boljkovac, Mijo Medak.
Po $10.00: Paul Miloknaj, Lo-vro Blaževič, Juraj Kramaric, Franjo Žalac, Juraj štrk, Franjo Rendulič, Ivan Kauzlarič, Petar Žalac, Stjepan Antolič, Marija Radoševič, Mike Mirkovič, Stjepan Valentič, Dane Dautovič, Mato Stupič, Anton Klarič, Ivan Vančina, Josip Pančič, Franjo Vukobratic, Karlo Potnar, Louis Kosmerl, Josip štefanac, Franjo Radoševič, Ivan Žubrinic, Franjo Dokman, Juraj Oreškovic, Kuz-man Borušič, Albert Gerovac Mata čor, Mata Vučetic, Ivan Župančič, David Protulipac, Nikola Pečanič, Pavao Miškulin, Mate Vukelič, Ivan šubat, Marija Fran-čiškovič, Anton Holjevac, Mačo Despot, Anton Brusic.
Po $5.00: Stojan Zaklan, Juraj Fak (mladji), Nikola Krčel, Angela Mangotič, Josip Balant, Franjo Boljkovac, Janko Mrakužič, Mata Derkos, Miho Mihelčič, Franjo Pečanič, Ivan Kruljac, Stjepan Cvetan, Vinko Brozičevič, Josip šubašič, Juraj Perkovič, Rudolf Ožanič, Janko Delivuk, Stjepan šaban, Ivan Duralia, Joe Oreškovic.
Po $4.00: Marija Sekulič.
Po $3.00: Ivan Rogina.
Po $2.00: Mika šebalj, Mata Štefanič, Anton Laškarin, Dimi-tar Petkov, Katica Ovas, Frank Bučar, Božo štimac, Mato Pavla-kovic, Juraj Bestič.
Po $1.00: Janko Posinak.
TIMMINS
Po $50.00: Grga Briški.
Po $25.00: Pavle Rajakovič,.
Po $22.50: Juro Tomac.
Po $22.00: Josip Glad i Juro Žagar.
Po $20.00: Rudolf Gašparac.
Po $15.00: Franjo Mahovlič i familija, Dragutin Jezerinac, Franjo Jezerinac, Franjo Brkopec, Anton Plut.
Po $13.00: Matija Pleše i familija.
Po $12.50: Ignac Župančič.
Po $12.00: Živko Cividini i familija.
Po $10.00: Ljuba Butkovič i familija, -Nikola Bracika, Ivan Jezerinac, Mijo Jezerinac i familija, Nikola Kožar, Ivan Klobučar i familija, Roko Novinc, Frank Radovanič, Dane Oreškovic, Franjo Beg, Stevan Baič, Josip Jarc, Luis Pust, Josip Starič i familija, Petar Kotze i familija, Ivan Lav-rič, Anton Kraševac, John Flag-nik, Jože Mavec, Luka Gjuričič, Nikola Vuksanovič.
Po $5.00: Jože Andolšek, Ivan Župančič, Matija Hutar, Matija Plut i familija, Josip Benčina i familija, Josip Mavec, Luis Hrib, Ivan Salnič, Petar Kobetič, Josip Šuster i familija, France Knafel, Luis Turk, Ivan Pop, Josip Horvat i familija, Josip Božič, Živko Cividini (mladi), Marija Delost i familija, Dragutin švrljuga, Vide Mihelčič, Miho Kosič, Dragutin Krajačič, Mate Dukovac, Stjepan Parazajder, Milo Vuki-
cevic.
Po $147.16: Mjesno Viječe Kanadskih Južnih Slavena.
Po $100.00: Odsjek 827 H.B.Z. sa gnijezdom, Savez K. Hrvata.
Po $25.00: Pavao Županič.
Po $20.00: Franjo Križmanič i familija, Živko Tadej i familija, Josip Gecan i familija, Josip Vidmar i familija.
Po $10.00: Ivan Starešinič, Toni Roksa i familija, Nikola Pešun, Marko Pavičič, i familija, Mato Križmanič i familija, Janko Jaz-vac.
Po $5.00: Steve Gašpič i familija, Ivan Dasovič, i familija, Franjo Dukovac i familija, Petar Jelenič, Rudolf Čadeš i familija, Stjepan Rukavina i familija, Mijo Boguš i familija, Ivan Siljkovič i familija.
Po $3.00: Louis Vesel.
Po $2.00: Ivan Slobodijan, Dane šulentič (stariji), Toni Pašič i familija, Josip Župan i familija.
KIRKLAND LAKE
Po $500.00: Lokalno Viječe K. J. Slavena.
Po $100.00: Zveza Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Srba. Slovensko Pjevačko Društvo "Triglav" za bolnicu na Golniku.)
Po $75.00: Savez Kanadskih Hrvata.
Po $50.00: Odsjek broj 648 H. B. Z.
Po $25.00: St (1) V.P.Z. Bled, Sve Slavenski Odbor, Udruženje Kanadskih Rusa, Josip šegina, Mile (Mika) Bašic.
Po $20.00: Udružene Jugosla-venske že»e, Ivan Kalafatič.
Po $15.00: Nikola Krajačič.
Po $10.00: čehoslovačko Narodno Udruženje, Udruženje Kanadskih Ukrajinaca, I.U.M.M.S.W. Local 240, Žarko Bogdan, Ivan Tomac, Anton Kezele, Ivan Ružič, Mato Bruketa, Mato Raguž, Gašpar Sebesič, Mate i Jožica Stipec, Damjan Tintar, Alojzij Levstik, Matija Otoničar, Janez Kordiš.
Po $5.00: George Labaš, Rudolf Fajdiga, Vinko Ponikvar, Franc Stupica (ml.), Vinko Kučan, Janko Kranjčec, Ivan Kuznik, Franc Strebenac, Mirko Vrbanek, Mike Radelja, Rako Radoman, Ivan Braniselj, Josip Vukovič, Filip Kordiš, Marko Hrbolic, Janko Boic, Jože Wintar, Barbara Ke-lemen, Josip Bubaš, Anton Kasun, Ivana Rauch, Josef Rauch, Mitar Šaban, Anton Hočevar, Marica i Janko Valentič, Marica šegina, Rudolf Renko, Ivan Andler, Mato Kovačevic, Josip Delišimunovič, Jure Frankovič, Anton Turkalj, Stjepan Kusturin, Janko šimuno-vic, Ivan Belanek, Marijan Marohnič, Stjepan Župančič, Dragutin Kučan, Stjepan Zazilenčuk, Djuro Markovic, Paval Pofek Mate Jadro, Anton i Marija Pav-šner, Ilija Smičiklas, Union Hotel, Ivan Marohnič, Franc Kraje, Ivan Zoretič, J. Neckoloff, Peter Keglevic, Blaževich Bross, Nikola Bogdanič, Martin Oreškovic, Bu-torac Franc, Mato Bukovec, Ivan Mrzljak, Marijan Šubat, Anton Novak, Ivan Žalec, Anton Lenič, Anton Lavrič, Anton Gliha, Edvard Arko, Franc Zidar, Vinko Vidrih, Viktor Vesel, Franc Andolšek, Edvard Vesel, Anton Malnerič.
Po $4.00: Maks Skube. Po $3.00: Kosto Dovborov.
Po $2.00: Rozi Rukavina, Steve Knish, Anne Kozloff, Mande Novosel, Jožef Arko, Jožef Francelj, Joe Berkopec, Jure Grivičič, Stefan Stokan, Ana Pavček, Any Tomac, Amalija Kastelic, Ivan Daničič, Frank Daničič, Franc Stupica, (St.), Franc Klemenčiš. Po $1.50: L. H. Rafel. Po $1.00: John Mariš, Janez Stefančič, Kris Kostoff.
LARDER LAKE
Po $60.00: N. šuljak. Po $45.00: I. Ružic. Po $40.00: N. Karlovič, I. Ska-lin.
Po $35.00: I. Bakale, I. Dobrije-vič, T. Mangotič.
Po $30.00: J. Sestric, F. Malko-vic, Savez Kanadskih Hrvata.
Po $20.00: E. Bašič, M. Grubišič, N. Badovinac, N. Cerejanac. Po $12.00: N. Vedaič, J. Novak. Po $10.00: M. Grivičič, M. Ju-ričak, M. Muretič, M. Kosič, G. Erzek, A. Kozlow, J. Vinski, Stjepan Juričak, Nick Mlinaric, J. Vlahovic, J. Frančic, J. Bolf, F. Živčič, V. Vančina. Po $7.00: P. Ljubanovič. Po $5.00: L.P.P., N. .Jurkovič, J. Stefanie, J. Balaban, Mr. Bre-land, Odsjek H.B.Z., F. Stražnik, Granger Hotel, (V. Gasdala), P. Japcenski, P. Lazarovic, M. Bar-takovič, J. Vesel, M. Ladešič, J. Popovič, N. Badovinac. Po $4.00: L. Steinburg. Po $3.00: Nick Radešič. Po $2.00: Nikola Trtanj, S. Kramarczyk, G. Mihalko, J. Trtanj, J. šubašič, M. Voloznje, B. Cerka.
Po $1.00: N. Butko, M. Dumis, Alex Kozloff, (5 imena nečitljiva).
WAWA
Po $3.00: Steve Christoff. Po $1.00: Deska S. Christoff, Mike Pelecl^aty, Harvey Richer, Albert L. Johnson, Harry St. Laurent, Joe Thomas, Tony Cizi-noski, M. Romanovié, P. Zui, Ga-brielle Haman, (3 imena nečitljiva — $3.00).
WINNIPEG, MAN.
Po $20.00: Mijo Gašljevič. Po $10.00: Adam Bartol, Mrs. A. Bartol, F. Blaževič, Miloš Čura. Po $12.00: D. E. J. Bennett.
KISSISSING, MAN.
Po $30.00: Dmitro Korač. Po $25.00: Manda Dmitrovich, Miloš Radovič.
Po $10.00: Nikola T. Musič, Iso Maric, Nick Krancevich, Mile Dmitrovich, John Popovich, Stevo Med vin.
Po $5.00: Walter Lewicki, Mica Tomaševič, Sandre Trepoff.
Po $2.00: P. Chomiphyn, J. Sluka, Nick Farina, Fred Collins, George Klucheski, John Peacosn, Nick Barkett, Nick Kolebaba, Mike Wowchuk.
QUEBEC IN NOVA SCOTIA
MONTREAL
Po $150.00: Jugoslovenski Napredni Dom.
Po $100.00: Zveza Kan. Slovencev.
Po $85.00: Savez Kanadskih Srba.
Po $50.00: Širne i familija Ser-šič, Dinko i familija Frgačič, Josip Perožič, Frank i Beta Toma-šič.
Po $45.00: Ogr. Rad. Progresivne Stranke (LPP).
Po $40.00: Savez Kan. Hrvata.
Po $38.00: Savez Kanadskih Rumunja.
Po $32.00: Veljko i Olga Jocič.
Po $30.00: Odsjek 739 HBZ.
Po $25.00: Ukrajinska Organizacija.
Po $25.00: Main Meat Market, Mate i familija Kružič, Michel Kiš, Stojan Mehandžija, Karlo Es-trle, Toni Gulešič, Petar Perožič.
Po $20.00: Ivan Ratkaj, Stevo Šumonja, Vence i Marija Ružič, Ivan i Familija Sirtdičič, Ivan Kajdič, Petar Saravolac, Ivan i Lucija Tomašič, Ivan štefanič, Ivan i Marija Perožič, Ivan Tomašič (mladi), Mate Bruketa, Ivan Juranič (Matušič), Mihajlo Fabac, Ivan Kučan.
Po $15.00: Vinko i familija Modric, Nikola Vancaš, Mihajlo Tor-ma.
Po $10.00: Cehoslovačka Organizacija, Karpato Ruska Organizacija, Bugarska Organizacija, Org. Republikanskih španjola-ca, Mija Matunič, Ivan Pa-škvan, Ivan Sotinac, Lovra Ča-brijan, Franjo Matošič, Miha Bu-rič, Kuzme Polič, Tony Kučan, Sava Ranisavljevič, Nikola Br-nič, Toni Plišič, Marijan Tomašič (Omladinac), Beta Sin-dičič (Omladinka), Ante Milo-nja, A. Marohnič, Petar Mičetič, Vazme Turina, Jugos. Omladinka Org., Marijan i obitelj Polič, Dašo i šeša Bogdanovič, Frank Kavčič i obitelj, Alek i djeca Stipkovič, Josip i familija Stipkovič, Blago je i familija Jovanovič, Josip Antič, Juro Pleše, Nikola Kučan, Josip Streljak, Marijan Mičetič, Dragutin čabrijan, Franjo Dujmovič, Juraj Bucina, Stanka Rakič, Stevo Ilič, Leo Prijatelj, Ivan Prijatelj, Ivan Boc, Nikola Crnič, A. E. Fleišman.
NORANDA
Po $6.00: Cezar Gaon.
Po $5.00: Milivoj Radin, Nikola Lasiič, Mile Pejno-vič, Mary Prijatelj, Ivka i obitelj špehar, Alek Matkovič, Anton Tkalčič, Juraj Kataro, Franjo i obitelj Benko, Edvard Franc, Ivan Juranič (Božič), Josip Tkalac, Slava Čor, Juraj Kučan, Franjo Seršič, Mato Grubišič, Andrija Kolar, Ivan Sobol, Dušan Terački, Vaso Kosanovič, Miloš Jovanov, Josip Kirinčič, Juraj Bjegovič, Franjo Rudelič, Ivan Kapusin, Vasa Lacič, Milan i Velinka gablič, Milan i Danica Petrovič, Svetozar Oprič, Leopold Žebaljc, Savko Makarič, Ljup-ko Lukin, Josip i familija šimunič, Todor Mikloš, John Jak-šič.
Po $4.00: Janez Kramer.
Po $3.00: Stevan Jovanovič, Jungich Petrov.
Po $2.00: J. Grabinski, A. Phi-liponuch, S. Osterer, J. Gross, Božo Polič, Vid Sigmund, N. Kan-dič, Juraj Petrovič, George Veljin, N. Sechesan, Trajan Jon, čeda Savič, Anton Papeš, Albin Polja-nec, Majk Zakojc, Sime Cukrov, Anton Mrkonjič, N. H. Langer, Ela Flaišman, Z. Hiršl.
Po $1.00: Josip Kalac, T. Jaras, John Ctromi, (Nečitljivo), Adam Črniot, Josip Kramar, A. Grirbess, (nečitljivo), Emil Johnson, S. Baburka, Andrej Sabo, Josip Kružič, Frank Zbačnik, Božo Dunat, Mato To-min, Blagoje Ečimov, Nikola Pejti, M. Varasanec.
Po 50c: John Pervis.
Po $100.00: Hrvatski Narodni Dom.
Po $50.00: S.D.D. Gavrilo Princip br. 87 S.N.S.
Po $10.00: Dušan Radovanovič, Nedeljko Vujnovič, Josip češič, Stjepan čutič, Jovo Bižič, Marko Vrkljan, Ivan šarič, Drago Mud-jar, Mate Paulič, Jakov Čorak, Stevo Simbirski Rus, Francek Strnad, Petar Tubin, Tomo Kupina, Mary Jean Snoj, Jože Kuplenik.
Po $7.00: Toni šarič.
Po $5.00: Mile Nikšic, Mate Sertič, Iso Galovič, Petar Vojvo-dič, Janez Pezderac, Anton Abre-za, Milan Rabatič, Mile Pjevač, Branko Stojnic, Petar Bunjevac, Dmitar Radmanovič, Andrija Dražič, Ante Matic, Mate Miklič, Iča Počuča, Franc Furbas, Franc Skupin, Vaso Skindič, Leopold To-mič, Karlo Pugel, Ivan Oreškovic, Janez Flajnik, Milan Furlan, Ilija Juričič, Jože Bauer, Martin Ečimovič, Petar Adžič, Anton Radoševič, Drago Vlahovic, Mirko Majič, Janez Barič, Jože Kramar, Janez Novak, Ludvik Strak, Gavrilo Atanaskovič, Martin Vi-detič, Franc Panijan, Stevo Jove-tič, Franc Likevich, Jože Gran-
Po $4.00: Toni Prijatel, Jože Kajfeš, Janez Lilek.
Po $3.00: Ivan Praljak.
Po $2.00: Mate štajcer, Ante Zovak, Petar Pugelj, Janez Bavc, Loize Rozman, Franc Barič, Mile Ličina, Ivan Juretič, Milan Jure-tič, Franc Likevich, Joče Gran-davac.
Po $1.50: Djuro Rusijev. Po $1.00: Dušan Pralica, Mate Tomac, Jerko Bebek, Drago Can-drlič, Josip Saftič, Jure Mrzljak.
MALARTIC
VAL D'OR
NORDEGG, ALTA.
Joe
Po $20.00: Mr. and Mrs. Turner.
Po $5.00: Karl Milobar, Evka Milobar, Margaret Milobar, Bob Ninkovich, Rose Milobar, K. Stankov. Po 50c: John Farkas.
KAMLOOPS, R. C.
Po $15.00: Grga Pleše. Po $10.00: Mr. and Mrs. A. S. Pavlovich, Nikola Rašič.
Po $5.00: Johnny N. S. Pavlovich Jr., Joe Samanich, Pavle G. Puhallo, Ante Brkich, M. Germa-novich.
Po $2.00: Mane Hajdukovich, M. Milanovich, Tony Majstrovich. Po $1.00:.Joe Nodh.
KINGSTON. ONT.
Po $5.00: A. Tanovič, S. Pavičič. Po $2.00: Mike Markotič, Mrs. Tanovič, Martin Jankovič, J. J. McQuaide, H. Volk. (36 nečitljiva imena).
WELLS, B. C.
Po $25.00: P. Pavich.
AMHERSTBURG. ONT.
Po $10.00: George Barac.
Po $110.00: Martin Naglic i familija.
Po $100.00: Savez Kan. Hrvata. Po $60.00: Nasta. Filipovič. Po $55.00: Tomo Ugarkovič. Po $50.00: Grga Horvatovič, Savez Kanadskih Hrvata, Petar Filipovič, Frane Oreškovic, Katica Belčič.
Po $30.00: V. P. Z. Bled, Mijo Domazetovič.
Po $25.00: Hrvatska Bratska Zajednica odsj. 814, Jugoslovenske Sestre, Franjo Vidas, Jure Zalo-vič, Lovre Tomljenovič, Andro Bu-zek.
Po $20.00: Viječe Južnih Slo-vena, Ruska F e d er a c i j a, Ante Jamičič i familija, Rade Ninkovič.
Po $15.00: Ilija Turkalj, Frane Jamičič i familija Ivan Radičevič, Josip Sečan, Andro Kovač, Princes Theatre.
Po $10.00: Organizacija Ukrajinskih Kanadjana, Walter Veljce-nik, Petar Šinkovec, Ivan Gardin, Stevo Ljubanovič, Josip Lisovski, Jure Vukojevič, Frane Japunčič, Ivan Japunčič, Ilija Poljak, Krsto Filipovič, Ivan čabrijan, Frank Petanjak, Jure Božičevič, Pavle Kunder, Anton Novak, M.M.S. W.U. C.I.O. Local 654.
Po $5.00: Hrvatska Seljačka Stranka, Hari čunko, Ivan Bala-vec, Petar Javorenko, Sam Haščič, Ilija Brdar, Nikola Tomljenovič, Ignjac Pipski, Marko Biljan, Ivan Šubašič, Marko Ferdeber, Jure Ferdeber, Tilka Lovšin, Miha Prostilov, Božo Renkovec, Nikola Stajf, Ivan Hančuk, Hari šesta-kov, Frank Princ, Jovo Meničanin, Paul Končevič, Kuzma Postarnak, Bel Warvaruk, Josip Prpič, Petar Andriševič, Marija Filipovič, Union Bakery, Ignjac Petrušič, Dr. F. Presner, Filip žuk, Joso Vrban, Mato Domitrovič, Mile Krnpotič, Palace Theatre, Marko Brdar, Mike Kasum, Roman Barneoj.
Po $3.00: Ivan Grik, Fred Ku-kurelo, Lojze Peček.
Po $2.00: Helen Stukel, Jakop Majers, Nikola Hawcaruk, Bely Horpenjuk, Ivan Sertič, Ani Sanka, Doc Zorek, Father Forest, Robert Reeds.
Po $1.00: Janko Brdar (mL), Zlata Brdar, Wiliam Fifolt, Marija šestakov, Princes Jewellery, Petar štrk.
MONT LORRIE
■ Po $5.00: Ivan Vukelich.
Po $1.00: Harry Capko, Bona Vralikin, J. Wadiak, Charles McCuire, Francois Fleury.
RIVER CANARD
Po $10.00: Tony Kučan, Stjepan Starčevič, Mr. i Mrs. A. Vlahovic.
Po $5.00: John Zdunič, Olga Kojič, Miroslav Kojič. Po $3.00: Mrs. Langseth.
Po $50.00: Marko Naglic. Po $25.00: Filip Cvitkovič i familija, Pomladak broj 585. H. B. Z.
Po $20.00: šimun Pavičič, Mate Taras, Mirko Polič, Nikola Vučič. Po $15.00: Jure šikic i familija. Po $10.00: Rade Kulak, Ivan Došen, Karlo Pešut, Stipe Golac familija, Joso Vrban, Mate Medié, Jovan Stojkovič i familija.
Po $5.00: Joso Obžetic, Djoko Djurevic, Ivo Vučkovic, Ivan Jurjevič, Joso šerič, Ivan Sertič, Helen Gerovac, Kata Ovas, Margaret Devies, Milan Tonkovic, Stipe Ivančič, Frane Novosel, Frane Kostelac, Fred Jurčič, Mile Krm-potič, Joso Sabljak, Toma Basta, Viktor Majcunič, Ana Cvitkovič.
Po $2.00: Frane Sutej, Ivan Vidas, Jovo Bjegovič, Makso Ser-gevič, J. Juk, Kari Dettlman, Toma Ban, John Kompinjuk, S. Krivitski, Nikola Tomljenovič, S. Skulj.
Po $1.00: Jeo Gilles, Dan Camp-bel, Paul Stare, Mrs. Williams, Sut Kričuk, Nora Roy, Nikola Mandič.
Po 50c: Toma Dježeladia, Andi Gilles, Bill Grend, Paul Babic, T. Emil.
Po 35c: Paul Doboš, Po 25c: Good Friend, M. L. Gusin, G. Krasel, Saraje, Nečitljivo.
Po 20c: Nečitljivo.
TEMISKAMING
Po $50.00: Tomo Bernardic.
Po $30.00: Juraj Milic, Janko Bernardič.
Po $25.00: Franjo šinkovic, Marko Paravina.
Po $20.00: Josip Markušič, Stjepan šinkovič, Josip Delešimuno-vič, Mijo Vlašic.
Po $10.00: Franjo Milič, Juraj Frkovič, Mijo Grgetič, Mijo Dele-šimunovic.
Po $5.00: Stjepan Celenščak.
Po $2.00: Franjo Berdik.
DUPARQUET
Po $10.00: Marko čorak, G. M. Lukič, M. Vrkljan, Tom Sabadin-sky, Andrija Ribar (obitelj), Odsjek H. B. Z. broj 893.
Po $5.00: Wm. Sawakin, F. Loyk.
Po $3.00: Steve Mudrovčič, Nick Filipchuk.
Po $2.00: Mrs. Maša Jerkovich.
Po $1.00: T. šuštarič.
Jedno ime nečitljivo za $3.00.
NEW ABERDEEN, NEW WATERFORD I SYDNEY
Po $110.00: Ivan Gašparac (Jak-še.)
Po $100.00: Savez Kanadskih Hrvata (New Waterford).
Po $50.00: S. N. P. J. broj 559.
Po $55.00: Matija Petranovič.
Po $10.00: Kazimir Gašparac, Ivan Majnarič, Blaž Briški, Victor Majnarič, John Rački, H.B.Z. Odsjek 697 (New Waterford), Pomladak H.B.Z. 545 (New Waterford), Dragutin Rački, Mate Čan-drlič.
Po $8.00: George i Francika Kezele.
Po $5.00: Matija Briški, Frank i Angela Rupnik, Nikola šimac, Ante i Slavka Granič, Paul Osa-nicki, Ivan Lončarič, Josip Jako-vac, Frank Povh, Petar Ilič.
Po $3.00: M. šajatovič, Herman Drobesch.
Po $2.00: J. Djaič, K. Majič, Matija Becič, Stanko Markotič, N. Martič, M. B. Markotič, Mr. & Mrs. Paul Šajatovič, Josip Modric, Tony Gašparac.
Po $1.50: Ivan Vuletič.
Po $1.00: J. Brkič, J. Jelovič, Mrs. John Nemeth, J.B. Hich, W. Roseluk, Josip Lalič, A. Hawry-luk, Ala Gnesda, I. Hamburg, B. Epsten.
STELLARTON, N. S.
Po $25.00: Petar Hecimovič.
Po $5.00: Stipe Hecimovič.
Po $1.00: Tomo Kirinčič, Valent Sedlak.
BAY DE VERDE, NEWFLD.
Po $20.00: Vic Tomič.
Po $10.00: Frank Čop.
Po $5.00: Mike Dresky.
Po $3.00: E. Olson.
Po $2.00: C. Maras, Chas. Barton, Harold Strickland.
Po $1.00: Richard Parsons, Harvey Dewe, William H. Blun-don, George Rossiter, Baldwin Bert, Cecil Decker, John Dunne, Cyril Norris, Marcus Frampton, F. Sullivan, Michael Brady, James Broaders, Ronald Keys, Michael Moore, Wilson Payne, Thomas Hanna, Fred G. Hickey, Joseph Baldwin, Peter Sullivan, W. T. Blundon, Thomas Moore, Frank Gackis, Moose Walsh, Daniel Emberley, Harold Sweetland, Howard Hicks.
Pomagajmo sirote v Jugoslaviji!
Jugoslavija ima preko milijun djece, kojima treba pomoč. Od tog broja 88.000 njih nemaju roditelja, - ni oca ni majke, a za mnogima se ne zna ni otkud su. 485.000 njih su bez jednog roditelja,- jedni bez oca, drugi bez majke. Glavnu brigu nad djecom-siročadi vodi Grveni Križ Jugoslavije, uz pomoč raznih organizacija, kao što je Anti-fašisti-čki Front žena. Viječe Kanadskih Južnih Slavena dobilo je nedavno više stotina imena ove djece sa njihovim slikama i podacima. Grveni Križ Jugoslavije apelira na naše iseljenike u Kanadi da pomognu ovu djecu. Možete im slati novac ili pakete sa hranom i robom. Za opširnije informacije obratite se na glavni ured Viječa u Toronto. Ovdje donosimo imena i podatke o jednom broju te djece. Na listi ih ima preko 500.
(1) POTKRAJAC NENO, rodjen 1930; selo Mahovac, srez Vojnič, Kordun; otac Branko ubijen od ustaša, majka umrla od tifusa. (2) BIGA MICA, rodjena 1932; selo D. Babin Potok, srez Otočac, Lika; oca ubili ustaša. (3) "LO-ŠO" (drugo ime nepoznato), rodjen 1940; selo Cvijanovič Brdo, srez Slunj; otac poginuo u borbi. (4) CVJETIČANIN MILKA, rodjena 1938; selo Meljinac, srez Lapac, Lika; oca ubili ustaše. (5) BRDAR MILE, rodjen 1933; selo Me-ljinac, srez Lapac, Lika; oca ubili ustaše. (6) PETROVIČ GOSPAVA, rodjena 1938; selo Poljica, srez Korenica, Lika; oca i majku zaklali ustaše. (7) LUKAČ SAVA, rodjena 1936, selo Slavsko Polje, Vrgin Most, Kordun; otac nestao 1941, majka umrla od tifusa. (8) LAKIČ VELJKO, rodjen 1937, iz sela Meljinac, Lapac, Lika; oca odveli ustaše pa se ne zna gdje je, majka umrla od tifusa. (9) ČUIČ MIRKO, rodjen 1937; selo čuič Kicenica,' srez Korenica, Lika; oca ubili ustaše. (10) PUDJA BRANKO, rodjen 1939, selo Kord. Ljeskovac, srez Slunj, okrug Karlovac; oca ubili ustaša, majka umrla od tifusa. (11) LAKIČ VUČEN, rodjen 1939; selo Meljinac, srez Lapac, Lika; otac ubijen od ustaša. (12) BOŽIČ MILICA, rodjena 1933; selo Kord. Ljeskovac, Slunj, Kordun; oca ubili ustaša. (13) PUPAVAC NIKOLA, rodjen 1937; selo Debelo Brdo, Korenica, Lika; otac poginuo, majka umrla od tifusa. (14) PRIČA DUŠAN, rodjen 1942; selo Deriguz, Korenica, Lika; otac poginuo
DAROVALCI IZ ALBERTE IN MANITOBE
mergoal
Po $50.00: Stefanich Marko.
Po $20.00: Vrban Franjo, Kle-pich Andrija, Jakov i Marija Šarich.
Po $10.00: Blaževich Marko, Laktich Stjepan, Krpan Mile, Matijevich Marko, Prpdch Anton Korunija, Lindrich Víctor, Balen Mile, Kosich Petar, Hecimovich Jure, Matovinovich Nikola, Fun-duk Nikola, Krpan Dujo, Tomi-čich Dujo, Stjepan Pejnovich.
Po $8.50: župančich Josip.
Po $5.00: Petar Dobrich, Krpan Ivan, Pavao Dobrich, Sulentich Petar, Krznarich Josip, Šarich Šimun, Peter Berkosha.
Po $2.00: E. Jones (Englez).
mountain park
Po $30.00: Mate Prpič.
Po $25.00: Dane Kovačevič, Od-sjek H. B. Z. broj 875.
Po $20.00: Andrija Šaric, Ivan Šaric, Jovan Gnjatovic, Petar Svetáé, Mate Radenčic, Frane Me-kiš, Andrija Modic, Mile Vukelič, Gajo Gledic, Marko čavčic, Marko Jagar, Anton Žižek, Stipan Vukelič, Mješoviti ogranak S.K.H. i S.K.S.
Po $15.00: Petar Pavičič, Josip Dragoš, Josip Geric, Frane Petrovič.
Po $10.00: Leo Recek, Mate Babič, Petar Dika, Joso Žižek, Djuro Gnjatovic, Frane Lovšen, Janko Likevič, Iso Šainovic, Mile Dimic, Joso Balen, Vaso Bubarac, Viliam Micek, D. S. Macdonald, Potporno društvo "Bled".
Po $5.00: Mane Gnjatovic, Mate Butala, Bude Čovic, Elizabet Dimic, Ivan Iwasiw, Nikola Korbutiak, Joso Duda .
Po $3.00: Dr. W. Goldman.
Po $2.00: Duncan Hamilton, Walter Talbot, Stevo Masinsky.
Po $1.00: Petar Koval, Alec Novak, Luji Mahovič, W. A. Bu-shard, Jim Doherty, A. Leonard.
lüscar. alta.
Po $15.00: Toma Balen. Po $10.00: Anton Pejnovič, Franjo Knap, Nikola Tomičič.
Po $5.00: Mate Kovačevič, Josef Nemes, Frane Prpič, Djuro Mastelica, Mile Majkic, Steve Geld, Ilija šušnjar, Filip Devčič. Po $2.00: John Stermak.
edmonton, alta.
Po $20.00: Nikola Babič.
Po $10.00: Ivan Dragičevič, Roy Stoyke, Gus Nudyma.
Po $5.00: Juraj Oreškovič, Rudolf Gorup, Louis Novak, Stjepan Sekulič, St. Regis, Tome Spehar, Josip Pandurič, Marco M. Lokri-movič, M. Prouk (nečitljivo).
Po $1.00: Nikola Miškulin, Andrew Kossak, Mike Rzepka.
Po 50c John A. Yachimec.
drumheller
galgary.
Po $175.00: Savez Kanadskih Srba.
Po $55.00: Zveza Kanadskih Slovencev.
Po $50.00: obitelj Putnik, David Stimac.
Po $20.00: Martin Raščan.
Po $11.00: Mr. and Mrs. P. Popovič.
Po $10.00: Mladen Grujič, Ferdinand Skoda, Janko Bartos, Kuz-man Micin, Mita Barzin, Djura Cubric, Cvetko Karan, Stevan Bruketa, Frank Gašparič, Toni Shneler.
Po $9.00: Janko Seredi.
Po $7.00: Vladimir Bruketa, Fred Škoda.
Po $6.00: B. Balog.
Po $5.00: Alex Bestijanic, Frana Knaus, Jovan Rupz, Joža Balazin, Frank Popovič, D. Popovič, Josef Perša, Frank Bencina, Paul Radmanič.
Jožef Grodišar, Cvetko Karan, Frank Knaus, Ana Goraska.
Po $2.00: Mladen Gruič, Marija Mihelič.
(23) KRAJINOVIČ STEVO, rodjen 1943; selo škarc, Otočac, Lika; roditelji poginuli u N.O.V.
(24) KOšUTIč DJURO,
rodjen 1939; selo Lič. Petrovo Selo, srez Korenica, Lika; oca Stevu zaklali ustaše, majka Milka umrla od tifusa.
(25)	KNEŽEVIČ BOGDAN, rodjen 1939; selo široka Kula, Gospič, Lika; otac poginuo od ustaša.
(26)	KENJALO DUŠANKA,
rodjena 1939; selo čepačuše, Lika; majku ubili ustaše.
(27) BOŽIČ SAVA, rodjena 1937; selo Rujnica, Vrgin Most, Kordun; otac Nikola umro u bježanju pred ustašama za vrije-me N.O.B., majka isto mrtva.
(28) BARAK STEVO, rodjen 1932; selo Blatuša, Vrgin Most, Kordun; otac Ilija i majka Evica poginuli od ustaša.
(29) MILOJVIč DRAGICA, rodjena 1931, selo čemernica, Vrgin Most, Kordun; oca Pavla ubili ustaše 1941.
(30) MLADJAN KAJO,
rodjen 1936; selo Črno Vrelo, Slunj, Kordun; otac Drago i majka
Stanka poginuli od ustaša.
(31)	MIMIč DUŠAN, rodjen 1932; selo Novi Kršljaj, Slunj, Kordun; oca Radu ubili ustaše, majka umrla od tifusa.
(32)	RAPAJIč MIRA,
rodjena 1935; selo Jezerek, Korenica, Lika; otac Mirko poginuo od ustaša.
(33) RAPAJIč BOŠKO, rodjen 1941; selo Krkavica, Korenica, Lika; otac Rade poginuo u N.O.V.
(34)	REPAC STEVO,
rodjen 1931; selo Meljinac, D. Lapac, Lika; otac Rade ubijen od ustaša.
(35)	MRGIČ STANKO,
rodjen 1939; selo Ogulin, Gorski Kotar, oca ubili ustaše.
(36)	MILIČ DRAGA,
rodjena 1935; selo Grmuša, srez Dvor, Banija; oca i majku ubili ustaše 1941.
(37)	MRDALJ NADA, rodjena 1935; selo Tomingaj, srez Gračac, Lika; oca Tomu i majku Jeku ubili ustaše 1941. god.
(15) BOŽIČ MILKA,
rodjena 1934; selo Crnaja, Slunj, Kordun; oca ubili ustaše 1941 go-dine.
(16) POTKRAJAC ŽIVKO, rodjen 1939; selo Mahovac, Vojnič, okrug Karlovac, otac poginuo od ustaša, majka umrla od tifusa.
(17) CVJETIČANIN ZORKA rodjena 1939; selo Meljinac, Lapac, Lika; oca ubili ustaše.
(18) ČAKŠIRAN MARA, rodjena 1939; selo Kord. Ljeskovac, Slunj, Kordun; otac poginuo u borbi, majka umrla od tifusa.
(19)	ČUDIČ ZORKA, rodjena 1940; selo Črna Vlast, srez Otočac, Lika; otac pobjegao pred ustašama ali se ne zna gdje je, majku ubili Talijani.
(20)	BULAT DANICA rodjena 1935; selo Vrgin Most, Kordun; oca ubili ustaše 1941.
(21) BABIČ MIKA, rodjena 1933; selo Arapov Dol, Korenica, Lika; otac Mane poginuo od ustaša.
(22) BOGDANOVIČ MILKA, rodjena 1937; selo Črna Vlast, Otočac, Lika; otac Mile poginuo.
FOOTHILLS, ALTA.
Po $25.00: Mr. i Mrs. J. Matko-vič.
SEEBE, ALTA.
Po $10.00: Ivan Božič, Marko Karamarkovic.
Po $10.00: Franjo Pavičič, Anton Bujan, John Roso, Marko Skoko, Blaž Novakovič, Adam Pavičič, D. C. Ratkov.
Po $5.00: Baltazar Ostinjak, John Babinec, Mrs. D. C. Mic, D. Malic, Džafer Ibrahumjašič.
Po $1.00: L. Bardin, Annie Romak, Frank Janz.
Po 50c: Mrs. Romak, Mary Romak.
PICTURE BUTTE
Po $30.00: Rafo Bošnjak.
Po $5.00: Anton Tolj, Steve Tolj. '
Po $2.00: Matt Rudelič.
Po $1.00: Nick Bebek. KAYDEE
Po $10.00: Ilija Ratkovič, Djuro Mastelica.
Po $5.00: Mate Kovačevič.
fun flon, man.
Po $20.00: Josip Mahovlič.
Po $15.00: Anton Zivkovich.
Po $10.00: Marko Mahovlich, Mato Zoretich, Maj o Matko, Antun Kolar, George Komanac, Marko Mraovich, Mike Baien, Hudson Bay Company Store.
Po $5.00: Odsjek H. B. Z. broj 788, Marko Kasumovič, Frank Baien, Steve Cvijanovich, Steve Barkovich, Bude Kneževich, Peter Fyk, George Danko, Mike Dopa-ter, S. Gutor, O. H. Lamont Store, Dr. B. A. Biggs, A. Ostry Store, J. A. McDonald, Sonny Dembin-sky Store, Men's Style Shop Store, F. G. Scheider Store.
Po $3.00: J. Rosen, A. Billy, A. Kornienchuk, Golden Gate Cafe.
Po $.00: Andy Bodnar, L. Fun-kert, Lovro Fric, S. Smida, G Gnieurzynski, M. Padzierski, Ze-nanja Korniechuk, Fred Benes Max Yaroshewich, Blue & White Store, Bells Hardware Store.
Po $1.00: George Pavlisko, E. Bar, John Rujak, Andy Hudak, R. E. Grant, Sam Konik, Frank Wasicki, T. Scmocove, A. Knos-sales, Ballards Bar Shop, Sam Swick Store, Walter Klas.
Po 50c: K. Kulisz.
(38) MALOTABIč MILOŠ,
rodjen 1938; selo Katovinac, Vrgin Most, Kordun; otac umro od upale
pluča, majku ubili ustaše. *
(39) MANDIČ DANE, rodjen 1933; selo Turjan, Slunj, Kordun; oca Milana ubili ustaše.
(40) MARKOVIč DUŠANKA, rodjena 1933; selo Debelo Brdo, Korenica, Lika; otac Djuro poginuo od ustaša 1941.
(41) MUŠKINJA LAZO,
rodjen 1937; selo Iipovac, srez Rakovac, okrug Karlovac; otac poginuo od ustaša, majka umrla od tifusa.
(42) NIKIč MILKA, rodjena 1936; selo Rešetar, Korenica, Lika; otac Nikola poginuo od ustaša.
(43)	MRAOVIč LJUBICA,
rodjena 1938; selo Boviš, Vrgin Most, Kordun; otac Stanko poginuo u N. O. V.
(44)	MATIČ DUŠANKA
rodjena 1939; selo Nebljusi, srez D. Lapac, Lika; oca Jovu ubili ustaše.
(45) MILOŠEVIČ MILE,
rodjen 1938; selo Zbjeg, Slunj, okrug Karlovac, oca Miču zaklali ustaše, majku ubili žandari.
(46) NJEGOMIR SMILJA,
rodjena 1941; selo Kruškovac, srez Gospič, Lika; otac odveden 1941 u Njemačku i nije se vratio.
(47) NIKIč BOJA,
rodjena 1935; selo Rešetar, Korenica, Lika; oca ubili ustaše 1941
(48) NJEGOMIR NIKOLA, rodjen 1936; selo Vrebac, srez Gospič, Lika; za oca se ne zna.
(49)	OPAČIČ GINA,
rodjena 1935; selo Črno Vrelo, srez Slunj; majku ubili ustaše 1941, otac u N.O.V.
(50)	OPAČIČ OLGA,
rodjena 1936; (sestra Gine Opa-čič).
(51) RAJTOVIČ MARA,
rodjena 1934; selo Žirovec, srez Dvor, Banija; otac poginuo kao borac u N. O. V., majka umrla od tifusa.
(52) MRGIČ STANKA, rodjena 1939; selo Ogulin, Gorski Kotar; oca ubili ustaše.
(53) MATIČ MOMČILO,
rodjen 1936; selo Nebljusi, srez Lapac, Lika; otac ranjen od ustaša i umro.
(54) MIMIČ JOVO,
rodjen 1932; selo Nova Kršlja, srez Rakovica, otac Rade i majka Marija poginuli.
(55) MLIČEVIČ VASILIJE,
rodjen 1932; selo Brnjavac, Vrgin Most, otac Dušan ubijen od ustaša, majka umrla od tifusa.
(56) RELIČ RADE,
rodjen 1934; selo Črni Potok, Vrgin Most, okrug Karlovac, otac i majka poginuli od ustaša.
(57) RAPAIČ BOŠKO,
rodjen 1936; selo Jezerca, Korenica, Lika; otac ubijen od ustaša.
(58) MILOJEVIč LJUBAN,
rodjen 1937; selo Čemernica; otac poginuo u N. O. V.
(59)	REPAC ANDJA, rodjena 1935; selo Meljinac, srez D. Lapac, Lika; otac Stevo ubijen od ustaša, majka umrla od tifusa.
(60)	ROKNIč MANE, rodjen 1931; selo K. Ljeskovac, srez Slunj; otac poginuo u bijegu pred neprijateljem.
(61) RAJŠIČ MILE, rodjen 1932: selo Staro Selo, Vr-
ginmost; otac Milan ubijen od ustaša.
(62) RODIČ SOKA,
rodjena 1938; selo Rakovac, Slunj, Kordun; otac odveden po Njem-cima.
(63)	KOSANOVIč PERO,
rodjen 1940; selo Močila, srez Slunj, Kordun; majka poginula u borbi protiv okupatora, otac a vojsci.
(64)	ALEKSIČ DANICA, rodjena 1940; selo Meljinac, Lapac, Lika; oca ubili ustaše 1941, majka umrla od tifusa.
(65) PRIČA SAVO,
rodjen 1940; selo Deriguz, srez Korenica; Lika; oca ubili ustaše.
(66) ARALICA DUŠAN, rodjen 1937; selo Petrovo Selo, Korenica, Lika; otac Rade poginuo od ustaša, majka Soka umrla od tifusa.
(67) CVJETIČANIN SAVO, rodjen 1942; selo Meljinac, Lapac, Lika, otac poginuo.
(68) CVJETIČANIN BRANKO, rodjen 1942; selo Meljinac, Lapac, Lika; otac ubijen od ustaša, majka pomjnula u borbi.
(69) PUPAVAC JOVAN,
rodjen 1939; selo Črna Vlast, srez Otočac, Lika; otac poginuo od bombe, majka umrla od tifusa.
(70) RADUJKOVIČ STANA, rodjena 1937; selo Blanuša, Vrgin Most, Kordun; oca ubili ustaše, majka umrla od tifusa.
(71) RAPAIČ NEDJA,
rodjena 1932; selo Jezerce, Kore-
PORT ARTHUR, ONT.
Po $50.00: John Grebenk. Po $10.00: Luis i obitelj Ozboljt, Milka Kučan. Po $5.00: Olga D. Marohnič.
MALARTIC, QUE.
Po $20.00: Jovo Stojkovič (Pe-kar).
OSHAWA, ONT.
Po $5.00: Fred šprager. WINDSOR. ONT.
Po $145.00: George Crnek. Po $100.00: Petar Radak. Po $50.00: Svetozar Stankov, Milan Lazarovič, Josip Subašic. Po $5.00: Tomo Mitrovic.
CUMBERLAND, B. C.
Po $100.00: Valent Vučinic. Po $10.00: Pavao Balaban, Martin Domovič.
MEAD, ONT.
Po $50.00: Srečko Vukelič.
NELSON, B. C.
Vjekoslav Golac — treba da je Golik.
KIRKLAND LAKE, ONT.
Po $85.50: Zveza Kanadskih Slovencev.
BEARDMORE, ONT.
Po $100.00: Josip Vugrniček (dao u Toronto i Sudbury).
EDMONTON, ALTA.
Po $50.00: Frank Skuhala.
nica, Lika; otac poginuo u borbi 1943, majka umrla od tifusa 1944.
(81) RODIČ MARA,
rodjena 1938; selo Rešnak, srez Slunj; otac ubijen od ustaša u Rakovcu.
(82) RASTOVAC GOJKO, rodjen 1937; selo nepoznato, Kor-
To »10.00: Tor;7 Ra;if. To 55.00: D zlo Toikor^k.
SCHUMACHER, CNT.
Po $70.00: Luka Vojnič. Po $50.00: John Božič.
HAMILTON. ONT.
Po 5.00: Joe Fehir, (Mtn. San.) SOUTH PORCUPINE. ONT.
Po $200.00: Grupa žena. Po $100.00: Pamour Mines. Po $54.00: I. Starešinič. Po $50.00: Joseph Vidmar, Jurij Klepec.
Po $30.00: Tony Kraševec, Alojzij Vesel. Po $25.00: Anton Pašič. Po $20.00: Jakob Zadnik. Po $10.00: John Rogina.
OTTAWA. ONT.
Po $57.50: Ruska Federacija.
Po $100.00: Michael K. Ashtal-kovich.
PORT CLBORNE, ONT.
Po $110.00: Franjo Grubišič.
TORONTO, ONT.
Po $90.00: Tony Bartol. Po $100.00: Michael K. Ashtal-kovič.
Po $102.00: George i Rose Šulc. Po $30.00: Mladen Pajdak, Juro Jakša, a ne Jura Jakša.
NEW TORONTO, ONT.
Po $12.25: Steve Princ.
dun; otac poginuo od ustaša, majka umrla od tifusa.
* * *
Sva ova djeca nalaze se u dječ-joj koloniji u Splitu, kuda su došla iz Italije, gdje su bila evakuisana. Slunj, Kordun; otac odveden 1943 od ustaša i ubijen.
KISSISSING. MAN.
Po $25.00: Nikola I. Musič.
VANCOUVER, B. C.
Po $100.00: Ivan Čolak.
HASK3N-DELAMERE
Ukupni doprinos — $759.10:
TIMMINS, ONT.
Po $104.34: Mladinski odsek Št. 3 "Krka" VPZ Bled.
Po $953.00: Sve-slovenski odbor u Timminsu.
Po $145.00: Slovenci iz South Porcupine.
Po $90.42: Odsek "Krka" Št. 3 VPZ Bled.
PRINCETON. B. C.
Marko Mihelič — treba da je Mijo Miheleč.
BRANTFORD, ONT.
Po $61.00: Paul Vlašič.
Po $55.00: John Nekič, Jim Pandoff, Geo. Radinovič, familija M. Polič, Mike i Tereza Bohar, Dan Rukavina.
Po $30.00: John Busija.
Po $25.00: Barbara Busija.
Po $10.00: John Conzani.
Po $8.00: Frank Cvetaš.
Po $5.00: Sam Kovač, Joe Sti-petič, Marie Burijevac.
Po $2.00: Norman Rukavina. Sakupili kod stranog naroda:
Po $134.00: Dan Rukavina.
Po $133.00: Mike Bohar.
Po $50.00: John Busija.
Po $35.00: John Conzani.
Po $40.30: Paul Vlašič.
Po $16.35: Barbara Busija.
Po $4.00: Marie Bunjevac.
POPRAVEK
POGREŠAKA IZ BROŽURE: "Iseljenici Kanade za svoj narod, — spisak imena i novčanih priloga za pomoč narodima Jugoslavije u toku prve godine poslovanja Vijeoa Kanadskih Južnih Slavena, 1 juna 1944-1945", izdane u januaru 1946.
(72) KOVAČEVIČ DUŠAN,
rodjen 1937; selo K. Ljeskovac, Slunj, Kordun; oca Božu ubili ustaše.
(73) KLARIČ DRAGICA,
rodjena 1932; selo Kor, Ljeskovac, taša, majka umrla od tifusa.
(74) KOLUNDŽIČ MILAN, rodjen 1936, selo Bruvno, Lika, otac Jovo poginuo od ustaša.
(75) JOVIČ STANIČA, rodjena 1936; Vrginmost, Kordun; otac ubijen od ustaša, majka umrla od tifusa.
(76) JANJIč NEVENKA, rodjena 1936; selo Tušalovič, srez Vojnič, otac poginuo u N. O. V., majka umrla od tifusa.
(77) JAKŠIČ MARA,
rodjena 1935; selo Glogovo, srez Gračac, Lika; otac poginuo u N. O. V.
(78) OPSENICA MARA, rodjena 1932; selo^Ljubovo, srez Korenica, Lika; otac Staniša poginuo kao borac u N. O. V.
(79)	OGNJENOVIČ MIRKO,
rodjen 1939; selo Sočanici, srez Dvor, Lika; otac Lazo i majka Ljubica mrtvi, otac ubijen od us-
(80)	OGNJENOVIČ MILKA,
rodjena 1935; sestra Ognjenovič Mirka.
(83) KOVAČEVIČ MILKA, rodjena 1933; selo K. Ljeskovac, Slunj; otac ubijen od ustaša.
(84)	KEžIč MANE, rodjen 1937; selo Rešetar, sres Korenica, Lika; otac ubijen od ustaša, majka umrla od tifusa.
(85)	PRIČA DARA, rodjena 1933; selo Ličko Petrovo Selo, srez Korenica, Lika; otac odveden od ustaša 1944.
(86) PURIČ BRANKO,
rodjen 1933; selo Lič. Petrovo Selo, Lika; otac ubijen po ustašama.
(87) MANDARIČ BRANKO, rodjen 1937; selo Vrebac, srez Gospič, Lika; otac umro od tifusa, majka izgorila u kuči koju su za-palili ustaše.
(88)	MLADJAN MILKA,
rodjena 1937; selo Veljun, srez Slunj, okrug Karlovac; otac i majka ubijeni od ustaša.
(89)	MILOJEVIč INDJIJA,
rodjena 1937; selo Čemernica, srez Vrgin Most, Kordun; otac poginuo od ustaša.
(90) MANDARIČ MICA,
rodjena 1934; selo Vrebac, srez Gospič; otac umro, majku ubili ustaše 1941.